Leto vil / stev. 47 Kranj, 20. novembra 1*M GORENJSKE UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, KOROŠKA C. 6; TELEFON 475; TEK. RAC. PRI NB KRANJ-OKOLICA STEV. 624-»T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 10 DIN odigrati pomembnejšo vlogo pri pojasnjevanja delavskega samoupravljanja Brez perspektive in za prestiž V Žireh se je razprava o poljan§ki komuni zataknila V sredo zvečer je bil v Zireh sestanek političnih delav- naj bi se sami zmenili z Go-cev iz Žiro v, ki so ga obiskali tudi tov. Miran Košmelj, Vin- renjevaščani in Poljanci, če se ko Hafner in Dušan Horjak iz Kranja. Namen tega sestanka strinjajo s sedežem v 2ireh, je bil, da se ZirovcI čimbolj trezno pomenijo, kje naj bi vendar naj pripomnimo, da ta-bila v Poljanski dolini komuna in seveda tndi sedež te komu- ka rešitev, če do nje pride, ne ne. Sestanek je bil izredno dobro obiskan, saj se je zbralo bo najboljša. Problem središča preko 200 ljudi. 2e takoj v začetku naj povemo, da sestanek bodoče poljanske komune bi na ni dosegel enotnega stališča članov SZDL, mnenja ?o bila vsak način morali reševati tudi deljena, to pa bo prav gotovo vplivalo na nadaljnji razvoj do- s stališča interesa skupnosti godkov v Poljanski dolini. komun, kajti prav ta skupnost . ... Mn , . „ bo morala Poljanski dolini Uvodoma je predsednik OLO sleku nima posebnih pogojev mnogo pomagati, pa naj bodo hov sindikata, ki prav gotovo pripravljajo in zbirajo podatke Kranj tov. Miran Košmelj na za svoj obstanek. Strah, da bi tam ena ali ve5 komun Na to dnevno doživljajo razne do- za družbeni plan ali podobno, že>J° zborovalcev pojasnil, za- bili ZirovcI v bodočem ljud- ni na sestanku nihče pomislil. Sodke, katere si pa ne znajo navadno vedno povabijo le di- kaJ i« Pripravljalni odbor pred- skem odboru komune preglaso- In ^aMjugek? Dobili smo le Vedno pravilno tolmačiti. Za- rektorja ali nekega iz tehntč- lagal dolino kot eno samo ko- vani, Je prav gotovo neosnovan. nekaj novlh varlant za bodočo to lahko pri pojasnjevanju raz- nega vodstva, medtem ko čla- muno. Dejal Je, da bi razbitje Prav tako je napačna trditev, oziroma bodoče komune v Po- nov delavskih svetov skoraj ne doline na več komun pomenilo da Poljanska dolina ne gravi- ijanski dolini. Prvotna zamisel povabijo. hromitev tiste gospodarske za- tira k Skofji Loki. Nikakor se Q enotni dolini pa je le za ko- V »Iskro« je prišla enkrat ključene celote, ki jo dolina ne moremo strinjati z disku- rak dlje od uresnijitve neka ekskurzija. Sprejel jo je predstavlja. Prav tako je Zi- tantom, ki je dejal, da bo zgo- v Stempihar te, dostikrat drugačno sliko. Ze direktor podjetja in jo vodil po roT.cem P°Jasnll» Ha zadnjem plenumu Okrajne 8a sindikalnega sveta so ugoto Mil, da je največji problem v Na eni zadnjih sej sekretariata SZDL kranjskega okraja eo hoteli razpravljati tudi o SZDL in sindikatih, toda zaradi preobširnega dnevnega reda seje, tega niso mogli storiti. Vsekakor pa je treba pozdraviti pobudo SZDL, ki je začela razmišljati tudi o delu in življenju sindikalnih organizacij. V kranjskem okraju je od s strani oblastvenih forumov. 22.753 zavarovancev 20.524 čla- Primeri raznih konferenc, ko Uh problemov sindikalna organizacija odigra pomembno vlo-8o. Toda praksa v tovarnah in Podjetjih kranjskega okraja ka- )u vsi&itte 1 Naša anketa DELOVNI KOLEKTIVI RAZPRAVLJAJO .. . Se nikdar niso toliko gradili NOVA PREMIERA Husson: SREČNA CRTA Spomenik padlim borcem v Domžalah Glas naših bralcev ZABAVNA STRAN Iz sodnih dvoran da je taka dovina pisala, da so šli ZirovcI podjetju. Sele ko so člani ek- oblika Poljanske doline samo »pod« Gorenjo vas in da to pi-skurzije želeli spoznati pred- Predlog Pripravljalnega odbora sanje ne bo lepo spričevalo za stavnike delavskega samouprav- »« nič drugega, da pa je stvar Zirovce. Z isto pravico lahko tem, ker" precej članov ne ra- ljanja, so poklicali predsednika Huđi. kak<> se Dodo odločili, trdimo, da bo zgodovina pisala *Ume prave vloge sindikata. Po DS, ki pa o problemih samo- Seveda pa bi morali ob tej od- tudi o tem, da so Zirovci raz-teon plenumu, kjer so sprejeli upravljanja ni vedel mnogo po- ločitvi pretresti prav vse raz- bili enotnost Poljanske doline tudi nekaj drugih sklepov, so vedati. V »Iskri« in nekaterih l°Ke. tudi tiste, ki jih Je pri- in to za lepo število let, če bo-«ndikalne podružnice zboljšale drugih podjetjih prav tako dol- Pravil odbor za formiranje ko- do po vsej sili hoteli imeti svo-»voje delo. Na širših sindikal- go niso našli pravega sodelova- m«n na Gorenjskem in predlo- jo komuno. Drži, da jim tega lih aktivih, katerim prisostvu- nja med direktorjem in pred- žil v razpravo. nihče ne brani, vendar je tretjo tudi člani delavskih sve- stavniki delavskega samouprav- Ob formiranju komun ne gre ba pribiti, da bodo potem tudi tov in upravnih odborov pri- ljanja. Da pa je stanje tako, so za «<* administrativen akt. Ta Zirovci sami morali poiskati Pravljaio analize o uspehih in delno krivi tud' delavski sveti korak bo odločilen za dolgo do- krivce, ko jim bo voda zalila Pomanjkljivostih del. upravlja^ in upravni odbori sami, ker se bo in od nJega bo Odvisen splo- grlo. Pri vsem tem pa se ne bi Hja. Pregledali pa bodo tudi premalo poglabljajo v tekeče Sen razvoj tako v Zireh kot v smelo postaviti vprašanje »kdo kalkulacije proizvodnih stro^ probleme in ne poznajo dovolj vseJ Poljanski dolini. bo koga«. Komuna v Poljanski 4kov in predlagali znižanje con. finančnih in komercialnih po- Sestanek je pokazal, da mno- dolini bi morala postati most za * "J\* P«arocja ODen go- okrajev, na katerih so se raz-Dosedanje izkušnje so poka- slov. Prav zato so seje uprav- gi še ne razumejo dobro, kaj je zbližanje med posamezniki in °Kra{Vf\ Fo „uYodnm govarjali o združitvi. Doslej še Ude, da je v tovarnah še mno- nih odborov dostikrat preobre- bistvo novih samoupravnih or- kraji, ki so jih doslej razdva-?0 nepravilnih odnosov do de- menjene z drobnim* vprašanji, ganiroiov. Na vse mogoč* in osebna nasprotja. Vsakdo %skega samoupravljanja, ta- z reševanjem raznih prošenj, nemogoče načine so namreč po- Je lahko imravičeno pričakoval, *0 s strani ravnatellev in teh- kazni itd. samezniki zagovarjali svojo ko- da bodo Zirovci tisti, ki bodo Učnega vodstva podjetij, kakor i jp muno, ki pa po treznem premi- največ prispevali in največ žrtvovali za enotnost doslej raz Tudi organizacije obeh okrajev se bodo združile Nekatere že imajo «bupno vodstvo za vso Gorenjsko m Po rednih letnih občnih zborih naj bi organizacije pripravile združitev V ponedeljek so se v Kranju Nekatere organizacije so že sestali predstavniki vseh poli- imele informativne sestanke s tičnih, množičnih In športnih predstavniki organizacij obeh Problemi bodoče domžalske komune Kdo zavaja ljudstvo? Moravčani in Mengšani hočejo biti *amo9ioini - Politični aUltvttii »e bole zborov volit cev besedah tov. Vinka Hafnerja, ni bilo večjih nesoglasij in s« ki je v imenu sekretariata nekatere organizacije že našle SZDL vodil sestanek, so pred- rešitev za morebitna vpraša-stavniki organizacij povedali nja, ki bodo ob združitvi iz ob-svoja mnenja in stališča do jektivnih razlogov zelo verjei-združitve svojih organizacij v no nastala. Na vsak način pa bite doline, in da bodo Zirovci okralu ln Po komunah. organizacije zaradi združitve ne' tisti, ki bodo vložili največ Tudi množične, politične in bodo smele opustiti dela na te-truda, da dobi