ZGODOVINSKI 
ČASOPIS 
ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ 
HISTORICAL REVIEW 
L E T N I K X X I X 
L E T O 1 9 7 5 
Z V E Z E K 1-2 
I Z D A J A 
Z G O D O V I N S K O D R U Š T V O ZA S L O V E N I J O 
L J U B L J A N A 
Zgodovinski časopis Ljubljana XXIX/1975 Zv. 1-2 Str. 1—212 
Zgodovinski časopis je glasilo 
Zgodovinskega društva za Slovenijo 
Ta zvezek so uredili: 
dr. Ferdo Gestrin, dr. Bogo Grafenauer, dr. Vasilij Melik, dr. Peter Petru, 
dr. Miro Stiplovšek, Bogo Stupan, dr. France Skerl, dr. Jože Šorn, 
dr. Fran Zwitter 
Redakcija tega zvezka je bila zaključena 3. 8. 1975 
Odgovorni urednik: 
dr. Vasilij Melik 
Tehnični urednik: 
dr. Miro Stiplovšek 
Uredništvo in uprava: 
Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani 
Yu, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, tel.: (061) 22-121 int. 209 
Tekoči račun: 
Zgodovinsko društvo za Slovenijo, 50101-678-49040. 
Letna naročnina znaša za društvene člane 120 din, 
za nečlane in ustanove 200 din 
Naklada 1100 izvodov 
Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji 
Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva 
in navedbo vira 
Sofinancirata Raziskovalna skupnost Slovenije in Izobraževalna skupnost Slovenije 
Tisk AERO — TOZD grafika Celje 1975 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 
ИСТОРИЧЕСКИИ 3KYPHAA 
HISTORICAL REVIEW 
XXIX 
1975 
I Z D A J A 
Z G O D O V I N S K O D R U Š T V O ZA S L O V E N I J O 
L J U B L J A N A 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975/1-
M e t o d M i k u ž 
VPRAŠANJE JULIJSKE KRAJINE IN TRSTA 1947-1954 
Predavanje na zborovanju slovenskih zgodovinarjev oktobra 1974 v Piranu 
Te dni poteka dvajset let od tako imenovanega londonskega memoran­
duma. Rad bi v uvodu poudaril, da je namen tega našega tradicionalnega 
zborovanja nekaj povsem drugega kot izzivalno ali demonstrativno proslav­
ljanje dogodka, s katerim Slovenci in Jugoslovani zgraditve Združene Slove­
nije nismo dosegli. Prav sam sem kriv, ker sem predlagal odboru Zgodovin­
skega društva za Slovenijo, da bi bilo prav na tem zborovanju vsaj sinte­
tično — ne analitično — registrirati tudi nekaj dogodkov iz najnovejše zgo­
dovine Julijske krajine in Trsta. Seveda je odbor to sugestijo sprejel in po 
znanem načelu — če hočeš, pa daj — je padla ta naloga name. 
Neprijetno me je letos pomladi prizadela ponovna italijanska hajka za cono 
B, ki je za nas samo še zgodovinsko dejstvo. Ne zaradi hajke same — ker 
teh smo že vajeni — pač pa zaradi vse preveč nervoznega iskanja raznih 
podatkov in zgodovinskega materiala od strani raznih ustanov in seveda tudi 
rahlega očitanja zgodovinarjem, da nismo na tekočem, da ne rečem še kaj 
drugega. Vse to je bilo namreč povsem odveč. O vzrokih tudi za ponovno 
letošnjo italijansko hajko je bilo že dovolj tudi slovensko napisanih del, ki 
bi mogla služiti za dobro informacijo, v Ljubljani in drugod pa je po knjiž­
nicah že veliko vsebinsko zelo bogatih knjig. Treba se je bilo torej samo 
vsesti, prebrati, preštudirati in tako naprej. Zgodovinarji torej nismo bili nič 
krivi, čeprav mora biti vselej ob takih in podobnih hajkah nekdo kriv. 
Pri sestavi pričujočega dela sem rabil knjige in dela, ki sem jih pazljivo 
prebral in omenjam samo te, ker nimam navade, da bi prepisoval razne se­
zname literature, ki je nisem imel niti v rokah. Kot vire sem črpal podatke 
iz znanega Archiva der Gegenwart. Ni to seveda kolekcija uradno izdanih 
virov, temveč zelo skrbno zbiranje podatkov v celoti ali v posnetkih, ki so 
prišli v javnost. Ker mi je šlo lé za nek sintetičen oris — brez vsake globlje 
analize — sem se s to kolekcijo kar zadovoljil, predvsem pa tudi zato, ker 
nisem imel na razpolago boljše. Zahvaliti se moram vsem, ki so mi pri nabi­
ranju vsega- potrebnega pomagali, tako obema knjižničarkama Olgi in Vanji 
in drugim. Zelo pa sem bil presenečen, ko sem dobil iz neke ustanove nekaj 
tomusov Archiva der Gegenwart, iz katerih je moj neznani predhodnik — 
eksploatator iztrgal kar cele strani ali pa izrezoval določene odstavke. Rekel 
sem, da tega nevzbrnega predhodnika ne poznam, vém pa za gotovo, da se 
izrezovati iz knjig ne.sme. To sem moral povedati, da bi kdo, ki bo even­
tualno kdaj po teh tomusih brodil, ne obdolžil mene. . . ' . ' " . ç *'•'*! 
Pri zbiranju potrebne literature sé moram zahvaliti skoraj da nepogreš­
ljivemu tovarišu Milošu Rybafu, pa "tudi drugim. Po časovnem nastanku -lite-
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
rature, v kateri sem našel poleg raznih misli in sodb tudi citirane vire in jih 
pač uporabljal, omenjam na prvem mestu delo Ive Mihovilovic, Trst, problem 
dana, Zagreb 1951. Ze zgodnji datum nastanka more povedati, da v njem ni­
sem mogel dobiti veliko, je pa delo po svoje kar zanimivo. Drugo delo, ki 
je kolektivno in obširno, je zbornik Istra i Slovensko Primorje, Beograd 1952, 
iz katerega sem s pridom uporabljal zlasti 3. del. Nato sem vzel v roke zani­
mivo delo, ki ga je napisal znani politični delavec in tudi sodelavec pri anglo-
ameriški vojaški upravi v Trstu, Diego de Castro, Il problema di Trieste, 
Bologna 1955. Delu bi lahko očitali marsikaj, vendar je to prvo večje sinte­
tično delo, ki prinaša tudi vire, ki jih je že marsikdo citiral. Naslednje delo 
je članek Boji KP J za zahodne meje, ki je izšel v Zgodovinskem časopisu 
1958—1959 in je v glavnem naslonjeno na zelo dobro Harrisovo knjigo o za­
vezniški vojaški upravi na sploh, in prinaša zato tudi dragocene podatke za 
našo temo. Nato pride knjiga, ki jo je napisal dr. Janko Jeri, Tržaško vpra­
šanje po drugi svetovni vojni, Ljubljana 1961. To je doslej največje slovensko 
delo o tem problemu, napisano z veliko skrbnostjo in z uporabo velikega 
števila virov in ki ga citirajo tudi v tujini. Prvo delo, ki poskuša biti zelo 
objektivno in ki sem ga prebral z užitkom ter tudi zlasti proti koncu raz­
prave mnogo uporabljal, je v angleščini pisana knjiga slovenskega izseljenca, 
Trieste, 1941—1945, Chicago 1970 in delo istega avtorja, Slovenska manjšina 
v Italiji, Zbornik svobodne Slovenije 1971—1972 (Buenos Aires), str. 57—96. 
Od italijanskih zgodovinarjev pa mi je bila zelo všeč solidno in trezno napi­
sana knjiga, Giorgio Valussi, Il confine nordorientale d'Italia, Trieste 1972. 
Če se odločimo za terminus ad quem našega razmišljanja v tem poglavju, 
to je za 10. februar 1947, za datum podpisa mirovne pogodbe z Italijo, nam to 
ne more delati takih težav, kot pri odločanju za terminus a quo prvega po­
glavja našega današnjega razmišljanja. Začeti bi bilo treba že tam, kjer se 
prvič pokažejo težnje italijanskega imperializma po slovenski in jugoslo­
vanski zemlji, saj je na zgodovinsko smrt obsojena avstroogrska monarhija 
umirala dalj časa in odpirala pot prek Jadrana in ljubljanskih vrat nekam 
tja, do koder se je razprostiral nekdanji rimski imperij. Točno je, da so se 
takrat in kasneje in tudi danes našli v Italiji — kot povsod — pametni, na­
predni in kar je najvažnejše, tudi pošteni veliki duhovi, ki so voditelje svoje 
domovine svarili pred imperialističnimi akcijami v Podonavje in poskušali po­
kazati italijanskemu narodu pravo in zato boljšo pot. A to ni dosti pomagalo. 
Dejstvo je, da imamo na zahodu soseda in deželo z umetninami in vi­
sokimi dosežki človeškega razuma. Je torej ta naš sosed zaslužen tudi za nas 
in za vse človeštvo. More pa nuditi tudi dobrine, ki jih ne razkazuje samo 
naši deželi znani Ponte Rosso ali druga, še večja skladišča blaga, ki ga mo­
remo koristno rabiti, naši sosedje pa tudi uspešno prodajati. Včasih se to naše 
sosedstvo skali, kar ni v korist ne enemu ne drugemu. To se je dogajalo že 
prej, ko Mussolini še niti ni bil rojen. Zato danes za vse naše slabše odnose 
s sosedi dolžiti samo stari ali novi fašizem, ni povsem točno. Politik, kot je 
bil conte Sforza, pràv gotovo ni bil fašistični vernik, je pa dobrih pet mesecev 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
po podpisu pariške mirovne pogodbe pred konstituanto dejal, da za Italijo 
to ne pomeni odpoved drugim ozemljem, temveč le garancijo za tista ozemlja, 
ki so bila predmet jugoslovanskih aspiraci j . Začetek maja 1950 se je oglasil 
v senatu celo stari Orlando, ki tudi ni bil organiziran fašist, a je dejal, da 
zgodovine ne dela ovčje blejanje, temveč levje rjovenje. Operiranje s tako 
modrostjo, resno ali smešno, bi še ne bilo najhujše. Mnogo hujše je dej­
stvo, da je takih Orlandov v Italiji še veliko, eni rjovejo manj, drugi bolj 
glasno. Ko je pred dvajsetimi leti po parafiranju londonskega memoranduma 
iskal Scelba zaupnico svoji vladi, je v senatu komaj zmagal s 122 glasovi proti 
99, v poslanski zbornici pa z 295 za, 265 proti in 7 vzdražnimi glasovi. To so 
hude številke, zlasti še, če upoštevamo viharne napade desne in leve opo­
zicije, ki je dolžila vlado, da je težko oškodovala narodne interese, ker je 
pristala na delitev STO. Upam si trditi, da bi bil danes položaj v italijan­
skem parlamentu ob taki priliki približno isti. Svobodno izvoljeni predstav­
niki italijanskega naroda in njihova leva in desna opozcija bi prav gotovo 
očitali vladi isto kot pred dvajsetimi leti, da je namreč suženj ameriških mi­
lijonarjev itd. Morda bi še zelo previdno pristavili, da italijansko vlado še 
vedno vodi sodobni svetovni kočijaž Metternich—Kissinger, vrhovni šef CIA, 
ki v imenu svojih mogočnih gospodarjev želi zanetiti svetovni požar tudi v 
tem delu sveta. 
