Naročnina
aša letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din.
osamezna štev. 1 Din.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: ri g. ]os. Benko v M. Soboti telefon številka 8.
v, rač. pošine hran, 12.549
fchaja vsako nedeljo-
V I.ET©
» vnj«**1 31
3
»mM?
Tednik za gospodarstvo, prosvefo in politiko
MursNa Sobota, 3« januarja 1937.
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTEV. 1.
IENKO JOSIP, NAR. POSLANEC.
Ob zaključku leta
Zopet smo na pragu novega ta. Za nami so dnevi, tedni in neseci, v katerih je zakopano laše preteklo delo, Eno leto skoro ie pomeni mnogo v človeškem ivljenju, vendar pa je razburkata sedanjost dala tudi tej kratki lobi važen pečat, saj se dogodki ta svetovnem in domačem po-iorišču menjajo iz dneva v dan &r z vso silovitostjo vplivajo na Dodočnost, ki je pred nami. Če se ozremo na preteklo dobo, naj-iemo v njej marsikaj poučnega, car ne smemo dati v pozabljenje. zkušnje, ki smo jih nabrali, nam norajo biti za kažipot v jutršnji dan, saj bi bilo brezsmiselno ponavljati dejanja, ki so nam pri-lesla le škodo. Prav tako pa moramo upoštevati vse ono, kar nam je prineslo koristi. To je vsebina končnih računov, ki jih vsakdo Bklepa, ko zatone leto in šele na podlagi teh si lahko začrtamo našo bodočo pot.
Preteklo leto je bilo v marsičem važno za našo državo. Vsakdo mora priznati, da se je pokazalo izboljšanje v našem celotnem gospodarstvu. Naše gospodarstvo, ki je vsa zadnja leta Hiralo na vzrokih gospodarske krize, ki je zajela ves svet, seveda tudi nas ni prizanesla. K temu so se pridružile še sankcije proti Italiji, katere smo tudi mi Izvajali, kakor je to sklenilo Društvo narodov. Udarec je sledil udarcu, pri tem pa je trpel predvsem kmet, ki ni mogel prodati svojih pridelkov, a če se mu je pa kljub temu posrečilo, da je fcvoj trud spravil v denar, pa je dobil komaj toliko, kolikor mu je ladostovalo za skromno preživljanje. Ker so povezani s kmet-skim življem vsi drugi poklici, smo zabredli v položaj, ki je bil poln obupa. In baš preteklo leto je vlilo našemu gospodarstvu novih sil. Odprla se je zopet meja napram Italiji in Nemčija je povečala svoje nakupovanje pri nas. v zadnjem času so se sklenile nove važne trgovinske pogodbe, tako predvsem z Francijo, ki se )e obvezala, da bo več nakupovala pri nas, kot je do sedaj. Pogodba z Madžarsko bo mnogo omagala našemu hirajočemu les-
nemu tržišču, pa tudi ostale pogodbe nas navdajajo z upanjem, da smo na poti do končnega ozdravljenja našega gospodarstva. V tem oziru je važno tudi to, da se je število brezposelnih v državi zmanjšalo. Zaposlitev so dobili v oživljenih obratih, predvsem pa pri javnih delih, ki jih izvršujejo država in banovine. Korist je tu dvojna: država se je rešila bremena, ki je prehajalo na davkoplačevalce, obenem pa se je z zaposlitvijo povečala kupna moč tisočev in tisočev, kar samo poveča prodajo življenskih in drugih potrebščin. Če drugo ne, že te dve dejstvi nas morajo zadovoljiti, ker vidimo v njih poroštvo za lepše in zadovolnejše dneve v bližnji bodočnosti.
Med važne dogodke v preteklem letu spadajo občinske volitve. Na čelu občin so ponekod stopili novi ljudje, katere je ljudsko zaupanje spravilo pred težkimi nalogami. V našem srezu so, razen malenkostnih izjem, ostali župani še iz prejšnjih let, katerim je zopetna izvolitev le dokaz, da je bilo njih dosedanje delovanje na oni višini, ki zadovoljuje ljudstvo in oblastva. Ogroženi gospodarski interesi vse bolj odrivajo politiko iz površja, saj je ljudstvo že slednjič spoznalo, da jih ničesar drugega ne more rešiti, kakor trda medsebojna povezanost in vodstvo ljudi, katerim je dejauje bližje, kakor brezplodno govorenje. Županom in vsem onim, ki jih je ljudstvo postavilo na odgovorna mesta svojih občin, želim v prihodnjem letu mnogo uspeha v vsem njihovem delovanju v korist občine, zavedajoč se, da le zdrave in delavoljne edinice ustvarjajo blagostanja polno in odporno celoto — državo — kakoršna nam je danes nad vse potrebna.
Na tem mestu bodi izrečena moja prisrčna hvala vsem volil-cem, ki so se znali odločiti za prave može, ki so vredni njihovega zaupanja. Kljub raznim agitacijam ste vstrajali na začrtani poti, ker ste imeli le eno pred očmi: dobrobit svoje občine. K temu naj še pripomnim, da so računi nekaterih ljudi, ki hočejo
zasejati v naših krajih verski razdor in mržnjo proti sorojaku popolnoma nepravilni. Ljudstvo jih zavrača in jih bo zavrnilo zavedajoč se, da bi taki spori do-vedli do najdalekosežnejših posledic, kar bi imelo kvarne vplive na tukajšnje razmere. Bodi brat bratu, to naj bo naše geslo, ki nas naj vodi' pri vsem našem delu. Z težkim srcem moram to ugotavljati, saj mi je dobrobit našega ljudstva najvišje načelo. V tem smislu sem vedno deloval ter radi tega odklanjal vsako izrazito pripadnost k tej ali oni politični stranki, ker vem da bi me to samo oviralo v izvrševanju svojega gospodarskega programa ker samo v tem najdem jamstvo za lepšo bodočnost svojih rojakov. V preteklem letu sem izvršil 236 pismenih in številne osebne intervencije, ki so v glavnem imele zadovoljivo rešitev, kar interesenti pač sami najboljše vedo.