Poljanska doli- športne organizacije lahko mno- renu, nasprotno, še več dela in na enotno politično in upravno go prispevajo k utrditvi nasta- truda bo treba, zlasti po komu-vodstvo. Sinočnji sestanek ni jajočih komun. Zato je prav in nah. ravno potrdil te trditve. Neka- potrebno, da se organizacije vsaka teri IJndto na sestanku so celo združijo in vsaka za sebe izvoli organizacija naj bi svoje probleme in vprašanja ob-z natolcevanjem hoteli speljati svoje okrajno vodstvo. Organi- delala in pretresla za sebe oba razpravo na slepi tir. Proti zacije naj bi se združile v mc- okrajna foruma naj bi'nat# koncu sestanka pa jo se stali- secu decembru in januarju, sk rešeyala J ^ šča le nekoliko zbližala. vendar v soglasju z republiski- To je tudi logično, saj je mi zvezami, vsakomur jasno, da Je edino Na zadnjem zboru volivcev v pripomb. Ob zaključku razpra- ravčanom hoditi v Ljubljano Domžalah, ki je bil 9. nov. 1.1. ve se je jasno pokazalo, da se (kot doslej), ampak bodo oprali sto mu prisostvovala tudi večina volivcev strinja s pred- vili kar v 11 km bližjih Domža- enotna komuna najbolja oblika Svezni poslanec Tomo Brejc ter loženim načrtom in so s tem lah. za gospodarski in politični raz-republiški poslanec Ivan Novak zborom razpravo o komunah v Ce pa gledamo gospodarsko vol doline. Vendar je vprašanje pala o združitvi. Pred združitvijo bodo morale osnovne organizacije in okrajna odbora izvesti zaključne občne zbore in ob združitvi položiti novemu skupnemu forumu sklepne ra- POPRAVEK V prejšnji Številki nam je ti Očka, je bila glavna točka Domžalah zaključili. Čakajo le osnovo za »moravsko komuno* sedeža nove komune raznravo skarski škrat napravil neprije- CUne dnevnega reda razprava o bo- še na formalni akt prenosa ob- vidimo, da je ta zahteva skoraj ponovno spravilo v sleoo ulico. tnQ pomot0 y tretjem stolpcu dočih komunah. Delovni pred- lasti. 6mešna. Tudi če bi imeli pod- Vsi argumenti jjovore jasno in . '........ Različna mnenja šednik Zdravko Troha je nav- V Moravčah se razprava ome- jetje »Kremen«, dvomimo, da točno, da bi bil najbolj prime-*očim predložil tri možne va- juje le na krog političnih de- bi bilo kaj boljše, kajti kme- ren sedež komune v Gorenii Hante o obliki bodoče domžal- lavcev, občinskih odbornikov in tijstvo je v tej dolini tako za- vasi. Ce pa Zirovci vztrajajo posameznih na prvi strani je bilo izpušče- organizacij o združitvi bo treba no med novimi člani sekreta- nekako vskladiti in najti skup-riata Okrajnega komiteja ZKS na stališča. Predstavnik Parti- ske komune, obenem pa jasno odbornikov SZDL, odmev naj- ostalo, da bo terjalo ogromne pri svojem, pa to le kaže. da ime Miran Košmelj, ki je bil zana Iz radovljiškega okraja je Nakazal, da je smiselna, realna demo včasih le še v gostilni pri investicije. jim argumenti niso mar in da |h uspešna le prva varianta, ki »Kavk« — o zboru volivcev pa Vsiljuje se nam vprašanje: jim pre le za prestiž, to je izdelal — po temeljiti a- še ni govora. Politični aktivisti zakaj se funkcionarji v Morav- Sestanek Je sieer pu«Hl vura- na zadnjem plenumu tudi izvoljen v sekretariat. S tem ne- ftallzl gospodarskih, kulturnih in izražajo bojazen, da bodo vo- čah bore , za lastno komuno? Sanje sedeža odprto. Zirovčani ljubo pomoto popravljamo Političnih faktorjev posameznih livci preveč energično nastopili Ne mislimo ugibati, le pripom- občln — Iniciativni odbor za proti združitvi z Domžalami, nili bi, da naj si pridejo čim- formiranje komun pri OLO Mengšem in Lukovico ter od- preje na jasno in to razlože Ljubljana- okolica. — Po tem ločno zahtevali lastno komuno, tudi svojim volivcem, da bi bi- Predlogu bi bodoča domžalska Zato sedaj čakajo in »politično la taka »komunčica« z nekaj komuna obsegala nekako te-le delajo«! Ne vemo koliko to dr- več kot 3000 prebivalci, brez go- *raje: občino Domžale, Mengeš, ži, saj smo dobili vtis, da ve- spodarske osnove in brez kul- Uikovico, Blagovico. Moravče čina funkcionarjev še sami zah- turno-prosvetne dejavnosti v ne- *eJo praznik ustanovitve nove peči. Skratka hoče delovni ko- ter katastrske občine Drago- tevajo lastno komuno z moti- kaj mesecih obsojena na živo- Jugoslavije Jeseničani tudi le- lektiv Železarne Jesenice do- ^helj, Homec, Radomlje, Rova vacijo, da je v Domžale pre- tarjenje. tos čimlepše praznovati. Telo- seči v počastitev praznika u- 'i» Šenkovturn, s skupno 23.440 daleč (14 km), da bodo morali --- vadno društvo »Partizan« in vse stanovitve nove Jugoslavije Prebivalci in 22.786 ha ozemlja, ljudje tja letati za vsako »figo« Memršu Se vedno od- sekcije jeseniške »Svobode« z eimveč delovnih uspehov, ker nesoglasja, ki pravzaprav nisa Imela bi vse gospodarske po- in da imajo Moravče, če bi do- lagA™1 gv JJJggJJ ggjjP ™_ veiiko vnemo pripravljajo sve- se. zaveda, da bo z njimi praz- bistvenega pomena, se bodo Jeseničani se pripraljajo za Dan republike Kakor vsa dosedanja leta ho- na novi krožni tako zvani ignis n. pr. trdil, da bi združitev obeh okrajnih odborov zavirala uspešno delo te organizacije, ker je praksa pokazala, da se tudi nekdanji okrožni odbori niso obnesli, ker je bilo preveč dela nakopičenega na enem mestu. Nasprotno pa je predstavnik iste organizacije iz kranjskega okraja trdil, da so okrožni odbori opravili ogromno delo in da organizacija ni prav nič pešala. Taka in podobna . čano akademijo v počastitev nlk najlepše počastila Daje Dneva republike. Mestno gle-precej prizadevajo, da bi lju- dališče pa pripravlja uprizpri Soje za nagel razvoj, saj bi o- bili v svoje roke »Kremen«, tu- ., J . ...... g«. .. , . ii.iix„^ o o w.i «jj i i . _ livcev iz DriDližno istih vzro *tvanla letno približno 3,3 ml- di vse gospodarske pogoje za koy Pollti-čnI deiavci se »ijarde narodnega dohodka in razvoj. Da so ti razlogi precej • nri_adeva1n Hn h JeT 'I g°r,darS,tVa^ ffiS Ja^aUm^rT ^ J razjasniU pon^ t7vTnane~Cu^ 0» ta:kmeHStva desetkrat manj ravčanom V Motniku. kjer *o ^ to ra2voj bodo4 koJ lom«, ki bo istoč M^0.3 milijarde, povprečno na ^ bl razsodni, predvsem fe logičnost združitve z ritvena predstava letošnje gle- 8522* Pa bi Prišl° 139-85° ? ^LttT^T^tt Domžalami. Izgleda pa, da n}- dališke sezone. prav gotovo izgladila. eve drame »Po-istočasno tudi otvo- TKK. komune b. b.,e Don,- žnluZ^Z^ £22 2& đ **le z izredno razvito ind. in čeprav so oddaljeni 25 km od Gospodarstvom, ki bi same o- središča, •tvarile kar 2,8 milijarde Prebivalca 299.000) din ngrodne Ga dohodka. . koristi« ter da imajo z Domža V Smledniku so se odločili S pomembnimi delovnimi uspe-jajo reakcionarna lokalpatriotič- hi bodo Dan republike počastili na gesla, ki jih širijć nekateri tudi jeseniški železarji. Tako (na Opiralo se na nekakšno sta- 5? S^^H,^* bodo do te*a velikega praznika tistiko, ki »kaže«, da bo moralo »odo ves dohodek »pobrali Dom- zaključili gradbena dela nove zo5e z najvažnejšimi politični- ki želijo v medvoško komuno. — če bo sedež komune v Dom- , in ga, p?r.a. "l _ ~: 1" lope za Jeklarno, v katero bo- mi dogodki v zadnjih mesecih Precej volivcev se je glasova- Predvčerajšnjim zvečer je bil medvoško komunalno skupnost, v Smledniku zbor volivcev, na Smledničani in Valburžani pa katerem je predsednik ObLO so se teže odločili in le s fre-tov. Grčar bežno seznanil nav- mi glasovi so prevladali tisti, Narodni dohodek celotnega Žalah — oditi tja vsak dan 6OV0 Področja bi se smiselno in per- več ljudi, da urede svoje urad- \*™[ ltak »slabe ^^f*?" «nove peči. Dokončujejo tudi ril o bodočih komunalnih lo predlagali, naj bi bila odlo- *Peiktivno razdelil na vso ko- ne zadeve. Po našem mnenju loCn° se moramo upreti takemu že dela y kalorični centrali, ki skupnosth. Pripravljalni odbor čitev tajna. Razvojne pogoje za J^uno, ki ima po tem predlogu pa to ne drži, saj bo imela ob- ^aVa}an,:'1U Y° fV ^Sn° ?J£ bodo dajala na uro 25 ton pa- za formiranje komun na Go- prihodnost bi imeli Smlednlča- *Udi ugodno geografsko zaokro- čihska izpostava že toliko po- ^1 judem: da se t>o v do- re ve{ Tudi ^ posameznm 0D. renjskem je namreč predlagal, ni v obeh komunah precej **nost, saj Moravska dolina kot oblastU, da bo urejala stvari, J°5m komunah razdelil narodni ratih bodo uredm do Dneva naj se prebivalci naselij slične in za komuno Medvode £rni graben, da ne govorimo o ki pridejo najpogosteje v poštev 0 oaelc jFaY. p 8 pravilno republike umivalnice, jedilnice Smlednik, Valburga, Hraše, Za- so se odločili predvsem zara- •tengšu, gravitirata k Domža- (davki, potrdila itd.). Pripom- "a vse področje. Pa še na ne- -n podobne prostore. Na Javor- poge in Moše sami odločijo, če di tega, ker bo to središče bo- l"m. niti pa moramo še. da se bodo ^a] moran™ SJIJ2? V, ]l niku hite, da bodo čimprej kon- se želijo priključiti komuni doče komunalne skupnosti od- Volivci so pazljivo sledili iz- razmere celo izboljšale, saj bo j 4°0) je zaPosienin faU z gradnj0 nove va]jarne za Medvode ali komuni Kranj. V daljeno od Smlednika le 4 km, panjem delovnega predsedni- mnogo poslov prešlo Iz okraja zv n eng a n am ^parj taTfa0 pločevino, ki je že pod Zapogah so se volivci in na koncu dali tudi vrsto na komune in ne bo treba Mo do postavili nove Siemens-Mar- pri nas, nato pa je spregovo- nja vzdržalo in nekateri so ce- (Nadaljevanje na 2. strani) streho. levino, Zaključujejo tudi dela večini zedinili za v veliki medtem ko je do Kranja celih vključitev v 10 km. NAŠA ANKETA Delovni kolektivi razpravljajo... o znižanju cen V poslednji številki smo začeli z našo anketo o gospodarskih vprašanjih, v kateri posnemamo sklepe in mnenja delovnih kolektivov in odgovornih uslužbencev posameznih podjetij ter predstavnikov delavskega samoupravljanja. Tokrat sem se napotil do nekaterih podjetij v Kranju. Povsod, kamor sem prišel, fmo se kar se da prijazno pogovorili in zabeležil sem si vse, o čemer smo razgovarjali, tako da bi lahko našim bralcem čimbolje posredoval vse, kar sem slišal. Ko sem se vračal v redakcijo, pa mi je kar naprej zvenel v ušesih dvogovor: Industrija: »Za visoke cene je kriva trgovina, ki ne upošteva našega znižanja!« Trgovina: »Vsega je kriva industrija. Ce bi ona znižaia šal, koliko in kdaj nameravajo tudi dejansko znižati cene. — Cene smo z 11. novembrom znižali za 5% in sicer na osnovi sklepa delavskega sveta. Več nam namreč ne dopuščajo kalkulacije. Znižanje je bilo linearno, se pravi, da smo znižali cene vsem našim izdelkom v enaki meri. Znižanje cen je sledilo natančnemu pregledu naših kalkulacij in upamo, da bomo sedanje cene v bodoče tudi obdržali. Poudarjam pa, da «so sedanje cene do skrajnosti »napete«. Ce poznate naše podjetje morate vedeti, da so naši izdelki cenejši od tovarne »Pobeda« v Zagrebu in »Induplati« v Jaršah, ki izdelujejo isto blago kot mi. Zanimivo je, da so vsi izdelki tovarn, v katerih sem se tokrat oglasil, cenejši od enakih izdelkov njihovih konkurenčnih podjetij. Le kako naj se o tem prepričamo? In kje je to čutiti? Tega pa žal tudi jaz ne vem... I. Ausec Cim bolj se bliža 18. december — drugi občinski praznik loške občine, tem živahneje je na gradbišču Doma Zveze borcev, ki ga na ta dan nameravajo izročiti svojemu namenu. Zamisel, postaviti namesto spomenika padlim borcem v običajnem smislu, večjo monumentalno zgradbo, kjer bo imela ZB svoje poslovne prostore, prav tako pa bo našla v njej svoje prostore mestna ljudska knjižnica, zvezana s študijsko m muzej NOB, se je porodila že leta 1952. Potrebni so bili precejšnji napori, da bo letos ob pomoči ROZB in LOMO Skof-ja Loka postala stvarnost. Zamisel je prav tako nova kot revolucionarna, saj bo po mnenju RO ZB predstavljala prelomni- cene, jih bomo vsekakor tudi Verjetno se boste tudi vi, vzklik: »Primite tatu!« V TOVARNI MILA sicer delavski svet še ni razpravljal o znižanju cen, vendar, kot mi je dejal tehnični vodja tovarne, ni dosti upanja, da bi znižali čeme milu, ki je že itak cenejše od enakega iz drugih tovarn v državi. Kilogram pralnega mila prodaja kranjska milarna po 147 dinarjev, medtem ko ga prodajajo konkurenčna podjetja po 149 dinarjev. Milni prašek ima- TEDEN DNI PO SVETU JUGOSLOVANSKO-AMERISKI RAZGOVORI Pretekli petek so se v Wa-ahingtonu začeli jugoslovan-sko-ameriški razgovori o poglabljanju ekonomskega sodelovanja. Šef jugoslovanske delegacije Svetozar Vukma-nović je v spremstvu jugoslovanskega veleposlanika v Washingtonu Lea Matesa o-biskal ameriškega zunanjega ministra Dullesa. Razgovori bodo trajali do polovice tekočega tedna. Ob zaključku pogajanj bo S. Vukmanoviča aprejel tudi predsednik Ei-senhower. SOVJETSKA IZJAVA Sovjetski predstavnik Višinski je v OZN izjavil, da je Sovjetska zveza zelo zainteresirana pri vseh naporih za uporabo jedrske energije v miroljubne namene. V SZ bodo po izjavah Višinskega uporabili jedrsko energijo za elektrifikacijo dežele. BORMANN KONČNO MRTEV Sedaj sta končno službeno mrtva Hitler in Bormann. Pred kratkim so namreč v Nemčiji v Berchtesgadenu izdali prvi uradni dokument, ki potrjuje Hitlerjevo smrt. »Vicefuhrer« Bormann pa je bil uveden v kataster mrt.vih 27. oktobra v zapadnem Berlinu pod številko 29.223. To se je zgodilo na zahtevo skrbnika mladoletnih otrok Bor-manna. Kot dan Bormannove smrti je v registru naveden datum 2. maj 1945. VOHUNSKI PROCES Magdeburško sodišče v vzh. Nemčiji je obsodilo skupino ljudi, ki so bili obdolženi, da ao vohunili. Voditelja skupine so obsodili na dosmrtno ječo, tri pa na zapor 15 let. V zadnjih nekaj dneh je bilo »kupno obsojeno 21 ljudi, vsi pod obtožbo, da so »zahodni agenti«. POTOPLJEN RUSILEC Kuomintanško obramb, ministrstvo je objavilo, da so štirje kitajski torpednl čolni pri otoku Tašen ob Formozi potopili kuomintanški rušilec. ARETACIJA VODJE TERORISTOV V kairskem predmestju so aretirali glavnega voditelja terorističnih skupin Muslimanskih bratov Jusefa Ta-laata. Aretirali so tudi voditelja teroristične organizacije za kairski okraj. BODO SODILI NAGIBU? Bivšega predsednika egiptovske republike, ki so ga pred nekaj dnevi odstavili, bodo menda postavili pred sodišče. Sedaj zbirajo o njem obtožilni material, ker mu želijo dokazati, da je sodeloval s prepovedano organizacijo »Muslimanski bratje«. Iz poučenih krogov izjavljajo, da ni izgledov, da bi Nagibu dovolili odhod v inozemstvo. mi!« ravno tako kot jaz, spomnili na jo v Kranju na zalogi po 177 dinarjev za kg, cena konkurence pa znaša tudi do 202 dinarja. — Saj bi morda še znižali za kak dinar pri kg, vendar vam po pravici povem da delovni kolektiv nima za to pravega veselja! — Zakaj? — Znižanje naše proizvodne cene se v trgovini sploh ne .odraža. Neumno pa je, da bi se z našim trudom in našimi prizadevanji okoriščali drugi. Odšel sem ... — Naš delavski svet je že razpravljal o znižanju cen, sta mi povedala predsednik Upravnega odbora in šef komerciale »Industrije pletenin, rokavic in konfekcije«, in jih sklenil znižati za 2°/o. Dejansko pa so, kot pravijo, znižali cene za približno 5°/o, ker so njihove cene, že pred znižanjem bile nižje od konkurence. Pletenine so sedaj znižali za 2% izdelke konfekcije pa za 1%. To sicer ni veliko, vendar upajo, da bodo lahko cene še znižali, ko bodo izpopolnili proizvodnjo nekaterih tipiziranih izdelkov oziroma modelov. • Medtem ko drugje menijo, da bodo obdržali sedanje znižane cene, tega v »Industriji pletenin« ne morejo trditi, ker so cene znižali le iz svojih rezervnih skladov. — Le če bomo surovine nabavljali po sedanjih cenah, bodo cene morda ostale nespremenjene drugače... Znižanje, ki ga v tovarni izvajajo že od 1. novembra, pa v trgovski mreži še ni čutiti! 