Terminus a quo našega prvega poglavja naj bo čas po odprtju druge 
fronte v Normandiji, ko se je definitivno izjalovilo Churchillovo upanje, da bi 
drugo fronto prenesel na Balkan, s tem zavrl prodor RA predaleč v srce 
Evrope in vsaj deloma preprečil vse posledice, ki jih je približevanje RA vse­
kakor obetalo in tudi že prenašalo. Direktnega dokaza za to trditev sicer ni, 
moremo pa zaradi nekaterih indicijev govoriti vsaj hipotetično. Nič zato, če 
je hipoteza več v zgodovini druge svetovne vojne, saj teh res ni malo. Da 
Churchill ni maral režima v SZ in komunističnih partij, je povedal sam več­
krat in ni vzroka, da bi mu ne verjeli. Zato tudi povsem verjamem, kar je 
povedal 23. novembra 1954, da je, še preden je bila vojna končana, ko so se 
Nemci v stotisočih predajali in so bile ceste polne vriskajočih ljudi, depeširal 
lordu Montgomeryju in mu ukazal skrbno zbirati nemško orožje in ga uskla-
diščevati, da ga bodo lahko izročili nemškim vojakom, s katerimi bi sodelo­
vali, če bi Sovjeti nadaljevali svoj marš prek skupaj določene demarkacijske 
črte. Ob slovesnem praznovanju njegove 80-Ietnice je začetek decembra 1954 
to izjavo pred spodnjim domom sicer nekoliko omilil, ni je pa v bistvu spre­
menil.1 . . 
V volilnem govoru 5. junija 1945 — v času najhujšega pritiska na našo 
državo in Tita — je Churchill dejal da je socializem nerazdružljiv s totali­
tarizmom, da socialistična država ne prenese opozicije in da socialistična 
doktrina sovraži svobodni parlament.2 V znanem govoru v Fultonu v ZDA 
je 5. marca 1946 dejal med drugim, da se čez kontinent razprostira »železna 
zavesa« od Stettina do Trsta na Jadranu. Onstran te so ostala glavna mesta 
nekdanje stare in srednje vzhodne Evrope, Varšava, Berlin, Praga, Dunaj, 
Budimpešta, Beograd, Bukarešta in Sofija. Vsa tä mesta so pod vedno večjo 
kontrolo Moskve, le Atene so ostale svobodne. Povsod hočejo dobiti komuni-
' Archiv der Gegenwart 1954, str. 4864; cit. ADG 1954, 4864. 
2 ADG 1945, 256. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
stične partije popolno kontrolo, pa tudi policija. Nikjer, razen v CSR, ni več 
demokracije. Bati pa se je treba tudi za kraje tostran železne zavese. V Italiji 
™ « w l°^1T-f\.Zah e V e P ° komunističnem vzorcu vzgojenega maršala 
l i t a po nekdaj italijanskem ozemlju ob Jadranu. Tudi drugod so komuni-
ČTJ%^Ion1
e'.,ra^n v britanski skupnosti in ZDA, kjer je komunizem 
se v otroških čevljih. Ne verjamem, _ pravi - da želi SZ vojno, želi pa ne­
ovirano razširiti svojo moc in svojo doktrino 3 
n̂ I ÎF^T^-^V* k 0 t Š e f °P° z i c i Je ob ekspozeju zunanjega mi­
nistra (da vlada Velike Britanije ni voljna dati pomembnega tržaškega pri-
S Ï Ï o d S Î S T } / ' r i J a 194 .6 d e Ì a l ' , d a t C Č e S O T J e t s k a demarkacijska crta od btettina do tržaškega mestnega roba in dobesedno: »Skoraj tretjina 
evropskega prebivalstva je sedaj pod nadzorstvom skupine 14 ljudi, na zunaj 
sicer sposobnih, kremelskih gospodarjev, ki skušajo povsod uveljaviti in uko-
remmti moc svojega despoticnega režima. Tako sejejo novo svetovno vojno.," 
Se ostrejši je M v spodnjem domu 23. oktobra 1946. Dejal je, da sedaj ni­
majo vec opravka s Hitlerjem in njegovo divjaško tolpo, temveč le s 13 ali 14 
zelo sposobnimi ljudmi v Kremlu, ki obvladajo Rusijo in več kot tretjino 
Evro 0m eo?Bn aTt-fk
V e C k 0 t - 2 0 ^ d ° z o b . o b 0 - ž e n i h sovjetskih divizij v zasedeni 
Evropi od Baltiškega morja do Dunaja in od tod do Črnega morja, pri čemer 
pa m vračunana vojska satelitskih držav.« Seveda mu je vse to Stalin vračal 
Britanli " S a J e n 0 V e V ° i n e Ìn VSe' k Ì f a k ° m i s l i i ° V Z D A i n V e l i H 
Ce upoštevamo takratne odnose naše države s SZ (torej od poletja 1944 
o s e b ^ T w ri ] ^ t a k r a t 1 1 0 m e r j e n j e ene od na zahodu najuglednejše 
osebnost! W. Churchilla nam mora biti jasno, da se je naša država v tej 
prvi fazi nahajala v dokaj težkem položaju. Po eni strani jo je Churchill 
proglašal za^ satelita SZ, kar je moglo pomeniti navzočnost Jugoslavije v 
Trstu kot sočasno navzočnost SZ, po drugi strani pa je Tito zelo odločno in 
£ a n e T n f n ' . N Z V f a l a l n \ Z n a n ? m b ° J ^ geslu, tujega nočemo, svo­
jega ne damo! N bila torej posebna državniška umetnost, če je mogla ita-
S Ä a buržoaziia spričo vsega tega - č ali L»i °^™ 
c i i a Ï r h V a V t
a l i i a n S K e i b U r , Z O a Z i i e ' t 0 Ì e d v 0 r ' d e n a r n a i n zemljiška aristokra-
c i j S° -Z e l° nePr1
1JeA
tno Presenečeni, ko so po strmoglavljenju 
Mussolmija m po vojni napovedi Nemčiji dosegli od zaveznikov za Italijo 
samo status sobojevmce, ne pa status zaveznice in prave članice antifašističke 
koalicije. Vedno bolj jasno je bilo tem vrhovom, da bo Italija premagana in 
ne zmagovita dezela. De Castro ima v svoji v uvodu omen jeni knjigi prav, 
ko pravi, da položaj Italije konec vojne ni bil preveč briljanten in da ta ni 
imela ne političnih sredstev ne moči začenjati kakšno dvojno aH celo več­
stransko politično igro.v To je točno, saj do 1955 ni bila niti v OZN, članstvo 
b ' t - Y J e S i C e r P ° ° b o r O Ž i t e v ' a t u d i »ameriško« okupacijo, katero 
3 ADG 1946, 699—670. 
4 ADG 1946, 774. 
5 ADG 1946, 906—907. 
6 ADG 1946, 911. 
7 II problema di Trieste, 191—196. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
Kljub vsem fašističnim zločinom v domovini in drugod, je italijanska 
buržoazija le uživala tihe Churchillove simpatije in podporo. V političnem 
boju, kje naj bi se v Evropi odprla druga fronta, je zmagal sicer Roosevelt, 
vendar pa je Churchill in morda še kdo prav na našem ozemlju že do kon­
ca vojne stvari tako zakompliciral, da ni dosti manjkalo, da junija 1945 ni 
prišlo do ponovnega svetovnega spopada. Nihče me ne more prepričati, 
da so Angloamerikanci (AA) nujno rabili za prodiranje proti Avstriji Pulo. 
zahodno istrsko obalo in tržaško pristanišče ter od tod za varstvo komu­
nikacij proti severu še lasten koridor, saj je tekel glavni in odločilni udarec 
tudi v Avstrijo od vzhoda proti zahodu in obratno. Teža problema je bila 
torej v izsiljevanju, da bi tod mogli AA postaviti zavezniško vojaško upravo 
(ZVM). To je bila posebna ustanova, prava vojaška vlada na okupiranem, 
oziroma od AA osvobojenem italijanskem ozemlju. Njena naloga je bila med 
drugim tudi očistiti italijansko ozemlje ne samo od ostankov fašizma, temveč 
tudi od partizanov in tako očiščeno ozemlje postopoma vračati italijanski 
vladi, ki se je po 8. septembru 1943 z velikimi težavami prebila v majhen, 
od zaveznikov že osvobojeni enklave pri Brindisiju. Le Titova vztrajnost je 
vsaj delno paralizirala to, vsekakor nemajhno past, ki jo je Churchill nasta­
vil, čeprav so AA začeli kasneje trditi, da tega ozemlja ne bodo takoj vračali 
Italiji. Italijanska vlada se je kmalu po znanem sestanku Tito^Churchil l 
v Italiji začela bolj sistematično zanimati za usodo Julijske krajine. Že sredi 
avgusta je rahlo prosila, naj bi AA okupirali vso Julijsko krajino, to je svet 
od rapallske do bivše avstrijsko italijanske meje. Na to je šef ZVU 11. sep­
tembra 1945 odgovoril, da bo postavljena ZVU tudi v italijanskih pokrajinah 
Bolzano, Trentino, Reka, Pula, Trst in Gorica, o mejah pa bo govora šele 
po vojni. Še določneje je izjavil jeseni 1944 novi komandant za Sredozemlje 
maršal Alexander, da v teh pokrajinah očiščenega ozemlja ne bodo izročali 
italijanski vladi, temveč bo ostala ZVU vse dotlej, dokler ne bo določeno dru­
gače. Poleg organov ZVU bodo mogli obstojati tudi lokalni organi oblasti.8 
To pot je prišla italijanska vlada prvič do prepričanja, da bodo potrebni 
razgovori tudi z Jugoslavijo. Nisem mogel ugotoviti avtentičnosti dveh Ede-
novih predlogov za jaltsko konferenco, na kateri pa potem o teh niso raz­
pravljali. Po teh predlogih naj bi sporočili Titu, da bo do mirovne konference 
v Julijski krajini obveljala rapallska meja, ali pa bodo potegnili neko za­
časno demarkacijsko črto, po kateri bi del Julijske krajine prišel pod kon­
trolo NOV in P O J , drugi pa pod zavezniškega vrhovnega komandanta.9 
Vse kaže, da so se do beograjskega sestanka Tito—Alexander v 2. polo­
vici februarja 1945 stvari že toliko razčistile, da bodo AA Julijsko krajino 
razdelili po neki črti, ki jo je imel Alexander na karti že vrisano, ni je pa 
predlagal, ker so bile baje ZDA proti. Kljub temu je Alexander dobil za svo­
je komunikacije koridor Trst—Trbiž in dalje proti Avstriji, kar pa ne bo 
— kot je posebej poudaril — prejudiciralo političnih zahtev Jugoslovanov. 
Tito je načelno pristal na postavitev ZVU samo v tem koridorju, a še tod 
je vztrajal, naj se ZVU poslužuje že postavljenih oblastnih organov OF, kjer 
so ti že opravljali svoje posle. Tito ni pristal na postavitev ZVU v vsej Ju­
lijski krajini in Alexander je kmalu začel misliti, kaj bo, če bo treba to 
8 Prim. ADG, 1945, 235; Jeri, Tržaško vprašanje, 71; Boji KPJ, 7. 
« ADG 1945, 87. 
