List »r • % " a. H , [KVi i " V. »t n m ?- i shajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo y tiskarnici jemane za eelo leto 8 gold. 40 kr. za pol leta 1 gold, 70. kr. za četrt leta c 0 kr pošilj po pošti pa za eelo leto 4 gold., za pol leta % gol 0 kr četrt leta 1 gold. 10 kr Ljubljani 20. februvarija 1889 Obseg: Perutninstvo. dopisni obrazi Kmetovalci odprite oči. Kdaj je najbolje les sekati Razne reci Zemljepisni in naro Trgovinska in obrtna zbornica Naši dop Novi • v Gospodarske stvari. Perutninstvo. w Spisuje Josip Lenarčič (Dalje.) III. Z zadnji številki „Novicu smo pod tem naslovom govorili o perutninstvu v obče, danes pa si usojamo častite čitatelje opozarjati na razne podrobnosti. Bodi mi torej dovoljeno pisati najprej o raznih vrstah pe- rutninstva, katero hočemo razdeliti v 3 vrste, namreč . v rejo kokoši in njih sorodnikov, II. III. n n r vodnih ptic, golobov. Ker je le prvi dve vrsti v poštev jemati, ako se oziramo na korist perutninstva, zato bodemo le govorili o njiju. Golobja reja je le prijetna zabava, katera redkokedaj donaša kaj dobička. . Kokoši in njih sorodnike delimo: 1.) v prave kokoši, 2.) v pure, 3.) v papigatke (Perlhuhner,) 4.) v pave, 5.) v fazane, 6.) v razne poljske kokoši. II. Vodne ptice delimo: 1.) v race, 2.) v gosi, 3.) v lobode. i Vsak pododdelek ima toliko zastopnikov > da porabil preobilo prostora, ako bi hotel vsakega posebe opisovati, tudi bi sigurno častitim čitateljem prehitro zmanjkalo potrpljenja. Hočemo se torej držati le glavnih zastopnikov, kateri bolj ali manj izražajo tudi lastnosti svojih bližnjih sorodnikov. . Prave kokoši. Pri razdelitvi pravih kokoši na razna plemena so merodajne oblika života, oblika, in barva nazih delov kakor nog, grebena, ušes in podbradkov, oblika, barva in obris perja. Marsikdo častitih čitateljev si bode mislil: Kokoš je kokoš. Razločeval jih bode k večemu po peresni barvi v bele, črne in pa pisane. Tudi pri druzih vrstah domačih živali, n. pr. pri konjih mnogi kmetovalci ne ločijo plemen drugo od druzega, ampak poseka". Koliko je kme-konja od angleškega, znajo le „šimeljnaM, „prama tovalcev, ki ne ločijo in arabskega noriškega ne od Valonca itd., pa kolika razlika za strokovnjaka ne le glede zunanjih znamenj, ampak tudi glede porabe. ** . ^""I^ijr - ilCSflHff^rBC tfrltt jftr^^jjji' TSS^P 'i^ifn (v jk ,7 .>j~ V, \ ' f i _ tSJBJ^Jk^^Svi Tj "i. f^ Ti-,!. - • vJA •4 dfciJ^L Kakor je i3ta pasma konj raznih barv, tako so tudi kokoši. Le malo jih je, ^katere so strogo ene barve tako imamo n. pr. 4 • črnih od naslednjih pasem: Domače navadne lovratke, hamburške, Španjolke, Minorke, laške « fleche, Cochin, Langshan itd. > > go J la belih: Navadne domače, Španjolke, laške, Minorke Dorking, creve coeur, Cochin, la fleche. Langshan itd. rumenih : Domače, golovratke, laške, Cochin itd. : Domače, Španjolke, laške, Breda, la fleche f f r sivih: Brabant, kukavično pisanih: Domače, Dominique, hamburške, andaluzijske, laške, Dorking, Cochin, Plymouth-Rocks Bantam itd. pikastih (Lack): Bergijski pevci, Hamburg, Brabant zlatorumenovratnih: Angleški boritelji (Kampfer) Malajci, Phonix itd. * srebrnovratnih: Temni Brahma, Dorking, Phonixitd beločmopisanih: Svetli Brahma, Brabant, Chabo belordeče pisanih: Angleški boritelji, Yokaham*j beločrno grahasti: Houdan, Chabo in razni tlikavci. Izkušeni kokošorejci lahko vzrede malo da ne od vsake pasme kokoši raznih barv ke r pri obilem številu mladih piščet dobi se uže slučajno katero, ki se mu nagiblje barva bolj na to ali ono. Ako se potem tako pišče rabi za pleme, doseže se z vstrajnostjo zaželena barva zlasti ako imamo petelina in kokoš ki gibljeta na zahteva barvo. Ako tudi nismo v prvem rodu rodu- smotra še dosegli, pa ga bodemo v 3. ali vsaj Navadno mladiči bolje izražajo posebnosti, katere je bilo pri starših komaj opaziti. Temu omenjenemu prirodnemu zakonu se je slavnim a t zahvaliti na svojih uspehih. Slavni učenjak Dan\ gleškim živinorejcem najbolj suje v svojih zanimivih pisih in opi-katere častite čitatelje opozarjam, prav na drobno te premembe Kmetovalci 7 odprite V ■ I oci! Kmalu bo izgiuil sneg, in kmetovalec bode pričel iz novega svoje trudapolno delo na polji. Kakor bo sejal, tako bode tudi žel. Ako je torej dobra žetev za- visna ne le od Boga, ampak tudi od kmetovalca samega, važno in imenitno je, da uže setev tako opravi, da se sme nadejati dobre žetve. Ob mnogih prilikah smo po-udarjali, da je kmetovalec izgubljen, ako se zanaša na tujo pomoč, a si sam ne pomaga. Kako naj si pa pomaga ? bene take prilike, prebere koliko je takih prilik! Kdor ne pozna nota članek in spoznal naj bode vsaj eno. Odkar se je žito toliko ucenilo, da ga ni vredno našemu kmetovalcu pridelovati za prodaj, ostala je živinska reja edini pripomoček, od tedaj mu obeta vsaj nekaj dobička. Kdor pa redi živino, imeti mora krme. Najvažnejša krma po slovenskih deželah je poleg travniškega sena vsekakor detelja tudi pridelovanj važne te rastline peša pri nas, in sicer po krivdi kmetovalca samega. Predenica ,se širi po slovenskih pokrajinah tako zelo, da so morali po nekaterih krajih uže opustiti deteljno setev, po drugod jim pa krati prede- tega, niča tako pridelek, da ne dobivajo niti polovico kar bi morali. # Pred leti so v Ljubljani s tem semenom tržili na 0> debelo mnogi trgovci, danes trgujejo še trije. Kolika izguba daje to deželi, zlasti kmetovalcem, to si lahko vsak misli. Da se je kupčija z deteljnim semenom tako močno unesla, prihaja od tod, ker je kranjsko deteljno seme izgubilo zbok primešanega predeničnega semena svoje dobro ime. Kranjsko deteljno seme, ki je bilo na izvrstnem glasu ne le v Avstriji, ampak tudi na Nemškem umakniti se je moralo semenu drugih dežel, katere znajo pridelovati čisto seme. Predenica uničuje torej pridelovanje detelje za krmo in kupčijo z deteljnim semenom To zaprečiti in zopet popraviti je dolžnost našim kmetovalcem. A kako? Edini pomoček, da zatremo predenico, je setev čistega semena. Kdor se nadeje pomoči od deželne postave, ki ukazuje zatiranje predenice; kdor misli, da bodo kme tovalci zatrli predenico na njivi: ta se vara. Ako bodo pa vsi kmetovalci dosledno sejali tako seme, v katerem ni prav nič predeničnega semena, odkrižali se bodemo prav kmalu nadležnega in na vso moč škodljivega plevela. Dokler pa pojde po starem naprej, toliko časa ne bode predenica ne ponehala, temveč še množila in širila se bode. Preiskava, Katero je zvršila c. kr. pre- gledovalna postaja na Dunaji, pokazala je, da ima 1 kilogram primerno še precej čistega kranjskega detelj nega semena 1050 predeničnih zrn v sebi, slabša pa po več in sicer do 2000 zrn. Nedavno je prodal neki kmeto- valec v Ljubljani 20% deteljnega semena. Trgovec, ki je to seme kupil, izbral je iz njega 2%, reci dva kilograma predeuičnega semena. Tako seme pa naši kme-tovalci tudi sejejo, torej ni čuda, ako pridelujejo namestu detelje predenico. Kadar pa kupijo semena v mestu, kupiio pa ravno takega. je kupil ljubljanski trgovec dve vreči svojimi očmi sem videl, ko deteljnega semena, katero je pregledala uže imenovana postaja ter spoznala da ima vsak kilogram nad 1000 zrn predeničnega semena. Tako seme prodajajo naši trgovci na drobno, kmetovalci ga pa kupujejo, ker mislijo, da so Bog ve kaj prihranili, ker so kupili kilogram za 5 kr. ceneje. Da še huje je nekemu trgovcu v Ljublj ki kupčuje z deteljnim semenom na debelo, hodijo gospodarji ku-povat plev od deteljnega semena. Te pleve rabijo za čez in čez ni druzega nego seme. Potem pa na njivi predenica. In zdaj pa nastane krik: Država pomagaj, dežela pomagaj, kmetijska družba pomagaj! Sam 81 pomagaj! Kupi si poštenega semena, če moraš tudi po 10 kr. draže plačati kilogram, in imel bodeš njivo brez predenice, in ker je tako seme tudi bolj kalivo in rastno, potreboval ga bodeš tudi manj. Djbro in zanesljivo seme je pa tisto, ki je pregledano in za dobro spo znano od c. kr. pregledovalne postaje na Dunaji. Kje pa je dobiti takega semena? Na Kranjskem ga ne prodaja nihče na drobno, in drugje na Slovenskem pa tudi e kranjska c. kr. kmetijska družba dolžna ne vem Ker in v takih slučajih pomagati in posredovati, zato je ukrenila naročiti na Dunaji pregledanega semena ga oddajati kmetovalcem kolikor mogoče ceno. Pravega francoskega semena lucerne ali nemške detelje kilogram bode ude c. kr. kmetijske družbe sta 1 93 kr., neude 98 kr. z vrečo vred. % i , 'J 4 ' I i i fl^HB Najboljšega semena rdeče ali štajarske detelje ki- logram bode ude c. kr. kmetijske družbe stal neude 68 kr. z vrečo vred. 63 kr. > Družba bode pošiljala seme po povzetji ali pa 2a o oddajala proti gotovemu plačilu v pisarni svoji Ker bode družba naročila le toliko semena, kolikor ga bodo gospodarji naročili pri njej i naj oglasi vsak ki tega semena želi, uže sedaj, koliko ga potrebuje in naj pošlje ob enem polovico zneska za aro. Naslov slove: C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani. Semenski krompir. Ob današnjih slabih časih moja kmetovalec na vse sefcatl pušča mokrote skozi sebe, v druzih mesecih sekan les pa toliko bolj spušča mokroto, kolikor pozneje je po- načine izkušati, da si pridobi večih dohodkov. Ob muzgi sekan les njivo je veliko manj trpežen si pomaga, če jo bolje obdeluje in z boljšim semenom poseva. Nakup boljšega semena je pa kaj kočljiva reč, ker dostikrat je kmetovalec, kupivši novega semena, le goljufan, ker dobi seme, ki je časi manj vredno nego njegovo domače. Resnično je pa vendar le, da je dobiti semena, ki bolje in obilneje plenja nego domače. Žalibog mimo onega, ki je bil po zimi sekan. Ob zimskem po koji se po rastlinah, posebno po drevji, usedejo tiste snovi, ki si jih rastlina za živež prihrani v sredici drevesnega debla; te snovi se pa ob muževnosti zopet stanjšajo lini. je težko dobiti takega semena. kmetijska družba posreduje uže več let, in sicer kar se tiče krompirja. Krompir je za naše razmere iz mnogih uzrokov prevažna kaDa in ^katera ne; ge naEnreč biraj zrnc. močj in služijo kot prvi živež na novo oživeli rast-Te reservne snovi so največ štirkaste, ter se na-i po posameznih celicah rastline v podobi majhnih Po kušnjah Francoza Prilleux-a se da s po- joda zvedeti, katera drevesa so bila po zimi se- kmetijska rastlina, in ravno tu je izmed tisoč priporo-čanih vrst težko izbrati tanih, katere so v resnici boljše od les po čez prežaga naših domačih. Kmetijska družba prideluje uže nad trideset let semenski krompir, kupuje pa vse priporočane nove vrste in slednjič oddaja posestnikom le tiste vrste ki so v resnici izvrstne in ki dajo boljši in veči pridelek nego damač. Tudi letos ponuja kmetijska družba semenski krompir izkušeno najboljših vrst, o katerih seje vsaj ona na svoji slabi, prodasti zemlji prepričala, da niso le dobre, ampak tudi izvrstne. Kmetijska družba ima na prodaj naslednje vrste semenskega krompirja: Rubin, zgodnji rožnik, zborovski, Oneida, Darling, belo kraljico, magnum bonum, Shol- master, Rambousek in unikum. Cena je za 100 kg. udom c. kr. kmetijske družbe trgu) gld. 50 kr. (torej ceneje nego v Ljubljani na » neudom pa gld v Ljubljani na Poljanah v živinozdravnici. Kdaj najbolje les sekati? Da je les po zimi posekanih dreves bolj trden in trpežen mimo po leti posekanega, to je sploh znano; ali manj znano je, da tudi vsak po zimi sekan les ni v trpežnosti enak, in zakaj ne ? Časnik „Hamburger Gartenzeitung" poroča o izkušnjah, pred več leti na- pravljenih v Brnu v Švici. Tako na priliko so se smreke enako debele, enako stare, enako zdrave in na istem kraji rastoče, pa meseca januvarija posekane, za 12 odstotkov manj močne izkazale, ko so jih obložili z ena- kimi težama, meseca februarja posekane in marcija meseca pa celo za 20 odstotkov za 38 odstotkov slabejše, nego tiste smreke, ki so jih decembra meseca posekali. Smreko, ki je bila meseca februvarija posekana in bila položena v vlažno zemljo, našli so že čez osem let gnilo, druga pa, ki so jo v enako zemljo decembra meseca položili, bila je po 16 letih še trdna in močna. Kolesno platišče iz bukovega lesa, ki je bilo meseca nega debla pomaže z jodom, v vodi razstopljenim, pri- j se stremeni stržena (Markstrahlen) in pa še po kažejo druzih mestih lesa modročrnikaste črtice na dnu po ki jodu rumenkasto barvanih celicah lesa. Pri lesu pa je bil o polnem soku sekan, prikaže pa cela plošča po jodu rumeno pobarvana; druzega lesa ločijo po tem, da so svetleje rumeni strženovi stremena se pa od Razne reči. * Železo pritrdiš v kamen najceneje in najtrdneje Naročila vzprejema opravništvo poskusnega dvora železom s kitom od smole in opeke. V ta namen raztopi nad ognjem čiste smole in ji primešaj toliko presejane opečne moke, da je smola še vedno tekoča. Kadar vliješ tega kita med kameu in železo, deni potem vmes še zgretih koščekov opeke. Ta kit se izvrstno spoji s kamenom in > v vodi se ne raztopi, ne škoduje železu ni drugi kovini, po ceni je in vsekakor boljši nego žveplo, katero navadno za to reč rabi. * Okus po lesu odpraviš novim sodom, ako jih napolniš z apneno vodo, kateri dodeueš na vsak hektoliter 36 do 40 gr. solitra (potašla). Čez 6 do 8 dni izprazni sod, izmivaj ga toliko časa, dokler ne teče iz njega po- * j polnoma čista voda, in delo je zvršeno. Tak sod ne daje v njem spravljenemu vinu nobenega okusa. * Deset zapovedi poljedelcem. Sejte in sadite to kar se najbolj prilega podnebju in legi; % kraja in njivi, katero obdelujete; potem ste si vašega gotovi dobrega pridelka in največjega dobička, ki vam ga more donašati polje. Seme morate sejati zdravo, težko, kaljivo in dobro očiščeno, tudi je morate večkrat premenjati; potem bo setev bogato plenjala in obvarovana bode mnogovrstnih bolezni in uim. . Ne sejte in ne sadite zmerom iste reči na isti temveč menjavajte žito, okopavino, klajo in druge njivi, rastline; potem le povživa zemlja enakomerno gnoj njivi se enostransko ne izpije rodovitnost. » in 4. Na nepodelan (frišen) gnoj ne sejte in ne sadite februvarija posekano bilo ni uže čez 2 leti za nič, pla- ničesar, potem ne boste plevela imeli na njivi, in gnoj tišče iz bukev, meseca decembra posekanih, trpelo pa se bode lahko razkrojil pod zemljo ter setvi dajal dobro je celih let. Meseca decembra posekan les ne pri- pripravljenega živeža. o. ne skoparite s preoravanjem in okopavanjem 5 tajo da postane njiva rahla in da morajo zemljo kaj jedo in pijo, tako tudi pojedini narodi. Markiz prešiniti Caraccioli je bil napoljski poslanik v Angleškej. Nek zrak, dež, gorkota in mraz; tako obdelana zemlja po- pot so ga vprašali, kako se mu kaj spešuje rast sejanih rastlin. In kaj dopada Angleška je odg n Kako se mi dopada Cud » —l ne zamujajte ob pravem času setve, da ne bo- Angleška! Ima ti do tristo nabožnih ločin » a na ta eno dete škode trpeli s pičlimi pridelki. Seme spraivite, kakor treba, bolj ali manj glo e rastlina začela kaliti omako boko pod zemljo, kadar pa oskrbujte jo marljivo njivi dober pridelek. j to pospešuj rast otavlj Ne zamujajte ob pravem času setve, da ne boste jedi v malih Porcijah. Holandezi so nekako tožlj Gotovo je, da upliva hrana mnogo na človeka in njega značaj. Angležu se prav podaje, kedar povživa velike mastne kosove mesa, kakor tudi nežnemu Fran- fine ragoute in druge i vi. ker cozu, kedar liže eterske' omake škode trpeli po manjšem ali slabejšem pridelku. To ) kar ste pridelali, skrbno pospravite in shra nite, da se vam pridelek ne pokvari, predno ga začnete rabiti. 