2e na sestanku vseh odgovornih uslužbencev in predstavnikov delavskega samoupravljanja, ki ga je bil sklical Okrajni ljudski odbor, je predstavnik Industrije bombažnih izdelkov izjavil, da bi lahko njihova tovarna znižala cene za 10°/o. Kar po telefonu sem jih vpra- Se nikdar niso toliko gradili Izredno dobro pripravljeni zbori volivcev - Nezan'manje golniških uslužbencev - Župnik Zorko se pritožuje Prav je, da tudi javno spregovorimo o poteku zborov volivcev in o vsebini sprejetih sklepov v goriški občini. Zadnji zbori so pokazali velik napredek v primeri s prejšnjimi, zlasti v mirni in pametni razpravi o gospodarsko-političnih vprašanjih. Tudi preprosti ljudje so smelo posegali v razpravo, ne samo o lokalnih problemih, temveč so se zanimali tudi za vprašanja, ki so veliko širšega pomena. Človek bi skoraj težko verjel, kako je ljudi zanimalo formiranje komun in kako dobro so razumeli njih vsebino in funkcijo. Široka razprava po znanem zasedanju obeh OO SZDL in publiciranje vseh referatov, so rodili na terenu dobre plodove. . Politični aktiv v občini Gorice je bil na sestanke SZDL in zbore volivcev dobro pripravljen. Množični sestanki so bili dobro obiskani, nič pa niso zaostajali zbori volivcev, ki so potrdili vso dosedanjo razpravo o komunah in dali smernice za bodoče politično delo. Tako približno je bilo na vseh sestankih v goriški občini, le uslužbenci Instituta Golnik so pokazali za te sestanke zelo malo zanimanja. Tako na sestanku SZDL kot kasneje na zboru volivcev je bila udeležba izredno slaba. Morda je res, da jih lokalni problemi bolj malo zanimajo, nikakor pa ni prav, da tudi za splošna družbena vprašanja ne kažejo zanimanja'. To je tolikto bolj čudno, ker je mM njimi tudi večje število komunistov, i Zbori volivcev v občini so ponovno dokazali, da občina sama nima pogojev za samostojno komuno zaradi zelo slabe razvitosti krajev in naselij. Prav zaradi teh vzrokov pa je razprava o komunah prav tukaj našla izredno ugodna tla. Zelo verjetno so bili goriški občani prvi na Gorenjskem, ki so se izjavili za formiranje komun in poslali OLO predlog, da se vse področje občine priključi kranjski komuni. Poleg razprave o komunah so se volivci pogovorili tudi o delu ObLO ter ugotovili, da še nikdar ni bilo v občini toliko gradbišč kot jih je letos. To so predvsem gradnja nove šole na Trsteniku, popravila na goriški občini, gradnja planinskih koč na Veliki Poljani in Javorniku, čiščenje planinskih pašnikov, popravilo gozdnih potov In občinskih cest. Pri tem naštevanju pa ne smemo prezreti, da so kmetijske zadruge in ljudje sploh pokazali za vsa dela veliko zanimanje in so veliko sodelovali. Nekdaj so bili zbori volivcev samo predmet razprav o davčnih predpisih, tokrat pa tega nI bilo, razen župnika Štefana Zorka, ki je v cerkvi svojim »faranom« razlagal, kako veliko krivico je napravil ObLO, ker je cerkvi predpisal tako visoke davke, da je to uvidela tudi Uprava za dohodke OLO Kranj in to »krivico« občinskega odbora popravila s tem, da je odmero znižala kar iza 108.000 dinarjev. Ugotovljeno pa je bilo, da dolgujeta cerkev v Goricah in v Trsteniku še iz leta 1951 in 1952 skupno 229.840 dinarjev. Razlika 108.000 dinarjev, ki jo obravnava Zorko pa je nastala na temelju končnega letnega obračuna za leto 1953; predpisi akontacij so bili namreč večji kot pa je bil končni obračun, zato je bilo tistih 108 tisoč dinarjev črtanih. V letu 1952 je bila obdavčena vsa zemlja, ne glede kdo jo obdeluje, v letu 1953 so bili obdavčeni samo dohodki od najemnine, letos pa so kmetje obdavčeni po katastrskem dohodku in to ne glede na to, kdo je lastnik zemlje, četudi je to v našem primeru cerkev. Toliko bolj je čudno Zorkovo razlaganje »faranom« zato, ker je vsa pojasnila dobil na Upravi za dohodke pri OLO Kranj še predno je stopil na prižnico. Ljudje v občini so se dovolj dolgo spraševali, zakaj pri njem ni rubeža, ker so sicer vsakemu kmetu, če je (imel zaostanek, takoj rubili, le njemu ne. Ce bi bil Zorko objektiven do sebe, ne bi nikdar valil krivdo za svoje grehe na nekoga drugega, v našem primeru na ObLO, čigar pravilno in zakonito delo je potrdil tudi zbor volivcev. Kdo zavaja ljudstvo? (Nadaljevanje s 1. strani) narodni dohodek. Tako bi bilo tudi, 6e bi se občina spremenila v komuno. 2ivotariti bi morali ob pomoči drugih. Seveda ne smemo pričakovati, da se bo v komunah kar čez tri dni vse spremenilo. Vedeti pa moramo, »da bo komuna tisti činitelj, ki bo prevzel pobudo za razširitev proizvajalnih sredstev ... hkrati pa bo tudi činitelj, ki spravlja koristi individualnega proizvajalca s koristmi družbe« (E. Kardelj). Da bodo imele najboljše pogoje za razširitev proizvajalnih sil tiste komune, ki bodo imele dobro gospodarsko osnovo, nam je jasno. Pa ne samo to. Tudi geografsko, politično in kulturno morajo biti močne, strnjene celote. A. Cebulj co v delavnosti organizacije ZB. Zato jo je treba samo pozdraviti in dati vse priznanje njenim iniciatorjem! Ali se moremo lepše oddol-žiti spominu padlih za lepše življenje kot s postavitvijo Doma, kjer bo žarišče borbene m napredne misli, kjer se bo mladina zbirala in zajemala iz zakladnice najnaprednejših duhov svetovne kulture? Prav tako je za uspešen razvoj novoustanovljene popolne gimnazije nujno potrebna večja knjižnica in čitalnica, kjer si bodo dijaki mogli vsestransko širiti svoje obzorje in se tako pripravljati na bodoče življenjske naloge. Dograditev Doma bo zato za Lo-čane velik praznik, saj bodo * uspehom kronani napori požrtvovalnih članov ZB, ki so n» čelu s svojim predsednikom Ivom Puharjem in tajnikom* Jankom Poljancem opravili pri gradnji okoli 25.000 prostovoljk nih delovnih ur in žrtvovali ves svoj prosti čas za Dom u> njegov čim lepši zunanji videz in čim sodobnejšo notranjo opremo. Naj bo ta nova delov na zmaga naših borcev zgled, kaj se lahko doseže z vztrajnim in trdim delom! Sedaj pa še o stavbi sami* Stoji na prijazni in sončni vzpetinicl neposredno pred vhodom v mesto na desni stra~ ni nove asfaltirane ceste. V so-sednjem, sedaj internatskem parku, nameravajo zgraditi še kulturni dom, tako da bo z no-vo zgrajenimi stanovanjskimi bloki, ki jih gradi »Motors Dom ZB tvoril zaokroženo celoto. Iz stavbe same je lep raz~ gled na mesto. Stavba po načr" tih tov. Voja Veselinoviča. je enonadstropna: spodaj bodo prostori organizacije ZB, knjižnica in čitalnica, vse prvo nadstropje pa je namenjeno muze* ju NOB. Zunanje stene celot* nega pritličja pa tudi stopnišč* s fasado bodo obložene z vršar-skim, delno tudi hotaveljskim marmorjem; na stopniščih, vho~ du in drugje pa bodo krasil* stavbo mojstrski izdelki kropa*"' skih kovačev. Na obeh straneh vhoda bosta plošči z vklesani' mi imeni padlih borcev In tal' cev. Ploščad pred Domom bo spremenjena v park. Tako