Če pogledamo po notranjosti države vidimo, da nam preteklo leto ni prineslo tega, kar smo si vsi želeli: slogo in bratstvo vseh treh plemen. Hrvati v vrstah dr. Mačka še stoje vedno ob strani vsemu delu za blaginjo naše skupne domovine. Hrvaško vprašanje se še ni premaknilo z mrtve točke in do sedaj so se vršila le pogajanja in pogajanja, med enimi kakor drugimi, ki pa niso dovedli do nikakih pravih uspehov. Še le v zadnji dobi se je začelo malo jasniti in upajmo
ko bomo tekoče leto zaključili, da bomo lahko zapisali, da je bilo hrvaško vprašanje rešeno v zadovoljstvo vseh, ki jim je do mogočne in edine Jugoslavije, za kakoršno se je žrtvoval naš veliki Kralj Ujedinitelj.
Da nam je v vseh ozirih potrebna močna in edina domovina, nam narekujejo dogodki po svetu, ki grozijo sprožiti plaz pogubljenja na vse kar se je opomoglo po velikem bojevanju preteklih let. V preteklem letu je stalo v ospredju žaloigra svobodne Abe-sinije. Nastali spor je zavzel že nevarno velikost. Kakor hitro pa je bilo ustavljeno prelivanje krvi v Afriki pa je zaplamtelo v Španiji, kjer je brat zasovražil brata. V spor so posegle še druge države, vse stoji z orožjem v rokah na preži ob svojih mejah, kar seveda povzroča težko vzdušje nad Evropo. Oboroževanje posameznih narodov je zavzelo takšen razmah kot še nikoli. Kam bo vse to dovedlo ni težko uganiti. Kljub temu pa ne smemo izgubiti vero v bodočnost in se predati malo-dušju, kar bi imelo samo za posledico lastno oslabitev v korist onim, ki bi jim bila naša slabost dobrodošla.
Z vero v Boga, ki vodi vsa naša pota v bodočnost, z vero v našo veliko in lepo domovino, z neomajno ljubeznijo do našega kralja naj bo prežeto vse naše delo in vse naše misli v letu 1937.
PO Li č I K fl
V Rečici v rumunskem Banatu je bilo pred dnesi dolgo posvetovanje našega ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča z rumunskirn ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom. Slednji je obvestil našega zunanjega ministra o svojih razgovorih, ki jih je imel s francoskimi politiki v Parizu. Razpravljali so pa (udi o drugih vprašanjih, ki se tičejo neposredno naše države in Rumunije.
O odnošajih med naSo državo in Italijo je rekel Mussolini • »Mnogo napak je bilo storjenih in mnogo strupa je bilo nasutega s strani onih, ki jim ni šlo v račun, da bi se Italija in Jugoslavija zbližali. Zato bo treba mnogo potrpežljivega dela, a predvsem je potrebno medsebojno spoznavanje. Dobra volja prestavlja gore in zato tudi ni nobene ovire, da bi se mogli zbližati Jugoslavija in Italija."
„V Evropi in v vsem starem svetu je še najboljše in najlepše na Balkanu. Tu imajo narodi in ljudje res smisel za skupnost in njihova odkritosrčnost se kaže v medsebojnih odnošajih." Tako je izjavil turški zu-nanji minister našim novinarjem, ko se je vračal iz Pariza domov, kjer je imel važne politične razgovore.
Izdana bo posebna uredba o organiziranju zimske pomoči za brezposelne v vseh večjih mestih v državi. Iz nabranega fonda se bodo gradila tudi delavska stanovanja. Vsakdo, ki je v državi zaposlen bodisi v privatni ali državni službi bo pozvan, da letno odda za siromašne in brezposelne svoj enodnevni zaslužek, ki ga bo dajal v dveh obrokih. Na ta način se bo zbralo letno okrog 50 miljonov Dinarjev, katere se bo vsako leto raz-
delilo med brezposelne in pomoči potrebne.
V	najkrajšem času bo izšla uredba o najnižjih delavskih mezdah. To je sklenila fcr. vlada.
Vodilni beograjski časopis je ie dni objavil članek, v katerem govori o najnujnejših nalogah Jugoslavije ter našte?a: 1. za vsako ceno moramo, in to čimprej, doseči notranje pomir-jenje. 2. oborožiti se moramo do zob in to ne samo naša vojska, marveč ves narod. 3 čuvati moramo svoja preizkušena prijateljstva in zavezništva.
Vlada bo dala na razpolago 20 milijonov dinarjev za zidanje delavskih stanovanjskih hiš v Beogradu Letos se namerava začeti slična akcija tudi v drugih večjih mestih kjer primanjkuje zdravih delavskih stanovanj.
V	Mariboru bi se morala vršiti shoda Hodjerove narodne stranke in Ljotičeve stranke Zbor. Shoda pa se nista mogla vršiti ker se je prvega udeležilo samo 15, a drugega pa ceio samo 4 osebe. Mesto shodov so bili le sestanki.
Dr. Maček je izjavil glede sporazuma sledeče: „To vprašanje se lahko reši samo na strogo demokratski os novi in ni mogoče vsiliti hrvatskemu narodu ničesar, česar sam noče. A to ne samo hrvatskemu narodu, nego tudi srbskemu in kateremu koli drugemu. Narodu mora biti omogočeno, da sam odloča o svoji usodi. Tudi tu smatram za potrebno sodelovati s komurkoli, Če ima le pošten namen, da narodu do te možnosti pomore. Za enkrat sem pripravljen razgovarjati se z vsakomur. Kdo pa bo pri tem velikem delu res sodeloval, bo pokazala bodočnost."
