Leto XXV., St 3* LfribUana, mdbota 1». fctnnifa gg jpatujtvu• TeUttoo te M«Hl|»iiii, rucuaijer» »•22. Ji-25. J1-J4 mmmi xkleiek. ljudi »ao» Pucoatim ai». ca » - Idefoo te- Jl-25. M-» Podružnici Noro meno Lrubiuostu coa 42 Lzkliuinci outupstvc o >Klast a ittliic ir inoiemsrvn UPI S A MILANC -ticim. ci .iiit) iJiuM ootuaiiac pn postno 'ekovnem ca vodo te- 17.749. a ostale krajt (talne Servrar (-ono Con Po« No 11-3118 Die Besatzung von Budapest behauptet sich welter in harten Kämpfen Starke Angriffe der Bolschewisten ans dem Raum von Steinau — Fortdauer der schweren Abwehrkämpfe im Raum von Pyritz, Arnswalde und Deutsch-Krone — Fortsetzung der starken Angriffe der Nordamerikaner in der Schnee-EU tel Führerhauptquartier, 9 Febr. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt be_ kant: Die Besatzung von Budapest hält immer noch die Stadtteile vor der Burg gegen die noch stärker werdenden feindlichen Angriffe. Südlich des Velen eze- Sees warfen Einheiten der Waffen-SS die Sowjet« aus einer Einbruchsstelle und vernichteten 16 Panzer. In der Slowakei und nördlich der West-Bcskiden setzten dje Bolschewisten ihre Angriffe ohne nennenswerten Erfolg fort. Durch zähen Widerstand verhinderten unsere Truppen nördlich Ratibor und irn Raum von Brieg die vom Feind erstrebte Auswertung seiner beiden Brückenköpfe und schössen hierbei 38 sowjetische Panzer ab. Aus dem Raum von Steinau traten die Bolschewisten zu starken Angriffen an. Im bisherigen Verlauf der schweren Kampfe, dje sich bis an den Ostrand voa Liegntz ausdehnten, wurden 80 feindliche Panzer Vernichtet. An der Oder-Front zwischen Fürstenberg und Oderbruch gelang es, mehrere feindliche Brückenköpfe im Gegenangriff einzuengen oder zu beseitigen. Die harten Abwehrkämpfe im Raum von Pyritz, Arnswalde und bei Deutsch-Krone dauern an. Die Besatzungen von Schneide, miihl, Posen und Elbing behaupteten »ich gegen heftige Angriffe der Bolscheivisten. Der schwere Kreuzer »Lützow« und die Torpedoboote T 33, T 28 und T 8 unterstützten am 8. Februar durch ihr wirkungsvolles Feuer die tapfer kämpfende Besatzung von Elbing. Ferner nahm dieser Verband sowjetische Stellungen und Aufmarsch strassen am Frischen Haff unter schweren Beschuss. In Ostpreussen wurden bei Landsberg and Kreuzburg erneute feindliehe Durchbruchsversuche in erbitterten Rumpfes verhindert und 57 Panzer abgeschossen. Truppenansammlungen und der Nachschubverkehr der Sowjets waren in Schle. sien und in der Neumark das Angriffsziel starker deutscher Fiiegerverbände. Nach den bfs jetzt vorlegenden Meldungen wurden 40 feindliche Panzer und 71 Geschütze ausser Gefecht gesetzt sowie 600 motorisierte und bespannte Fahrzeuge zerstört. Im Westen sina kanadische Verbände ge- stern Vormittag nach sechsstündiger Feuervorbereitung gegen unsere Stellungen südöstlich Nimwegen zum Angriff angetreten. Nach heftigen Kämpfen konnten sie in einzelne Ortschaften eindringen, blieben dann aber in unserem starken Abwehrfeuer liegen. Im Abschnitt Vossenack nnd Schleiden verlor der Feind 12 Panzer, ohne weiteren Geländegewinn zu erzielen. In der Schnee-Elfel setzte die 8. amerikanische Armee ihre starken Angriffe fort. Während der Feind nördlich Prüm einige Fortschritte machen konnte, wurde er westlich und südwestlich der Stadt im Ge. gosißteos wieder geworfen oder zu Boden gezwungen. An der Oure und Sauer wird noch um ein ge kleine feindliche Brückenköpfe gekämpft. Im obereu Elsass gelang es nnserei Truppen, sich in heftigen Gefechten der starken Angriffe zahlreicher französischer und amerikanischer Divisionen zu erwehren und ohne grossere Verlu#.e an Kämpfern und Material e'nen engen Brückenkopf westlich von Neuenburg einzunehmen. An der italienischen Front warfen unsere Truppen die Amerikaner aus kleineren Einbruchsstellen an der ligurischen Küste südlich Massa. Am Serchio-Abschnitt blieben erneute feindliche Angriffe in unserem Feuer hegen. Weltlich Mostar fn der Herzegowina sind Abwehrkämpfe m-t starken feindlichen Kräften im Gange. In Nordslawomsn machten Angriffe nnserer Truppen zur Säuberung des Gebiets südlich der Drau gute Fortschritte. Angl c-a,meri kanteche Tiefflieger nnd Bomberverbände trafen mit Ihren Angriffen in Westdeutschland und am Oberrhein wteder hauptsächlich die Zivilbevölkerung. Nerdamerikanische Terrorflieger warfen Boriben auf Städte jn Südostdeutschland. In der vergangenen Nacht waren der norddeutsche Raum, die Reiclishauptstadt und das Ruhr gebiet Ziele britischer Bomb r. Luft Verteidigungskräfte brachten 39 anglo. amerikanische Flugzeuge, in der Mehrzahl viermotorige Bomber, zum Abs'urz. Das Vergeltungsleuer auf London wurde fortgesetzt. Marod na ©taissfeulfe a n Dr. Goebbels objavlja nov £laneb v tedniku »Das Reich« Budimpešte vztraja dalfe v hudih Močni boljševiškj napadi lz področja Steinaoa — Nadaljevanje težkih obrambnih bejev na področju Pyr-tza, Arnswaida in Deutsch-Krone — Nadaljevanje močnih severnoameriških napadov v Schnee-Ejfelu Fiihrerjev giavnj stan, 9. febr. DNB. Vrh-'vno povelj stvo oboroženih sil javlja: Posadka Budimpešte še vedno drži mestne dele pred trdnjavo proti vedno jačjim sovražnikovim napadom. Ju/bo od jezera Velencze so vrglj odde.ki vojne SS boljše, vike z nekega vdornega področja ter uničili 16 oklopnikov. V Slovaški in severno od zapadnih Beskjdov so nadaljevali boljševiki svoje napade, ne da bi dosegli omembe vrednega uspeha. Z žilavim odporom so preprečile naše čete severno od Rat i bora in na področju Br. zega sovražniku nameravano razširjenje obeh njegovih predmostij, ter uničile pri tem 38 sovjetskih oklepnikov. S področja pri Steinau "»o prešli boijšovikj v močne napade. V dosedanjih težkih boj h, ki so se razširili do vzhodnega roba Lignice, smo uničili 80 sovražnih oklepnikov. Na bojišču ob Odri med Filrstenbergom in Overbruch om smo s protinapadom zožili ali odpravili več sovražnih predmostij. Na področju Pyritza, Arnswaida in pri Deutsch-Kronj se nadaljujejo hudi obrambni boji. posadke Fiie (Schned.mühla), poznanja in Elbinga so zoržaie silne boljševi-ške napade. Težka križarka »Lutzow« ln torpedni čoLai T 33, T 28 in T 8 so podpirah 8. fe-bruarja z svojim učinkovitim ognjem hra. bro se borečo pc?adivo Eibinga. Razen t ga Je ta oddelek teiko obstreljeval sovjetske postojanke ter zbirališča ob zalivu Frisches Haff. V vzhounj Prus jj smo pr; Landsbergu in Kreuzburgu v srd.tih boj.h prepr^či-i ponovne sovražnikove poizkuse proboja ter uničili 57 oklopnikov. Močni oddelki nemških letal »o napadali v öiezjji in Neumaiki sovjetska zbirališča čet ter sovražni oskrbovalni promet Po dosedanjih poročilih so onesposobili za boj 40 sovražnih oklepnikov jn 71 topov ter uničilj 600 motoriziranih in vprežn|h vozil. Na zapadn so prešli včeraj opoldne po 6 urnj topniški pripravi kandu radikalno izpreme-ni'a Minuli 90 čas1', ko smo mogli uporabljati širino prostora kot operativno sredstvo. Veliki sprevodi z vzhoda se vlečejo na evoji poti proti zapadu skozi