b» Loka dobila novo važno kulturno ustanovo, ki ji bo tudi v tu~ rističnem pogledu prijetno dopolnilo, na drugi strani pa W loška ZB postavila svojim Junakom najlepši pa tudi — najkoristnejši spomenik. Iz Domžal Domžalska »Svoboda« je leto* ponovno organizirala jezikovna tečaja za angleščino in nemščino ter na novo vpeljala pouk stenografije. Oba jezikovna tečaja, ki imata začetni in nadaljevalni oddelek, sta prav dobro obiskana, dočim za stenografijo ni dosti zanimanja. Nekaj o trgovini v kranjskem okraju in njenih dobičkih V poslednjem času je mnogo govora o krivdi industrije oziroma trgovine, zaradi nenehnega porasta cen. Ce vprašaš enega za mnenje bo valil krivdo na drugega in obratno. Pred dnevi pa smo dobili naslednji sestavek tovariša Šefica, tajnika Trgovinske zbornice, ki ga posredujemo našim bralcem, ki naj si potem ustvarijo o tem lastna mnenja: Da bo javnost obveščena o delu naših trgovskih podjetij in trgovin, bi dal nekaj številčnih podatkov in krajših obrazložitev, ki naj povedo, kako je trgovina poslovala v preteklih devetih mesecih letošnjega leta, hkrati pa kakšno smer je ubrala v primerjavi z letom 1953. Najprej bi navedel podatke o blagovnem prometu in razlikah v cenah. Slednje smejo služiti trgovini v glavnem le za kritje stroškov poslovanja in raznih drugih obveznosti. v 000 din 1953 1954 Planirani blagovni promet 5,369.000 5,490.000 Ostvarjeni blagovni promet 6,304.000 5,721.000 (9 mes.) Planirane razlike v cenah 377.000 358.000 Planirane razlike v cenah v % 7.02 6.52 Ostvarjene razlike v cenah 398.000 284.000 (9 mes.) Ostvarjene razlike v cenah v odstotku od prometa 6.31 4.96 (Navedeni podatki se nanašajo le na trgovska podjetja m samostojne trgovine, niso pa upoštevane prodajalne kmetijskih zadrug ter industrij, obrtnih podjetij.) Iz tabele je razvidno, da je trgovina v letu 1954 prenizko planirala blagoyhi promet, ker znaša realizacija v devetih mesecih že 104°/o; predvidene so bile približno iste razlike v cenah (marže) kot so bile ostvarjene v lanskem letu; letos o-stvarjene razlike v cenah znašajo 79% od planiranih za vse leto (praviloma bi morale znašati vse leto 74—76%), so pa za 1,35% manjše od lanskih, oziroma za 1,56% manjše od letos planiranih. To pomeni, da je trgovina v odnosu na lansko leto zmanjšala marže, s ^povečanjem prometa pa ni povečala marž, temveč ravno obratno. Prav gotovo je tako velik promet rezultat objektivnih pogojev (trenutna konjunktura na našem trgu in višja raven cen kot v preteklem letu). Razlike v cenah pa kažejo, da naša tr-' govska podjetja in trgovine na splošno niso mogle podražiti blaga, temveč so podraženega že nabavile ter da tudi reorganizacija trgovine, blaga ni podražila. Predvidoma bo realizacija razlik v cenah v letošnjem letu, kljub približno 130% realizaciji blagovnega prometa, znašala okoli 105%. Seveda se postavlja vprašanje ali niso morda tudi te razlike med nabavnimi in prodajnimi cenami previsoke in ali se jih Planirani skladi za plače Realizirani skladi za plače Trgovina je torej letos planirala 2% višje plačne sklade. Realizacija plačnih skladov za 9 mesecev znaša za vso trgovino 75% od predvidenih celoletnih, kar je docela pravilno. Celotnega ostvarjenega sklada za plače pa trgovina ne izplača svojim delavcem in uslužbencem, marveč se le-ta deli na obračunski in dopolnilni plačni sklad. Obračunski sklad se izračuna na podlagi povprečij, ki so predpisana za posamezne kategorije delavcev in uslužbencev. Dopolnilni plačni sklad pa dobimo od presežka nad obračunskim plačnim skladom, ki ga ostvari .podjetje (po predhodnem izplačilu nekaterih izdatkov, dnevnic, nadur delavcev itd.) z uporabo posebne lestvice, na osnovi katere se dopolnilni plačni sklad razdeli na del za povečanje plač iu na rezervni ter investicijski sklad. V devetih mesecih letos je trgovina izplačala za ne bi dalo še znižati? Nedvomno je to še možno, toda ne občutno. Znano je, da se v trgovini oblikujejo skladi za plače na podlagi odstotkov, ki jih določi OLO vsakemu podjetju, od o-pravljenega blagovnega prometa. To naj bi preprečilo, da bi podjetja z pretiranimi maržami ostvarjala previsoke plačne sklade. Plačni skladi so bili realizirani takole: v 000 din 159.000 163.000 194.000 123.000 (9 mes.) 1953 1954 obračunske plače 48,794.000 din dopolnilne plače 2,958.000 din Torej so dopolnilne plače znašale le 6% od obračunskih, kar ni pretirano. Z vsem tem seveda celotni dohodek ni izčrpan, marveč se uporablja še za kritje prevozov, materialnih izdatkov, amortizacije, za plačevanje anuitet in družbenih obveznosti. Ce ostane še kaj, potem to predstavlja dobiček trgovine, ki pa ne o-stane njej, temveč ga mora v celoti odvesti zveznim in okrajnim organom. Še nekaj podatkov o dobičku^ Vesv dobiček trgovine v 9 mesecih letošnjega leta znaša 15 milijonov 446.060 din, kar predstavlja v odnosu na celotni promet le 0,27% Ta dobiček, čeprav ga je razmeroma malo, je nepotreben in so za ta znesek bili potrošniki oškodovani. Res je, da se je zelo težko izogniti slehernemu dobičku, ker je od- visen od številnih pogojev, ki jih terja svobodno tržišče. Neprimerno je tudi, da morajo podjetja odvajati dobiček mesečno, ker jim tako ni dana možnost izravnavanja cen v nekoliko daljšem razdobju. (V letu 1955 je predvideno polletno odvajanje dobička, zato lahko pričakujemo, da dobička v bodoče sploh ne bo, ali pa bo. i* neznaten.) Od navedenega zneska dobička je ostvarila veletrgovina milijonov dinarjev in sicer pretežno z industrijskim blagor* (tekstilno blago, železnina, les» kemični izdelki itd.). Trgovin? na drobno pa je ostvarila nekaj manj kot 3 milijone dinarjev dobička in sicer največ p*"* železnini, kurivu, papirju itd. Trgovina s sadjem in zelenja' vo ter špecerijskim blagom skoraj ni imela dobička, prav tako ne trgovina na drobno z manufakturnim in galanterijskim bia* gom. Važen sestavni del brutto dohodka, so seveda materi«^ stroški podjetij in trgovin. ^ dvoma, da se dajo tudi v trgovini še znižati. Veliko pa ne i*" radi tega, ker so izdatki, K* bremene trgovska podjetja, znatno večji od onih v prejjjjnjtf1 letih (material, usluge, najemnine). Znotraj navedenih povprečij pa se prav gotovo skrivajo še številne slabosti posameznih trgovin in podjetij, ke? vsa podjetja prav gotovo ne poslujejo enako dobro. Ta krati"5 analiza pa kaže, da je trgovin3 v krajnskem okraju dokaj pr*' vilno razumela svojo vlogo, & jo ima v našem gospodarst^' Gledali smo prijetno komedijo Razstava umetnega kovaštva Nova premiera v Prešernovem gledališču (Husson: Srečna črta} v Kranju Za francosko boulevardno komedijo ni najbolj značilna indikacija to, da ima v Parizu svojo domovinsko pravico v Iledališčih zunanjih boulevar-dov, čeprav je ravno od tod dobila svoje ime. Prav tako ne dejstvo, da ji je edini in nezahtevni namen zabavati, razveseliti in nasmejati občinstvo, *iu sprosti duha in ga vsaj za kratek čas iztrgati iz dnevnih skrbi in neprijetnosti. Nekaj drugega drži vse te pisatelje, katerih izdelki so si med seboj Podobni kot jajca ene in iste Putke, le različnih datumov, tako da bi v naslovu mirno lahko zamenjat ime avtorja in na-kiesto Husson zapisal n. pr. Pagnol, pa niti literarni kritik in estet zamenjave ne bo opali] Vsem piscem boulevardnih komedij manjka slehernega izraza lastne (pisateljske osebnosti, tako kot n. pr. nima svoje •sebnosti fotografska kamera, tudi če se tako popolno preslikava najbolj raznovrstne