10. Ne zabite, da njiva po vsakem pridelku izgubi redilnih snovi, in da jej morate povrniti z gnojenjem kar ste jej vzeli; le potem ostane leto za letom rodo- povživajo preveč masti, pa suhega mesa, kar ovira pre-bavljanje. Španjolec pa je živ in okreten, in to nekda zato, ker povživa veliko čebula in koreničja. Starodavni Germani so obravnavali vse važnejše zadeve pri dinah, zato niso bile nikdar trezne. niso nič radi hodili na vitna > in vi in vaši otroci boste veseli njenih pridelkov. poje- Starodavni Atenci pojedine po hišah, kakor dandanes ne hodijo nič kaj dosti Francozi. Ob takej priliki se dela sila želodcu, samo da se gostitelju ustreže. Čemu neki! ■p Pametne so one pojedine pri katerih gosta nič Podučite stvari Zemljepisni in narodopisni obrazi ne silijo z jedjo in s pijačo. Vsak si izvoli, kar mu ugaja in kolikor mu ugaja. Ker pa ne kaže zaradi dobrega imeaa toliko jesti in piti, kolikor želodec potrebuje, trebnim materijalom. Ali ste kliaštni, rekel torej se preskrbe fini gospodje uže doma s po naš Rib Nabral Fr. Jaroslav. ničan. (Dalje.) 99. Za mizo 100. razprostranjenju žitaric; žito v svetskej govini. Vzgoj žitaric se je ozko splel z življenjem tr člo Peter silni, ruski car, imenoval je kuharskega de- veškim. Težko nam je pomisliti, da je krajev na svetu čaka generalom, ministrom in knezom. Ludovik XIV. je mora človek tudi brez žitaric živeti. Ali človek se odbral ministrom nekoga, o katerem ni vedel drugo, je posilil tako daleč na sever, kot to da je napravil novo omako. Marsikdo je bil dober povsodi za njim. Tudi tu človek živi da žitarice niso mog državnik, pa tudi izvrsten kuhar, če tudi ni sam kuhal, kruha i pa največ brez Poljedeljstva ne pozna, prehranjujejo ga črede Prve in najvažnejše šarže dvorske so vzete s kuhinje in jelenov, lov in ribarstvo. Žitarice ima kleti. Dvorski nadkuhar je važna ekscelenca, in nadtočaj je bil mogočen kralj. Silni Conde, in vojvod Beaufort sta rada stregla kralju svojemu pri mizi, pa tudi na bojnem toplota ne izmami, svojo mejo, ka tere ne morejo prestopiti, in to mejo jim je poteg nilo polji sta pokazala, da sta junaka. solnce. Iz zemlje ne more pririti klica, ako je solnčna peresa ne morejo hrane prirejati niti zernje se polniti, ako jih ne ogreva solnčna svetloba. Plutarh preslavlja Cezarja, ker je razumel pojedino Solncu pomagajo ali nasprotujejo vetrovi in morski to- isto tako dobro vrediti, kakor boj vrste Da Napoleon tako dobro razumel to kovi ter tako ali primičejo ali odmičejo mejo, do katere gotovo si bil pridobil se pojedine biline morejo razširiti. Vsaka žitarica ima več prijateljev, in ne bi bil umrl na Šent Heleni. Znamo svoje potrebe, svoje pogoje življenja, in zato zaostajajo da je prevrnila pojedina kraljevino perzijansko. Sijajno proti severu, ena preje ? druga pozneje sedmino je napravil v starodavnem času Abner. ščeni so bili vsi velikaši Pogo i David Flavij, in tudi prosto ljudstvo, samo ne. najsijajnejšej gostbi pa pripoveda Jožef Herodov sin namreč Je napravil po očetovi Ječmen je najzadovoljnejša žitarica, ki najmanj toplote potrebuje, in zato se je najdalje na sever raz- ječmenu pa ni ona ista, kakoršna širil. Severna meja smrti sedmino, ki ga je stala toliko, da jo do celega bila, da je on divja bilina. Ječmen se ne more sam ubožal. širiti nikdar bi ne bil prišel do današnj svoj severne Strokovnjaki še niso dognali j vajo razne jedi na pojedine ljudi, kakor tudi na poje dina ljudstva, in vendar je to izredne važnosti za celi organizem. Kakor si pojedini ljudje in kraji radi oči- meje, da ga ni človek kako in koliko upli- človek ječmen do skraj prinesel točke Azij Evropi je pririnil pa ima prav go- tovo še na severu krajev, po katerih bi mogel uspevati, da mu človek na roko gre. Ali ljudje niso povsodi enaki, ni povsodi enake volje za poljedelstvo, pa tudi promet in trgovina sta tu velika pospešitelja. V Norveškej in Laplandskej je krajev, kjer ječmen redno sejejo dasi malokatero leto popolnoma dozori. Ali ljudje si pomagajo staviteljev, zidarj tudi s takim pridelkom. Pridelani ječmen pojedo, a seme čarjev in podkovstva za zadrugo vseh rokodelskih obrtov, izimši mesarje in vojeninarje, nadalje staviteljskih obrtov (mojstrov kamenarjev in tesarjev), dimni i si kupujejo v južnih krajih. Tu so vrata kulturi tedaj na vse strani odprta, dočim je to v Aziji vse drugače. Severna meja drugih žitaric je še mnogo nenaravnejša. Tu ne deluje samo podnebje in zemlja, pogosto deluje tudi navada in predsodek. Na zahodnej strani Evrope v Atlantskem oceanu stoji Island izven meje naših žitaric. Več potov so po- skušali tu ječmen sejati, ali nikoli ni obrodil. Na Islandu je kraj, ki ga nazivajo Akra-F (njiva) > in trdijo > da je tu v desetem stoletju ječmen uspeval. Morda je tudi to bil samo jalov poskus. Dandanes tu ne uspeva nobena žitarica, kajti tudi sam korun ni debelejši o oreha, kedar ga kopljejo. Nekaj niže proti jugu na iz- >r jari , toraj pa tu aprila me- hodnej strani zadenemo ob Tarsko Otočje, ječmen sejejo, ali vsakega leta jim tudi ne dozori kupujejo seme na Danskem Sej seca. Ako stopimo z Atlantskega oceana na evropsKO Isopnino » tedaj bodemo okoli Hammerfesta > najsever- iskali nejšega trgovinskega mesta Norveške zastonj sledove poljedelstva. Od tu se nam je treba dosti daleč na jug pomakniti Evropi. 