Q 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
reševati s silo. Tito tudi ni videl potrebe, zakaj bi Alexander za varstvo ko­
munikacij proti Avstriji, zasedel še Pulo in zahodno obalo Istre.1 0 
Da je bil ta prvi beograjski sporazum diktat AA — saj so ti v isti sapi 
priznavali Jugoslaviji politične pravice do Julijske krajine in poudarjali, da 
ta čisto vojaški sporazum ne prejudicira nobenih kasnejšh sklepov —, ne 
more biti dvoma. Diktat se je kot nož zarezal v eno od temeljnih vsebin NOB 
slovenskega in jugoslovanskih narodov, Združeno Slovenijo in razumljivo je, 
da se mu je Tito ponovno upiral ob osvoboditvi in ob doslej prvič uresničeni' 
Združeni Sloveniji. Po drugi strani pa je jasno, da so italijanske iluzije po 
vsej Julijski krajini s tem kopnele, odprta pa jim je ostala možnost, dobiti 
vsaj en del. Zato nas ne preseneča, da je italijanski minister de Gasperi za­
četek marca 1945 prosil za pojasnila o sestanku Tito—Alexander in ponovil 
zeljo, da bi AA zasedli vso Julijsko krajino, sicer bo prišlo v Italiji do hude 
notranje reakcije. Sef ZVU je bil sicer za to italijansko željo, a pri upravi 
naj bi sodelovala tudi Jugoslavija. Zakaj so bile ZDA proti tej trojni admi­
nistraciji, mi ni jasno, sklicevale pa so se na nevarnost prejudiciranja. Potem 
so svoje mnenje zopet menjale in so začetek aprila 1945 pristale celo na mož­
nost sodelovanja Italije pri administraciji Julijske krajine, o mejah pa naj 
bi bilo govora le na mirovni konferenci.11 
Ko se je Tito po 11. aprilu 1945 vrnil iz Moskve, kjer so podpisali jugo­
slovansko sovjetsko pogodbo o prijateljstvu in medsebojni pomoči,12 je bila 
italijanska vlada znova pripravljena storiti vse, da bi prišlo do dobrega 
sosedstva z Jugoslavijo in da bi se rešila vprašanja, ki bodo predmet mi­
rovne konference.« Vendar je začelo italijansko desničarsko časopisje groziti, 
da bodo, ne glede na žrtve preprečili, da bi »sveti naš Trst« prišel pod Jugo­
slavijo. Ko je bil 30. aprila 1945 Trst že skoraj v naših rokah, je italijanska 
vlada predlagala, naj upravo nad vso Julijsko krajino prevzame ZVU kot je 
to delak v vsej Italiji, sporna vprašanja med Jugoslavijo in Italijo pa naj 
bi se reševala, ko bodo najvišji voljeni organi obeh dežel (Jugoslavije in 
Italije) mogli svobodno razpravljati.1 4 
Prehajamo v razburljivo razdobje, ki se nam zdi razburljivejše morda 
tudi zato, ker si s kopico včasih tudi nejasnih virov ne moremo dovolj jasno 
razložiti marsičesa. Dejstvo je, ki ga danes že priznava vsaka resna zgodo­
vina, da so bile naše sile v Trstu pred 1. majem, ko so šele začele prihajati 
v Irst tudi enote novozelandske divizije. Točna pa je Churchillova depeša 
27. aprila Trumanu o potrebi, da bi bile AA sile v Trstu pred Titovimi, kajti 
to bi jim dajalo že devet desetin zakonite posesti in točno je, da je Churchill 
kombiniranemu štabu zavezniških sil naročil, naj bi bila ta zasedba nagla in 
tajna m pred Rusi ali Jugoslovani in to od morske strani. (Zanimivo je, da 
so Coceani in drugi v Trstu to zasedbo od morske strani tudi pričakovali, a 
prišla je nemška vojna mornarica in reševala, kar bi se še dalo rešiti.) 
Hočem reči tole: Churchill bi kako žvenketal že s to sabljo, če bi bili 
AA v Trstu pred nami. Ker tega ni mogel, je začel — za enkrat morem reči 
samo s pomočjo Trumana — manevrirati drugače. Ni mi jasno, na katero 
10 ADG 1945, 112, 239; Valussi, 181. 
11 de Castro, 45, 109. 
u ADG 1945, 513. 
13 de Castro 513. 
14 de Castro 113. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
Churchillovo depešo je Truman odgovarjal 30. aprila, da ni treba sedaj, ko 
so operacije v Trstu v teku, spraševati Stalina, in da naj Alexander sporoči 
Titu, da morajo priti vse jugoslovanske enote v Julijski krajini pod Alexan-
drovo komando, na vsak način pa je treba preprečiti, da ne bi prišlo do 
spopada z JA. To zadnje je dobro vedel že komandant zavezniške 8. armade 
general Clark 1. maja, saj je v svoj dnevnik zapisal, da je Julijska krajina 
kamen spotike med Jugoslovani in Italijani, ne bo pa se Tito upiral zavez­
niškemu prodiranju v tej pokrajini in zasedbi pristanišč. 
Oglejmo si na kratko komplikacije v Alexandrovem štabu zadnje dni 
aprila. Dne 26. aprila je Alexander sporočil nadrejenemu štabu, da se bo 
pri operacijah držal določil beograjskega sporazuma in bo zasedel v Julijski 
krajini tista ozemlja, ki so potrebna za vojne operacije, vključno Trst in ko­
munikacije Trst—Avstrija in Pulo. Na tem podorčju bo upostavil ZVU in 
Tita je obvestil, da bodo na tem področju prišle sile JA pod njegovo ko­
mando. Naslednjega dne je dobil Alexander ukaz zasesti Julijsko krajino 
pred JA, 28. aprila pa, naj zasede še Reko, Kvarnerske otoke in Trbiž, povsod 
pa upostavi ZVU. Če bi se JA ne umaknila, naj uporabi orožje. Vse premalo 
pa je virov, kakšno vlogo naj bi pri tem, po Churchillovih sugestijah, igral 
Stalin. 
Alexander je res obvestil Tita, a ta mu je 30. aprila odgovoril, da se je 
položaj precej spremenil od beograjskega sporazuma in da bo JA osvobo­
dila Istro, Trst, Tržič, svet do Soče in po Soči do avstrijske meje kot tudi 
Trbiž in Beljak. V duhu beograjskega sporazuma morejo AA uporabljati pri­
stanišče v Puli in Trstu. Jugoslovanske sile zahodno od Soče morejo priti pod 
Alexandrovo komando. Toda, še istega dne se je oglasil Truman in svetoval 
Alexandra, naj bo spričo vsega tega zelo previden. 
Toda AA so imeli vedno več težav, čeprav je nemška armada v Italiji 
kapitulirala že 29. aprila, v severnih italijanskih mestih pa je prišlo do 
vstaje. Hitler je bil že mrtev, Doenitz pa ni mogel rešiti ničesar. Vojne je 
bilo praktično konec, AA pa so v Julijski krajini kopičili svoje sile, ki bi v 
Avstriji ne imele več nobenega vojaškega pomena. Alexander je poročal 
Churchillu 1. maja, da bodo predhodnice Clarkove armade dosegle Trst v 
dveh urah, da se JA že bori v Trstu in da je osvobodila že velik del Julijske 
krajinen. AA bodo zavarovali Trst, pristanišče v Puli in koridor z Avstrijo, 
pazili pa bodo, da ne bo prišlo do spopada z JA. Alexander je ta spopad 
predvideval, ker je računal, da se Tito ne bo umaknil, razen če mu tega ne 
bodo ukazali Rusi. Pred spopadom z JA — je poročal dalje — bo treba le 
preveriti moralo zavezniških enot, kajti te zelo spoštujejo in občudujejo JA, 
ker se bori za svobodo. Svetuje veliko previdnost, preden bi se spopadli s 
svojimi zavezniki, kajti prišlo bi lahko tudi do velike reakcije v ZDA in Ve­
liki Britaniji. 
Tito je 2. maja protestiral pri Alexandra zaradi zasedanja predelov, ki 
jih je JA že osvobodila, na kar mu je Alexander odgovoril, da svojih sil ne 
bo umaknil iz Trsta, Tržiča in Gorice ter predlagal, naj bi se sestala šefa 
generalštabov obeh armad, da bi se poravnali nesporazumi. Tito je predlog 
sprejel, poudaril pa je, da osvoboditev Julijske krajine nima samo vojaškega, 
temveč tudi velik politični pomen, saj je bila Julijska krajina konec 1. sve­
tovne vojne krivično priključena Italiji. Predlagal je tudi, naj bi se vsi pro-
1 0 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
blemi prediskutirali s šefom njegovega generalštaba generalom Morganom v 
Beogradu. Tanjug je 3. maja objavil tudi prostest jugoslovanske vlade, da je 
vse kraje, ki jih sedaj zasedajo AA brez dovoljenja in predhodnega obvestila, 
osvobodila JA po hudih bojih. General novozelandske divizije Freyberg je 
4. maja poročal, da je JA osvobodila Trst pred AA; on sam ni v Trstu pre­
vzel še nobene oblasti in čaka navodil. Istega dne je načelnik generalštaba JA 
zahteval v imenu Tita, naj se AA sile umaknejo čez Sočo. Tega sicer niso 
storile, je pa 5. maja Alexander natančno poročal Titu, kako so se od i. do 
4. maja premikale njegove sile in kaj vse so zasedle, Churchillu pa je pred­
lagal, naj bi Titu prepustil Trst, ko bi ga več ne rabili za komuniciranje z 
Avstrijo. Ta predlog je Churchilla zelo razburil in ga je seveda odločno od­
klonil. Ko je general Clark obiskal Trst, je ugotovil, da se držijo enote JA 
in AA v svojih predelih in se prav dobro med seboj razumejo. Toda trenja 
so na višjih mestih, je zapisal, kjer je prav dobro čutiti vpliv političnih pro­
blemov. Zato je poslal eno ameriško divizijo v Trst in Gorico, eno britansko 
pa vzhodno od Soče. Zaradi napetega položaja je svetoval Alexandra, naj 
razčisti s Titom, kako naj Clark zavaruje tržaško pristanišče in koridor 
proti Avstriji, jugoslovanskim enotam pa prepove prehajanje prek Soče. Var­
stvo komunikacij naj zavezniki upostavijo s silo, ali pa naj se umaknejo iz 
Julijske krajine in oskrbujejo svojo vojsko v Avstriji prek Benečije. 
To so bile kar pametne vojaške besede in 5. maja je bil sklenjen spo­
razum med komandantom 4. armade JA generalom Drapšinom in generalom 
Hardingom v Tržiču. Sklenili so, naj Jugoslovani začasno upravljajo Ju­
lijsko krajino, da AA ostanejo v Trstu in v koridorju proti Avstriji. Spo­
razum naj bi veljal pet tednov, do sporazuma Tito—Alexander. 
Toda za oba zahodna politična velikana je še vedno obstajalo temeljno 
vprašanje, kako prisiliti Tita, da se bo sporazumel z Alexandrom in z za­
vezniškima vladama o umiku z določenih predelov Julijske krajine. 
Dan po tržiškem sporazumu je Churchill zahteval, naj Alexander sklene 
s Titom zadovoljiv in uspešen sporazum, če ne, bo treba to sporočiti obema 
vladama, ameriški in britanski. Ne morejo še sklepati sporazuma o priklju­
čitvi nekaterih delov k Jugoslaviji, ker je to prihranjeno mirovni konfe­
renci, na kar je treba Tita še posebej opozoriti. Da bi pa Tito in njegovi 
komandanti ne prihajali v kakšne skušnjave, naj ima Alexander na tem 
področju solidno število sil. Svetoval je tudi letalske demonstrativne prelete, 
kajti moč pomeni varnost in mir. 