Doslej so bile razveljavljene v šestih občinah zetske banovine zadnje občinske volitve. V nekaterih slučajih gre za kraje, kjer je bila zelo ostra volilna borba med listama JRZ in listama pristašev dr. Mačka.
Minister dr. Spaho je o izgledih za sporazum med dr. Mačkom in JRZ izjavil: „To ni tako enostavna stvar. Toda če že ravno hočete, vam morem reči, da smo na dobrem potu."
FR. KOVAČEVA:	17
Mati.
Midve sva končale. Le tvoja ne-hvaležnost in tvoja hudobija bo ostala še med nama. Zadaviti bi ga znala od besa, a tebe pa biti, ti zahrbtna kača... trdo sem bila uverjena, da je on moj in samo moj, a sedaj pa ...
Nenadoma je besneča žena prestala, prestrašena in zavedajoč se, da je v navalu svoje jeze spregovorila besede, ki so razkrinkale njeno skrivnost. Trepetajoč po vsem telesu je ljubosumna žena zapustila sobo.
Ana Marija je zakopala svoj obraz v dlani ter se jokajoč in skoro nezavestno zgrudila na stol.
Dneve in dneve ni zapustila Ana Marija svoje sobe. Dneve in noči je hodila neprestano po sobi, kakor ujeta Šival, dokler jo ni premagala utrujenost, ki jo je prisilila, da je za kratke ure zaspala. Nihče se ni brigal za njo. Tudi Bela ni prišel. Vse njeno življenje se je pogreznilo v preteklost, živela je ob spominih, ki so jo obkrožal kakor plazeči prividi.
Sredi februarja bodo na Hrvat skem praznovali teden med smrtnim dnevom Antona Radiča in smrtnim dnevom Matije Gubca. V tem tednu se morajo vaičani vsak dan zbrati v skupnem prostoru in čitati dela pokojnega hrvatskega kmetskega voditelja Ante Radiča. Priti more vse, kar misli in čuti hrvatsko.
Usodni dnevi leže nad Evropo. Radi španskega spora se je mednarodni položaj silno poostril. V največji zagati je Nemčija, ki mora izbrati med nadaijnim vmešavanjem v Španiji ali pa med izdatno f nančno podporo Francije in Anglije, ki bi jo Nemčija nujno rabila, radi oslabitve celotnega nemškega gospodarstva. Hitler odklanja vsako pomoč, njegovi generali pa ga svare pred vojnimi zapletijaji.
Dve vojni ladji madridske vlade so ujeli nemški parnik „Palos\ Radi
murska Sobota:
Vsem svojim rojakom, svojim pristašem in prijateljem mnogo sreče in zadovoljstva v novem letu. Da d i bilo naše delo blagoslovljeno in koristno našemu kralju, narodu in domovini! Naj nas vodi sloga in bratstvo, bodočim dnevom nasproti!
BENKO JOSIP nar. poslanec.
—	Napredovanje. Sodnik pri tukajšnjem sodišču g. Metod Komoter je napredoval v 4. skupino I. stopnje. Čestitamo!
—	Osebna vest. Za župnika v M. Soboti je bil te dni imenovan č. g. Vojkovič, ki je že nekaj let opravljal dušno pastirsko službo pri nas. Novemu g. župniku, ki uživa v vseh tukajšnjih krogih veliko spoštovanje in priljubljenost, naše iskrene čestitke I
—	Uprava Zdravstvenega doma nam je sporočila, da bo kopališče odprto v soboto, dne 2. t. m.
Globoko in iskreno ljubezen je poteptala z nogami, brez vsakega spoštovanja je stopila preko nje, da je lahko sledila drugi, ki ni ničesar pomenila ter je bila kakor mrtva misel in strast.
In nato je pomislila na mater. Že ime samo ji je trgalo rane v notranjosti. Bolestno hrepenenje, da bi videla svojo mater, jo je nenadoma prevzelo. Ni se zavedala, da je bilo to hrepenenje težnja po razumevanju in ljubezni. Strahoma se je priplazilo grozeče molčanje, ki seje razpredlo po vseh predmetih. Ana Marija je zaprla oči. Pred materjo bi hotela poklekniti ter ji nasuti v naročje svoje cvetje življenja. Marsikaj bi morala napraviti zopet dobro, kar je zgrešila. Da — veselje mora mati imeti z njo. Toda kako ? Mar ni zgrešila poti ? Ano Marijo je navdal občutek kakor bi ji zastalo srce. Ali jo bo mati razumela? Ni bila izobčenka, otrok pokrit s sramoto, ki ni vreden, da bi pogledal svoji materi v oči. Globoka rdečica jI je planila v lice, vedno težji vzdihi so se ji dvigali iz trpečih mladih prs. Plakajoč si je z rokami zakrila lice.
tega slučaja je v Nemčiji nastalo silno razburjenje *n več vojnih ladij je že na potu v Španijo, da za vsako ceno osvobode zaplenjen nemški parnik.
Ker je bil v španskih vodah potopljen ruski parnik „Komsomol", je nastalo v Rusiji silno ogorčenje. Po vseh večjih mestih se prirejajo protestna zborovanja, na katerih pozivajo vlado, naj takoj odpošlje v španske vode ruske vojne ladje. Obenem je bila po vsej Rusiji organizirana zbirka, s katero hočejo zgraditi celo brodovje, ki bo nosilo ime »Komsomoi" in ki ga bo vlada pozneje pckloniia mad ridski komunistični vladi.
Na bojiščih v Španiji še vedno ni prišlo do nikake odločitve. Boji za Madrid se nadaljujejo z vso srditostjo pa niti eni kakor drugi ne morejo govoriti o uspehu. Le človeške žrtve naraščajo iz dneva v dan in še nobe nega izgleda ni, da bi se to brato morno klanje v dcglednetn času končalo.