9 da zadenemo ob obdelano polje v (Dalje nasl.) Trgovinska in obrtna zbornica (Dalje.) III V. Gosp. zbornični svetnik Fr. Ks. Souvan poroča, da je izpražnienih pet cenzorskih mest pri podružnici nasvetuje, naj avstro ogrske banke v Ljubljani. Odsek se predlagajo za popolnjenje izpražnjenih mest pri podružnici avstro-ogrske banke v Ljubljani naslednji go-spodje: Josip Kordin, Jos. Kušar, Em. Mayer, Arthur Mtihleisen, F. M. Regoršek, Julij Zeschko, Mihael Pakič. Predlog je bil sprejet. roča VI. Gosp. zbornični svetnik Oroslav Dolenec po- {- ^ ^ da je c. kr. deželna vlada poslala trgovski in c. kr. okr. glavarstva v Po- obrtniški zbornici poročilo stojini j ob ustanovitvi obrtnih zadrug v sodnem okraj za zadrugo vseh obrtov na vodi in sicer mli narjev, Žagarjev in stop za čreslo 9 . za zadrugo trgovskih in vseh drugih v prejšnjih zadrugah neimenovanih svobodnih in dopuščenih obrtov, Odsek se je uveril, da so se obrtniki in trgovci vipavskega soduega okraja ozirali na določbe zakona in si uredili zadruge tako, da bodo brez ovir lahko uspešno delovale, ako bodo odbori prav tolmačili zakon in pravila, o čemer pa ni dvojiti, ker so obrtniki snovanje zadrug. Ker je kazali veliko zanimanje za sodnega okoliš posamičnih zadrug primeren razmeram okraja vipavskega, nasvetuje odsek: „Siavna zbornica naj se v svojem poročilu do visoke c. kr. deželne vlade izreče za to, da se zadrugam v sodnem okraju oni okoliš, kateri so si vdeleženci dne 27 1888 izbrali Predlog se sprejme določi avgusta VII. Gosp. zbornični svetnik Makso Krenner po roča, da je c. kr. deželna vlada poslala zbornici semenjski cenovnik v izjavo, ki ga je predložilo cerkveno pred stojništvo v Bučki blagom. za tamošnje semnje z živino in listino od 30. aprila 1842. leta priznal je Njega Veličanstvo Ferdinand I. občini Bučki, v političnem okraju krškem, staro pravico, da sme na leto obdržavati pet semnjev za živino in blago. Semecjako pravico v Bučki imeli sta pred letom 1809. graščini v Pleterjah in Ruckenstein. ^ L " JI dekretom okrožnega 10. decembra 1825. leta. štev oblastva novomeškega od 11.060, bila je ta pravica župni cerkvi v Bučki na podlagi 20 in 21 organi zacijske naredbe od 23. junija 1814 (P zvez. j del 1824 115) in gubernijalne kurende od 18. novembra štev 16.120 zvez. 462) priznana iz pravnega vzroka, ker je oddajala stajališča na župno cerkvenem zemljišču, in župna cerkev se je te pravice tudi res posluževala. Da je bila rečena listina napisana na ime občine , a ne na ime tamošnje župne cerkve, zgodilo se Bučke je bržkone zaradi tega, ker niso tedanji občinski za stopniki podali pravih podatkov o semenjski pravici zaradi tega tudi občina ni nikoli zahtevala tržnine. . Po zakonu o zatiranju in odvračanju kužnih ? in bo vipavskem in njih okolišu z vabilom, da se o tej stvari lezni pri živalih od 29. februvarja 1880. leta, drž. zakona štv. 35, morajo tisti, ki imajo pravico, obdržavati semnje zbrali so se skoraj vsi obrt- sami poravnati troške za zdravstveno nadzorstvo izrazi. Dne 27. avgusta niki in trgovci sodnega okraja vipavskega v Vipavi f vinskih semnjev. Ti stroški so znašali leta 1886 za ži ker je poslanec zbornični natanko razlagal pomen in vinske semnje v Bučki 61 gld. 93 kr. Po tarifu od 25 smoter zadrug. Po daljni za naslednje zadruge : razpravi izrekli so se navzočni novembra 1839 pobiralo se je tržnine Za veliko tržno lopo 20 kr. ali 35 kr. a. velj. za zadrugo gostilničarskih in krčmarskih obrtov Za srednjo ali malo tržno lopo kr. ali ter mesarjev 9 10'5 kr. a. v. Za konja 3 kr. k. d. ali 5*25 kr. a. v. Za 1 govedo 2 kr. k. d. ali 3 5 kr. a. v. Za 1 komad male rogate živine ali prešiča 1 kr. . ali 1*75 kr. a. v. Za lončarjevo stajališče 6 kr. k. d. ali 10*5 kr. a. velj. Za košaro z blagom 2 kr. k. d. ali 3*5 kr. a. v. Nekdaj pozneje pristavilo se je, da je za les za majhne in srednje lope plačati l01/2 kr. a. v. Ta tarif je nekoliko nedostaten, nekoliko z ozirom na troške, kijih provzročuje nadzorstvo živinskih semnjev, premajhen, in zategadelj ustanovilo je cerkveno pred-stojništvo sv. Matija v Bučki z 10. aprilom 1. 1887 ta-le tržni cenovnik: • • Od velike tržne lope........40 kr. „ srednje „ „ ... .....20 „ „ majhne „ „ ........11 „ Za pri dejan les..........11 „ Od voza............10 „ (Dalje nasled.) Trgovska in obrtniška zbornica. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko imela je, kakor smo že javili, dne 13. t. m. svojo redno sejo, kateri je predsedoval zbornični podpredsednik gospod Miha Pakič in katere so se vdeležili naslednji gospodje zbornični člani: Ivan Baumgartner, Oroslav Dolenec Iv. Nep. Horak, Fran Hren, Alojzij Jenko, Janko Kersnik, _ * * Ant. Klein, Fran Kollman, Maks Krenner, Karol Luck-mann, Fran Omersa, Toma Pavšler, Ivan Perdan, Vaso Petričič, dr. Jos. Poklukar, Jos. Ribič, Fran Ks Souvan ) ? Filip Zupančič, Ljudevit Wriessnfg in Jernej Žitnik. Gospod zbornični podpredsednik izjavi, da je za sklepčnost potrebno število zborničnih članov navzočnih, otvori sejo ob polu treh popoludne in imenuje overova-teljema zapisnika današnje seje gg. zbornična svetnika Ivana Baumgartnerja in Frana Ks. Souvana. Nato prebere § 13. zborničnega zakona z dne 29. junija 1868, vsaka zbornica v drž. zak. št. 85, kateri določuje, a a prvi seji vsakega leta voli iz svoje srede z nadpolovično večino glasov z lisUi na jedno leto predsednika in pod-predsednika, in za oni čas, ako bi obadva ne mogla in ne utegnila poslovati, občasnega predsednika. Na vabilo gosp. podpredsednika prevzame pred- zborničnega svetnika Frana Ks. Souvana in 1 na ime zborničnega svetnika Ivana Perdana; 4 glasovnice pa so bile prazne. Izvoljen je tedaj predsednikom gospod Vaso Petričič. Na vprašanje predsednikovo, ali sprejme volitev, izreče novoizvoljeni gospod predsednik, da se toplo za- hvaljuje za čast, s katero ga je počastila slavna zbornica sprejme volitev in zagotavlja, naj bodo gg. zbornični svetniki preverjeni, da bode, ako Nj. uzvišenost gospod trgovinski minister potrdi volitev, po svoji moči skušal delati na korist trgovskega in obrtniškega stanu. Pri volitvi podpredsednika oddalo se je 21 glasovnic. Od teh dobil je dosedanji podpredsednik Miha Pakič 16, 1 pa zbornični svetnik A. Klein. 4 glasovnice bile so prazne. Izbran je torej podpredsednikom Miha Pakič, kateri se nato zahvali za zaupanje, katero gosp mu je slavna zbornica zasvedočila z zopetno izvolitvij zatrj da se bode s pomočjo častitih gospodov tova rišev potezal za koristi obrtniškega in trgovskega stanu, ako bode Njega uzvišenost gospod trgovinski minister potrdil volitev. Volitve občasnega predsednika vdeležili so se vsi navzočni in oddali 21 glasovnic, od katerih se je 15 Kleina. glasilo na ime zborničnega svetnika gosp. na ime gosp. zborničnega svetnika Ivana Perdana it na ime gosp. zborničnega svetnika Filipa Zupančiča glasovnice so bile prazne. Izvolj je torej občasnim predsednikom gosp. Anton Klein, kateri se zahvali za izkazano zaupanje ter omeni, da je bode skušal opravičiti po vsej svoji moči, ako bode poklican namestovati gosp. predsednika in podpredsednika. Po končanih volitvah prevzame predsedništvo go spod podpredsednik Miha Pakič ter zaključi sejo ob četrt na četiri popoludne. Naši Iz Ljubljane dopisi. Trgovinska zbornica zbrala i. » se je minuli petek dne 15. februvarja popoiud v svojo prvo red sejo po novem letu z edino ob y2a točko dnevnega reda : „ Volitev predsedništva". Taka volitev pred- tedaj, mora se po postavi vršiti vsako leto in volitev seduikova in podpredsednikova je veljavna še . ko je potrjena po trgovinskem ministru. Poleg volitve predsednika io podpredsednika dopušča pa pjstava tudi še volitev „začasnega" namestnika za slučaj, ko bi bila sedništvo zborničnih članov starosta g. Ivan Nep. Horak. predsednik in podprelsednik zadržaua. Ker je kranjska Ta pozdravi zbor in omeni, da se ima najprvo vršiti trgovinska zbornica ravno letos prišla v položaj, da je po odpovedi predsednikovi in po obolenji podpredsednika ostala brez vodstva, skrbela je letos zbornica tudi za volitev predsednika, podpredsednika in občasnega pred- sednika in sicer tako, da se vsaka volitev vršila posebe, ter prosi, da bi gospoda zbornična svetnika Ivan tak slučaj z izvolitvijo, »začasnega" namestnika. Nav-Baumgartner in Fran Kollman prevzela skrutinij. zočih bilo je pri volitvi 22 členov, in volitev predsed g te tj e glasovnic je pokazalo, da se je pri volitvi nikova pokazala je 12 glasov za gosp. Vaso Petričič-a > predsednika oddalo 21 listkov. Od teh se je glasilo 12 6 glasov za gosp. Fr. Ks. Souvan-a, 4 listi (opozicije) na ime zborničnega svetnika V. Petričiča 5 na ime bili so prazni; za predsednika bil je toraj izvoljen gosp. 63 Petričič. Pri volitvi podpredsednika izvoljen je 16 glasovi dosedanji podpredselnik Miha Pakič. bil z Za je bil jeden prisili puščen, eden pa je umrl > na novo sprejeti so bili 4, za sprejetje oglašenih pa je 57 ,,začasnega" namestnika, ki v smislu zakona ne potrebuje ministrovega potrjenja, izvoljen je bil g. A. Klein, rodila obilo, Sejo otvoril je gosp. podpredsednik Miha Pakič ter je po prečitanji dotičnih določil zakona, naprosil starosto zbornice g. J. N. Horaka, da je prevzel vodstvo zborovanja. Na vprašanje staroste, odgovorila sta izvoljenca je previsoka Zanimiv zakup, Kakor čitamo v „Obzoru", obje bukvica v gozdih graščine Daruvarske posebno zato je oskrbništvo zahtevalo to je za pravico, da se smejo prašiči gld. pasti