Alexander je poslal generala Morgana v Beograd že 8. maja, ki je Titu 
kot nekoč Alexander predlagal za Julijsko krajino demarkacijsko črto, ki 
bo ločila jugoslovansko in AA kontrolo nad Julijsko krajino. Vse jugoslo­
vanske sile zahodno od te črte, pridejo pod zavezniško komando, kasneje pa 
se bodo morale umakniti. Zavezniki priznajo zahodno od demarkacijske črte 
jugoslovansko civilno administracijo pod okriljem ZVU, če bo ta delala zado­
voljivo. Tito naj bi umaknil svoje sile zahodno od demarkacijske črte do 
11. maja m to na predele, ki so bili označeni na Morganovi karti, klasične 
partizanske enote zahodno od te črte pa morajo položiti orožje ali pa se 
umakniti. 
Po Morganovem (Alexandrovem) predlogu naj bi dobili AA tržaško pri­
stanišče in od tod koridor proti Trbižu, za varno plovbo v severnem Jadranu 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 i i 
tudi pristanišče v Puli in pristanišča na zahodni obali Istre. Sporazum bi bil 
prvenstveno vojaške narave in ne bo vplival na končno odločitev.15 
Ker je Tito načelno pristal le na uporabo tržaškega pristanišča in kori­
dorja, je Alexander zadevo predložil obema zahodnima vladama. Britanska 
vlada je izjavila že 10. maja, da mora biti končna ureditev suverenih pravic 
na tem področju pridržana mirovni konferenci, ZDA pa so bile odločno proti 
jugoslovanski upravi v Trstu in so opozorile, da se morejo ozemeljske spre­
membe vršiti le po temeljitih študijah — ne v opojnem zmagoslavju — in 
posvetovanjih z zato pristojnimi vladami. Problem Julijske krajine je pač 
eden od 30. evropskih problemov, ki zahtevajo skrbne preiskave.16 
Tudi navzočnost Alexandra od 10. do 12. maja v Beogradu ni premaknila 
Tita. Tako je 12. maja nastopil Truman in sporočil Churchillu, da je vedno 
bolj vznemirjen zaradi Titovih akcij v Julijski krajini in da se mu zdi, da 
nima namena izprazniti tega področja in počakati na ureditev tega spornega 
vprašanja po vojni. Odločiti se je torej treba proti sili, zastraševanju in iz­
siljevanju, kajti če bi Tito uspel tod, bi verjetno zahteval tudi dele južne 
Avstrije, Madžarske in Grčije. Ne glede na to, da bi se mogla omajati trdnost 
Italije in Titovi odnosi s SZ, se moramo le odločiti, ali naj naši vladi dovolita 
svojemu zavezniku posegati po deželah in to na način, ki preveč spominja 
na Hitlerja, Mussolinija in Japonsko. Jugoslovanska okupacija Trsta bi lahko 
imela daljnosežne posledice. Vztrajati moramo, da obdrži Alexander popolno 
in izključno kontrolo nad Trstom, Pulo in koridorjem in da si na dovolj ve­
likem prostoru zavarujemo lastno administracijo. Dalje je Truman svetoval 
Churchillu, naj bi skupaj pretresla vso zadevo in storila vse, da bi se Tito 
umaknil. Pismu je priložil osnutek spomenice, ki naj bi jo izročila ambasa­
dorja Velike Britanije in ZDA v Beogradu in svetoval obvestiti Stalina o vsem 
tem, kar je v soglasju z razgovori v Jalti. Če bomo trdno vztrajali na tej 
svoji zahtevi, kot smo stali pri poljskem vprašanju, lahko upamo, da se bomo 
izognili velikemu številu podobnih prilaščanj. 
Churchill je še istega dne odgovoril, da soglaša in da bo vztrajal na Tru-
manovem predlogu, da bi se preprečilo prelivanje krvi. Sporočil je tudi 
Alexandru, da je sprejel od Trumana krepko in spodbujajoče pismo in da 
naj računa na pomoč 6 britanskih, ene brazilske, 7 ameriških in 2 poljskih 
divizij; če bo akcija odločna, se svetovna vojna ne bo ponovila. 
Dne 13. maja je general Morgan sporočil, da so bila pogajanja s Titom 
brez uspeha, ker je Tito vztrajal na jugoslovanski zahtevi do Trsta. Poudar­
jal je, da so bile sile JA v Trstu pred novozelandsko divizijo in ni hotel 
svojim silam ukazati umika. Zanimiva je nadaljnja Morganova trditev, da je 
porazdelitev zasedbenih sil v pristojnosti vrhovnega komandanta, kar je bil 
za Trst Alexander in da je vseeno, katera armada je prišla prej v Trst. Ne 
more pa zasedba prejudicirati nobenih sklepov mirovne konference.17 
Ni jasno, zakaj je Truman po tako grobem in nezavezniškem pismu sve­
toval 16. maja Churchillu, naj bi z akcijo proti Jugoslaviji počakali do po­
ročila o uspehu ambasadorjev v Beogradu in do končnega števila sil, ki bi 
jih uporabili, če bi bili napadeni. Če pa bi Tito ne napadel, se ZDA ne mo-
13 Vsi podatki kot tudi kasnejši, če ni posebne opombe, so vzeti iz v uvodu naštete literature. 
16 ADG 1945, 223—224. 
17 ADG 1945, 224. 
1 2 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
rejo zaplesti v vojno. Znova je to svojo misel poudaril Churchillu 16. maja in 
pristavil, da če bi jugoslovanske sile le napadle, bi jih bilo treba vreči daleč 
nazaj, da bi bili preprečeni vsi nadaljnji napadi. Churchill mu je odgovoril, 
da tudi on ne misli na vojno, biti pa je treba dosleden, da ne bodo vse te 
grožnje postale golo blefiranje. Churchill je vsekakor imel v mislih ponovno 
Titovo odklonitev, ki sta mu jo sporočila ambasadorja. Ta dva sta Titu iz­
ročila noto 15. maja. Ta je na začetku poudarjala, da se teritorialne zahteve 
na mirovni konferenci ne dajo utemeljiti z zasedbo in zahtevale, da mora priti 
zaradi vojaških potreb zahodni del tržaške province pod zavezniškega vr­
hovnega komandanta kot tudi Pula, zahodna istrska obala in koridor do 
Trbiža. Nota je zelo ostro napadla jugoslovansko aneksionistično politiko. 
Na to noto je še istega dne odgovoril podpredsednik jugoslovanske vlade Kar­
delj, da je vse to, kar nota zahteva, osvobodila JA in da ni pošteno postav­
ljati Jugoslavije pred izvršeno dejstvo. Jugoslavija se je pripravljena po­
gajati, zahteva pa, da jo obravnavajo kot ostale zavezniške armade. Itali­
janski imperializem, ki poskuša vnovič zanetiti spor med zavezniki, mora 
biti enkrat za vselej zlomljen.18 Enako odklonilna je bila tudi nota jugoslo­
vanske vlade 19. maja. Poudarila je, da ima JA na svojem osvobojenem 
ozemlju pravico ostati in da je predlagana demarkacijska črta nesprejem­
ljiva. Toda vlada ZDA je takoj odgovorila, da je nesprejemljiva jugoslovan­
ska enota in obtožila JA nereda in raznih nepravilnosti na osvobojenem 
ozemlju.19 Močno žaljivo je bilo tudi Alexandrovo dnevno povelje svoji vojski, 
v katerem je ponovil Trumanove trditve o Hitlerju, Mussolini ju in Japonski, 
obljubljal je red in mir, da AA nimajo interesa do tega ozemlja itd. Dnevno 
povelje je končal, da čaka, ali bo Tito sprejel miroljubno rešitev svojih teri­
torialnih zahtev in svoje sile umaknil, ali pa bo svoje zahteve poskušal re­
ševati s silo.20 
Tito je še istega dne odločno odklonil vse Alexandrove besede. Tako bi 
bilo mogoče obsoditi sovražnika — je dejal —, ne pa od boje utrujenega 
in izkrvavelega zaveznika, katerega junaštvo in požrtvovalnost priznavajo vsi 
svobodoljubni narodi v tej veliki osvobodilni vojni. Jugoslavija hoče sode­
lovati s svojimi zavezniki, noče pa biti ponižana.2 1 
General Clark je 20. maja ukazal, naj se njegove sile za zaščito komuni­
kacije Trst—Trbiž (via Gorica) premaknejo na vsej fronti za nekaj kilo­
metrov proti vzhodu. Naše enote so se začele umikati s Koroške že 21. maja.22 
Clarkove enote so prešle frontno črto 22. maja in tako moremo razumeti 
globji smisel Titovih besed istega dne v Zagrebu: če so imeli zavezniki prej 
kak dogovor o okupacijskih conah, to ne more biti razlog, da bi mi ne zava­
rovali svojih bratov. Zakaj nekateri tako radi uporabljajo v svojih računih 
slovanski živel j kot drobiž? 
To se kar dobro ujema s Trumanovo brzojavko Churchillu istega dne, 
da je treba jugoslovanski odgovor na noto ambasadorjev odkloniti in takoj 
okrepiti sile, da bodo Jugoslovanom jasne njihove namere. Začeti je treba 
demonstracije zračnih in kopenskih sil in če bo Tito začel sovražnosti, se 
18 ADG 1945, 228. 
» ADG 1945, 235. 
2 0 ADG 1945, 235. 
2 1 ADG 1945, 235. 
2 2 ADG 1945, 237. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 * 5 
te ne bodo več mogle smatrati za obmejne incidente. Churchill mu je takoj 
odgovoril, da bodo močne vojaške demonstracije pripeljale do rešitve brez 
boja. To bo imelo svojo vrednost tudi pr i razgovorih s Stalinom, s katerim 
se je treba čimprej sestati. Seveda je bil Stalin o vsem tem že dobro ob­
veščen. 
Tako je bila jugoslovanska vlada prisiljena popuščati. Dne 23. maja so 
bile AA enote že 8 kilometrov vzhodno od Gorice in istega dne je jugoslo­
vanska vlada poslala noto zahodnim zaveznikom, da je pripravljena pristati 
na AA zasedbo Trsta in Julijske krajine zahodno od Alexandrove črte po 
beograjskem sporazumu februarja 1945, a pod tremi pogoji: 1. udeležba za­
stopstva JA pri ZVU; 2. obstoj sil JA na tem ozemlju, četudi pod Alexan-
drovo komando; 3. ZVU mora upoštevati in se posluževati organov civilne 
oblasti na tem področju. Obe vladi sta na to noto odgovorili 28. maja, da bo 
imel Alexander na tem področju ne samo moč vrhovnega komandanta, tem­
več tudi oblast civilnega guvernerja.23 
Dne 25. maja so se pogajanja z generalom Morganom obnovila, 27. maja 
pa je Tito z balkona ljubljanske univerze dejal, da ne bomo plačevali tujih 
računov, da nočemo biti drobiž za podkupovanje in da nočemo, da nas me­
šajo v neko politiko interesnih sfer. Znano je tudi, kako je prav na te besede 
ostro reagiral že 5. junija 1945 sovjetski ambasador v Beogradu, sam CK 
VKP (b) pa 4. maja 1948 in trdil, da bi SZ za Jugoslavijo ne mogla dobiti 
Trsta drugače kot z vojno z A A, te pa takrat ni mogla tvegati. 
