Slovesnost v spomin 40Ietnega vladanja Njih Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. (Konec.) Po koBČaaem govoru zapela je šolaka mladež ia zbraao ljudstvo cesarsko pesem se spremljevaajeBi godbe; pokali pa so tudi moŽBarji, da je bilo kaj. Za tem posadili snio v spomia te svečanosti v vže pripravljeai jami dve lipi ter pridejali vsakej aapis: nCesarjevo drevo 1848—1888." Na to so ae izigrala tri sadaa drevesa, tudi cesafjeva drevesa imeaovaaa. Vseh trikrat devetdeaet številk se je poprodalo; aekatere pa še po dvakrat, kajti častiti goapodje A. Nagy, župaa Mariborski, L. Kofler, veleposestaik tukaj, J. Trampuš, župaik, M. Vodopiuc, trgovec tukaj, i. dr. so kupljeae številke dali aazaj, da so se zopet prodale. Posebao le-tem se imamo zahvaliti, da je ostalo čistega doaeska imeaovaaja vredna vsotica, za katero se bo Bakupilo knjig za šolarsko kajižaico. Izigraaa drevesa pa so dobili: dva šolarja ia eu vifličar. Sedaj smo hoteli med šolsko mladež razdeliti žemlje, pa blagorodai goapod A. Nagy so nam migaili, da aaj peljemo otroke pred njihov hram, ki stoji tik cerkve. To se je takoj zgodilo. Ko smo se pred hišo postavili, prikotala sta dva viuičarja iz veže sodček stariae, viuičarice pa so priaesle tri jerbase jabelk. Vsak otrok dobil je eao žemljo, z jabelki in piti, kolikor mu je koža držala. Sodček dolgo ni hotel vsahaiti; še atari goltovi so se dovolj zamočili. Po tem krepilu stopila je na vzvišeai prostor eaa šolarica ter se je dobrotnikom takole zahvalila: ,,Čaatiti gospodje ia gospe, ljubi stariši in učitelji! — Vi ste aam daaes veliko, veliko veselje pripravili. S čem Vam hočemo mi Vaš trud poplačati ? Mladi ia aezmožai smo še; druzega Varn storiti ne moremo, aego da Vam podamo tri rožice v spomiB in sicer rožico belo, katera Vas naj spomiaja aa Bašo uedolžaost, udaaost ia zvestobo, rožico mo dro, katera Vas naj spominja Ba aašo pobožaost ia poaižaoat, ia rožico rudečo, katera Vas aaj zagotavlja naše ljubezui ia trdaega aaprejvzetja, da se ho6eaio vcdno po Vaših aaukih ravnati. Podamo pa Vani vse tri rožice v šopku, kateri Vas naj spomiBJa na hvaležae učeake ia siaove slovenske!" Tej zahvali aledila je druga, katero je izrekel v imeau šolske mladeži Fraa Pevec, učeaec II. razreda. Obljubil je vedBo se ravaati po slovenskem geslu, ki se glasi: ,,Vse za vero, dom, cesarja ia aarod!" — Za tem so zapeli šolarji pesem ,,Pobrati mi j a". Zadflji je stopil aa govoraiški oder gosp. Fran Zabavaik, načelaik kraj. šolskega sveta, da je zaključil oficijelao slovesaost. Govoril pa je tako-le: ,,DaBdaues prizaava vže vaak človek veliko važaost šol; vsak ve, da v sedaajem času ae more aikdo brez aaobrazbe shajati. Tudi izaied aaših faraaov je^vže večiaa, bvala Bogu, toliko prebujeaih. Zalibože, ai pa Bam mogoce atoriti za šolo toliko, kolikor duh t-asa zabteva. Imamo pa blagodušae podpiratelje, ki nam v potrebah poaiorejo. To smo daaes vsi videli. Le-tem dobrotaikom, kakor tudi vsem prijateljem šole izrekam jaz tukaj v imeBU kraj. sol. sveta iu učeče se mladiae uajprisrčnejšo zahvalo ter Vas prosim, faraai, zakličimo BJim eaoglasno: ,,Bog jih živi ia aam ohraai ajiuovo aakloBjeBoat še mBOga leta!" Fraa PleaaB.