za „žii ? po tistih gozdih. Zakupnik se je oglasil, a zakupnina zdela se mu niso se mogli pogoditi. Naposled na gg. Petričič in Pakič, da prevzameta volitev in da si pravil je dotični tr bodeta prizadevala, za slučaj višjega potrjenja, z vso katerih ima okolu 700 naslednjo ponudbo: Prašiči, naj se poprej zvagajo, predno močjo delovati za pospeševanje trgovine in obrtnije. Po jih nažene v gozde; isto tako naj se teh izjavah sklenjena je bila kratka seja. * Mestni odbor ljubljanski sklenil je pri posvetovanji proračuna za tekoče leto za pokritje mestnih po- ijo po kon čanem » žiru u zakupnik da plača potem za vsak kilogram pnredka 15 kr. Oskrbništvo je ponudbo vzprejelo. Po končanem r> žiru t< morali so vsi prašiči zopet na teht trebščin poberati 6°/ o naklado na vse davke. Do sedaj pomagala jili in pa drugimi dohodki, avstrijskimi večjimi mesti si ter bela neposredne je Ljubljana s poso- med vrana brez naklad je tako ostala nico. Uspeh ni bil zakupniku povoljen, ker se je glede .4 računa močno varal, kajti plačati je moral nad 10.000 gld. Si. Nar. Presvitli cesar pomilostili so v vsih avstrijskih na neposredne davke za izključno svoje potrebe. kaznilnicah 126 kaznjencev ljubljanski kaznilnici iz posojili pomagati si opravičeno je pri zgradbah in puščenih je 14 Kaznjencev, 7 pa je kazen deloma od druzih napravah, katerih korist in sad imajo uživati puščena; v Begnah pa so pomiloščene 4 ženske tudi potomci sklepajočih, ker je po vsem opravičeno, Občni zbor me bratovščine bil je letos da se taki stroški v polajšavo vsim razdele na daljno zopet viharen. Društveniki zahtevali so, da se jim pred-dobo. Tekoče stroške pa je vsikakor pokrivati s tekočimi loži natančni račun s prilogami od loterije priredjene ( naklada, za bratovščino. Bivši načelnih bratovščine g. Regali pa dohodki. S tega stališča videti ja vtemeljena 6°/ Razglas. C. kr. deželna vlada v Ljubljani je z ukazom z dne februvarija t. št. > tukajšnjemu glavarstvu naznanila > da je visoko c. kr. minister- je na kratko izjavil, da prilog računa ne bode nikakor predložil, kar je med navzočimi napravilo veliko 'razburjenost. stvo za poljedelstvo določilo ceno reznikom iz ko stanjeviške ameriške trtnice o goldinarjev za 1000 in za 1000 ukoreninjenih trt po 10 goldinarjev. Rezniki se smejo samo razpošiljati v tiste občine, po katerih se je trtna uš uže ugnezdila, ukoreninjene trte pa z ozirom Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. Minuli teden dokončal je buagetni na ukaz vis. ministerstva za poljedelstvo z dne 29. ju- odsek svoje delovanje ter je sedaj naročil poročevalcem lija 1882. (d. z. št. 109.) samo s posebnim dovoljenjem posameznih oddelkov državnega proračuna, kolikor se to ministerstva. To se daje s tem na znanje, da se bodo še ni zgodilo, poročila izdelati po sklepih budgetnega odseka ; en teden po razdelitvi poročila prične se navadno budgetna razprava v zbornici tako, da se sedaj sme so- oddajali iz omenjene trtnice rezniki od 1. marcija t. vsak torek od 9. do 12. ure dopoludne in ure popoludne in tudi druge dneve, ako od se kdo do 5. Prej oglasi pri gospodu Kalinu v Kostanjevici. C. kr. okrajno glavarstvo v Kršsem, dne 10. februvarija 1889. Weiglein s. r. Deželni odbornik g. Deschmann obolel je pred diti, da se budgetna razprava prične koncem prihodnjega tedna. Minulo nedeljo bile so po zaukazu kardinala nadškofa v St. Štefanski, pa še v dveh druzih predmestnih cerkvah, v katerih se nahaja podoba Marije pomočnice slovesne sv. maše, pri katerih se je molilo prav v ta namen > da bi Bog cesarju podelil moč 14dnevi taso, da ni mogel iz postelje. Neka bolezen v želodcu ga je oslabila toliko, da je opešal v svojim delovanji. Zadnji teden začela se je na obrazu prikazovati zlatenca in govorilo se je celo o nevarnosti bolezni, ponedeljek pa se je poročalo, da se je zdravje obrnilo vsaj v toliko na bolje, da želodec zopet prebavlja gotove maše v Leopoldovem predmestji. prenašati vsled smrti cesarjevičeve mu prizadeti bolesten udarec. Slovesne maše pri sv. Štefanu vdeležili so se Dunaju bivajoči nadvojvodi in nadvojvodice. na Dunajski mestni odbor pa se je vdeležil uradno sv jedi in da je bolnik vsaj dve noči dobro spal. Nadejati se je toraj odločnega boljšanja. Za gotovo se trdi, da namerava cesarska rodbina za pokojnega cesar- ustanoviti večno, vsa&dajno mašo Prisilna delavnica imela je minuli teden 374 jeviča, katera se ima vsakdan v sv. Štefanski cerkvi ob odraščenih in 34 mladih prisiljencev; med temi bilo je 11. uri dopoludne brati pri vekem altarji, ako pa domovinske pravice 70 Kranjcev, 87 Korošcev, 24 Pri- brala tam že druga odločena maša v tem času se pa morcev, 104 Tirolci, 109 Gornjeavstrijcev. Minuli teden pri enem stranskih altarjev. 