To bi utegnilo biti celo res, kot tudi to, da je moral imeti Stalin zelo 
tehtne razloge, da je zamolčal svojo udeležbo pri znanem 50 : 50 in da je 
zamolčal, kako je držal v šahu zlasti ZDA, ki so od njega terjale, naj — 
zopet po svoji obljubi — le napove vojno Japonski. 
Kakorkoli že, oba zahodna ambasadorja sta v Beogradu 2. junija izročila 
noto — ultimat, naj Jugoslavija takoj sklene sporazum. Tako je bil 9. junija 
1945 sklenjen v Beogradu sporazum vlad ZDA, Velike Britanije in Jugosla­
vije o začasni vojaški upravi v Julijski krajini (vštevši Trst) s poudarkom, 
da bo vojaški sporazum Tito—Alexander sklenjen kasneje. Sporazum je vse­
boval: 1. del Julijske krajine zahodno od črte, ki vključuje Trst in koridor 
proti Avstriji, pride pod komando zavezniškega komandanta in s tem tudi 
vse vojaške sile zahodno od te črte, ko bo pogodba stopila v veljavo; 2. ju­
goslovanske sile se na tem področju omejijo na oddelek regularne vojske, ki 
pa ne sme presegati 2.000 mož; te oskrbuje ZVU na področju, ki ga določi 
zavezniški komandant; v štab 8. armade more priti kot opazovalec manjša 
jugoslovanska vojna misija. Na tem področju ostane jugoslovanska civilna 
uprava, če po mnenju vrhovnega komandanta dobro deluje; 3. maršal Tito 
bo potegnil svoje regularne sile zahodno od demarkacijske črte do 12. junija 
ob osmih zjutraj; vse jugoslovanske neregularne sile (narodna zaščita itd.) na 
tem področju morajo izročiti orožje zaveznikom, se razpustiti ali pa zapu­
stiti področje; 4. ozemlje Julijske krajine vzhodno od te demarkacijske črte 
pride pod jugoslovansko upravo; 5. pogodba je začasna in ne prejudicira 
končne odločitve.24 To je tako imenovani 2. beograjski sporazum. 
2 3 ADG 1945, 241, 246. 
2 4 ADG 1945, 264. 
1 4 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
Demarkacijska črta je tekla približno na črti Mangart—Sv. gora—Soča— 
Komen—čez cesto pri Sežani—Senožeče—Vel. Gradišče—Golič—dolina Glin-
ščice—Miljski hribi—morje pri Debelem rtiču in dajala AA še Pulo in del za­
hodne istrske obale. Ta črta, ki se je začela imenovati Morganova črta, je 
Julijsko krajino razdelila v cono A z AA vojaško upravo in cono B, ki je 
obsegala Julijsko krajino vzhodno od te črte do rapallske meje, z jugoslovan­
sko vojaško upravo. To sta prvotni coni A in B, ki sta obstojali od 12. junija 
1945 do 13. septembra 1947 in ju je treba ločiti od cone A in B Svobodnega 
tržaškega ozemlja (STO), ki sta obstojali od 16. septembra 1947 do 26. ok­
tobra 1954. 
lOb beograjskem sporazumu je jugoslovanska vlada v noti vladam ZDA 
in Veliki Britaniji poudarila, da umik naših sil s področja cone A močno 
prizadeva čustva in koristi jugoslovanskih narodov in to še posebej, ker je 
vse to ozemlje z izjemo Trsta naseljeno v pretežni meri od jugoslovanskega 
prebivalstva. Jugoslovanska vlada umika svoje sile samo zato, da bi se iz­
ognila morebitnemu konfliktu na tem področju in da bi obdržala dobre od­
nose z zavezniki. Upa tudi, da s tem še ni nič prejudiciranega in da bo to 
vprašanje ugodno rešeno. 
Jugoslovanske enote so se začele 12. junija umikati vzhodno od Morga-
nove črte, 21. junija pa sta podpisala general Morgan in šef jugoslovanskega 
generalštaba tako imenovani vojaški sporazum v Devinu. Postavljena je 
bila definitivna Morganova črta, ki se je začela na obali severno od Kopra 
in tekla od tod okrog deset kilometrov proti vzhodu, naredila nato,koleno 
proti severu in nato tekla proti severozahodu do vzhodnega roba Gorice in 
nato vzhodno od Gorice do izliva Idrijce v Sočo; nato jo je prešla 6 km se­
verno, se obrnila proti severu in dosegla 5 km vzhodno od Trbiža avstrijsko 
mejo. AA je ostala še Pula (mesto, pristanišče in letališče) in nekaj pristanišč 
na zahodni obali Istre.2 5 Jugoslovanski delegat je predložil še dva amand­
maja. O prvem, naj se v cono A vključi Beneška Slovenija in del province 
Udine, general Morgan ni hotel diskutirati, drugega pa, naj se v coni A ne 
obnovi italijanska administracija in uporablja le naša civilna administracija, 
če ta dobro dela po mnenju zavezniškega vrhovnega komandanta, general 
Morgan ni podpisal in tako ni postal sestavni del devinskega sporazuma.2» 
Po izjavi maršala Alexandra naslednjega dne v Milanu, so to demarkacijsko 
črto v glavnem predlagali zavezniki, problem Trsta pa da je definitivno re­
šen le do mirovne konference.27 
Oglejmo si še izmenjavo pisem Stalin—Churchill 21. in 22. junija. Glede 
Trsta — pravi Stalin — smo prišli na mrtvo točko, čeprav je jugoslovanska 
vlada sprejela predlog britanske in ameriške vlade. General Morgan ni hotel 
upoštevati niti najmanjših jugoslovanskih želja, čeprav so Jugoslovani osvo­
bodili to ozemlje in je v večini poseljeno z Jugoslovani. Da bi se stvari še 
bolj ne zapletale, noče omenjati obnašanje maršala Alexandra, ne more pa 
sprejeti njegovega nadutega tona do Jugoslovanov v razgovorih. Absolutno 
je nesprejemljivo, da si je Alexander dovolil javno in privatno primerjati 
maršala Tita s Hitlerjem in Mussolinijem. Dalje je Stalin pisal, da sovjetska 
2 5 ADG 1945, 282. 
2 6 N o v a k , 201. . •' ' ' : 
n ADG 1945, 285. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 * * 
vlada graja ultimativni ton note, ki sta jo 2. junija predložila zavezniška 
ambasadorja v Beogradu in se sprašuje, ali je mogoče s takimi načini do­
seči solidne in pozitivne uspehe. Končno je Stalin izrazil upanje, da bodo 
glede Trsta in spornega zaledja le ugodili legitimnim jugoslovanskim zahte­
vam in to zlasti zato, ker so Jugoslovani pomagali svojim zaveznikom. 
Churchill je začel svoj odgovor z ugotovitvijo, kako sta se s Stalinom 
dogovorila oktobra 1944 v Moskvi za 50 % vpliva SZ in 50 % Velike Britanije 
v Jugoslaviji. Toda ta dogovorjeni »bussines« o Jugoslaviji se je zreduciral 
že na 90 % vpliva za SZ in še samo na 10 % za Velikho Britanijo, a še teh 
borih 10 % je pod močnim pritiskom maršala Tita. Ta pritisk je bil tako 
močan, da sta morali obe vladi premikati sto tisoč vojakov, da bi se mogli 
braniti, če bi Tito napadel. Dalje omenja Churchill nepravilnosti Jugoslova­
nov do Italijanov v Julijski krajini, kamor so prišle enote JA. Toda te ne 
bi tja prišle, če ne bi bilo velikanskega in dobrodošlega ruskega prodiranja 
od vzhoda in severa in če ne bi maršal Alexander na italijanski fronti vezal 
27 sovražnih divizij in jih končno ne prisilil k predaji. Zato ni mogoče trditi, 
da je maršal Tito sam osvobodil to ozemlje, temveč premikanje daleko večjih 
sil na zahodu in vzhodu, kar je prisililo Nemce k strateškemu umiku z Bal­
kana. Ce je Tito sprejel zahtevano črto, ni s tem prejudicirano še nič; o tem 
se bomo skupaj pomenili v Berlinu. Izrazi maršala Alexandra so bili v glav­
nem vzeti iz Trumanovega poročila. Ne vidim razloga, zakaj bi se prepirali 
in to še posebej zaradi naroda, kateremu smo pomagali. In to pomagali prej, 
preden ste bili vi v stanju vpostaviti kakršnokoli zvezo z'njim. Tudi ni videl 
razloga, da bi se opravičeval zaradi maršala Alexandra, ko niti ne ve, ali 
je res prav tako pisal.28 
Zanimivo bi bilo sedaj vsaj na kratko pregledati, kako je bilo v tem 
času zlasti v Trstu, a nimamo časa za to. Ne mislim pa, da bi bilo prav to 
poglavje zapostavljati in ne pisati o vsem tem, saj bi bilo vsestransko izred­
no poučno. Oglejmo si raje, kaj je delala italijanska vlada v tem času. Od 
začetka maja do konca julija 1945, ko so se zaenkrat končale razburljive 
zadeve v Julijski krajini, je italijanska vlada, čeprav zelo omejena v svoji 
aktivnosti, manevrirala s poudarjanjem različnih nasvetov AA: 1. naj ti za­
sedejo vso Julijsko krajino, sporna vprašanja pa naj se rešujejo kasneje; 2. 
vsa administracija v Julijski krajini naj bo v rokah ZVU kot v ostali Italiji, 
saj so jo osvobodili AA; 5. grožnje, da bo vlada odstopila, če ostane Trst pod 
jugoslovansko kontrolo in da je neizogibno, da bo za to vlado prišla nacio­
nalistična in reakcionarna vlada. 
Prvo zelo previdno izjavo o italijanski vzhodni meji je dala italijanska 
vlada šele maja 1945 in to na ameriško sugestijo, da bi prišla v postew Wil-
sonova črta iz konca prve svetovne vojne (Peč—Triglav—Učka—Raša). De 
Gasperi je izjavil, da bo italijanska vlada ob prikladnem času sprejela miro­
ljuben in pravičen kompromis. Nova, Parrijeva vlada je s tem v zvezi konec 
junija poudarila, da še vedno upa na direktna pogajanja z Jugoslavijo, toda 
ob sodelovanju zaveznikov in na temelju politike prijateljstva in dobrega 
sosedstva. Ko je De Gasperi zvedel za Morganovo črto, je protestiral, da je 
2 8 Boji KPJ, 48. 