naša mesta in vasi. Ljudje v teh potujočih kolon."h so srečni v primer z tistimi, ki so moral ostati doma ter so padi', boljševikom v roke. Ks j ti sedaj so dol-il tudi najboljši vtcznalci po vsem svetu nedvomen odgovor na svoje cinično .vprašanje al' so boljševiki res tako hudobni, kakor smo jih vedno prikazovali M' :mamc poročla in silikc o grozodejstvih nr.d možmi, ženami in posebno c/tp-fc., ki jih sploh ne moremo objaviti Apokaliptični jezdeci div;ajo nad vzhodnimi in uigcvzhodmmi ozemlji naše ce'ne. Samo naivneži morejo trditi, da se bodo ustavili sam' al. pn že pač nekje brez vidnega vzroka in re'.ili narode ter njihova vodstva dolžnosti, c5r se upro hudi nevarnosti, ki je pred njimi-S cer je ;arao naša s>1 v ar. da bomo mi njihova prva žrtev, vendar jc to tud* stvar vsega civiliziranega sveta, ker bo v primeru, ako bi padli m., ogrožen v bistvu svojega obstoja. Človek bi posta! skoraj tn-dsn. ako bi hotel igrati preroka, ker mcšč?nfki svet kratkomalo noče ničr«ir spoznati. Ka> bi se z Evropo zgodilo, ako bi posta! nemški narod z isto slabostjo in brezznačainostjo žrtev boljševizma, kakor Bolgari. Rumuni ali Finci. Tu gre za žMienje in smrt. Sedanji navsl vzhoda proti evropski trdnjavi ima za cilj vso našo ce'ino ter se le po tem razlikuje od mongolskih -in htinnkih navalov v preteklih stoletjih, d', se po&lužujc političnih zvijač in (Splomat-tk;h prevar, da bi vs#ij začasno prikazal svoje uničevalno cJelo za nedolžno. Ali m»'i kdo, da bi nemško vodstvo prip'salo nemškemu narodu toliko trpljenja, stisk rn 4' bi ako bi vodila iz r^ereče ne\Ttrnosti kak-i druga pot? Vodstvo dobro ve. da je vse to. kar moramo e'"y končno z'.'»miti srve^omo ■ ic\'arnors^ z vzhoda, kako ;n kje, ostane pač pr;držnno pričetim in polagoma razvijajočim 5C vcja'kim protiukrepom. Stepo bomo umirili, n siceT takrat. ko bo dosegla nevarnost svoj všek ter postala vsem jasna Do tedaj pa moramo ohraniti hladno g'avo Do dna moramo okusiti trpljenje vojne, zate pa bomo njen-, zmagova'ci. Tz te vo ne bomo izšli kot narod junakov. Smfcd zgodovine je v tem. da pričeniajo taki narodi nova ptoletja Za to smo se odločili. V večnem razvoju vojne sfojimo na straži se branimo & srd to žilavostjo pred vsako nevarnostjo, ki se pojavlja pred nami. ter vemo da bomo dosegi ob koncu tudi vel ki cilj. Prišel je čas močnih src Voina nas bo na«'a ob vsaki uri prinravljene. Ne bomo klonili pred njo, pač p® b° morala ona kloniti pred nami. To naj bo naš sklep, Id je ncizpremcnljiv in bo tak tudi ostal.« i 11 • m EMI boli v Vzhodni Prasfp Berlin, 9. febr. Naiocini poročevaiaki uaraa javlja s biezijsaega bojišča: Od vcfci-aj Zjuuaj so se razvili boji v tnucotu V rat-duiva — GLgaw—Lignica v ogromno b-uio. Po doveuoj m^čurn moto-rxziianih odueikov so prišli boljševiki s svojega preumostja pvi öLe^uauu v velena-pad. Glavni sunek so usmerdi proti jugu, da hi prekinili avtomobilsko cesto in železniško progo, ki vodita od Lignice v gornjo šlezijo ter da bi lsUčasno obšli močne nemške zaporne postojanke pred Vrati-slavo. Po več brezuspešnih sunkih se je pc-srečilo neki boljševtški okiopniški bojni skupini pLodreti vzdolž Odre do Parcho. wlc (Paichv/itz) ter zavzeti kraj. NeKo dalje proti jugu prodrlo oklopniško ost so prestregle in uničile premakljive nemške rezerve. Tudi na področju tik vzlr.dno od Lignice so se razplamteli silni boji. Drugi sovjetski od'.elek je vdrl v Lubinj (Lüben) ter je z deli svoiih prednjih str-.ž prodal skozi nemško bojišče dalie proti zapadu. | Okiopniški grenadirii, nanad.alni tope vi in ! hrzi oddelki so s takojšnjim proti na.padom i ■ severa in juga zopet zaJelali nastalo % vrzel ter uničile prodrle sovjetske oklop-niikeu V prv-h luah sovjetske cienzive so uničile nemške čete po delnih poročilih 81 boljšev.-tüh oklopnikov. Na ostalih odsekih Slezijaiiega bojišča je pr.šlo do večjiih bojev le na prodm:«tju pui Brzegu. V teh bojih so zavzeie neariš^e čete nazaj več krajev. S srednjega odreka vzhodnega bojišč2* poročajo: Hudi boji ob Odri, na obeh straneh Frankfurta, so se nadaljevali z nezmanjšano silovitostjo. Meltem ko se je posrečilo nemškim čfetam zožiti sovjetsko predmostje pri Fürstenbergu. je prešla neka sovjetska bojna skupina južno od Frankfurta na zapadno obrežje reke. Krajevne rezerve pa so s protinapadom zožile sovjetsko predmostje. Nemški oddelki so zopet odbili sovjetske sunke proti frank-furtskemu «obodnemu bojišču. Na področju Ktistrina so« divjali iizprememb polni boii. Čeprav so uporabili boliž^vikl nov« strelske oldeTce, niso mogli prekin'tl nemškega pasu do meigta ter s» utrpeli v ognju nemških topov težke izgube. Severoceapad- Berlin, 9. febr. Mednarodni poročevalski urad javlja s severnega odaCka vzhodnega bojišča: Odkar so nemški branilci Marienburga spet zavzeli nekaj cest, so se boji včeraj zopet zmanjšali. Ker so boljševiki spoznali, da tega oporišča nemške obrambe ni mogoče zavzeti, so zbrali sevemovzhodno od mesta močnejše sile ter napadli po kratkem bobnečem ognju glavno nemško bojno črto vzdolž Nogata. Te napadalne Valove pa je zajel in zbil nemški zaporni ogenj, tako da se nobenemu beljševiškemu vojaku nI posrečilo doseči zapadnega brega reke. Boji za Elbing so postali doslej najbolj siloviti. S strnjenim! pehotnimi in oklopni-škimi oddelki in podporo neprestanega topniškega ognja so naskakovali boljševiki z vseh strani nemški obrambni pas. Po žrtvovanju več bataljonov se jim je posrečilo na nekem mestu približati se mestnemu središču, kjer so jih Nemci zadržali v besnih pouličnih bojih. Nemške vojne ladje so zopet obstreljevale s salvami svojih težkih topov boljševiška napadalna področja. Ob izkoriščanju hude megle, ki je ležala nad vzhodno Prusijo, so nadaljevali boljševiki z močnimi silami svojo ofenzivo proti zapadu, jugu in vzhodu. V bližini obale so jih Nemci z visokimi izgubami vrgli nazaj. Prav tako so se izjalovili vsi poizkusi proboja med Wormdittom in Heilsbergom. Izredno krvavi so bili boji med Bartenstei-norn in Landsber^om, kjer so poizkušali boljševiki s številnimi krdeli oklopnikov razbremeniti svoje, pri Landsbergu obkoljene oddelke. Sovjetske napadalne konice, so sicer prebile nemški obroč, vendar so nemške čete vrzel spet zatrpale ter razdelile obkoljeno skupino sil v dva dela Pri Kreuzbergu so zajezili Nemci globlji bolj-ševiški vdor. V bojih za nemški prehod do Königsberga so morali boljševiki plačati tudi včeraj zelo velike izgube, kljub temu se jim ni posrečilo motiti zveze. Ob Odri Berlin, 9. febr. Mednarodni poročevalski urad poroča o bojih na srednjem odseku vzhodnega bojišča: Ob spodnjem toku Odre so boljševiki, ko so se izjalovili vsi njihovi čelni napadi na nemško predmostje vzhodno od Frankfurta, spremenili svojo taktiko ter so preložili težišče svojih, za enkrat še krajevnih sunkov na področje ob obeh straneh Frankfurta. Te akcije, v katerih se bori še vedno izključno samo pehota, naj bi omogočile boljše vikom zaseabo širokega pasu na zapadnem