64 državnem zboru so sedaj na dnevnem redu manj Je ? da nas enega dne iznenadi novica, da je nevolia važni predmeti, seje vršijo se dan za dnevom tako, da rastla v dejanja, ki bodo v slabem soglasji z radostjo s se rešijo sedaj vse manjša nujna vprašanja, ker potem katero se je pozdravljala nova srbska ustava. ne pride do sklepa zborovanja z lepo na vrsto kaj dru Rumunska zega kot državni proračun. Zbornica zavrg je z večino enega glasu predlog, ministerstvo Bratjanovo staviti na za Ogerska. — Prejšnji ponedeljek pripeljal se je cesar tožno klop. Čuje se pa da namerava neki Blahrenberg s cesarico in princesinjo Valerijo v Budapešt. Zastop- staviti prav tak predlog z edino razliko, da izpusti vse niki državnih zborov in glavnega mesta izrekli so ce- politični zatožne točke, in o tem predlogu sodi se. da sarju milovanje o hudi nesreči, ki ga je zadela. Pričakovati je bilo, da bode viteško čutje, katero bode sprejet z veliko večino Črnag ora Prav v kratkem namerava knez radi kažejo tu in tam Madjari, narekavalo vsaj zastop- Nikita obhoditi vse vasi svoje knjež > nikom v državnem zboru, mirno in dostojno dognati v dotiko tako rekoč z vsakim tako da pride vojno postavo. Pa temu ni bilo tako: Koj v torek pri- Glede potovanja čele so se nadaljevati poulične demonstracije zoper vojni Cetine uradno, knezovega svojih podložnikov v Petrograd javlja se s da potovanje vsikakor izostane Na zakon, akoravno je ministerski predsednik Tisza pri ce- sprotno pa nikakor ni izključeno, da gre kuez kmalu sarju dobil pooblastilo privoliti v tako premembo besed zopet v goste na dunajski dvor. 14 vojnega zakona, da se odpravijo s tem vsi ustavni pomisliki in ugovori. Izhodna Azija Srečni Joponci sprejeli so tudi ustavo. Dne 11. t. m. podelil jim je njihov kralj Pa ki ga tudi pri § 25. pritrdila je vlada resoluciji, po imenujejo Mikado, pravo, po vsem po ustavi nemške dr- kateri bi se imela preprečiti samovoljna trdota glede žave posneto ustavo. Spominjamo se, da sta se minulo častniških izpitov pri madjarski mladini. Pa poulične leto, dva višja joponska uradnika mudila tudi na Dunaji demonstracije so se nadaljevale. Vseučilišnike, ki so se ter da so redke goste naši poslanci ogledavali na gale > jih vdeležili prvi večer, nažgala je tajna policij z pali riji zbornice poslancev v državnem zboru. cami tako, da so samo nekateri vani po hrbtih, pete odnesli, na pa dobro zaznamo-50 se jih je dejalo v zapor, iz katerega so bili po dolgem čakanji in pa iz Dunaja. Najnovejše vesti. ponedeljek in včeraj praševanji izpuščeni še le pozno v jutro bile ste seji Zadnjo deljo priredil se je velik sprehod po državnega zbora, danes večer ob 7. je zopet seja. Včeraj predložila je vlada načrt zakona, s katerem se čas za Budapeštu, katerega se je vdeležilo 60-100.000 ljudi, letošnje nabiranje novincev odloži, ter se bode potom ki so klicali y • • W Ž1V11 kralj proč 8 Tiszom Nekoliko časa slišati je bilo govorico, da namerava zakona odločil na novo. Nadvojvodica Štefanija pripeljala se je s svojo cesarska rodbina zapustiti glavno mesto, ako se bodo hčerko včeraj zjutraj zdrava v Miramare. nadaljevali poulični izgredi. Kmalu pa se je odločno tr- uje se, da se sekcijski načelnik naučnega mini dilo > da se to ne zgodi nikakor, nasproti pa se bodejo, sterstva Herman poda v pokoj in da ima stopiti ako treba, do skrajnosti poojstrile naredbe za vzdržavanje govo mesto svetovalec Pittner. javnega miru in reda. nje Pariz. Meline odložil je nalogo, sostaviti novo Srbska. — Ministerska kriza, katera se je pričela ministerstvo. Sedaj se sodi, da predsednik republike iz- v onem trenutku, ko so se pričele razprave zarad nove roči sostavljenje novega ministerstva Rouvfer-u ali pa, ustave, — še vedno ni pri kraju. Zadnji čas čulo seje, kar je še bolj verjetno, Freycinet-u, ki se je v prejšnjih da je radikalno ministerstvo, kakoršno bi se moralo po dobah skazal najspretnejšega ter je sedaj vojni minister, večini velike skupšine sostaviti, že gotovo, naenkrat pa-- se čuje, da so se razprave s kraljem zarad sostave no- vega ministerstva popolnoma razbile. To daje povod vsakovrstnim govoricam. Najbolj razširjena je govorica, Žitna cena v Ljubljani 16. februvarija 1889. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 34 kr. banaikt da Kristič-evo ministerstvo še dalje obdrži vlado v rokah, 6 gold. 70 kr. turšice 5 gold. kr. soršice 5 gld in da se ostavka njegova prekliče popolnoma. 80 kr. rži 4 gold. 50 kr. ječmena 4 gold. 33 kr. Srbski uradni list razglaša na podlagi člena 46. in ovsa 3 gold. kr. ajde 4 gold. 33 kr. ovsa 2 gold 196. ustavno naredbo kraljevo, po kateri se vsa srbska 44 kr. vojna prevstroji. Vsa vojna Krompir 2 gold. 23 kr. 100 kilogramov. VKranji 18. februvarija. pada v 5 okrajnih skupin ali ozem Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 k Rrž 4 gold. 55 kr s 15 polkovnimi in 60 batalijonskimi okraj Oves 2 gold. 60 kr. Tursica 4 gold. 54 kr. Ječmen Radikalni krogi, ki so od trenutka do trenutka 1 gold. 22 kr. čakali, da jih kralj pokliče k vladanji, postajajo bolj in 1 gold. 60 kr bolj nepotrpežljivi in nezadovoljni in prav lahko mogoče 44 kr. Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. kr. Slama 100 kilogr, Špeh 1 kilogr Odgovorni urednik: Gustav Pire Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki »