Urbanistični red širšega območja Polhovega Gradca
V letu 1970 je bil izdelan in v letu 1972 potrjen urbanistični program za celotno ljubljansko izvenmestno območje. Glede na razvoj stroke so bili takrat obdelani le nekateri elementi, zane-marjena pa je bila vrsta področij: kmetijstvo, vodnogospodarske ureditve, varovanje naravnih danosti, spomeniško varstvo itd.
Zato je za širše območje Polhovega Gradca Ljubljanski urbanistični zavod izdelal osnutek ur-banističnega reda, ki se vsebinsko navezuje na urbanistično obdelavo dobrovške in kozarske do-line. Obdelovalno območje obsega predvsem do-linski del od tesni pred Belco do Polhovega Grad-ca oz. Briš.
Za koncept bodočega razvoja je potrebno do podrobnosti spoznati vse obstoječe danosti pro-stora. Zaradi tega je bila predhodno izdelana vrsta študij in analiz. Pri tem je sodelovalo veliko število strokovnih inštitucij in strokovnjakov.
I. Poleg osnovne geografske analize, ki zajema: relief, geomehansko sestavo tal, hidrografske in hidrološke karakteristike, klimatske in seizmolo-ške značilnosti, je t>ila izdelana:
- krajinsko-ekološka vatorizacija območja, ki je za informacijske osnove prikazala: nadmorske višine, strmine, ekspozicije (osončenje), mikrore-lief, površinski pokrov, gozdarstvo, kategorizacija kmetijskih zemljišč, gozdni robovi, itd.
Kratko bi lahko opisali značilnosti prostora, kot se odkrivajo iz opravljenih analiz takole:
Kmetijski potencial je vezan na dolinsko dno v celotnem območju Polhovega Gradca do ožine pri Logu in Hrastenicah. Gozdovi na pobočjih, ki s severa zapirajo dolino, imajo izrazito poudarjeno varovalno funkcijo, medtem ko je kot proizvodne gozdove mogoče visoko uvrstiti gozdove v poboč-jih, ki z juga zapirajo dolino.
Rekreacijski potencial doline je mogoče oceniti sorazmerno visoko, zlasti za t. i. naravno rekreaci-jo, saj sta dolina in njeno hribovsko zaledje sora-zmerno ohranjena in bogata v naravni prvobitno-sti in posebnostih.
Dokaj členjena topografija, pogojena z geolo-ško zgradbo, kaže potencialno ranljivost tako gle-de neposrednih vplivov kot posrednih s sprošča-njem erozije ali usadov.
' Tudi vodnat svet je bogat in še posebej pomem-ben zaradi namočenih zemljišč z dokaj pomemb-no višjo vegetacijo z živicami. Ta prispeva k eko-loški pestrosti.
Končno nudi danes dolina zelo vzpodbudno in prijetno krajtnsko podobo in zasluži oceno, da je dolina lepa.
Spomeniškovarstveni elaborat je obdelal pet glavnih poglavij: naravovarstvene in krajinske ' smernice, arheološke spomenike, ruralna naselja, umetnostne spomenike, spomenike NOV in SLR. Omeniti je posebej potrebno poglavje Ruralna naselja, kjer ima s stališča varstva kulturne kraji-rte prav dolina od tesni pred Belco do Polhovega Gradca izrazite krajinske kvalitete. Tu ne gre toliko za spomeniško zaščito posameznih objek-tov oz. naselij kot za zaščito širšega prostora.
Pri varovanju razvoja naselij je pomembno, ali gre za samotne kmetije, zaselke, gručasta ali ob-cestna naselja, za jzpostavljene lokacije, izredne ¦edute, poudarjene dominante ali ostro izražene silhuete. Prav s silhueto, ki je pogojena s terensko konfiguracijo in zgodovinskim razvojem, se pre-zentira vaška aglomeracija in posreduje prvi vtis o naselju. Izdelana je bila tudi rfetaljna anaUza pre-bivabtva in deloroih mest.
Glavne značilnosti:
-  Prebivalstvo   območja   krajevne   skupnosti lahko opredelimo kot »staro«, saj znaša delež prebivalstva, starega 65 let in-več 12%, indeks staranja pa 43
-  65% prebivalcev je rojenih v KS, 35% pa doseljenih
-  delež aktivnega prebivalstva, zaposlenega v primernem sektorju je v KS prekb 30%, kar je znatno  nad  povprečjem  v  občini  Vič-Rudnik (9,9%).
II. ZASNOVA RAZVOJA
Koncept bodočega razvoja temelji na vseh spoznanjih o celotnem prostoru.
Glede na podrobnost in kompleksnost oprav-Ijenih analiz po eni strani in glede na trenutno neugotovljene potrebe po širšem Ijubljanskem prostoru, predlagamo dve variati izrabe oz. pose-litve prostora: minimalno in maksimalno. V osnutfcu urbanističnega reda širšega območja Pol-hovega Gradcane posegamo v krajinski park Pol-hograjskih Dolomitov, ki je izražen z gozdno mejo severno od obravnavanega območja.
Glede na opravljene analize o varovanju in načrtovanju ruralnih naselij, ohranjamo Dvor in Belico v konturah kot jih je že predvidel urbani-stični program, - zaselke Podreber, Pristava, Bri-še in Praproče pa v današnji obliki, vsa naselja pa z režimom varovanja kot je v spomeniškovarstve-nem elaboratu predpisano.
Površine severno od Srednje vasi, ki so bile v urbanističnem programu opredeljene kot zazidlji-ve, pa zaradi kmetijskih površin I. kategorije in varovanja vedute proti Polhovemu Gradcu pred-lagamo za nezazidljive, razen vzhodnega roba, ki je konfigurativno in krajinsko neizpostavljen; južni podaljšek Dolenje vasi pa je po maksimalni varianti predviden za razširitev.
Polhov Gradec
Za zazidalni otok 208/1 prav tako predlagamo, da se površine ohranijo kot nezazidljive, name-njene kmetijski rabi (I. kategorija kmetijskih zemljišč in zaščitena kmetija) ter da se zazidalni otok ukine.
Poleg tega predlagamo delno povečavo zazidal-nega otoka VS 208/2 (osrednji del Polhovega Gradca) na severozahodni strani. V območju cen-tralnih dejavnosti (VO 208), ki so bile predvidene že v obstoječem urbanističnem programu, pa je rezerviran prostor za javni spremljajoči program (preskrbovalni center, pošta, banka, lekarna, event. Vzgojnovarstveni zavod - v kolikor se bo površina ob šoli zmanjšaLa zaradi njene pove-čave).
Poleg tega predvidevamo obvezno nezazidljivo cezuro med Srednjo vasjo in Polhovim Gradcem.
Babna gora          —
V urbanističnem programu je bila predvidena večja cona, namenjena počitniškim hišam. Na osnovi opravljenih analiz (strmine, osončenje, kmetijske površine, vedute) pa predvidevamo tri enote, oz. enoto po minimalni varianti - organizi-rane stanovanjske gradnje s predpisanim projek-tom in izgradnjo do III. gradbene faze + zunanje lupine -. Menimo, da je celotno območje od Babne gore do Polhovega Gradca krajinsko tako kvalitetno, da ne smemo dopuščati nadaljnje gradnje počitniških hiš, še posebej, ker je območ-je v neposrednem zaledju Ljubljane. Ves širši prostor naj bo namenjen le rekreaciji (Gradašči-ca) in izletom, saj je razdalja iz Ljubljane Ie nekaj več kot 10 minut vožnje. Ob razvoju Kozarij se bo to območje še bolj približalo mestu.
Režitni priprave dokumentacije in gradnje so podani v tabelaričnem prikazu.