—	Popolna gimnazija. Kraljevi namestniki so v imenu Nj. Vel. kralja Petra II. dne 3. decembra podpisali ukaz S. M. br. 49 048, s katerim je odrejeno, da se dosedanja nepopolna realna gimnazija v Murski Soboti, postopno spremeni v popolno realno gimnazijo, in sicer s pričetkom šolskega leta 1937/38,
—	Zopet elektrika. Naše zadnje vrstice o elektriki niso ostale brez uspeha. Zadeva z elektriko je rešena. Pogodba, ki jo je občina sklenila z elektrarno je od morodajne strani odobrena. Radovedni smo, kedaj bo občina znižala elektriko. Novo leto je tu in mi že 9 mesecev plačujemo po 1.50 Din za kilowat več kot je treba. Kaj bo s tem denarjem ? Ali ga dobimo nazaj? Ali pa morda krije občina s tem denarjem izdatke za kanalizacijo Aleksandrove ceste ? Vsekakor pričakujemo da se cena toka z novim letom zniža in se s tem ugodi upravičenim željam Sobočanov.
—	Ribnik. Soboška občina ima svojo gramoznico tam ob banovinski
Alfred se je iztrgal iz življenja... ali naj krene za njim ? ... Misel na mater jo jo je zadrževala pred tem in mladostno telo se je upiraio proti nasilnemu umiranju.
Veter je tulil in stokal po cestah, se zaril v razbesnelo reko, podil pred se belo šumeče valovje ter jih neusmiljeno razbičal in jih besneč pognal na kamenito obrežje. Ana Marija je stala na bregu, razoglava in vsa zatopljena v misli. Njeni svetli lasje so frfotali v vetru. Po teminah je blodila njena duša. Mrak težke krivde jo je težil. Groza pred besnečo vodo jo je gnala od obrežja.
Počasi je začelo deževati in pršeči dež je zatemnil dan. Vreme je mučilo in utrujalo dušo. V daljavi so bili motni obrisi v loku plazečega se vlaka, ki se je zgubljal v mraku. Kakor okamenel velikan je pred njo ležalo mesto. Množice so polnile cesto, ro-potanje vozil je sekalo deževno noč.
Brez pravih misli je Ana Marija korakala po ulicah. Obločnice so si-pale bleščečo svetlobo, kakor lesketajoči se dragulji so se deževne kaplje
Srečno in zadovoljno novo leto želi vsem cenj. naročnikom, inse-rentom in sotrudnikom
Uredništvo in uprava „ MU RS K A KRAJINAu
cesti Murska Sobota—Bakovci. Zvedeli smo, da se je našel v Soboti neki zelo podjetni obrtnik, bivši občinski odbornik in član občinske uprave, ki hoče vzeti to gramoznico v najem ter jo urediti za ribnik. Mož trdi, da bo gojil tam poleg drugih sladkovodnih rib tudi svetovnoznano ribo ,Fogaš". Pravijo tud!, da bo imel ta ribnik poleti toplo, pozimi pa mrzlo vodo kakor nekateri soboški gostilničarji pijačo, namreč poleti toplo, pczimi mrzlo. Podjetnemu možu na podjetnosti in iznajdljivosti čestitamo.
—	Popravek. Članek, kiješzSel v našem listu štv. 52 pod naslovom „Kup in prodaja" v Rogaševcih rade volje prekličemo, ker smo doznali, da se to ni izvršilo.
—	Vsem občinskim uradom 1 Potrdila o zaščiti kmeta in zraven spadajoče potrdilo, kakor tudi obveznice (zadoižnice), izdane po uredbi o likvidaciji privatnih kmetskih dolgov ter „Votum" in »Odločbe" glede občinske trošarine se dobi v trg. HAHN IZIDOR M. Sobota.
—	Malo nesoglasja. Pod tem naslovom smo priobčili v našem listu Štv. 51 dopis, ki je obravnaval namestitev kantorja v Dol. Lendavi. Kakor smo kasneje doznali, se je namestitev izvršila v soglasju vseh merodajnih faktorjev. Dopisnik nas je mistificiral, vsled česar radevolje popravljamo do-tični članek prav posebno iz razioga, ker nam absolutno ni ležeče na tem, da bi koga, najmanj pa čestito duhovščino, spravljali v zadrego. Dopisniki, bodite previdni v poročanju in poročajte le to, kar se je res zgodilo I
oprijele njenih las. Utrujena in breg misli na sebe, brez vsake volje, sledeč neki čudni sili je krenila skozi razkošno razsvetljeni portal, šla preko stopnic obložene s preprogami in nenadoma je stala pred vratmi stanovanja Bele Hoyerja. Še zadnji boj. Segla je po kljuki. Rezko zvonenje jo je prestrašilo, toda že v naslednjem trenutku je stal pred njo starikav in osivel sluga. Dobro poznana okolica je bla-žilno vplivala na njeno napeto živčevje. Tamkaj je stal klavir, ob katerem je tolikokrat pela; na mizici temen kip nekega skladatelja, poleg nje stojalo za note .. . Modrikasto prozoren dim cigaret je polnil sobo.
Ob vratih je slonel Bela Hojrer, elegantno oblečen po najnovejši modi, visoko vzravnan, smehljajoč in samozavesten. V njegovem smehljaju je bilo zmagoslavje poleg prezira. Njegov pogled je bil leden, brez srca... Računi so se torij popolnoma ujemali. Počasi je krenil proti dekletu.
,No?«
Domače v?esci
Srečno in veselo novo leto želim vsem svojim cdjemelcem in znancem Mr. Ph. Andersch Josip, Drogerlja pri „Belem križu' M. Sobota.
DOPISI:
Puconci. Dne 19. decembra 1936 sta se poročila gospodična Kflhar Marija poštarica in Bajalo Risto ko mandir žand. stanice v Motvarjevcih. Čestitamo ! — Naša gasilska četa je imela 25 na Štefjnovo svojo zimsko veselico, ki je dobro uspela.