bregu Odre, da bi mogfi zgradtfi preko reke mostove in uporabiti pripravljene oklopniške oddelke za nameravani velena-pad na nemško prestolnico. Dočim Je močan nemški obrambni oyenj južno od Frankfurta onemogočil prehod večjih boljševiških sil na zapadni breg Odre, se je boljševiškim bataljonom južno odtod berg po-tenberga samega niso mogli zavzeti. Krajevne nemške rezerve so vdrle na boljševiško predmostje ter ga zožile. Zbirajoče še boijševi-ške čete na vzhodnem bregu reke pa Je razgnal ogenj težkih nemških baterij. Zapadno od Küstrina so zlomile močne nemške bojne skupine sovjetski odpor, razbile obkoljevalni obroč in znova vzpostavile zvezo s kiLstrinsko posadko. Boljše viške izgube so znašale najmanj tisoč mrtvih in nad S00 ujetnikov. V močvirnih predelih ob Odri, severozapadno od Küstrina so si bolj-ševiški pehotni oddelki zaman poizkušali izsiliti prosto pot. Strnjeni nemški topniški ogenj jih je znova težko zdelal, tako da so o'o obeh straneh mesteca Fürstenbei srečilo, da so napredovali. Fürstenberga no ol Küstrina so nemški grenadirji ponovno razbili sovjetsko predmostje. V vzhodni Prusiji so bili boljševiki na zapadnih odsekih bojišča v poslednjih dneh tako oslabljeni, da je njihova napadalna sila popustila. Nemške čete so v srditih bojih prestregle ponovne boljše viške poskuse, da se prebijejo pri Landsbergu in Kreuzburgu. Včeraj so uničile nemške čete 57 sovražnih oki ipnikov, g čimer so izgubili boljševiki v času od 12. Januarja do 8. februaria 703 oklopnike ln riipadaln« topove, 728 topov vseh vrst ter nad 600 metalcev min. morali pod hudimi udarci nemških grena-dirjev opustiti najsevernejši djl svojega predmostja. Ka Pcmorjanckeni Nadaljnje žarišče bojev je biio južno od Stettina, kjer so doživeli boljševiki spričo močnih nemških protinapadov nov poraz. Okiopniška trigada, ki je hotela udariti mimö Pyritza, je postala žrtev nemških oklopniških grenadirjev in napadalnih topov. Uničili so jo skoraj popolnoma, njen preostanek pa so pognali nazaj proti jugu. Pri tem so osvobodili več vasi. Tudi iz Pyritza so pregnali neko boljševiško skupino. EU Arnswaldu so ustavili Nemci sovjetske napadalne kolone, se spustili z njimi v boj ter jih prisilili z obkoljevalnim po-kretom, da so opustili svoje prejšnjega dne pridobljene postojanke. Severno od kraja Deutsch-Krone so nemške čete zgrabile sovražnika ob obeh bokih, ga skoraj popolnoma obkolile ter z velikim uspehom pričele osredotočen napad, da bi ga uničile. Na jugu zapadne Prusije so boji bistveno popustili. Dva krajevna sunlta severno od Pile so nemški branilci brez posebnega truda odbili. Zaradi premočnega pritiska oblegovalcev je opustila poznanjska posadka po večdnevni obrambi grad ter se umaknila na pripravljene in zabai ikadirane postojanke v severnem delu mesta, kjer se boljševiki zaman trudijo, da bi si priborili dostop do ulic. Močnejši boljšoviški oddelek, ki je hotel preprečiti nemški odmik, so pokopale pod seboj razstreljene in rušeče se hišne razvaline. V boje ob Odri je poseglo z dobrim uspehom zopet več jat nemškega letalstva. S pomočjo bombnih preprog ter lova po cestah so v nizkih poletih pomembno oslabile sovjetske napadalne sile ter na več mestih prekinile niih oskrbo. Iz boja so izločile desetine oklopnikov, stotine tovornih avtomobilov in vprežnih vozil ter več protiletal-talskih in protitankovskih baterij. Kcrieresca treh ženeva, 9. febr. Newyoräxd dopisnik »Dauy Mfe.la< poroča po Keuterju, aa računajo v tamkajšnjui krogih, da se bo ko-ni er en ca uren nadaljevala še teden dni. Po njenem koncu se bodo verjetno Eklen, Stotuiiius in Molouov razgovarjali še kakih 6 do 7 dni o »mejah nove Evrope«, katere bodo sedaj podrobno določili. Stockholm, 9. febr. Po prvih urainrih vesteh o kodierend treh so po »Svenska Dagbjadetu« pripravili v sevecnoameri-čkein zuiiazijern ministrstvu vabila za kcmno-j žico«. \ Tudi ta formula nI zrasla na domačih i zelnikih posameznih komunističnih strank, ampak jo je diktirala kominterna. Zavedala se je, da pomenjajo komunistične stranke po posameznih deželah le neznatne sile, ki — čeprav debro organizirane — ne bi mogle vzdržati in izvesti postavljene jim naloge: komunistične revolucije. Kominterna je namreč dobro vedela, da so v vseh de-I žeiah za ta primer v poštev prihajajoče i stranke in skupine usmerjene bolj ali manj f nacionalno in se zato komunistična stranka i s svojo internacionalno koncepcijo med ' njimi ue bi mogla uveljaviti. , Kominterna je zaradi tega iskala in našla • izhod: komunistična stranka mora v vsaki deželi monopolizirati »osvobodilno gibanje«; pri tem ne sme iti v mkako resnično koalicijo z ostalimi političnimi skupinami. »Osvobodilno gibanje« mora prikazovati od vssga pocetka kot »množično gibanje«, v katerem ni nikakih strank, marveč je »izraz spontanega ljudskega poleta«. V kolikor pritegne zaradi uspešnejšega zaslepljevanja ljudstva k sodelovanju tudi nekomunistične skupine, smejo biti to ie takšne, ki jih ' vodijo in predstavljajo prikriti komunisti ali i komunistom naklonjeni ljudje ali pa skupi-! ne, ki so šibke in jih je v pogledu akcije , lahko podrediti čisto komunističnim intere-! som. Vse ostale politične skupine je treba ; bodisi strahova ti in ukloniti na »množični« i osnovi, bodisi označ'ti in pobijati kot ; »reakcionarne«, »fašistične« itd. • Zafadi tega smo videli tudi pri nas, da j je komunistična partija svojo »osvobodilno i fronto« organizirala ne kot Koalicijo, v ka-' teri bi sodelovale na bazi enakopravnosti 1 najrazličnejše skupine, marveč na bazi j »spontane množičnosti« in »konspiracije«, I kalne vode, v kateri je potem lahko riba-j rila. V kolikor se je kot vave poslužila tudi ; dela krščanskih socialistov in sokolskih di- Isidentov, je ta dva partnerja, katerih predstavniki ao že prej radi plavali po komuni-, stičnem bazenu, v kratkem postavila po-olnoma na hladno in jima do kraja odvzela esedo, ki že v začetku ni bila kaj po-| membna. Vse ostale politične skupine, ki se j niso hotele podrediti komunistični partiji, i je obdolžila »reakcionarstva« in »fažizma« i ter začela proti njim najogorčenejšo borbo, i Tako je res tudi pri nas komunistični stranki uspelo, da je v svojih rokah monopoli-zirala vso »osvobodilno organizacijo«. Ni pa tako samo pri nas, marveč povsod drugod. Poljska, Grčija in Srbija so zlasti zgovorni primeri. Med vojno so se v vseh J teh deželah formirala na eni strani komu-i nistična »osvobodilna gibanja«, ld so deloma j že poprej, posebno pa po odhodu nemških , čet iz tistih pokrajin prišla v odkrite ln ostre konflikte z emigrantskimi vladami v Londonu ter njihovimi pristaši v domovini in emigraciji. Med obema tema »taboroma« se je razvnela srdita borba o tem, kdo ima legitimacijo »govoriti v imenu ljudstva«, torej dejanski politični vpliv na domačem ozemlju, medtem ko trdijo emigrantska vlade, da so one »legitimni čuvarji kontinuitete ln suverenosti« svojih dežel, se sklicujejo komunisti kot predstavniki »osvobodilnih« gibanj, da so oni pravi predstavniki ljudstva in torej edini politični činitelji. Stoječ na takšnem stališču, ki ga seveda vneto podpira tudi Moskva, odklanjajo vsako možnost sporazuma ali kompromisa z nasprotnim partnerjem, ki ga predstavljajo emigrantske vlade. To odklanjanje je tudi popolnoma razumljivo. Komunistične stranx.