motive. Snov in življenje v komediji je zmeraj anekdotično in *dina skrb avtorjeva je, kako ■aj kratko anekdoto razvalja *11 napihne na obseg treh delanj. Podobna je mehurčkom iz tiilnice, ki jih otrok spušča 7 balkona. Nastanejo iz niča, iz drobne kapljice milnice. Pre-lestne barve, ki jih kažejo, ne izvirajo iz njih. Le tujo svetlobo prestregajo in lomijo sončne žarke v mavrični spekter. Redki priplovejo celi do tal, večina se jih razblini v ič ie v višini prvega nadstropja. Na boulevardih živi ta komedija in uspeva v prvi vrsti *ato, ker je zmeraj lokalizirala tam, kjer doživi odrski krst, *■» v pariškem predmestju. Tradicijo ima, saj že od Balzaca 8«m neutrudno pomežikuje svojemu občinstvu. Svetlobni iz-^Ir, ki ji da lesk, je domiselnost spretnih režiserjev in vir- pod roke in vso to šaro nasilno tlači v igro. Na oder pripelje nove ljudi, nerodno zavozija nove zaplete (v takih situacijah človek nikoli ni kaj prida spreten), pa mu pri vsem pehanju prav do konca komedije ne uspe, da bi pregnal iz dvorane dolgčas. Uprizoritev »Srečne črte« v Prešernovem gledališču kaže dokaj šn j o igralsko sproščenost in lahkotnost. Precejšen delež tega gre na rovaš obeh mladih parov. Laci Cigoj je kot zdravnik brez pacientov in vedeže-valkin asistent predstavil prijetnega, nekompliciranega in nerodnega fanta, ki mu življenjski neuspehi ne puščajo globokih brazd. Na odru je lagoden in dokaj suveren. V vlogi vedeževalkine hčere je Anka Cigojeva pokazala mnogo smisla za prijeten, zelo diskretno pridušen humor. Prijateljski par Auguste (Jože Kovačič) in Nicole (Jelica Siardova) s svojo živahno igro močno razgib-ljeta sceno zlasti v prvem dejanju. Oba odmerjata karakterno kroniko svojih likov zelo previdno, le da Siardova za spoznanje pretirava Nicolino omejenost. Ni dvoma, da se pariška midinette ne more izkazati z odličnimi šolskimi spričevali, v vsakdanjih življenjskih izkušnjah je pa izvedena in prebrisana kot le kdo. Vedeževalko go. Marfo je Vera Blanč zaigrala v standardnem slogu dostojanstvene in zadržane dame iz konverzacij-ske komedije. Pogrešam v njeni igri trdnega, a prijetnega življenjskega realizma in precejšnjega obroka s francosko očarljivostjo prepojene reso-lutnosti, kar vse da vlogi zraven ostrejše karakterizacije tisti navdih nehotene komičnosti, kakršnega je izžarevala žena francoskega sergeanta v znanem v filmu »Štirje v je-epu«. igro in premočnim poudarkom v govoru zasebni policaj Janeza Grašiča. Komedijo je režiral Jože Gale. Pravilno je otehtal posamezne prizore glede na njihovo vsebinsko pomembnost in komičnost. Tudi je v prvem dejanju dosegel živahen ritem in dinamiko, ki je v nadaljevanju igre ni več. Mizanscena poteka po ustaljenih trikih in kakšnih posebnih režijskih domislekov mu Husson pač ni mogel navdihniti. Večino svojega truda je Gale očividno posvetil igralcem in odrski realizaciji posameznih likov in v tem tudi uspel. Nekompliciran in prijeten scenski okvir za komedijo je zasnoval Niko Matul. France Bratkovič V teh dneh je v izložbi Knji- ča v Kranju, kjer je šele pičla garne »Simon Jenko« lepo ure- dva meseca. jena razstava umetno kovanih 2e dejstvo samo, da je doma- izdelkov tukajšnje ključavni- ča obrtna delavnica omogočila carske obrtne delavnice Rude Brtoncljevo udejstvovanje v Florjančiča. Pri njem dela se- Kranju, je razveseljivo. Pre- Nov reliefni zemljevid Gorenjske Gostinska zbornica Radovljica je izdala odlično reliefno karto »Julijske Alpe — Bled — Bohinj in Kranjska gora«, ki bo domačim, predvsem pa tujim izletnikom najboljši vodič po severnem kotu naše lepe Gorenjske. Karto je zrisal Ivan Selan, tiskala pa jo je tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani. Novi turistični zemljevid je nekako dopolnilo k že izdani reliefni karti Kranja in Koroške. Tiskan je v lepih naravnih barvah, ki dobro ponazarjajo plastičnost terena. Obsega kraje 6everno od Tržiške Bistrice, na vzhodu Gorico in zg. Soško dolino, na zapadu pa še del Slovenske Koroške (Beljak, Osojsko jezero, Rož). Cena je zelo nizka, saj stane nezganjena le 120 din, zgibana z ovitkom pa 180 din. daj znani kroparski kovaški pričani pa smo, da bo prav za- mojster Joža Brtoncelj. Prav ta radi tega tudi mesto samo mno- razstava prikazuje prve plodo- go pridobilo. Marsikateri lokal ve dela tega umetnika - kova- se bo poslej mogel opremiti z Znižalo se je število negativnih ocen S seje Šolskega odbora na jeseniški gimnaziji fesorski zbor izključil iz zavoda 4 izredno slabe dijake, kar je povzročilo na Jesenicah nekoliko razburjenja, posebno pri prizadetih starših. Dalje se je ugotovilo, da so na nižji gimnaziji povzročitelji slabega učnega uspeha predvsem tisti dijaki, ki ne nameravajo nadaljevati študija in nimajo nobenega interesa za učenje. Solo obiskujejo le, ker je obvezno. Izkazalo se je tudi, da so nekatere šole (Blejska Dobrava, Hrušica in Dovje), ki imajo slab sistem dela, poslale na gimna- zijo izredno nesposobne učence, saj mnogi niti pisati in brati skoraj ne znajo. Zadnji sklep seje je bil, da bodo sklicali skupno sejo šolskih odborov gimnazije in osnovnih šol ter profesorskega in učiteljskega zbora, na kateri se bodo pomenili o vseh perečih problemih šolstva na jeseniškem področju. Seja je pokazala, da so šolski odbori na pravi poti in da bodo prav gotovo opravili svojo nalogo v zbliževanju šole in prebivalstva. originalnimi kovanimi izdelki in marsikatera fasada bo dobila zanimiv izvesek, lično okensko mrežo in podobno. Mnogo namreč pomeni, če sg naročnik ne-posiedno dogovori z izdelovalcem. To pa bo poslej prav lahko. Radi bi ob tej priložnosti omenili še prav posebno žlaht-nost Brtoncljevih kov. umetnin. Kuje in oblikuje le na čist kovaški način. Zavrača vsa pomagala, ki škodujejo pristnosti kovanja. Načeloma dela le po lastnih osnutkih, saj le on vc kaj je kovaško izvedljivo in kaj ne. Ogiblje se uporabe pločevine, noče kvariti izdelkov z varenjem. Smatra celo črn la-kast premaz za nepotreben, saj je, kot pravi, pestrost barv surovega kovanega železa najlepša osnova za poznejšo patino. Prirodna barva železa najbolj neposredno vpliva na človekovo občutje. Brtoncljeva posebnost je tudi v tem, da najraje vedno na novo ustvarja; serijsko delo ga manj zanima. Večinoma skuje svoje izdelke iz enega samega kosa železa, ki ga cepi, krivi, oblikuje. Dokaz kovaške pristnosti so sledovi udarcev kladiva na površini predmetov. Vrhunska stvaritev mojstra Brtonclja je spomenik francoskim internirancem. ki so umrli v taborišču pod Ljubeljem. Spomenik predstavlja železen kovan okostnjak, čigar sliko je naš list ob odkritju že priobčil. Daljna znana Brtoncljeva dela so na ljubljanskem Gradu, v Metalurškem institutu, precej jih imamo tudi že v Kranju. Sedaj razstavlja v knjigarni-ški izložbi nekaj lestencev, visečih in namiznih svetilk, svečnike, opirače za knjige, cvetlične obešalnike, pepelnike itd. Seveda je to le skromen del bogate kovaške dejavnosti mojstra Brtonclja, ki od izdelka do izdelka bolj dozoreva in iz-popolnluje svojo redko umetnost. Želimo mu, da bi se v Kranju dobro počutil in še dosti lepega skoval. —r— Družabni večer ZB V soboto 13. t. m. je odbor ZB Primskovo organiziral družabni večer. V otvoritvenem govoru je predsednik povdaril, da je namen teh prireditev ponovno družabno zbližanje starih borcev NOB, pa tudi mladina naj bi imela na njih priliko, seznaniti se s svetlimi tradicijami osvobodilne borbe. Za zabavni del večera