16 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
krivična, sredi julija pa je predlagal, naj bi se okupacijskim četam v Julij­
ski krajini priključile še italijanske. Šef ZVU je to odločno odklonil kot 
povsem izključeno. Par dni pred tem je predsednik vlade izjavil za tisk: 
Italija se mora osvoboditi vezi kapitulacijskega stanja in je kot mladoletni 
otrok, ki ne more narediti ničesar brez svojega varuha.2 9 
Sredi avgusta je italijanska vlada pristala na predlog ameriške vlade, 
naj bi bila izhodišča za bodoče mejne razgovore Wilsonova črta, pa tudi 
Raša, Lošinj in Cres in zahtevala je poseben režim za Reko in Zadar ter 
velike olajšave za mednarodno trgovino v tržaškem pristanišču. De Gasperi 
je priznal, da ima Jugoslavija iz etničnih in gospodarskih ozirov pravico do 
nekaj popravkov rapallske meje, za kar pa naj bo izhodišče Wilsonova črta, 
četudi bi ta prinesla Italiji bridke izgube. Dne 27. avgusta je izjavil, da bi 
bili Italijani srečni, če bi se mogla najti jasna etnična meja med Italijani in 
Slovani. Ker pa te možnosti ni, mora priti do kompromisa, k i ne sme oško­
dovati koristi obeh strani in mora omogočiti sodelovanje za ustvaritev boljše 
bodočnosti.30 
Dne 11. septembra 1945 je začel v Londonu zasedati svet zunanjih mini­
strov 5 velesih, ki je imel nalogo pripraviti vsè potrebno za sklenitev mirov-
ne pogodbe z Italijo in drugimi satelitskimi državami Nemčije, razen z Nem­
čijo samo. Vlada ZDA je poslala svetu noto, naj služi za določitev meje med 
Jugoslavijo in Italijo Wilsonova črta, na severu s korekturo v korist Jugo­
slavije, na jugu v korist Italije; Trst naj pripade Italiji, najvažnejši del pri­
stanišča pa naj se internacionalizira. Italija se mora odreči vsem zahtevam 
do Albanije, Zadar in dalmatinski otoki pridejo k Jugoslaviji.31 Svet je po­
zval tudi vse zavezniške vlade, ki so bile v vojni z Italijo, torej Jugoslavijo, 
Avstralijo, Kanado, Novo Zelandijo in Južno Afriko, naj povedo svoje o 
bodoči italijanski meji v pismeni obliki kot tudi Poljsko, Belorusijo in Ukra­
jino; Svoje bo mogla povedati tudi italijanska vlada.32 
Dne 17. septembra je izročil jugoslovanski veleposlanik v Londonu svetu 
noto: Jugoslavija zahteva vključitev Julijske krajine in Trsta kajti od 970.000 
prebivalcev sta dve tretjini Slovanov in tretjina Italijanov, ki niso strnjeno 
naseljeni, temveč živijo le v manjših jezikovnih otokih sredi slovanskega 
ozemlja. Tudi ni nobenih gospodarskih razlogov za vključitev Trsta Italiji 
in pomembne komunikacije v Trst, zlasti železnica, tečejo v glavnem čez 
jugoslovansko ozemlje. Jugoslovanska vlada je pripravljena dati italijanske 
manjšinske šole in vse manjšinske pravice, če bo to ozemlje vključeno v 
Jugoslavijo.33 Naslednjega dne je svet poslušal zahteve Jugoslavije in Italije. 
Jugoslovansko stališče je zastopal E. Kardelj in je vsebovalo tri temeljne 
zahteve: 1. etnično mejo proti zahodu, to je mejo med strnjeno naseljenim 
slovenskim prebivalstvom in romansko večino podeželskega prebivalstva. Za­
radi gospodarskih in prometnih ozirov je zahteval manjšo korekturo tehnične 
meje proti zahodu; 2. pri določanju meje je Kardelj zahteval uporabljati prin­
cip, da mesta pripadajo podeželju, pristanišča pa svojemu naravnemu- za-
» ADG 1945, 322; de Castro, 153—162. 
3 0 ADG 1945, 399. 
3 1 ADG 1945, 446. 
3 2 ADG 1945, 435—436. 
3 3 ADG 1945, 438. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1973 ^ 
ledju; 4. Trst pripada Jugoslaviji (kot avtonomna ali federalna enota), pri­
stanišče pa naj bo svobodno.34 
Jugoslovanska baza za pogajanje naj bi torej bila bivša avstrijsko-itali-
janska meja iz 1866, ki bi se najbolj ujemala z etnično mejo na severu v 
korist Jugoslavije, na jugu pa v korist Italije. Vse te temeljne zahteve je 
Kardelj podprl i znanimi političnimi, zgodovinskimi, geografskimi in etno­
grafskimi dokazi in elementi. Od Kardeljevh političnih argumentov se mi zdi 
to pot še posebej potreba poudariti, da ni nobene razlike med Italijo in fa­
šistično Italijo. Ta' je' že pred fašizmom preganjala slovanski živelj in ga por 
skuša preganjati tudi po vojni. Temu argumentu b i dodal samo še tale par­
tizanski argument:" še nikdar se ni italijanska vojska tako zagrizeno borila 
prav na slovenskem ozemlju kot v času od strmoglavljenja Mussolinija in do 
kapitulacije Italije. Šele po tej spričo skoraj da čez noč nastalih novih par­
tizanskih enot, so Italijani začeli odmetavati orožje kot doslužene fižolove 
preklje, v en glas zatrjevali, da so komunisti in prepevali Bandiera rossa. 
Če je imel Kardelj — poleg tehtnih argumentov za svoje zahteve — na 
svoji strani vso moralno 'dolžnost zahtevati pravico za jugoslovanske narode, 
ki so ga pri tem še kako podpirali, pa se je znašel sposobni in v starem av­
strijskem parlamentarizmu izšolani italijanski diplomat in parlamentarec v 
dokaj težkem položaju. Vse, kar je de Gasperi pred svetom povedal, skoraj da 
ni bilo res, resnične so bile le italijanske besede, ki so bile povedane, njihova 
vsebina pa je bila'do nas krivična in neutemeljena. Ce bi ne imel italijanski 
diplomat že na začetku podpore vlad ZDA in Velike Britanije in kmalu za 
tem — iz meni še danes nejasnih vzrokov — tudi Francije, bi težko vnovčil 
tudi najmanjšo svojo zahtevo. 
Kot bazo za pogajanja je de Gasperi inorai sprejeti od ZDA predlagano 
Wilsonovo črto, z nekaterimi korekturami v korist Italije. De Gasperi je 
poudaril naj bi prišlo do častne mejne črte med obema deželama in da hoče 
Italija s to žrtvijo ohraniti mir na Jadranu. Da bo to res žrtev, je začel 
navajati razne argumente. Po geografskem argumentu je italijanska naravna 
meja Snežnik—Bakarski zaliv (kot vododelnica Jadran—Črno morje), kot 
zgodovinski argument, da je Julijska krajina že 2000 let latinska, kot etno­
grafski moment, da idealne etnične črte ni, kot-gospodarski argument, da 
rabi Italija raški premog in istrski boksit in kot politični argument pa, da je 
bila za Jugoslavijo'konec.prve svetovne vojne Wilsonova črta sprejemljiva, 
za Italijo pa žrtev. Končno je poudaril, da fašističnega preganjanja ni kriv 
italijanski narod, ker je sam trpel pod fašizmom, sicer pa so konec te vojne 
Jugoslovani analogno preganjali italijanske državljane in da Italija ne bo 
sprejela kaznovalne mirovne pogodbe zaradi. fišističnih izgredov.35 
Svet je 19. septembra sklenil, naj namestniki zunanjih ministrov preteh­
tajo probleme jugoslovansko italijanske meje in to: 1. katera meja naj bi 
bila etnična in bi jamčila,.da bi prišlo najmanj te ali one narodnosti pod 
tujo oblast; 2. vse to. je treba preiskati pred odločitvijo na terenu samem; 3. 
namestniki zunanjih ministrov naj pripravijo elaborat o internacionalnem 
režimu tržaškega pristanišča, da pristanišče in komunikacije ne bodo slu­
žile samo Jugoslaviji in Italiji, temveč tudi mednarodnemu prometu pred-
3 4 ADG 1945, 439. . 
3 5 Valussi, 190—194; Novak, 240—252. 
2 Zgodovinski časopis 
18 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
vsem držav srednje Evrope.3 6 Ameriška delegacija je predlagala, naj namest­
niki ministrov pri študiju vseh problemov upoštevajo Wilsonovo črto kot 
bodočo mejo in to tako, da bo del Julijske krajine pretežno slovenski, del pa 
mešan. Pri tem morajo upoštevati gospodarske vidike. Britanska delegacija 
je predlagala, da je treba upoštevati gospodarske, a striktno tudi etnične 
ozire, delegacija SZ pa, da se Trst, pa naj ima že kakršnokoli prebivalstvo, 
ne more odrezati od naravnega zaledja. 
Jugoslovansko veleposlaništvo v Londonu je 26. septembra izdalo ko­
munike, da se zadnje dni pojavlja v tisku tendenca, da bi bila internacionali­
zacija Trsta pomirjevalni kompromis celega problema. Toda — pravi nota — 
treba je ločiti med mestom in pristaniščem. Na pristanišču so poleg Jugo­
slavije zainteresirane še druge države in dobi naj mednarodno upravo. Na 
internacionalizacijo mesta pa Jugoslavija pod nobenim pogojem ne more pri­
stati in ima absolutno pravico do mesta; ima sicer mešano prebivalstvo (Ju­
goslovanov je več kot 40%), a leži na etnično povsem slovenskem ozemlju.37 
S 33. sejo je svet 2. oktobra zaključil svoje zasedanje v Londonu. Kardelj 
je 5. oktobra v svoji izjavi poudaril tri temeljne jugoslovanske zahteve do 
Italije: vso Julijsko krajino, Trst s prosto luko in reparacije. Istega dne je 
ameriški zunanji minister obvestil Amerikance, da je bil splošni sklep sveta, 
naj pri določitvi jugoslovansko italijanske meje obvelja etnično načelo, Trst 
pa naj postane svobodno pristanišče pod mednarodno kontrolo. Angleški zu­
nanji minister Bevin je 9. oktobra izjavil pred spodnjim domom, da se je za 
težko vprašanje jugoslovansko italijanske meje in Trsta našla prikladna 
rešitev.38 
To je bila vsekakor preoptimistična trditev. Italijanska vlada je 7. no­
vembra sporočila vladi ZDA, da je pripravljena pristati na Wilsonovo črto, 
če postaneta Reka in Zadar avtonomna in da je pripravljena demilitarizirati 
Pulo, če Jugoslavija opusti svojo mornariško bazo v Boki Kotorski. Na to je 
zunanji minister Byrnes zelo previdno odgovoril, da želijo ZDA dati Italiji 
njej pripadajoče mesto v povojnem času.39 
De Gasperi je začetek decembra 1945 sestavil novo vlado, v kateri je 
Togliatti še ostal minister, 16. decembra pa se je v Moskvi začela nova kon­
ferenca sveta, na kateri pa ni bilo Francije in Kitajske. Konferenca je tra­
jala do 26. decembra. Med drugim so na njej določili, da bodo predloge za 
mirovno pogodbo z Italijo izdelali zunanji ministri Velike Britanije, ZDA, 
SZ in Francije in da bodo, če bo vse pripravljeno sklicali na mirovno kon­
ferenco zastopnike petih velesil kot tudi Avstralije, Belgije, Belorusije, Bra­
zilije, Kanade, ČSR, Etiopije, Grčije, Indije, Nizozemske, Nove Zelandije, 
Poljske, Južne Afrike, Jugoslavije in Ukrajine. De Gasperi je takoj pro­
testiral, zakaj ni bila povabljena tudi Italija, saj je bila cobelligerante.40 
Na ponovno ponujanje še Parrijeve vlade, da se hoče Italija pod goto­
vimi pogoji sporazumeti z Jugoslavijo, je Tito 17. decembra povedal tri ju­
goslovanske pogoje: 1. italijanska vlada mora priznati, da je bila Jugosla­
vija žrtev italijanske agresije, a pri tem ne sme valiti krivde samo na Musso-
» ADG 1945, 440. 
" ADG 1945, 449. 
» ADG 1945, 465, 446, 470. 
» ADG 1945, 514. 