—	Kramarovci. Božičnica na tukajšnji narodni šoli je izpadla nad vse zadovoljivo, ko je bilo 24. decembra obdarovanih nad 100 učencev s čevlji, suknom, perilom in šoiskimi potrebščinami. Prispevali so: Kraljevska banska uprava, Mariborska tekstilna tovarna, g. Benko Josip narodni po slanec Murska Scbota, Bata Borovo, Ciril Metodova družba Ljubljana, Franc Leskovšek Celje, Buchmann Andrej usnjar Kramarovci ter domači šolski odbor. Blaga je bilo v vrednosti 2000 Din. Šolsko uprasiteljstvo se tem potem najiskreneje zahvaljuje vsem darovalcem, ki so omogočiii revni obmejni šolski deci nekaj božičnega veselja.
—	Ker sem že več let odsoten iz Slovenske krajine želim vsem prijateljem in znancem srečno in veselo novo leto. Sukič Gabrijel, Novi Sad.
V	naiem se *«»«
HOTEL ..KRONA"
V	DOLNJI LENDAVI
z vsemi pritikiinami, in sicer: kavarna, gostilna, hotel, obstoječ od 15 sob, plesne dvorane, garaže, hlevi in ostala potrebca gospodarska poslopja. Vse s popolnim inventarjem. V dvorani se vršijo razne predstave in se nahaja tudi stalni kino. Vsled odhoda sedanjega najemnika se takoj izda. Natančnejša pojasnila
pri lastniku :
EPPINGER SAMUEL
industrijalec 2 V DOLNJI LENDAVI,
— Gornji Petrove!. Dne 20. t. m. smo povabili sadjarje in napredne gospodarje na sestanek v šolo, da se pogovorimo o ustanovitvi sadjarske in vrtnarske pouružnice. Ljudje so se res v lepem številu odzvali, šola je bila polna. Zastopane so bile vse vasi občine G. Petrovci. Sklicatelj sestanka Sol. uprav. g. Paulik je pozdravil navzoče, obrazložil veliko važnost in pomen sadjarstva iz gospodarskih, este-tičnih in zdravstvenih ozirov ter pozval navzoče, da se naj strnijo v podružnico, ki je nebhodno potrebna, da se sadjarstvo in vrtnarstvo v naših, za sadjerejo posebno ugodnih krajih, čim bol) razširi. Govoril je ie g. Hari Zoltan I. upr. iz Stanjevec, ki je govoril o zanemarjenih sadonosnikih in o bodočnosti sadjarstva. G. Škerget Karel i. upr. iz Žčhavčl] je (jovdarjal važnost Škropljenja. Končno 16 Si
spregovorili gg. Smodiš Jožef obč. odb., Kerčmar Aleksander obč. odb, ter Kfičan Ljudevit gostilničar. Vsi so poudarjali potrebo takšne podružnice. Navzoči so enoglasno izjavili, da se naj konstituira pripravljalni odbor, ki naj stvar vodi do ustanovnega občnega zbora. Prošnja, pravila in vse priloge so odposlane v odobritev. Do sedaj se je že priglasilo 35 članov. Iz navdušenja sklspa.no, da bo podružnica dobro uspevala. — Ponoči od 18. na 19, ob 1/2 1 uri j® klical gas. rog na pomoč. Gorelo je pri posest nikih Škarkanj Štefanu in Kerčmar Francu. Pogorela je slama v oslicah, ki sta bili 35—40 m narazen. Požar je zanetila zločinska roka. Ko so ogenj opazili, je bila oslica pri Šar-kanju že popolnoma v plamenu tako, da so rešili neznatni del. Ogenj je bil podtaknjen na sredini oslice. Pri Kerčmar Francu je začelo goreti od južnega konca, rešilo se je polovico. Oba gospodarja trpita zelo občutno škodo, ker v današnjih težkih razmerah je nabava krme in drugega zelo težavna. Gotovo je, da je požar zanetila ena in ista roka. Upamo, da energična orožniška poizvedovanja kmalu najdejo hudobneže.
GASILSTVO:
Tešanovci. Na splošno željo prebivalcev kraja Suhi vrh, občina Tešanovci, je pred kratkim ustanovil predsednik občine g. Kuhar Štefan, prostovoljno gasilsko četo, ? katero je prostovoljno vstopilo 21 članov. Zborovanje ob ustanovitvi je poteklo v duhu največje solidarnosti. Narod je z navdušenjem sledil razlagalcu g. Kuharju o plemenitem delu naših po-žarnikov. Občina je četi takoj stavila na razpolago dobro brizgalno in nekaj gasil, pribora. Čeravno nova, se je četa že dvakrat uspešno udejstvovala na požariščih. Okoliški požarniki so z veseljem sprejeli vest o ustanovitvi čete. Upamo, da bo četa delala čast naši ustanovi.
SOKOL
Vsem edinkam Prekmurskega okrožja.
Bratska društva naj imajo občne zbore tekom januarja. Javite istega župni upravi, okrožju in sreskemu načelstvu.
Čete morajo imeti občne zbore brezpogojno najdalje do 2. II. 1937. Občni zbor je javiti vsaj 8 dni prej društvu Murska Scbota in sreskemu načelstvu.
Pripravite poročila in obvestite vso članstvo.
Srečno novo leto 1937. Zdravo 1
Okrožna uprava.
Sposobno, polteno kuharico*
ki se je izučila v gostilni, dobi takoj službo t gostilni T u r k J. Murska Sobota. Sprejme se tudi učenka, ki bi bila voljna izučiti se za kuharico.