«, ki so se v teku vojne po navodilih koininteme uveljavile daleč preko svoje reen čne moči, sedaj nočejo v koalicijo z ljudmi, proti katerim bi morale popuščati na škodo komunističnega interesa, za katerega so ee in se edino bere. Sklicujoč se na ininofcično zaupanje*, katerega da jim je dal narod, svoje nasprotnike pa skušajo doma in že bcij pri Angloame-I ričanih kompromitirati z očitkom »fašizma«, kakor smo to prikazali v zadnjem članku. To stališče zaitopa tudi Edvard Kardelj, generalni tajnik komunistične stranke Jugoslavije, ki ie v oeog rajski »Borbi« v novem glasUu komunistične partije Jugoslavije, 16. decembra v članku »Zgodovinsko mesto nove Jugoslavije« napisal med drugim tudi sledeče: »Moralno politi Sna podpora svobodoljubnih sil drugih dežel je bila eden glavnih faktorjev v borbi narodno osvobodilnega pokreta narodov Jugoslavije. Danes ko skušajo nove reakcionarne sile v svetu zlomiti voljo malih narodov po resnični neodvisnosti, dobiva ta faktor še večjo važnost.« Naziv »reakcionarne sile v svetu« se gotovo nanaša na Anglijo, ki jo Kardelj na nekem drugem mestu naziva »zarotnico proti načelom demokracije in narodne svobode«. Kardelj zavrača nadalje formulo »začasnih strankarskih koalicij« in trdi, da »postaja narodno osvobodilna fronta več nego strankarska koalicija, da postaja splošno narodni pokret«. S tem odklanja Kardelj težo angleške politike, ki se ogreva ravno na te strankarske koalicije, med. tem ko sovjetska politika, odklanja vsako rešitev, ki ne bi polagala teiišča na komunistične stranke, ki naj zagotove zadosten vpliv Moskve v dotlčnih deželah. Tako vidimo, kako se danes v politiki medsebojnega natezanja med komunističnimi eksponenti Moskve in emigrantskimi vladami učikovito izrabljajo formule, ki so spočetka, ob postanku raznih »osvobodilnih gibanj«, igrale na prvi pogled tako pomembno in malo razumljeno vlogo. S spretnim uporabljanjem fraze o »fašizmu« in s sklicevanjem na »množično zaupanje« si Moskva ustvarja položaje, ki bi jih sicer dosegla le s težavo. Težko si je misliti, da bi bila London in Washington tako kratkovidna, da ne bi spregledala te igre in ne bi uvidela, da je naperjena tudi proti njima. Toda slepo sovraštvo zoper nemški narod Ju je spravilo v tako klavrno odvisnost od Moskve, da morata k vsemu temu molčati, čeprav s tem ne izdajata le narodov, ki so jima zaupali ln se s tem strmoglavih v nesrečo, temveč izdajata tudi življenjske Interese svojih lastnih ljudstev. Napad na papeža Stockholm, 8. febr. Kakor javlja »Associated Press«, je »Krasnaja Zvezda« v sredo hudo napadla papeža. Komentator sovjetskega lista Konstantin Hofman pravi, da zagovarja papež Nemčijo. Sovjetska zveza se b« zoperstavila vmešavanju Vatikana v Nemčiji. Avstnjt, Madžarski ia Poljski. Politika Vatikana v vojni Je bSa prctfaSistična ter Je skušala rešiti Mina. finima in preprečiti demokra&zado BaBfe Ob obletnici smrti dveh junakov Dne 8. februarja iansKega leta sta v 12-vrševa ju svoje vzvišene dolžnosti dala življenje za lepSo bodočnost svojega naro. da junaka P.Ide BrenčiC in Gregor K r e g a r. V junaškem boju s s-vražn.ki slovenstva — komuisti — 11a sveti, s .irvjo namočeni doberdm-hski zemlji sta padia; umrla sta za to, da bi rjjun naroo mogel živeti. 2e eno leto ju ni več med nami. 2e enj leto nas njun svetli zgled krep- in pripravlja na trenutke, k; božo morda tud. od ins, njunih prijateljev in istomižljenikov, ;aib.tevalj enakih žrtev. Naconaiist si lapžs smrti »plota želeti ne more! Našega Poldeta in našega Greg:rj.t b:mo nij vsi, ki smo ju iskreno ljubili, ohranili kot dva svetla iika v glcbl .o na-Slh src; za dalo, ki sta ga izvrš la v borb; proti krvavemu bol.ževizmu, pa sta j-ma hvaležna domovina in ves slovensk, narod! Gregor in Polde! Vidva korakata pred nami; mi, tov3rft vajini, smo vama pripravljeni slediti. Slava Pokietu Brenčiču jn Gregorju Kre-garju! Lutkovni» g&esteti&ie &atojmo L.juijijüjjü, icui Uctija Ljubljanski otroci, ^ aoigo pogiešajo lutitovn-ii predstav, bodo guiovo z veseljem poztLavi.il vest, da je iniu-riuacijSKi iiJtie.en, oiseit za kuiiuro zbral sku-jfino p.ijateijev luuiovnega gleaanSča, Ki >x> zaceia prirejati rtone preustave. Danes popoldne je ta skupina ped vodstvom radi jakoga napovedovalca Jožeta Pengova prirecLua v stekleni dvorani vladna palače prvo predstavo za povabljene geste. Prei-.•stavi so prisostvovali gg. piezident div. general Rupnik in številni drugi gostje. Poleg teh so biii pr.sotni mnogi otroci ljubljanskih domobranskih častnikov in no s svojo živahnostjo dajali prirelitvi presrčen značaj. Na okusno izdelanem odru je bila uprizorjena igi'a »Kaznovana trdosrčnost«, ki razodeva zdravo socialno ln moralno vzgojno tendenco in vpleta v svoje dodajanje tudi ot oke, katerim se nudi prilika, da zavzamejo stališče v sporu med zlim in dobrim in se odločijo za pravico. Igra je -Vila dobro- pripravljena in ie dosesrla lep speh. Lutke so kar vzorno izdelane se slasti odlikujejo po učinkovitih maskah Med edrnori" ie oživljnla in povzdigovala razpoloženje gofba. ki je ig-ala večidel Tiaro'ne csmi. Tako ro .«se mosrli povabljeni sostie In pristni otroci p^enri^ati, da smo tüdi tu vzTic v«"rn trdotam čosa m poti napredka in lahko samo z zado-pozdravimo zamiki lutkovnega trledaLača za naše najmlajše. IZ JL.IUBLJANE Nova grobova. dolgem trpi jen tu >e umrla g-a Frančiška Lovšin, roj. Arko. PoVomli po na Hrovači pri Ribnici. — Prerrnn'1 je železničar v pok. g. Tgnacii Rozman' Na zadnii poti ga bodo soremäli v nedeMo ob četrt na 10 iz kane'ice sv. Frančiška na Žalah k Sv. Kržu. — Pckcinima nai* bo chranjen blag r-T!om:,i. užnloščrrnm svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalie! u— Ooigo i.j živel NtIp'> Vofskovlč, ki ga t» usoda ob nedavnem letalskem naoadu na Ljubliano brez neše krivd? zapletla med r ajbolj prizadete žrtve sovražnih bombnikov. K^kor smo obveščeni, je Nino čil in Zdrav ter še prav nič ne misli na srečanje s belo ' >r>o. To mu od srci želimo tudi mi! u— Prodaja kislega z©ija in repe bi se r.iorala >u. i organizirati, nam piše naroč-rik v imenu rr.r.ogih in nadaljuje: Dandanes, ko se težko dobi zelejava, ie treba v.osvct ti predaji zelia in repe na trgu več pozornosti. Ni v redu, če prejme samska ■ raba isto količino zelja czir. repe kakor » oččlanska tiražina, prav tako ni v redu, f a ni nad prodajo nobenega nadzorstva, tako da je poedincem. ki irnäio čas po več-> : at na dan stati v vrsti, omogočeno, da r 1 nabavijo večjo količino blaga. Ali se ne 11 dala zadeva urediti tako, cla bi prodajali t ;'.je in repo trgovci? S tem bi fciio rršeno vprašanje pravičnejše razdelitve in odpadlo 1. dolgo čakanje. u—C-rdu ! .v/.vada se is v zadnjem času razpasla med kolesarji v Ljubljani. Roki se ie nnjb- že i ■z vremenske nuje, ven-<"ar ne sme nostati pravilo. Kolesarji nam. reč v.ciio po hoInik.;h r.a pešce. Ker nastaja s teni nevarnost za pas ante, bi bilo •»rlstno :n prav. da se ta stvar čimprej opusti. Snega je zdaj po sredi ceet in ulic o precjj manj, da lahko tudi kolesarji vczHo po potih, ki so namenjeni za vozni j •oremet. I u— F!siž??r!?To litersmo ra-rrsdo b leto 1944. ! » Nova zaloška v Liufcljan! pravkar podelila p-- t t-awlMs "Hilli'anu Ceven Ea lan! iziilo knjigo j »Frepi ste stvari«. Htratl je pod o'.ii-a nimi po- | ige JI mzp s&la nner.