so skrbeli tamburaši. Prizor iz Hussonove komedije »Srečna črta«. Na sliki Jacques (Cigoj), Auguste (Kovačič) in Nicole (Siardova) tuozni artizem igralcev, ki nabirajo navdih in vzore za svoje odrske realizacije po kavarnah in pločnikih Montmartra in Montparnasa. Samo pariško sonce ji da navidezni sijaj, v tujo zemljo je ne moreš presaditi. Vse /boulevardne komedije, kar sem jih kdaj gledal, bodi v mladih slovenskih gledališčih ali pred vojno v ljubljanski Drami, so bile žalostno •vele. Ko se Hussonov mehurček »Srečna črta« izvije iz čarode-Jeve slamice, zablesti v tako živih in iskrečih se barvah, da je gledalec prijetno presenečen. Zal pa se živahni mavrični balonček razpoči takoj v začetku svoje poti, že konec prvega dejanja. V nadaljevanju gleda razočarani gledalec edino le nesrečnega avtorja, ki mora napihniti se celih dvoje dejanj, ki obupano grabi okrog sebe za vsem, kar mu pride slučajno Med manjšimi vlogami je ugajal zlasti France Trefalt. Njegov minister je lahkoživ in dobrodušen star cinik, ki s humoristično resignacijo starčev-ske nemoči hlasta po zadnjih užitkih, ki mu jih življenje še lahko nudi. S svojo interpret l-cijo je Trefalt znova potrdil, da se je dokončno iztrgal "z začaranega kroga diletantizma, v katerem ga je vrtelo prva leta profesionalizacije. Tudi kratka epizodica — edini pravi bolnik (Lado Stiglic) — je bila izdelana z drobnimi, ostro označujočimi črtami. Lahka damica Nade Bavdeže-ve, doktorjev oče Mirka Ceg-narja in Ramirez Jožeta Pristo-va primerno zaključujejo krog »Srečne črte«, le da bogatega milijonarja iz Južne Amerike v francoski komediji zmeraj »odlikuje« kričeče neokusna bo-gatinska vnanjščina. Stilno izven tega kroga je ostal s svojo Šolski odbor na jeseniški gimnaziji je imel v četrtek svojo drugo sejo, na kateri ao odborniki v glavnem razpravljali o rezultatih prve ocenjevalne konference tega šolskega leta. Ugotovili so, da so uspehi mnogo boljši kakor lani v istem času. Število dijakov brez negativnih ocen se je na nižji gimnaziji dvignilo za 13,5 odstotkov, v višjih razredih pa za 14,4 odstotke. Zanimivo izjemo tvori tu osmi razred, ki ima 17.5 odstotkov dijakov več negativnih ocen, kot so jih imeli lanski osmošolci. Temu je baje vzrok to, da je bila »lanska osma« izredno dober razred. Šolski odbor in profesorski „ " zbor pa sta na seji izrazila ne- Na Prazmk Republike, 29. no- 23. novembra zvečer bo v Jarš. Za zaključek pa bo za-zadovoljstvo, kajti še vedno vembra> bodo Domžalčani slo- Godbenem domu akademija, na igrala domžalska godba na pi-ima 85 ali 11,1 odstotkov dijakov vesno odkrili spomenik padlim kateri bodo sodelovale vse hala. več kot polovico negativnih borcem in talcem v narodno- domžalske šole s svojimi pev- Naslednji dan je predviden ocen. Večina teh je iz prvega osvobodilni vojni. V počastitev skimi zbori, dramatskimi in re- kulturni program pred spome-razreda. Da bi dvignili disci- tega dogodka bodo že od 23. do citatorskimi skupinami. 24. no- nikom. Okoli 150 pevcev bo na-plino in povečali pri učencih 29. novembra na sporedu razne vembra bo gostoval v Domža- stopilo ob spremljavi domžal- lah »Partizan« iz Ihana s Can- ske godbe. Slavnostni govor ob karjevim »Kraljem na Betajno- odkritju spomenika bo imel vi«. V petek pa bo Glasbena zvezni poslanec tov. Tomo šola Domžale priredila zanimiv BreJo. Enota Jugoslovanske ar-koncert. Naslednji dan je na made bo izstrelila častno salvo, sporedu telovadna akademija Pevski zbori pa bodo zapeli ne-domažlskega »Partizana«. Na kaj Partizanskih pesmi, medtem predvečer odkritja spomenika ko bodo Predstavniki političnih Kakor dosedanja leta bo ime- poslalo svoje članstvo športno Pa bo v Godbenem domu sve- organizacij ter uhanov Polagala Ljudska univerza jeseniške in telovadno društvo ter dijake čana akademija, na kateri bo J* vence- Ob zaključku bo god-_........\. • u. ___i____Sx,._ ___a__t, _____... . ba zaigrala Internacionalo V Domžalah bodo odkrili spomenik čut dolžnosti do učenja, je pro- kulturne prireditve. Redna tedenska predavanja na jeseniški LU »Svobode« tudi v letošnji sezoni » učence jeseniške šole. Zelja nastopil orkester in pevski zbor poleg jezikovnih in drugih te- Ljudske univerze Jesenice, ki »Svobode« ter dramatska sekci- *™ teku Novspomenik bo čajev redna tedenska predava- nud> vsa Predavanja brezplačno ja. Sodelovala bo tudi folklor- £lne™ SSLS? S? nja. Jezikovne tečaje ter tečaj Je' da bi bil obisk čim ve*U- na skuPina s Količevega in strojepisja in stenografije, ki skega leta, obiskuje letos blizu Akadenrja v Skofji Loki 300 tečajnikov. Uvedba teh te- v nedelJQ popoldne so v jo naStudirani prograrn. s tem čajev v okviru Ljudske univer- Kulturnem domu na Sp. trgu nastopom so slepi iz Stare Loke stal na Glavnem trgu in bo med najlepšimi v Sloveniji. Temelji so že zabetonirani, pa tudi ogromni skalnati kvadri so že postavljeni. V kratkem bodo montirali še bronaste figure. Tudi v drugih krajih domžal- Lepa prireditev slepih Združenje slepih v Kamniku Je priredilo za člane kamniškega okoliša proslavo praznika Republike. Do zdaj je bila vsako leto taka prireditev za vse člane okraja in mesta Ljubljane v Ljubljani, ljetos pa bodo Podobne prireditve za vsak okoliš posebej. V mali dvorani doma je 45 članov Združenja imelo prosla-vo, ki so se je udeležili zastopniki okraja, MLO Kamnik in zastopniki raznih organizacij.— Navzoče je pozdravila predsed- nica Združenja tovarišica Brez-nikova, nato pa je v daljšem govoru predsednik MLO Kamnik in republiški poslanec tov. Janko Alfred lepo prikazal zgodovino in pomen praznika ter uspehe, ki so bili doseženi. — Program so izvajali gimnazijski pevski zbor, učenci glasbene šole, zabavni orkester slepih članov pletarske delavnice, re-citatorji ipd. Po obdaritvi vseh članov s praktičnimi darili je sledila družabna prireditev, ki je v prisrčni domačnosti se bolj povezala vse člane Združenja. ze je vsekakor velikega pomena nastopili sIepi> kJ imajo y sta. ^ nekako zam&m yrzel proslavili za strokovno in splošno izobraz- n Loki svoj dom. Njihova kul- loškem kulturnem življenju, saj odkritje spomenika v Domža- bo Jeseničanov. Nič manjšega turna prizadevanja in izvajanja je domači KUD »Tone Sifrer« ST V IhanT bodo članf ihin pomena pa niso ostala preda- so vedno našla dovolj publike, pravkar za občnim zborom pri- skega »Partizana« 21 in 22 io- vanja, ki so vsak ponedeljek ki je tudi to pot z vso toplino čel novo sezono in se intenziv- vembra uprizorili Cankarjeve- zvečer v domu »Svobode«. Po- sprejela in nagradila z velikimi no pripravlja na nastope okoli ga »Kralja na Betajnovi« 24 leg političnih in gospodarskih napori in resno srčno zavzetost- občinskega praznika. Marljivi t. m pa bo KUD »Količevo — predavanj bo organizirala LU v - so zlasti godbeniki, gledališka jarge« imel kulturno prireditev letošnji sezoni vrsto kulturnih Maskerskl tcČai sekoiia pa pripravlja Tartuffea z izbranim sporedom, in športnih predavanj, katerih ■ in Nušičevega Uježa teme bodo Jeseničane gotovo »Svoboda« Domžale je prete- zanimale. Prvo predavanje je kl° nedeljo organizirala za svo- imel naš priznani športni dela- ^ lj? za «ane sosednjih GOStOVOHje „FCLtltOV igralskih skupin maskerskl te- Na Viru bo 25. novembra gostoval »Partizan« iz Domžal s telovadno akademijo, v nedeijo pa bo ob 7. zvečer svečana akademija v počastitev praznika Republike. Sodelovali bodo V ponedeljek so nastopili na »Svoboda« Vir, »Partizan«, de- na