« ADG 1945, 586, 588. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 1 9 
linija ali katerokoli drugo osebnost. Napad je zgodovinsko dejstvo, ki se ga 
ne da tajiti; 2. italijanska vlada mora priznati, da je Jugoslavija ob itali­
janski okupaciji utrpela strahovite žrtve in škodo in 5. Italija mora priznati 
že večkrat predložene jugoslovanske teritorialne zahteve. Dostavil je še, da 
Jugoslavija res ni kriva, če je toliko različnih mnenj med obema državama 
in da upa, da bodo zavezniki sporna vprašanja pravično rešili. Tudi to je 
de Gasperi hitro pograbil. Izrazil je upanje, da bo prišel z jugoslovansko 
vlado v direktne stike in zato je prosil velesile, naj bi Italiji dovolile upo-
staviti normalne diplomatske odnose.41 
Namestniki zunanjih ministrov so sredi januarja 1946 začeli z osnutki mi­
rovnih pogodb z Italijo, Romunijo itd., že 22. januarja pa začeli sestavljati 
komisijo izvedencev Velike Britanije, ZDA, Sovjetske zveze in Francije, ki 
naj na samem terenu pretehta ozemeljske zahteve Jugoslavije in Italije.42 
Februarja 1946 se je začel zanirrrati zlasti britanski spodnji dom za napredek 
priprav za mirovno pogodbo z Italijo pri ugotavljanju jugoslovansko itali­
janske meje. Zato je zunanji minister Bevin 21. februarja poudaril, da mora 
tod vladati pravičnost, ki naj uredi nesoglasja med etničnimi mejami obeh 
dežel in gospodarskimi razlogi. Dejal je, zakaj ne bi prišlo do soglasja, ki bi 
kljub etničnim mejam dajal obema deželama gospodarske koristi? Konec 
februarja je ponovno poudaril, da mora komisija strokovnjakov na terenu 
ugotoviti prvenstveno etnično mejo, da bo le minimum prišel v drugo državo, 
pri tem pa bo morala upoštevati tudi gospodarske in geografske pogoje. Pre­
tehtati mora tudi vse elaborate o mejah, ki jih je svet dobil od jugoslovanske 
in italijanske vlade.43 
Delo komisije izvedencev, ki se je mudila na terenu od 7. marca do 5. 
aprila 1946, je bilo naporno, pa tudi odgovorno. Obiskala je področje med 
Wilsonovo črto in bivšo avstrijsko italijansko mejo ter Beneško Slovenijo 
ter zbrala podatke iz petih mest, 27 vasi, 52 razgovorov in 4000 peticij. Na 
splošno lahko rečemo, da je imela ameriška delegacija za podlago avstrijsko 
štetje iz 1910, da je bila angleška najbolj natančna, francoska precej površna, 
sovjetska pa je imela natančna navodila svoje vlade. Predlagane mejne črte 
so bile zelo različne. Ameriški predlog je bil za Italijo najbolj ugoden in se 
je v glavnem opiral na Wilsonovo črto ih bi s popravkom na severu dajal 
Jugoslaviji dolino Soče, Trnovski gozd, Komenski Kras, gorato Istro in Učko, 
a Italiji največ Slovanov. 
Angleška linija je na severu skoraj sovpadala z ameriško, v Istri je na­
redila nekaj korektur in dajala Jugoslaviji Raso. Najbolj se je približala — 
a ne povsem — od Jugoslavije zahtevani etnični meji sovjetska linija; da­
jala je Jugoslaviji vso Istro, Trst, Tržič, Gorico in del Furlanske nižine. 
Francoska črta naj bi bil nekak kompromis: Peč—sredina doline Judrio— 
Sabotin—vzhodni rob. Gorice—Repentabor—Bazovica. V Istri je puščala Ita-
liji le severozahodni sektor do Mirne in morja in dajala Jugoslaviji Poreč, 
Rovinj in Pulo. 
O ostalem, zelo zanimivem materialu dela komisije se na tem mestu 
ne moremo baviti. Dne 25. aprila 1946 se je začelo v Parizu ponovno zase-
4 1 ADG 1945, 576. 
4 2 ADG 1945, 617, 622. 
4 3 ADG 1946, 657, 664. 
2* 
2 0 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
danje sveta zunanjih ministrov štirih velesil, ki je trajalo do 16. maja. Že na 
drugi seji je bila soglasno sprejeta preambula mirovne pogodbe z Italijo, v 
kateri je bila obsojena kot vojni krivec. Zaradi spora glede reparacij pa so 
morali postaviti posebno komisijo.44 Na seji konec aprila je vsak od četverice 
predlagal predlog mejne črte svoje komisije, po daljši debati pa je obveljal 
predlog Molotova, naj povesta svoje mnenje tudi predstavnika Jugoslavije 
in Italije. 
Tako je Kardelj 3. maja po zgodovinskem prerezu Julijske krajine vse 
do fašističnega raznarodovanja poudaril, da noben predlog, tudi sovjetski 
jugoslovanskim zahtevam ne odgovarja. Iz političnih in gospodarskih ozirov 
Jugoslavija s polno pravico zahteva Trst in Gorico. De Gasperi pa je, na­
sprotno, pohvalil delo komisij, le začuden je bil, zakaj komisije ne poročajo 
tudi "o Reki, Zadru in otokih. Začuden je bil, kako bi moglo priti po sovjet­
skem predlogu 600.000 Italijanov pod tujo oblast in da noben od predlogov 
ne upošteva Wilsonove črte kot ga je postavila Italija in na katerem še vedno 
vztraja. Bil pa bi pripravljen diskutirati o kompromisu za svet med Wilso-
novo in predlagano ameriško črto. V peturni debati je Molotov poudaril znano 
tezo o Julijski krajini kot izhodišču za italijansko imperialistično osvajanje 
proti vzhodu, poudaril pa tudi, da se Trst ne more odcepiti od Julijske kra­
jine, kot se ne more glava od telesa. Zahodni predlogi delijo Julijsko krajino 
na dva dela, kar je vseskozi napačno in bi vso zahodno obalo dobila Italija. 
Ostali člani sveta niso povedali mnogo tehtnega, vsak je le zagovarjal preciz­
nost in nepristransko delo svoje komisije. Padla je beseda o plebiscitu za 
ozemlje med sovjetsko in ameriško črto, ali — kot je predlagal Molotov — 
v vsej ' Julijski krajini in Istri. Svet je odklonil tudi predlog Molotova, naj 
bi dali Trst Jugoslaviji, SZ pa bi popustila pri reparacijah. 
Sredi maja so se zahodni zavezniki odločili za francosko črto kot zadnji 
kompromis in še kot najboljšo rešitev. To zasedanje so končali 16. maja in 
ostal je še vedno največji in najtežji problem, Trst.4 5 
Ko je Molotov razlagal uspehe tega zasedanja v vodilnih sovjetskih časo­
pisih in se nekako opravičeval, da je tudi on glasoval za francosko črto, je 
zapisal, da so že priprave na konferenco pokazale, kako ena velesila poskuša 
vsiljevati svoje mnenje drugima dvema in da sta Velika Britanija in ZDA 
ustvarili blok, ki se je upiral upravičenim zahtevam SZ. In podobno. 
Referendum za republiko ali monarhijo v Italiji je 2. junija prinesel 
republiko (12 milijonov glasov za republiko in 10 milijonov za monarhijo), 
istočasne volitve za konstituanto p a so prinesle 207 mest klerikalcem, 115 mest 
socialistom in 104 komunistom.46 Pred spodnjim domom je o zasedanju sveta 
Bevin poudaril, da je predlagana sovjetska črta nasprotovala sklepom lon­
donskega zasedanja, da se mora meja v prvi vrsti ozirati na etnično načelo. 
O Trstu pa je dejal, da ga britanska vlada ne misli dati Jugoslaviji.47 
Dne 8. junija je Tito podpisal v Moskvi znatno razširjeno pogodbo na 
podlagi jugoslovansko sovjetske pogodbe od 11. aprila 1945. Sredi junija se 
je konferenca v Parizu nadaljevala in trajala je mesec dni. 
« ADG 1946, 731, 732. 
4 5 ADG 1946, 737, 739, 751, 752. 
« ADG 1946, 772. 
« ADG 1946, 773. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 2 1 
Začela se je zelo razgibana dejavnost, ki je dosegla višek 29. junija, ko 
je francoski delegat predlagal in obrazložil predlog ustanoviti iz Trsta in 
okolice neko avtonomno enoto za dobo desetih let. Molotov k predlogu bistve­
nih pripomb ni imel in 3. julija je svet že sprejel nekoliko spremenjeni fran­
coski predlog, ki ga je postavil Byrnes. Predlog govori o ustanovitvi STO 
pod varstvom varnostnega sveta (VS) OZN in to zahodno od francoske črte 
od Devina do Novega grada. Postavili so posebno komisijo, ki naj bi za 
mirovno konferenco izdelala osnutke vseh potrebnih instrumentov za bodočo 
novo državno enoto.48 
Tako smo prišli do v svetu sprejetega predloga o ustanovitvi STO in 
sprejetega predloga, da dobi Jugoslavija večji del Julijske krajine, zahodno 
obalo Istre, Pulo, Reko, Zadar in otoke, Italija pa Beneško Slovenijo, Kanal­
sko dolino in Gorico. Obe, Jugoslavija in Italija sta bili proti ustanovitvi STO 
in vsaka je hotela Trst zase. Takoj je začela v zahodnem tisku nastajati tale 
razlaga: če bi dobila Trst Italija, bi ga AA začeli uporabljati za svoje po­
membno vojaško oporišče, če pa Jugoslavija, bi ga uporabljal za iste namene 
vzhodni blok. Tako daje STO možnost uporabljati pristanišče obema blokoma. 
Pomembnejše se mi zdi, da bi STO, če bi zaživel takoj, prinesel razpoko v 
železni zavesi. 
Sprejeti Byrnesov predlog je bil tehnično težko izvedljiv in kompliciran. 
Posebna komisija, ki naj bi za mirovno konferenco izdelala potrebne predloge, 
je obtičala že pri določitvi oblasti guvernerja STO. Zahodne velesile so bile 
za guvernerja z diktatorsko močjo, SZ pa za močan tržaški parlament ter 
temu odgovorno vlado in guvernerja — uradnika. 
Na povratku iz Pariza je Kardelj v Ljubljani dejal, da predlogov pariške 
konference jugoslovanski narodi ne bodo nikdar sprejeli, saj se je ponovilo 
podobno kot konec prve svetovne vojne. Obljubil je, da bo jugoslovanska 
delegacija ob podpori SZ nadaljevala boj na mirovni konferenci in pristavil, 
da se pravična rešitev ne more vselej doseči z večino glasov. Tudi Italija je 
protestirala najprej s tem, da je padla vlada, a De Gasperi je kmalu sestavil 
novo, to pot brez Togliatti ja.49 
Mirovna konferenca 21 narodov, ki se je začela 29. julija 1946 v Parizu, 
je trajala do 15. oktobra istega leta. Vsaka država — udeleženka je mogla 
predložiti amandmaje k nam že znanim soglasno sprejetim predlogom sveta. 
Razprava je tekla v politično teritorialni komisiji in v plenumu. Kardelj je 
govoril 1. avgusta in ponovil zahteve po etnični meji, francosko črto pa je 
obsodil kot negacijo bistvenih načel NOB (Združena Slovenija itd.). Dne 
10. avgusta povabljeni De Gasperi je v uvodu dejal, da bo govoril kot Italijan, 
kot demokrat, antifašist in kot reprezentant nove italijanske republike. V 
ciceronianskem stilu je hvalil, kaj vse je Italija doprinesla k zavezniški stvari 
in še poprej, zato se republikanska Italija ne sme obravnavati kot fašistična. 