Oaiafelte
¥ MURSKI KRAJINI
Kmetovalec pozimi
Preteklo je zopet eno leto in smo sredi zime, ko je narava v zimskem spanju in zbira nove moči, tudi kmetovalec počiva in zbira nove moči za težka deia v prihodnjem letu. Vendar ne moremo v celoti primerjati mirovanje narave pozimi z zimskim počit kom kmetovalca. Sij ima kmetovalec še vedno tudi pozimi svoje skrbi pri žisini in tudi drugod, toda v manjši meri kakor poleti. Sedaj je čas za kmetovalca, da lahko razmišlja o preteklem letu, o uspehih ali neuspehih v gospodarstvu.
V duhu bomo pogledali nazaj na izvršeno delo in precenjevali, daii smo pravilno gospodarili ali ne? Ali smo storili vse, kar je bilo v naši moči, da bi zaključili gospodarsko leto z uspehom. Pri tem pogledu nazaj bomo opazili marsikako napako, ki smo jo napravili ne vede in ki nam je potem zmanjšala gospodarski uspeh. Iz spoznanja narejenih napak se moramo učiti za naprej, da takih napak ne bomo delali v bodoče.
Sedaj pozimi je čas tudi za izobraževanje, za čitanje dobrih strokovnih knjig. Kmetovalec se mora zavedati, da je kmetijstvo težka panoga in poklic kmetovalca zahteva veliko znanja. Kmetovalec mora biti vsestranski, poznati mora zemijo, njene lastnosti, obdelovanje itd., poznati mora rastlinstvo in živalstvo, njihov ustroj, njihovo življenje in zahteve. Poznati mora takorekoč vse naravne sile, ki upli-vajo na razvoj rastlinstva in živalstva. V rastlinskem in živalskem svetu so nekatere za nas koristne, te pridelujemo in gojimo, so pa druge, ki so škodljive in nam pridelke zmanjšujejo. Pomislimo samo na razne škodljive rastline, ki povzročajo na kulturnih rastlinah bolezni n. pr. peronospora na vinski trti, plesen in gniloba na krompirju itd. Tudi v živalskem svetu imamo celo vrsto škodljivcev, ki nam pridelek močno zmanjšujejo ali mno. gokrat celo ogrožajo. Pomislimo samo na razne gosenice, kako škodo nam napravijo, posebno če nastopijo v večji množini. Tudi na te pojave mora kmetovalec paziti in se naučiti, kako si lahko obranimo naše kulture pred njimi.
Iz tega kratkega naštevanja je že razvidno, da mora kmetovalea veliko vedeti in posebno spoznavati naravne sile, ki jih pravzaprav izkorišča v svoj prid. Marsikdo bo rekel, da preveč zahtevamo od kmetovalca, saj ne rabi vsega tega, kar pa rabi pa itak ve, oziroma se nauči doma. Resnica je, da je življenje najboljša šola, toda šolnina v tej šoli je včasih previsoka, t. j. mnogokrat se naučimo oziroma pridemo do spoznanja, ko smo pretrpeli že večjo ali manjšo škodo v našem gospodarstvu. Zato pa ne bo nobenemu še tako naprednemu kmetovalcu odveč, ako prebira strokovne knjige, kjer so zapisane izkuinje drugih kmetovalcev in kmetijskih strokovnjakov.
(Dalje sledi.)
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski S°boti. ^^ ZAPISNIK
o Izredni glavni skupščini Združbe trgovcev za srez Murska Sobota v M. Soboti, ki se je vršila dne 8. decembra 1936. v prostoru stare kavarne pri »Kroni* v M. Soboti.
S tem je bila druga točka dnevnega reda izčrpana, ter preide g. predsednik na tretjo točko, t. j.
razprava o »Trgovskem listu" kjer poroča: Letošnja redna glavna skupščina je sklenila naročiti sobotno številko »Trgovskega lista" obvezno za 188 članov, kateri so list tudi sprejemali. Ni treba mogoče posebej po-vdarjati velikansko važnost tega edinega našega slovenskega stanovskega glasila, kajti Trgovski list je trgovcu potreben, kot človeku kos kruha. Ravno dejstvo, da imajo lahko svoje stanovske liste obrtniki, gostilničarji, delavci in celo vinogradniki, nas pod-krepuje s težnjo, da moramo imeti tudi mi svoje stanovsko glasilo. Zato je tudi naša neobhodna dolžnost, da ta list podpremo in mu tako osigu-ramo neovirano izdajo in obstoj. Sicer smo mi za našo Združbo rešili problem stanovskega glasila že pred 4 leti, ko smo uvedli, kot službeni list za naše članstvo tukajšnji tednik »Mursko krajino", v katerem najdejo člani vsa potrebna pojasnila in okrožnice, ter ga tudi vsak član obvezno sprejema. Uvidevamo tudi težek položaj našega obmejnega članstva, ki je gospodarsko najbolj prizadeto radi zapore obmejnega prometa, toda »Trgovski list" moramo podpreti že tudi radi solidarnosti in skupnosti vsega trgovstva. Izmed naših članov prejema danes sobotno izdajo »Trg. lista" le 152 članov, ker so nekater naročili celoletno izdajo, t. j. vse tri tedenske številke, drugi so pa zopet odpovedali, vendar bo nam razliko naročnine vpisala uprava v dobro prihodnjega leta. Gospod predsednik poroča tudi o svoječasnem antisemitskem članku, ki je izšel v Trg. listu, kjer je pa dobil od uprave in uredništva lista pojasnilo in dokazilo, da je bil do-tični članek le ponatis iz nekega hrvaškega lista, ter je dobil na svojo osebno intervencijo skupno ž g. Lo-rantom iz Ljubljane od uredništva zagotovilo, da se slični članki ne bodo v bodoče priobčevali. Mora pa kon-statirati iz tega mesta žalostno dejstvo, da se predsednik Jevrejske veroizpo-vedne občine v Murski Soboti, katere delokrog se razteza na vso Dravsko banovino, ni zavzel in ni interviniral na merodajnih mestih radi tega članka, tembolj še, ko je tudi on sam trgovec, ter prejema ravno tako »Trgovski list" in so mu ta nedostatek, kakor aem se predhodno informiral zamerili vsi soverniki.
Da bo pa lahko »Trgovski list" služil popolnoma svojemu namenu buditi stanovsko zavest in zagovarjati pravice trgovstva in gmotno nemoteno izvrševal svojo misijo, je list prevzel poseben konzorcij, ki je osnoval za to zadrugo članstvo, v katero bomo vstopili tudi mi, t. j. naša združba z pri-
mernim deležem. O tem smo že tudi i na sejah uprave razpravljali, toda do i sedaj se ie ni določil fiksni delež, i kar pa bo na dnevnem redu ene iz- i med prihodnjih sej uprave, tako da bo tudi to vprašanje v najkrajšem času rešeno. Ker se je obvezno naročilo sklenilo že na letošnji glavni skupščini, a so bila v zadnjem času radi tega med članstvom neka nesoglasja, da g. predsednik to v debato ter prosi, da se izrazi sedaj končno mnenje, da bo potem lahko uprava konstruirala glede tega potreben predlog za prihodnjo redno skupščino.
V obširo debato, katera se je na to razvila, so posegli g. Benko Ludvik, član uprave iz M. Sobote, kateri je mnenja, da naj bo naročilo Trg. lista prostovoljno, to Je naj si ga naroči vsak posameznik sam, kdor ga hoče imeti izven okvira Združbe. Medtem, ko je pa bil g. Heimer Ar~ nold, tudi član uprave Združbe, da bi se naj »Trg. list« naročilo obvezno za vse člane in da se naj naročnina prišteje k članarini. Prijavi se k besedi tudi g. Benko Josip član uprave Združbe in obširno obrazloži važno misijo »Trg. lista" ter je zato tudi naša dolžnost, da ga podpremo, [posebno v današnjih borbenih časih za
KTTOJSTVO
Zboljšanje živinske krme s soljo.
Sol je prepotrebna kakor za ljudi, tako za živino. Sol vpliva ugodno na prebavo, poveča apetit, pospešuje in poveča izločevanje sline in želodčnih sokov. Utrjuje zdravje živine, pospešuje produkcijo mleka, poveča pa tudi delovno sposobnost živine.
V vsaki živinski krmi je nekaj soli, vendar dosti manj, kot jo rabi živalsko telo. Zato se ji mera manjkajoča
sol dodavati v obliki kuhinjske ali rdeče živinske soli na ta način, da se sol na lahko potrosi na krmo. V nekaterih krajih pokladajo živ. sol le, če krmijo po dežju izprano in pokvarjeno krmo. To je prav. Pomisliti pa moramo, da bo tudi dobra nepokvarjena krma še boljša in bolj prebavljiva, če se jo posoli.
Živinska, sol je dosti ceneja, kot kuhinjska (bela) sol. Živinska sol je pobarvana z neškodljivimi barvami, da se tako razločuje od kuhinjske soli in jo v kuhinji za človeško hrano ne-more rabiti. Na 100 kg živinske krme bi se naj porabilo 1 kg soli. Izkušnja je pokazals, da se izdatki za to sol dobro izplačajo.
Luk (čebula) zdravilo za perutnino.
Če nastopi med kokošmi, purami aH drugo perutnino kaka bolezen, po kateri te po vrsti poginjavajo, se naj krmi perutnini na drobno sesekani luk (čebulo) pomešanega z običajno hrano-Sesekan luk se lahko da perutnini tudi povaljan z moko.g Zguba bo po tej hrani veliko manjša.
Kako naj ravnam s kokoši po zimi, da bi nesle belice?
Nesnost je odvisna od hrane in toplote.
Bolj, ko je hladno, več hrane porabi kokoš za proizvajanje telesne toplote. Tako ostane vedno tastnj hrane za izdelovanje belic.
Dajajte po zimi kokošim toplo vodo in toplo kašasto hrano, s tem prištedite na hrani, ker je kokoš toliko ne rabi, omogočite pa tudi, da ostane kokoši zadosti hrane za ustvarjanje belic, s čemur se poveča nesnost kokoši.
Vporaba tople vode in tople hrane se prakticira pri večini perutninar-skih farmah, poznajo pa to tudi izku-šenejše kmetske gospodinje.
Z nastopajočo zimo so dnevs vedno krajši, kokoši imajo torej manje časa in prilike iskati si hrano na prostem. Ko pa zapade sneg, kokoši zunaj ničesar več ne najdejo za svoj klun.
Kokoši nehajo po zimi nesti navadno pri vseh kurjerejoh. Gospodinje se starajo, ker ni belic in ravno ta čas, ko imajo najboljšo ceno. Prgišča kuruze ali drugega zrnja, katerega vrže gospodinja po enkrat na dan svo jim kokošim, pač nemore pomagati k nesnosti. Preproste domače kokoši, ki so že od nekdaj navajene skozi celi dan iskati si hrano same, bodisi v hlevu, na gnojišču ali drugje, kjer ni snega, še znesejo sem ter tja kako belico, kuUivirane kokoši — za take moramo že skoro smatrati naše — navajene na redno in pravilno hranjenje, pa navadno v tem času več ne nesejo.
Dobra pasma še ne zadostuje, da kokoš dosti nese posebno v zimskem času, ko so belice najdražje. Iz nič ni nič. Kakor »krava pri gobcu molze", tako tudi .kokoš nese pri kljunu".
Toda tudi zadostna, a enostranska hrana ie ne vpliva na boljšo nesnost. Med kokošjo hrano mora biti tudi
zadosti beljakovin,* ker iz beljakovin se tvorijo belice. Ostale snovi od hrane porabi kokošje telo za lastno vzdrževanje. Take hrane pa dobi po zimi premalo, v zrnju je beljakovin premalo, zelenjave, deteljce, črvičev, mrčesa in podobnega, kar si poleti sama poišče, pa ji pozimi s hrano ne nadomestimo.
Torej, če dobiva kokoš pozimi tudi zadosti hrane, je to le taka. ki jo rabi za vzdrževanje lastnega telesa, če je dobiva več, se celo odebeli, ne dobiva pa take hrane, ki jo rabi za izdelavo belic. Radi tega po zimi kokoši ne nesejo.
Kako temu odpomoči ?
Na velikih perutninskih farmah, kjer rabijo tudi električno razsvetljavo, da z umetno svetlobo spodbujajo kokoši k večji nesnosti, dodajajo kokošji hrani po zimi razsekljano konjsko meso, mesno ali krvno moko, ribjo moko ali podobno pomešano z zrnjem in toplo vodo. Zeleno krmo nado-mestujejo po zimi z zelenjavo ali celo pri umetni toploti vzklilo zrnje. Vsega tega, razven mogoče ribje moke, pa si naš kmet za svoje kokoši ne more nabaviti. Lahko po to vsak tudi najmanjši posestnik nadomesti s kokošjo ensilažo.
Skvašena (ensilirana) kokošja hrana pospešuje nesnost, belice pa dobijo bolj temno žuti žučak, ki jo okusnejši in bogatejši na vitaminih. Belice s takim žučakom so tudi apetitneje in v kuhinji bolj priljubljene.
Perutninarski silosi se vedno boij uveljavljajo na kokošjih farmah. V Nemčiji danes že menda ni farme brez silosa. Seveda ne propagiram s tem kake železobetonske zgradbe, ki so pa za goveje silose pri tukaj-šnih terenskih prilikah edino priporočljive, ne, za svoje kokoši si lahko vsak ensilira v kadi, čebru, Čebricu ali sodčku. V teh se kvasi kuruza kakor za govejo ensilažo, pomešano z mlado deteljco, oboje pa mora biti posebno na drobno sesekano, temu se lahko primeša tudi parjen krompir-V kolikor bi te mešanice ne hotele zobati, se jo naj zmeša z zrnjem in skuha. Jesti se naj da kokošim še toplo. Kokoši se mora na to krmo privaditi. Prevelike porcije od začetka bi jim še škodovale.
S to skvašeno (ensllirano) krmo nadomestimo torej po zimi to, kar najde kokoš poleti sama na prostem z malim trudom dosežemo nesnost kokoši v času, ko so belice najdražje. Poskusite I Začetni neuspehi Vas ne-smejo preplašiti. Vsaka šola košta!
Zahvala.
Za vse topie izraze sočutja, ki so nam bili izkazani ob smrti naše dobre mame, stare mame in tašče gospe
Elizabeta Benkii
rojena Vukan
se vsem najtoplejše zahvaljujem.
Vadarci-M Sobota, 26. dec 1936
BENKlC JANEZ v imenu ostalega sorodstva.
Izjava.
Podpisana izjavljam, da nepripcz-nam dolgov Horvat Ferdoja trgovca iz Bogcjine, on je obteršil naše posestvo z 32000 Dinarmi, tega poravnam, nadale nepripoznam nobenega dolga.
MOREČ ŠARI, Tešanovci.
Preklic.
Z ozirom na oglas v tedniku »Murska Krajina", z dne 20. decembra 1936. na strani 3 pod naslovom »Naznanilo" čitajte : Koioša Štefan zidarski mojster, ne pa stavb, podjetnik.
Z odličnim spoštovanjem
KOLOŠA ŠTEFAN zidarski mojster Tešanovci, p. Martjanci.
ZAHVALA.
Ob priliki izgube našega očeta gosp.
Čaplovic Janeza
nam je bilo sočustvovanje v veliko tolsžbo. Toplo zahvalo izrekamo darovalcem vencev in vsem, ki so spremili blagopokojnega na njegovi zadnji poti.
M. Sobota, 16 dec. 1936.
ŽALUJOČI OSTALI.
Opozorilo.
Podpisani opozarjam vsakogar, da nista Pozvek Štefan in njegova žena Tertzija iz Brozovec 42. upravičena prodajati kmetijsko orodje stoječe pri moji hiši, kakor tudi ne les iz mojih gozdov, ker imata pri meni samo pravico upotrebovanja teh stvari.
DOMJAN GEZA, 2	Brezovci št. 11.
Kdor Seli kupiti AVTO nai kupi voz inamke
r/ADLER"
Najboljši	Najbolj ekonomi len
NajelegantneiSi	NaJsolidneJSi
človeško eksistenco vodijo stanovska glasila borbo in zagovor za svoj stan. Res je pa, da so včlanjeni v naši Združbi člani, ki plačujejo letne članarine le do Din 30, ter je zsto umevno, da Združba za te ne more plačati »Trg. lista". Če se pa hoče glasilo naročiti obvezno za vse člane, bo morala uprava najti kako izvedljivo možnost za to. Če bo že potem ta možnost pri zvišanju članarine ali se pa pobere naročnina na druge načine. Je pa na vsak način pozdraviti akcijo obveznega naročila in je mnenja, da bo uprava imela toliko ingerence na svoje članstvo, da bo lahko ob prihodnjem občnem zboru moglo priti do končnega sklepa.
Ker se nato več nihče ni oglasil k besedi, ter je tudi III. točka dnevnega reda, kakor je g. predsednik že v začetku sporočil, odpadla, ker ni bilo nobenih samostojnih predlogov, preide na zadnjo IV. točko dnevnega reda, t. j. k slučajnostim, pri katerih se pa tudi nihče ni prijavil k besedi. Vsed tega je g. predsednik zaključil izredno skupščino z zahvalo vsem prisotnim na udeležbi, posebno pa še predstavnikom oblasti, ob 4. uri 10. m. popoldne.