-;d3 za i. 3945. Rok predleäötve ; vc-kopi cv leposlovne, esejistične o:i literarno- ; •nanrtvene vsebine je določen do 15. decembra 1 C vCS. u— V Včcrajliijl ofcj.iT! poroke Je biia pomoti-ins imenovana kot 39veata Mnrjsnca ramesto "Pide Frekove. u— fcita ši. Vit! uri Stični bo onrav'Jala ©d 12. februarja 1.1. df.ite f.idi f.agaJniSko službo. u— Peki. pozor! Ztiru'enje trgovcev, Elnd kai pekov, poziva vse da *e nujno s'jia- ,',jo J iiedei;o 11. t. m. med 7. in 9 uro v niši •pi-aml zaradi dodeljevanja kuriva. S ssboj prinesite svoje »tampiljke Nujno! u— Darovali so: La Socirlno pomr>č ipkamsr ailiard Sušnlk 500 iir nam«-..to renca na frrcb J. Luci:manna in 500 lir za božičn > a.tcijo. tvrd" a Schumi nasi. Hr:i?. Svstnsar 500 i'r n&mesto cnca r.a erob Novotny, Josi'D Di;«!: iOO lir r počas itev spomina ook. brata A"o c ja Ce'a-a, nž. Herbert LucVmann 500 l!r namsato cvet'» v počastitev spomina Jos. Luckmanna. Zedln er.a zavarovalnica d. d. Zarreb 1000 lir nam»Fto ven-a .%a grob Jcs. Luckmanna; Slovenskemu Rde«emu Urižu Miha Drnovšek 400 lir nr.mesto venca na -Tvob Franc?. Anžlča; s* stare in onemogle v m«?.'.-uem zavetišču Joslplna Franc Ptstriar 3CO lir, r.'ind kat slaščičarjev pa 300 lir v počastitev «p-;-rn na pok. Terezije Novotnv: za revne uč%nce možne šole Ana Lebsr 3CO lir v počastitev epo- g L i SI.TT+KrvTO za v** £5P"dinj^k-> d-U o^teno. ■p-ejmo dvočlrivka družina. N^lov v Ju*'!?. 32*8 ia m.A PCX išče-ro. 0rka posestnika Marija Mus. ar jeva iz Kompcl.'a se je s krorom oparila po levici. S kolesa je padel In si z'omil levico 35!etni premikač drž. feiezn'c Franc Nučič iz Marije v Polju. 651etna up:koiena aoiavka tobačne tovarne Marl'a Snojeva Iz LJubljane je pad'a'po stopnicah in si zlomila levico. — Ponesrečencem so nudili zdravniško pomoč v ljubljanski splošni bolnišnici. Ako želite prodati oblačila, čevlje p-rilo. posteljnino in podobne predmete ter sami ne utejrnete priti v naš lokal, prosimo, da nam to ustno a!! telefotiično sporočite. Poklali bomo k vam na dom svojega nakupovalca. NAKUPOVALNICA SOCIALNE POMOČI Ljubljana, Gradišče št. 4, tel. št. 30-39 kjer ležijo Dorfmeistrovi sobard za spoj- njcštajeisko pokrajuK». Novi giobovi. V Giadcu je umrla mon. te».jeva zeoa Kataiina Mohorko v 43. letu svojega življenja. — V Rogaški Slatini je umii znani hotelir Julij Ognsegg. Pokopali so ga 2. t. m. Zapustil je 5 otiok. — V Gradcu je umrl bančni uradnik Martin Vaupot, ki so ga pokopali 2. t. m. Iz Pöstßi«e Koncertni večer v POHojui. Konec januarja je bil tretji koncert malega orkestra pod vedstvom dkigenta g. Zvon_mii ja Ciguča. Posiečeno izbranemu sporedu so poslušalci, ki so polno zasedli dvoiano, sledili z zanimanjem in nagradili dirigenta in izvajalce s toplim pr znanjem. Za vmesne točke je poskrbel g. P:dgo šek, ki je občinstvo oJ Lično zabaval z duhovitimi kupietL Iz Tre ta Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu 57- letni Anton Komel, 60-letnl Karel Arko, 22-letna Silva Gruden, 62-letna Emilija Bu-dal, 36-letni Bruno Sos'č, 64-letni Ivan Ka-ris. 64-letna Filomela Bo°rulič, 15 letni Sergej Jadrov. 81-letni Ari g Červenka, 63-letni Peter Bogateč, in 45-letna Marija Juriševič. S štajerskega Zadnja poj okrožnega vodje Antona Dorfmeistra. V Frankol.vem pri Ceiju je padel kot žrtev tolovajske krogle iz zasede celjski okrožni vccija deželni svetnik Anton Dorfmelster. Rodom iz FelcLbacha, je posvetil vse sv:ge siie in zmožnosti svojemu narodu. Ureditev Celja, celj. okrožja in njegove uprave v današnji "obl ki je Doi-fmeistrovo delo. Pokojnikova zadnja pot je b:'la vprav veličastna. Krsta s tmp-lcm je ležala na odru Okr:žnega doma v Celju, kjer so se poslovili od smrtnih ostankov pokojnika predstavniki stranke in drugi 0'ličniki. na čelu jim štajerski Gauleiter dr. Uiberrreither iz G.adča, k! S3 je pokojniku zahvalil za vse iezvršeno del:-. Ob zvokih pesmi o dobrem tovarišu so položili vence na krsto z Dorf meist ro-vim trup'icim Gauleiter dr. Uiberreiiher, zvezni, vedja Stein U, Höhe: er SS und Po-iizeiflih'-er,"Obergruppenführer und General der Waffen SS Rösener ter drugi predstav, xvikl stranke, države in cfcorožene sile Krsto z zemskimi ostanki so nate- položili k večnemu počitku na pokopališču junakov. Izplačevanje dcklad, nagrad za £\smj, lirfbrcstna cdlikovsnja Po nalogu nemžkega svetovalca pri šefu po rc-Jinske unrave v L'ubljani Ia-P/Ke>-293'45-C0 08 z dne 2. februarja 1945 se bodo imetninom avsirij-sk h hrabrostnlh kolajn, ki so se svoječa no prijav li pri vojaškem uradu po'. raj'trke uprave. Izplačevale doklp.de odnosr.e nagrade pri ocenjenem uradu pr.čer.ši z dnem 12. februarja 1945. Na lsplač lo nagrade za maio srebrno avstrijsko hrabrostno fco!aj;io Imajo prijavljene oeebe pravico šele po dovršenem C0. letu 6tarosti, t. J. rojene leta 1884. m starejše. Vsak upravičenec naj prinese osebno b seboj poirg osebne Izkaznice še potrebne dokaze v cr -gin al u, kr.kor le-it'macijo o dodüijenl kolajni, matični list ali pa kak drug verodostojen dokument, ker re v nekaterih primerih zaradi pomanjkljivih poea'kov ni mos'.a ugotoviti re«niö-nost o prijavljenih od ikovanjih. Za tc'-e osebe se m-rajo potrebni podatki naknadno pribratl in dopolniti ter ponovno dostaviti na pristojno mesto zaradi preverjenja. B E LE Ž M IC A KOLEDAR Sobota, 10 februarja: Shoiaetika. DEŽURNE L E K A R N R Danes: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1' Bahovec. Kongresni trj 12: Nada Komotar, Vič, T:žaika c. Zatemnitev cd 18.05 do 7. Oddfaf-iška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA SOBOTA, 10. FEBRUARJA 7.00—7.10: Poročila v nemičini 7.10—9.00: Jutranji koncert. Vmes od 7.33—7.40 poročila v s o-venščinl. 9.00—9.:0: Poročila v nemšč.ni. 12.00 do 14.00: Napoved sporeda, nato glasba ze prt mor (prenos). 14.00—14.10: Poročlia v nemfčinl. 14.10 do 15 00: Operetni zvoki. Radijski orkester vodi D. M. Lijancč, sodelujeta sopranistka Drcga Sok in tenorist Anton Koren. 15.00—17.00: O. rednjl nemški spored. 1700—17.15: Poročila » nemščini ln sl^venžči'il. 17 15—18.00: O rednji nemtki spj-red. 18.00—18 30: Fantje na vasi. 18.30—22.30: Prenos opere »Tannhäuser« lz Dižavnee-a gledal šča (med drugimi poje kot goet dr. julij Pöltz r). Vmes okoli 19 45 poroč la v slovenščini, okol 20,r0 poročila v n:m!č ni, oko'.l 22.00 odnosno po končanem prenosu poroJlla v nemščini, nato pa do 23 00 g a ba za razvedrilo. 23.00—24.00: Glasba za konec tedna (prenos). Obvestila S!ov. Rdečega križa Paketi: Paketi se do nadaljnjega ne sprejemajo, CenJ. občinstvo bo o zopetnem sprejemanju pravočasno obveščeno. Poziv: V poizvedovalnem oddelku. M.irijln trg št. 5, naj se stIiss pri referentu III gospa Janež.č Ju'.ijana olnosno njeni svojci. Zahvala: Slovenskemu Rcečemu križu sta darovali gge. Ka'in M nka ln Ivr.nka v pečastitev spomina pok. Josipa Luckmanna 100 lir. — Prisrčno hvala! »Ali me že poznate? fte zmerom ne? Jutri vam povem, kuo sem.« OBVESTILA «PREVODA" DELITEV SIRA LJubl.ianeki potrošniki znotraj ta zunaj bKka prejmejo v času od torka 13. t. m. do če rtka 2J. t. m. 150 g trdega sira na oareaek »Feb-27« osnovne llvileke nakaznica za februar (brez pra-tlika ali z eno pretlskano vijoličasto črto). Po tem času odrezki za sir zapadejo. Oprzarjamo stranke, da pr ae.o po sir s celimi nakaznicami te odrezani odrezki so neveljavni. Sir bodo del:!e mlekari.e: TuSar Antonija. Medvedova 40; Kovačič Lucija, Celovtka 34; Glavan Marija, Clrii-Metodova 37: Koiar Marija. Predo-videva 12; Potokar N:ža. Pek .pai ška 1; Bevc Fa.n', Frančiškanska 6; Sopcr Mailja, Vidovdan ka 2; Kranjc Marija, Novi trg 1; Rajnar J že:a, Bj.št-nikov trg 1: Mahovič Breda. Trža'ka 48, in vse sirar.ke stojnice na Pegačarjevem trpu. Cena siru je 38.30 lir za kilogram (150 gramov stane 5.75 lir). Vsi znoraj našteti naj takoj dvignejo nakazilo t razdeijevalnem ocdclku Prevoda, Novi trg 4.1, soba št. 14. Zbrane in nalepljene odre7ke predložijo vs) našteti prodajalci Prevodu, Go paska ulica 12/1, soba št.10, v pjtek 23. t. m. dopoldne: ves preostali sir pa r.aj oddajo i tega dne dopoldne v skladlš.e, od koder so ga prejeli. JANUARSKE ODRE7KE ZA DRUGO DELITEV MOKE bo mestni preskrbova ni urad sprejemal od trgovcev v sredo 14. t. m. ▼ II. nadstr. pa a ie Bata tako. da pridejo na vrsto od 8. do 9. ure trgovci z začetnicami A do F. od 9. do 10. ure z začetnicami G do Ki, od 10. do 11. ure j. začetnicami Km do L, od 11. do 12. ure z začeftlcimi M dc O, od 12. do 13. ure z začetnicami P do S ta od 13. do 14. ure trgovci z začelnic&mi S do 2. PREVODOVI POMENKI Na želje ln prošnje, ki smo Jih zadnji fcas v Imenu potrošnikov naslovili na »Prevod«. Je u:ed-ništvo prejelo yeč odgovorov od katerih enega prlobčujemo danes: SLABE IN DOBRE PLATI »NESLANOSTI« Stare so že pritožbe, češ da Je obrok soli pičel. Znano pa Je dejstvo, da je preobilno «oljenje ne le razvada civiliziranega človeka, temveč Je zdravniško dokazano, da je takšna hrana zdravju ceio hudo kvarna. Presiana hrana povzroča namreč žejo, ki zahteva oblino tekočine. Ta po nepotrebnem obremenjuje prabavo ln izp:ra razne soli iz organizma, tako da telo poteir spet zahteva obilico soli. Seie primerno soljenje spravi te'o spet počasi v red. Sedanji obrok soli Je tal o odmerjen, da krije normalno potrebo telesa po so'i. Treba Je pač previdno z njo goepodaritl. Potemtakem ni treba nikomur kupovati coli na črni borzi za izboljšanje dozdevno pičlega obroka soli, razen če kdo hoče prostovoljno podpirati to najbrlj »človekoljubno« ustanovo m si po nepotrebnem kvariti zdravje. Na drugI strani pa opažamo, da pečejo mnogi peki — menda v preveliki vnemi za zdravje svojih odjemalcev, dejansko pa kot pomočniki črne bor^e — domalepa neslan kruh. čeprav je po strokovnih komisijskih ugotovitvah Kruh. eoljen s 60 dkg na 100 kg moke, še vedno primerno in občutno slanega okusa. Zato pro«:mo vse odjemalce neslanega kruha, da nam te svoje nemarne peke naznanijo, da pre-jmejo za svoje EkuDr.oetl škodljivo početje zasluženo primerno plačilo. Bert Oehlmann: 2 NE SAMO ZA ZLATO Roman Kasch nI odgovoril. Kjavopikčasta ovratnica se mu je biia preiuaknna, šop črnih las mu je na giavi strmo štrlel k višku. »Da ali ne?< »Taka nedostopnost je pa tudi od sile!« je rekel Kasch. Heimo ogorčenje 01 je dalo duška v zlo-vestnem vzkliku: iDouro!« Pogledala je Kascna. kakor da bi ga hotela prodreti, zapustila sobo in zaloputnila vrata za seboj. Taka nesramnost, je pomislila sama pri seoi. Taita prediznost! Ali za to bo delal pokoro. Nikoli še ni bila nikogar zatcžiia šefu, ne, a saj se ji tudi še nmoii ni bila pripetila nobena laku reč. K staremu pojde, prav gotovo da. lako gotovo, kakor je heia Ln anstädteva. K Wöllencampu pojde ia mu pove, kak fin gospod je ta Ka.sch ia v Itake namene zlorablja poslovni čas. Jeza je kar vrela v nji, ko je ihtivo tekla po dolgem hodniku. Tedajci se je zadela v moža, Ki je, spremljan oa nekoga drugega, takisto razburjen prišel iz stranskega hodnika. Trčenje je bilo dokaj silovito, in napete dopisne mape, ki jih je Hela dižaia pod paaiuho, 30 nemilo tlesnile po tieh. Hela sama se je opotekla, a v tem jo je tujec že prestregel in jo obvaroval, da ni padla. 1 »Tisočkrat prosim opreščenja,« je rekel. I »niti slišal \as n.aem, da prihajate!« t Hela je bila nekoliko z^ega.ia. Tik preti 1 seboj je videla v zadregi se smehljajoč moški obraz in hkrata je čutila, da jo drži dvojica krepkih rok. Ogorčenje je še večino k.pelo v nji; prav to ji je m:nda vdaiiniio, da se je zlovoljno iztrgala prijemu. »Pustite me!« je pihnila. Aleksander Barav jo je takoj izpust;':. »Ne zamerite,« je rekel še enkrat. »Upam, da se vsaj niste udarili.« Hela je biia še prebesna. da bi bila mogli odgovoriti. Hotela se je skloniti po mape, toda mali Overbeck je bil urnejši od nje in ji jih je s priklonom podal. »Prosim,« je rekel in se nasmehnil. Hela jih je vzela in hotela kreniti mimo dvojice. Toda večji izmed njijj ji je stop_i na pot. »Iskreno mi je žal--krivda je biia moja — —« »Prosim,» je rekla Hela. jsaj je že vs--? v redu. Najbrže sem b la sama kriva-- da — —« Toda pogoltnila je, kar ji je bilo na jeziku, stisnila vse tri mapa tesr.je k sebi ut krenila po hodniku, ne da bi se še kaj ozirala. Deiala je z malo Agato Möllerjevo z venomer boječo in piaho Agato, v ist. sobi. Prostor ni bil kdo ve kako velik, toda zelo prijazen. Na širokem okenskem napušču so stale cvetlice, rdeče in modre; to je bilo lepo na oko in te je spominjalo cvetočih vrtov. j Ko je H:!a stopila v sebo. je Agata vzd-gmla oči od piralnega stroja, j »Kod le hodiš toliko časa! šef je prav-J kar telefoniral pote.« 1 Hela je vzela svinčnik in Stenogramm j blok ter se z zagrizenim obrazom napotila ■ proti šefovi sobi. Počakaj. Kasch. je mislila ■' spotoma, to je čudovito, kakor nalašč . .. Na hodniku ni bilo nikogar videti. Tujca sta bila odšla. Prišla sta bila z stranskega hodnika, torej sta morala bili pri Wellencam pu. Nu, pa kaj ji je bilo irar. Ko je prihajala od Kascha, je bil njen obraz kalior zalit s krvjo — zdaj, ko jc stopila v šefovo sobo, je bil bled kakor vosek. že dvakrat je bil Kasch silil vanjo, takisto, da ga ni mocla nvpak razumeti. Danes se je biio zgodilo v tretje. Tako iu rnoirlo več iti naprej.« Wellencamp je sedel za pisalno mizo. telefoniral in se hkratu ukvarjal s podpisn.o mapo, ki je ležala pred njim. JTKOTEPISKO, ki Je tu- ci ste^.ografinia. iščemo T'onitdbe Jutru p-^d nTskoj«. 31071a FOTO' RAFA IN'O ta loj sprejme vod'ini fo-to-ate1 je v centru zi loto^ r.flranje >n d^'no y.omoč v temnici. Pred iot Im.ijo rr.oči. ki b-y.ile zmožne" prevz?ti mesto postovodie! Mftfi Je «talno in pod zelo vrtnimi P"?oji Sprejmemo pvent. t»idi ne-1-raliflclrsno moč zi d? In v temnici. N -lov v Jutru. 3162-ln i .UHAR'CO pert»t:tno to-koj -prejme aruž nr> 3 c-ib. Naslov v Jutru 2801 -1 • r OSP POMOCN Cf>. k! ima ve-elje d-, kuhanja sprejme tročlmska rod 'oni Naslov v Jutru. 5P79 le EFTVSKO PC?10:Niro 'pepjme tpkoi Po do jrivoru Hc»5ik Karel. Jer-»ejeva c. 53 3210-la i'OSTREZNfCO prldn0 dekle, ki Pr me za v?a ko delo od * do 16. ur«, sorejmemo. Peru-«fbe Jutru pod »Op-o-tčena«. 3186 la SLUTNJO z, va go tpodinjska deli. »prejme« Csbaiti se D-lra tiBOTa 5/1 3235-la POSTREZNICO zh do poldanske ure. Iščem. Verft ^vškova 27. ievn to-bačne tovarne. 3236 la PRODAJALKO zane^Jl-yßo. sprejmem z» cvetll temo. N.slov v Jutru. 33*15 1 a 6 kg MAŠČOBE z ocvirki pokvarjene, primerne za izdelavo mila. prodim N.-.slov v Jutru 3114 b PEC železno (gažpefiek) pr-dim. Naslov v Jutru 2377-6 OBI.EKO !oV«ko. pred vojno bbgo. novo z-> frednio nvymo oocfvo »-odam Petrlč B-ž dir be,lfriska C. 31. Zr»ven L sv:2s. 29! 1 6 SANKE nove, v obi k zapravi livčka. prodam ali aimenjjm Za proti vredno t Peteroa. <1-45. 2956 B KRAVO mlado, ki bo telila v m?reu. prodam N^lov v Jutru. 2914-6 STROJ Šivalni, dobro ohr.mien. z dolgm čol- Tiiek^m, prodam ali za menjsm. Naslov v Ju-tru. 3208-6 PRT filet. ve!'k. ro^no d»lo mesoreznico novo. t-r krorirano cvetlično Etojflo. prodam. Novi t-g 1/ITT. t«vo. 3203-6 ŠKOLJKO vodofvrylno. \7, iitse^ železa, prod-m. Oaf'ed dnevno do ' ?10 Naslov V Jutru. 3205-6 KOTO d?m=ko, sfAro, r?.b"'eno. peodnm. O-'ed od pe' 1. do pol 2 Na slov v Jutru. 319? 6 6 S1? A JC rnošMh. St. 38 do 39 (enobarvne. slve-p^peiin-ste). nove ln bbgo z® moške srajce, p-odram. Natlov ▼ Jm-u 3196 6 NOGAVIČKE ot-oške s hlačkami, od 1—7 i et», več komsdov. prodam. Naslov T Jutru. 319S-6 HLAČKE d>mike. tr ko nove. več komadov, prodam. Naslov V Jut-u. 3194 6 PLASC dam^ki. sko-a| nov. iz predvojnega blaga !n Par dim-klh ševro nizkih z-tortih rjavih. rkoro novih čevljev, št. 39. p-odr-m. Loz^r. Rimska 23. dvorišče, levo. 3124 6 VIOLINO z lokom, ugodno prod-m Ogled od 12. d« 15. Naslov v Jutru. 3233-6 TRENING DRES in usnjene golen ce, prodam. N'-iov v Jutru. 323."-6 POSTELJO otreško. b:Io ple^kano. poceni prodam. Naslov v Jutru. 3231-6 2 MREŽI posteljni, skoraj novi, počen' prodam. Naslov v Jutru. 3232 0 VOZIČEK športni. lep, avtomodel, tapeciran, .nerabljen, prock.ir. ali zamenjam. Brejčeva 8 dvorišče, Ši*ka. 3187-6 2 PREPROGI manjši, plrofckl dobr„ ohranjeni, prodam. Naslov v Jutru. 3188-6 RADIOAPARAT 8-cevni. amorikansk:. pred 1 m — Ogied od 12. do 15 Go-iposvet&k» 12-IL 3218 6 SUKNJIČ tvnjen. prvo \"rete:i. prodan. Tolstojeva ul. 4 tik bloka na Dunajski cesti 3168-6 PREPROGE, llnolej za Jodilrico ta bosan<>ko, 2x3. prodam. Naslov v Jutru. 31536 ČEVLJE štrapacne. št. 40. predvojne. zamenjam ali prod.im. Dru štvena ul. 6. Vodmit. 3222-6 OBLEKO 1 telovnikom moško, idvo, lz najboij šeg« predvojnega bl.iga. proda.Ti ali zamenjtm. Florjan^ka ul 13 III. de SADJAR iSfe primerno 7aiosfitev Več r>o doeo-roru Ponudbe Jutru pod •Sidjar ln vrtnar«. 3091 1 POT.TR z Večletno p-a keo išSe prmerne zapo-«1'tve v Ljubljani P:ou-dbe Jutru pod >!>oll'«. 3239-1 VAJENCA (ko) fotOgTjf -kega sprejme Foto-S tu i o Potrč, šelenbur^ova št 6 3163 44 FR'ZKRSKO VATFNKO ■preimem. — Wl'dmann Fianc, Napoleonov t— 5. 317 V14 Prodam PALNICO, «ikonsko, rabljeno dobro ohrunje-ao, zaradi odp itovanja akoj poceni prodam. — o.-rled od 9 do 10 dop N3ßlov t Jutru 30386 BLAGO za moiko oble ko, prvovstno, > kompletno pediogo prodam Osr'ed od "—3 Naslov v Jutin- 3146-6 tra. 3133-6 SERVIS Ča jni, lz nnjfl- ; sno. a:dnji vrata nejiega, etžkega steki» I ;3226-6 8, I oseb. p-oda«. Vo • ČEVLJE ženske, št 39, dovcAaa c. l.n. levo. Počen, prodam. Nas ov 3193-6 v Jutru. 3228 6 V07TIČEK otro&kl, glo- NAHRBTNIK. krušno ifc^k, Piitnmodel. p-o Krbo m smučarske ro d m "letecänikoVa 26 kavice, prodam. Naslov v podpritl. 3174-3 Jutru. 3229-6 .. _ -,,_«„/, 1. BLAGO -Ivo, Za mosso OGLEDALO 2'/«0 80 le- ob!eko 3 40 m eel<) da. po in belo kuhm^ko iJUd,lko. prodam, kredenc-. stareJSo. veli K.mnlšta 13 3230 6 ^•J^^lr. , CEVIJF damr-ke. nizke, njam. Naslov r Jutru rJaVg ^^ nove št. vim mo 39—i0. prodam. N.vlov VIOI.JNO koneertn0 * j t 3091-6 Šolsko, damslto k ta-o m BLAGO medvojno. 2 80 c„ltTfm Uv8i??nl volnero. svetlo d» p. ka NlllOV V Jutru. 3182-9 >r, rthlpu-n PEČICA že'ezni («red njevelik ecčper). p^lp-a lfcakw v Ju vni tud! ai kuhanje. noVa. šamot rana, naprodaj. Stan tn Dom, Idrijska 13. priti. 3183-6 PRED PEČICO lz litine, KARBiDOVKO za kolo peče© na petrolej za kupLn Ponudbe c na og-evanje in kuhanje ved bo cen« Jutru ood emu«, drsalke, nove *an- »Sveti ka«. 292-1-7 'ke. harmonike. gosli, LJUBI.J ZVON tuo: po ček», gobelin slike, m ze. s*Tezne letntke ta me stole. pocte'Jni. omarici, sečnike, kupim Ponudbe krznene plašče, mo ke .Jutnl ,LJ _ . , suknje, preproge, boe ln . , 2347.7 mufe. žčntte posteljne ZNAMKE kompl «oirlto vložke. otro4ko medeni- posamezne p,.a Je nastn posteljico ta pl.«al- k^P m „ Ponudbe Jutru ne »troje. prod. Hmko P°<» »Znamke« 2848-7 IMvšek, GradiAče 7. PREPROGO p rotako ali 3250 0 bosansko večjo ali HORNER majhno, kl^- mnnjdo kup:m Ponu- vir'ko hamoniko. e 25 dbe z navei>, cene ln tpkai^l ln 12 oaci pro- veliko-ti na Jutro tv>d dam. Naclov T Jutm. i »8redt zime«. 3067-7 3242 6 2 OMARI visoki, lahko VOLNO «predeno. pro. | n--n-n«> . P-r>» dam. I-tot^m piedcm an- db* z navedbn cene Jn gora volno. Na#lov v tru pod »Preprost»- Jutru. 3220-6 i 30681 1 POSTELJICO otroško 1 snmo le«eno. čisto .n 1 snažno po mo^nort c I preda'om kunim Po i nudbe z navedbo cene ! Jutru pod »Dobro Ju-: tro« 3068-7 PLASč črn, damski. Dr , vovrstoo ohranjen. z, več t o iwVi vo !n več r'uh kupim. Naslov v Jutru. 3071-1 KKEilENCO kuh njsko. kavni in Jedi'ni -ervis kupim Ponudbe s ceno poslati Jutru ood -Sleklo« 3065 7 ; MOV KNJIGE dob-e kupm Ponudbe J"tru p-d »Bibiiofil«. 284S.7 6 RJUII m kspen. ku-j piu. Naslov v Jutru 3070-7 DVIGALO prem kajoča . (Fla-chenzug) in črt>al-ko za vino. kompletno, kupim Ponudbe Jutru pod »Za i000 kg« 3048 7 SVII.O Za poletno oo:e-ko, kupm ali zimeiiim za prot vrednost. Ponudbe Jutru pod >L?do« 3005 1 GALirO kupm Za la-ietne vinograde Prjir.dbe Go,-ti'ni K.ijfež. Floren ska 4. 3094 7 ROČKE (kante) plo'e vinn.-'te. kupuje »f'etro nafta« A Hme'ak LJuoiJana. Ciril Mttocio-•Va 35a. .1-442 7 V KOMISIJ PROPXJO sprejmoro v?nkovjsme boljše predmete Parfu merija Venus. pil-.fti B'ta. 2707 7 JEDILNICO kompieino kupli.T.. Ponudbe Jutru pod »Po možnosti lep • 2943-2 OČALA za ultravioleme žarke, kupim. Globus. I'-trarkoVd, (Komen-keg 1 26. 3175-7 sNEtKE št 39 m 35 kupm Groharjev» 22 visoko prithčje 2981-7 POVRŠNIK pomladanski ali blago, predvojna ro ba. sv gospode, kupim ali zamonjam Ponudbe Jutru pod »Zabela«. 2940-7 KORENJE ali pe«o. kupim. Seničar. LJ ubij an fka 63. parna pekrrna. 2941 7 RADIO kupm ali d m p otivrednoft Ponudbe Jutru pod »Lep gliv«. 2942-7 SPALN'CO lepo. novo ali raroljeno. kupim. Po nudbe Jutru pod po spiln co«. 3209-7 KOLO moč ko ali žensko, kupam Ponudbe Jutru »Orez pnev r.o ti-ke«. 3199 7 PLA5Č lz balonske tvi le, kupm. Ponudbe > navedbo oen 4»itru ood »Hitro«. 3200 7 KOŽUH, damski. re» dobro ohran.'en. kupim. Ponudbe Jutru pod »Cm ali temnorjav«. 3170 7 SIV ALI DRAP SEM» 2 kvRdrata ta 2V« m bla ga predvojnega za žen skl ko-rum v sivem aii rujnvfn. kupm. tud! proti dein! z-menj.a»l Ponudb» Jutru pod »?amenjava«. 3^83-7 KNJIGE dobro ohranjene slovenske — ln samo novejše nemške — kupuje knjigama žužek, prehod nebotičnika. J 436 M 7 »ČPVlJi 3191-7 moder-linolej 3176 7 boljše PooU-»Lep 3172 7 cltre ČEVLJE žemke. športne, nove ali skoraj nove, št. 37. kup!m .ill zimenj-m za protivrednost. Ponu. '!V>a Jutru pod 37«. JEDILNICO, ne no. ko. pl etno. Ski tekač in preprogo, kupim. Ponudbe na Jutro P0«1 ,Trd les P,pd- vojn!«. RAD O APARAT znamke, kupim, dbe Jutru pod glas«. KITARO, violino in tnmburico. kupim, i Ne.Plov V Jutru. 3181-7 V KOMISMSKO PRO. DAJO sprejmemo vsako-'vretne bolj.e predmete. ParfumeriJa Venus, palači Bita. 3184 7 DRSALKE vseh vrst kupuje ln prodaja »Promet« (nn-proti Krifev-n ške oerkve). 2145 7 SPALNICO čisto s posteljnino ali brez. kupim. Brez navedene cene ^e nu ponudbe ne oziram. Ponudbe Jutru T>Od »cista po6telJa«. 3069 7 SKORENJČKE otoške, gumihste ali mežke St. 27, kupim ali dam ka. krino koli z.željeno p-otn'red.oost. F.ani Zi-kraJ5ek. Sv Petra 71. dvori če. levo. 3234 7 KLAVIR kratek radio Telcfunken. Lorenz. I'M !lp< pr«v majhne ooli-ke.' kupim. Naslov v Jutru. 3241-7 KAUC prvovwten. ev. dvojni za vogil ta veliko knj.živ» omaro, ku pim. Ponudbe Jutru pod »Prvovrsten«. 3244-7 RJUHE, kapne, bi.zne. posteljne odeje, brisače moško, daimko In otroško perilo, kavine. Jedilne in liker servi-e. vi-iinko fonce »Hanau«. Jedilne pribore, tambu-raške Instrumente, kitare. cltre. kupi ln pre-vza t« v koms. prodajo. Htako Priv^ek. Gradi če St. 7. 3251 7 , PSA čuvaja, kupim Va-! it-ntln Kopač, Bizl.-ino-v» 25. 3214-7 j ZNAMKE pokrajinske. ' pretl^kme, *5elo merijo. | kupim. Ponudbe Jutru p, d -Cela serija«. 3224-7 ' DARILO Ispo, dragoce-j no, ^ damo, kupim. I Na-loV v Jutru. 3225-7 KOLO žensko ali moško. tudi v sbbem sta. ' nju. brez gum. kupim. ' ponudbe Jutra pod •Staro«. 3126-7 ŽIMO Jedilni sem- zj 6 o eb, 2 predposteljn ka. brisače. Sifon a» kapne. vse v dobrem stanju. Kupim. Ponudbe z navedbo cene Jutru pod .Sol .dno«. 3140-7 i ŽENSKO PERILO, gumi notTrvice. temno m-der ko«trm ln rjavo m*fi« 3097 20 PARCELO stavbno, v krr.J-.ll Sp al! Zg. Si ška Dravlje proti St. V du. Bežigrad do Ježi t*- kupim do znecks 700 000 lir Ponudbe Jutra pod »Potredi'V.mJe izključeno« 3040-20 KOMPLEKSE večje alt manjše po možno ti skupno ležeče sli rranj Se posestvo za go~po dar^ke namene na Rud-n ku od DolenJ-ke do Ižansk ce^te. takol kupimo Ponudbe Jutru pod »Dva milijona več ali manj« 3041 20 PARCELO stavbno, ku pl-«i kjer koli. tudi na Fužinah Cankarjevo na-brežie «ostilna 3087-20 ZEMLJIŠČE, večji kom-plek» z« * ca 10 000 kv. m ali več, od DravelJ oz St. Vida v «meri do Ježice ku pim aa vsako o*no Ponudbe Jutra pod »Izven ljubljanske meje«. 3039-20 PARCELO v vlškem okolišu. kakor tudi na Br du. Vrhovcih Koz riih. kupim Ponudbe Jutra pod »Vsaj 500 kv m « 3006 20 PARCELO stavbno, na vzhodni strani. 6 m'nut do tramvaja, pripravno za manjšo industrijo. 2200 kv. m. Sain-enjam man)V> n» severni stnnl Pismene ponud'oe JutAl pod »Gramoz«. 3227 20 PARCELO stavbno, pre ko 500 met^rv. na Tabora. pnodam Vet pri r.\v:\ «eijabvu. Nivi tr* it. 3. 3110-30 STANOVANJE moderno, dveh Kob. kabinetu, ko pslnice, z'meni m za kakr no koli večje. Ponudbe Jutra pod »Tudi na oeHferlJi«. 3190 21 STANOVANJE eno- bno s k.rblnetOT. V Rožol do'inl. zamenjam za i'trrtrko ali dvosobno. Ponudbe Jutra pol »V bližini centra«. 3077 21 _____ ENOSOBNO stanovanje ziimenjam ta tri ali dvosobno. Kdor mi ga zumenja ali mi ga pre-ck.-bl. mu dam proti, vrednost. Naslov v Jutru 2927 21a STANOVANJE dvo- «11 večsobno. v centru, iščem. Nudim piotlvred no t Dogovor od 1. d» 3. Naslov V Jutru 3204 21a STANOVANJE eno aii dvosobno. s kuh ni o, išče resen pospod za ca-koi ali ka-neje. Ponube Jutra pod »Resnot. 3213-21a SOBO p-eprO«tO riprem ljeno išče s 1 marcem t I. zapos'ena gospodi čna pri «mo tojn! damt. Ponud'oe Jutru pod št. »11401 f 310S ?3« SOBICO opremljeno ali prazno. pr:p-o-to. s posebnim vhodom iščem. Ponudbe Jutru pod Točna Dlačn cs I.« 3078 23i SOEO ali kak en drug prostor. prazen ali opremljen, r>o možnosti f šted.in kom. izven cen tra, iščem. Ponudbe Ju tru pod »Plačam lahko v n&ravl«. 3151-23a SOBO prazno, šiem. Plačam lahko najemnino s kurivom. Ponudbe Jutru pod »Prazna soba«. 3207 23» SOBO opremljeno, • • lav.virjem. scupocrfoo. Išče samski član rad o orkestra. Ponudbe a» Jutro pod »Ugodnost«. 3238 23a DENARNICO mejhno. z manjšo vsoto denarja l-i zlato zapeetn'co. sem Izgubila. Pro 'm pr-te-nega najditelja, da vrne proti dobri n' ii v trcrovinl L. Paviič. pa-ftaža. UilCa 3. mal1 4. 3118-37 Z LOKALI velikimi ln tovarniškim! prostori ln trgovskim lokalom v me tu razpolegam te-pr: topim kot drui-b-lV k dobro ld-očr-m ve":je:r. podjetju. R--zpo'jgam tr:d.l s kapitale. N slov v Jutru. 2314-37 FASJI OVRATNIK z znamko 61 pr. I. je bil izgubljen 7. t. m. N j ditelj se nap-oÄj naj frs odda proti nEfrrr-tt n naslov, ki Je graviran r cy,-rr-n.ku aii ps : policiji. ; ZAPESTNICO pletmo. j z'a to. sem Izgubila v fred nl me?ta. Ps-lja naproijm. da Jo prr. nese proti nagradi Po-tokarju Sunkotu. Pežl-grad IX 3215 31 ZAHVALA Vsem. ki ste kljub «!abl poti v tako cbilne-a številu spremili k zadnjemu počitk i našega nepozabnega sina, brata, nečaka in bratranca AN ŽICA FRANCITA m toplo zahvaljujemo. Posa^no zahvalo lzrekan o za poklonjene vence, za izražena pismena 'n ustna sožaTla in za darila v dobrodelne namene. Sv. maša zadužnica bo danes ob 7. ur! pri svetem Jakobu v Ljubljani. LJubljana, 9. februarja 1945. žalujoče rodbine: PENGOV. ANZIč. SANDER. BliZLAJ. dr. SMOLE ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem ta znancem, ki so spremili naio zlato mamo Marijo GrebsJic ?3j. Zzrc na zadnji poti kljub Eiabemu vremenu ln nam Izrazili osebno aii pismeno 6voje sočustvovanja. Vsem Bog plačaj! Maša zadušnlca se bo brala v farni carkvi r Trnovem v ponedeljek 12. t. m. ob 8. url. Ljubljana, 10. februarja 1945. Žalujoči ostali. £•111 die öctir.ltieitun« za uredništvo: MMho Xadnek - Für den Herausgeber • za izdajatelja: ^^aake V'-riuu - Für Narodna tiskarna ' asa N t>»'<-rai«: Fran J«ran — Für den Ins*- ■ »m.. i, - tiei Ljubomlr Volčlft.