vasi' priznani športn vec prof. Drago Ulaga iz Ljub- čaj u ^ lane. Predavanje je imelo na- skan Na ^ Jg maskerski slov: »Sport v luči znanosti« in učitelj ^izil najmodernejše Primskovem »Fantje na vasi« in lovni kolektiv »Vata« in osnov- pror. Ulaga ga je opremil s nacine oblikovanja gledaliških tenorist Vinko Slapar. Priredi- nošolski otroci z Doba Sveča- številnimi slikami. Med poslu- mask. Tečajniki so tudi sami tev je bila zelo dobro organi- na akademija bo isti dan ob šalci je imela večino mladina, oblikovali, strokovnjak pa jim zirana. Tudi občinstvo, ki jo je 15. uri tudi v Krtini, na kateri žal pa je manjkalo precej je- je sproti popravljal in svetoval, v velikem številu obiskalo, je bodo nastopali pevci, folklorna seniških športnikov. Prav bi bi- Tečaj se bo nadaljeval nasled- bilo zelo zadovoljno in si še skupina, telovadci, tamburaši lo, da bi na taka predavanja njo nedeljo. želi podobnih nastopov. in šolska mladina iz Krtine. Gospodarske norice is vse domovine NOVA TOVARNA V Zagrebu bodo zgradili novo tovarno za proizvodnjo svinčene pločevine, ki bo izdelovala vse vrste pločevine za proizvodnjo svinčenih tub in za potrebe to ■ varn viskoze in celuloze. DEL CESTE LJUBLJANA—ZAGREB JE PREDAN PROMETU Pred dnevi je gradbeno podjetje »Tehnika« predalo prometu novo avtomobilsko cesto od Rudnika do Škofljice. Cesta je široka 14 m in je prometu izročeni del dolg 15 in pol kilometra. To je prvi del avtomobilske ceste, ki bo zgrajena v treh letih. PODJETJE »NAFTAPLIN« POLOŽILO PRVE CEVI Podjetje »Naftaplin« je položilo te dni prve cevi za plinovod Iz revirja Janja Lipa. Janja Lipa bo oskrbovala s plinom Železarno v Sisku, mesto Zagreb, Popo-vačo in bližnje kraje. OSEM LADIJ BO PREVAŽALO PŠENICO JugosL linijska plovba je sklenila, da bo lz svobodne plovbe Izločila 8 ladij s skupno nosilnostjo 50 tisoč ton. Te ladje bodo prevažale pšenico lz ZDA v Jugoslavijo. Prva je že na poti v Ameriko. Vsaka ladja bo lahko prepeljala do 3.000 ton pšenice* »TAM« BO LETOS IZDELAL 1.480 KAMIONOV Tovarna avtomobilov na Teznem pri Mariboru je izdelala letos do konca septembra že 1056 kamionov, medtem ko jih je lani .izdelala komaj nekaj nad sedemsto. Po mnenju strokovnjakov bo TAM letos izpolnil svoj plan in izdelal skupaj 1480 kamionov. KAVA BO CENEJŠA Iz Brazilije bo v kratkem prispela večja količina kave, konec .meseca pa nov kontingent 250 ton. Cena kave v prodaji na drobno bo verjetno nižja, in sicer okoli 2100 dinarjev za kilogram. GLAS NAŠIH BRALCEV Mnenje potrošnika o dobičkih podjetij in visokih cenah kmetijskih pridelkov Dobički podjetij v 9 mesecih vedno izkorišča težkoče potroš- stojni organi pobrali podjetjem, letošnjega leta so tudi v kranj- nika. Deset let je že po vojni, Ostro ukrepati pa bomo morali skem okraju presegli vsako večina kmetovalcev pa ne daje tudi proti navijalcem cen v pričakovanje. Dejansko ostvar- skupnosti toliko, kot bi morala, kmetijstvu. jeni dobiček v tričetrt leta bi Država stimulira kmetijstvo z Le z rešitvijo obeh problemov moral znašati 75% letnega do- nižjim obdavčenjem, nekateri bomo uredili stanje v podjetjih smučarski skoki so bili domača Bohinj še nima velikih ho- bička, če bi bili plani podjetij pa to grobo izkoriščajo. in na našem tržišču. zimska zabava, dočim je smu- telov. jma pa prav dobro Q- realnl. Dejanski dobički pa na Prekomerne dobičke bodo pri- J. v. čanje zavzelo širši razmah še- premljena bivališča, gostinske BOHliVl in zimski turizem Zimski turizem je lahko iz- le po prvi svetovni vojni. Razredno donosna gospodarska pa- voju zimskih športov je sledil noga, ki ima to posebnost, da zimski turizem, keteremu je tuše še vedno razvija in ima pred di Bohinj posvečal veliko posebej še lepo razvojno pot, je urnost, saj je s tem pridobil poleg poletne še zimsko sezono, ki je prinašala vsaj 70% tolik« dohodka kot poletna sezona, njega tudi ni zimskega tur iz- . t, v . . ... „; „, Zato je treba Bohinju, ki je zi- ma. Zimski športi so se pri nas belka smučanja( dati možnost, začeli razvijati £e pred prvo da se še nadalje razvije v tej svetovno vojno. Drsanje in smeri. pa nerazdružljivo povezan z razvojem zimskega športa. Brez primer znašajo v Tržiču kar 153°/o, torej 100»/o več od planiranega. Postavlja se vprašanje, kdo je »zasluzen« za tako visoke dobičke? Kolektiv? Njegova marljivost? Kalkulacije? Ravno kalkulacije so povzročile visoke dobičke. Ce bi bile kalkulacije realne, potem bi do tega ne prišlo. Pretežna večina V ..Planiki" imajo dober tarifni pravilnik Tarifno politiko ne moremo reševati administrativno -treba je upoštevati delovno storilnost Med sklepi, ki so jih sprejeli ranih delavcev na račun osta- obrate in planinske domove, ki se jih lahko poslužujejo še tako razvajeni tujci. S tem seveda še ni rečeno, da je v Bohinju dovolj komfortno urejenih gostišč. Stremeti je treba za tem, da se obstoječi hoteli in gostišča povečajo in uredijo ta-in oktobru 921 parov. V tovarni ko< k°do ustUazall vsem na zadnjem plenumu OSS v lih kategorij. Storilnost na »Planika« so uvedli dvoje vrst zahtevam in pogojem obisko- dobičkov izvira lz prenizkega, Kranju je tudi ta> da bodo sln_ enega delavca pa je v letošnjem norm in sicer na posameznih valcev. Investicije v razne -o- skeptičnega planiranja, dohod- dikaIne organizacije začele pro- prvem polletju padla za 18 od- delovnih mestih in po oddel- stinske in športne objekte bi kov in previsokega planiranja U5evatl probleme norm v zvezi stotkov napram lanskemu letu. kih. Na ta način se je razlika se v vsakem oziru izplačale, ker materialnih stroškov. Zaradi ta- z novo tarifno politiko in o or- Dosedanje izkušnje so potrdile, kih »previdnih« kalkulacij je ganizaciji tekmovanja, ki naj da je taka tarifna politika sla- tudi prišlo do sedanjega stanja, b| b|lo trajneJše in ki naj bi ba in ne more vplivat| na zvl_ Množina proizvedenega blaga in predvsem poVečalo delovno sto- sanje storilnosti dela. storitev ni v razmerju z ostvar- -ji.,,.«* jenimi višjimi dobički. Iz tega sledi, da bi podjetja lahko prodajala svoje izdelke mnogo ce v zaslužku med pridnimi In bi koristile razvoju turizma v manj pridnimi delavci znatno Bohinjskem kotu, povečal pa bi povečala. Računajo, da bodo v se tudi narodni dohodek, tega »Planiki« že v decembru izde- sicer še pasivnega področja Našim podjetjem pa bi lahko lali plačni sistem tako, da bo Gorenjske. Ce analiziramo sedanji plačni bila za vz*led tovarna čevljev sleherni delavec sproti vedel, „.,..„., „, ,.„„.„ „......... ,,. sistem v tovarnah in podjetjih »Planika* v_, ^ranju' kjer 80 koliko *e vsak dan »služil. T^ČmTiTttirZsSl kranjskega okraja, bomo videli na J>«»«f dobrega sistema na- To vzbuja med delavstvom in nejf, ™° Je Ji*??!* vr«t- *l«hnSti ki nmiv»m »a- grajevanja občutno povečali strokovnim kadrom čut večje J. J. razlike? Prav gotovo nihče dru gi, kot potrošnik! Oglejmo si dobičke podjetij vrsto slabosti, ki predvsem zavirajo dvig storilnosti na delov- Proizvodnjo. Tako so n. pr. v nih mestih. Od 12.893 delavcev fvgustu Izdelali 660 parov čev- ■_ ljev dnevno, v septembru S80 in uslužbencev v tovarnah .....mesu, ,:v,u Podjetjih kranjskega okraja je 9 mesecih kar 165«/. ?fka> ,nax?4 5\ °doS^k0r. teklh> ki zaslužijo do 8000 din me- čj< odgovornosti do dela in težnjo po izboljševanju proizvodnje. J. P. Dopisujte v „Glas Gorenjske** je ostvarila namesto 75°/o dobička v dobička, lesna industrija 122%, papirna' 260