Trdil je, da je predložena pogodba do skrajnosti trda, STO pa nesprejemljiv. 
Kardelj mu je odgovarjal 12. avgusta in poudaril, da vojne ni hotel samo 
Mussolini, temveč italijanski imperializem že od londonske pogodbe 1915 
dalje. Mazzini in na kâtere se je De Gasperi še skliceval, so učili, da se 
Italija končuje na Soči, a italijanska politika, ki sicer hoče prijateljstvo s 
4 8 ADG 1946, 800. 
4 5 ADG 1946, 800, 801. 
2 2 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
Slovani, ne zahteva samo Julijske krajine, temveč tudi Dalmacijo. Take poli­
tike seveda ne podpira italijanski narod, temveč finančni, industrijski ter 
trgovski kapital in nacionalisti. Ni to delegacja nove Italije, temveč ista, ki 
je diktirala imperialistični mir konec prve svetovne vojne. Tudi Molotov je 
odgovarjal De Gasperiju in dejal, da SZ priznava zgodovinske zasluge Italije 
in upa v njeno bodočnost, zanima pa jo tudi, kakšen. delež bo doprinesla 
k ustvaritvi prijateljskih odnosov z ostalimi narodi in k miru v Evropi. Pred­
vsem se mora otresti fašistične miselnosti. 
V tem času so se močno zaostrili odnosi med Jugoslavijo in ZDA zaradi 
nekontroliranega preletavanja ameriških letal in kršenja jugoslovanskega 
zračnega prostora ter naših energičnih reakcij. Prišlo je celo do ameriške 
ultimativne note, vendar se je ta montirana zadeva, ki je sprožila Teliko 
ogorčenje v ZDA, proti koncu avgusta srečno končala. Tudi to je poskušala 
izrabiti italijanska vlada in ponovno začela poudarjati, da predlog nove meje 
krši etnično, geografsko, gospodarsko in moralno načelo, zahtevala je vklju­
čitev v STO ozemlje do Pule, Brione, Lošinj, zahtevala je korekturo meje 
pri Gorici na Sveto Goro in na vzhodni breg Soče zaradi elektrarn itd. S po­
sebnim pismom se je v začetku septembra oglasil tudi Bonomi, ki je trdil, 
da šteje italijanski narod Julijsko krajino kot sestavni del svojega ozemlja 
že od antičnega Rima dalje, da že od risorgimenta poskuša osvoboditi svoje 
brate tudi tod. Bolj zanimiv je bil polemičen odgovor Višinskega, ki je teme­
ljito osmešil Bonomijeve »zgodovinske« trditve, mu je pa tudi očital, da je 
bil za časa fašizma nekaj časa celo vojni minister in poudaril, da je pri 
rapallski tatvini sodeloval tudi Sforza. 
Politično teritorialna komisija ni sprejela nobenega od 14 amandmajev, 
ki so jih predlagale poleg Jgoslavije razne države. Tudi v debati o statutu 
STO, zlasti o imenovanju in funkcijah guvernerja je končno obveljal fran­
coski predlog. Prvi predlog o sprejemu francoske črte za novo mejo med 
Jugoslavijo in Italijo in drugi predlog o ustanovitvi STO je plenum mirovne 
konference sprejel 9. oktobra. Prvega s 14 glasovi za, 5 proti in 2 vzdržanima, 
drugega pa s 15 za in 6 proti. Molotov je glasoval za oba predloga, dočim 
so bile poleg Jugoslavije proti še Poljska, ČSR, Ukrajina in Belorusija. Sledilo 
je še dosti govorov za in proti, šef jugoslovanske delegacije pa je vložil 
protest, da takih predlogov Jugoslavija ne more sprejeti. 
Ostala je še zadnja možnost, kakšen bo definitivni tekst mirovne pogodbe, 
ki ga bo izdelala bodoča konferenca sveta zunanjih ministrov v New Yorku. 
Ta se je začela 4. novembra in je trajala do 12. decembra 1946. Medtem je 
zbudil pozornost prihod Togliattija v Beograd in njegov intervju za Unita 
7. novembra 1946. V njem je poudaril, da je v Jugoslaviji resnični demo­
kratični režim in da so dane vse možnosti za prijateljsko sožitje z Italijo. 
Povedal je tudi, da je Tito pripravljen prepustiti Trst Italiji, če ostane Go­
rica jugoslovanska, a le pod pogojem, če bo Trst dobil resnični demokratični 
Težim. Končno Togliatti svari italijansko vlado, naj reši vsa sporna vprašanja 
z Jugoslavijo.50 Italijanska vlada je ta predlog, ki pa po Togliattijevem kas­
nejšem zatrdilu ni bil predlog, temveč samo izhodišče za diskusijo, odklonila.51 
5 0 ADG 1946, 917. 
5 1 ADG 1946, 919. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 2 3 
Če bi na kratko strnili vsebino newyorskega zasedanja, so bile glavne 
jugoslovanske zahteve internacionalizacija Trsta z demokratično upravo, 
vključitev v Jugoslavijo tistega dela Istre, ki naj bi ga vključeval STO, vklju­
čitev koridorja med Trstom in Devinom ter kritika odrezanja Gorice od njene 
pokrajine. Italijanske zahteve pa so bile: plebiscit za vsa sporna ozemlja v 
Julijski krajini, če pa tega ne, vključitev zahodne istrske obale in Pule v 
ST,0. Kljub temu, da je SZ močno podpirala Jugoslavijo, je svet končno 
sprejel sklepe mirovne konference in začasni statut STO. 
Konferenca v bistvu ni razpravljala o meji med Jugoslavijo in Italijo, 
poskušala pa je rešiti tržaški problem na podlagi francoskega predloga o 
stalnem statutu STO. Soglasno so rešili vse, ne pa vprašanje guvernerja.52 
Tako je VS 10. januarja 1947 potrdil le začasni statut STO, pogodbo o tržaški 
svobodni luki in sprejel točno določene dolžnosti začasne uprave STO.5 3 
Ob povratku iz ZDA je De Gasperi podal ostavko svoje vlade in izjavil, 
da je italijanska vlada še vedno pripravljena priti z Jugoslavijo do direktnega 
sporazuma, čeprav ta doslej ni upoštevala še nobene italijanske zahteve. Jugo­
slavija je 23. januarja vzpostavila diplomatske odnose z Italijo. Istega dne 
je dobil De Gasperi mandat za sestavo nove vlade, v kateri so komunisti še 
ostali. Konec januarja 1947 so zavezniki odpravili ZVU v Italiji, njeno funk­
cijo pa je prevzel glavni stan zavezniških sil v Italiji.54 
Deseti februar 1947 velja kot datum podpisa mirovnih pogodb v Parizu, 
čeprav so jo člani sveta podpisali že nekaj dni poprej. V dokumentih mirovne 
pogodbe z Italijo je natančno opisana meja, obseg STO in dodan poudarek, 
da ga priznajo zavezniške sile in Italija in da so enotni, da skrbi za nedotak­
ljivost STO varnostni svet. Rečeno je tudi, da italijanska suverenost nad STO 
preneha, ko bo stopila mirovna pogodba v veljavo, nakar se bo STO upravljal 
po pooblastilni listini sveta zunanjih ministrov o začasni upravi, ki jo bo 
potrdil VS. Ta listina bo ostala v veljavi, ko bo VS potrdil končni statut STO. 
Italija je morala plačati 360 milijonov dolarjev reparacij in to 125 milijonov 
Jugoslaviji, 105 Grčiji, 100 SZ, 25 Etiopiji in 5 Albaniji.55 
Pred podpisom pogodbe je izjavil naš zunanji minister Simić, da se jugo­
slovanski narodi s podpisom pogodbe ne odrekajo ozemljem, ki so etnično 
njihova in si še naprej lastijo pravico do njih, ne glede na etnične spremembe, 
ki bi nastale v bodoče zaradi tujega gospodstva. Tudi Italijani niso bili zado­
voljni, saj ni bil sprejet niti en popravek meje, ki so ga zahtevali. 
II 
Drugo poglavje sega do takoimenovane trojne izjave zahodnih velesil 
20. marca 1948 in obsega razdobje dobrega, leta. V svetovni zgodovini je to 
razdobje značilno po prvih začetkih hladne vojne, tistega čudnega in težko 
opredeljivega stanja, ko ni bilo ne vroče in krvave vojne pa tudi ne miru. 
Če rečemo še bolj razločno, to je bilo razdobje silnih konfliktov ' moči in 
5 2 ADG 1946, 949—950. 
5 3 ADG 1947, 972. 
и ADG 1947, 980—988, 984, 987, 998, 1004. 
5 5 ADG 1947, 1007—1010. 
24 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
ideologije med vzhodom in zahodom. Kér sta za' vsako vojno potrebna dva 
tabora, sta se oba bloka, ki smo jih opazili že v prvem poglavju, v tem našem 
razdobju začela krepiti in tudi formalno nastajati. 
Prvi od temeljnih kamnov zahodnega bloka je bila Trumanova doktrina 
(maj 1947), to je pomoč 400 milijonov dolarjev Grčiji in Turčiji z zelo ne­
dolžno nekoliko kasnejšo klavzulo, da se. mir ne more graditi na človeški 
stiski.55a Dopolnilo' Trumanove doktrine je bil Marshallov plan za obnovo 
gospodarskega sistema v Evropi. Načrt, objavljen začetek-junija pravi na za­
četku, da bo "spraševanje po hrani v Evropi v par letih večje, kot pa bi je 
mogla Evropa plačati. Zato je dolžnost ZDA pomagati, da bi prišlo do zdravih 
gospodarskih odnosov ne glede na deželo in njen družbeni sistem, pomagati 
proti revščini, lakoti, pa tudi dvomom in kaosu. Vsaka vlada torej lahko prosi 
za to pomoč, vendar mora priti iniciativa za to iz Evrope, vključno SZ in 
Veliko Britanijo. 
Vlada SZ je 25. junija 1947 na povabilo vlade ZDA k pristopu priznala, 
da je trenutna naloga evropskih dežel čimprejšnja rehabilitacija gospodarskih 
sistemov in da je jasno, da bi bila ta naloga olajšana s pomočjo ZDA. Že čez 
dva dni se je Molotov tudi udeležil prve tajne britansko francoske konference 
v Parizu, kjer so o tem načrtu razpravljali, jugoslovanska vlada pa je še 
istega dne izjavila, da je zainteresirana na tem načrtu, če služi miroljubnemu 
sodelovanju med narodi in če temelji na načelih OZN. 
Toda že 28. junija 1947 je izjavila sovjetska vlada, da vmešavanje ene 
države v gospodarske razmere druge ne more voditi do dobrih rezultatov in 
da je nemogoč nek skupni gospodarski program za evropske države. Zato 
naj vsaka država posebej pošlje svoja deziderata vladi ZDA. Na to je 1. julija 
zunanji minister Marshall zelo ostro reagiral in poudaril, da ZDA pri tem 
nimajo nobenih imperialističnih ciljev, to je politične in gospodarske odvis­
nosti Evrope od ZDA. Povabil je 22 držav na drugo konferenco v Parizu, 
na katero pa nobena država vzhodnega bloka ni prišla. Jugoslovanska vlada 
je odgovorila skoraj natančno z besedami sovjetske vlade, da sta za to akcijo 
vlade ZDA takoj zagrabili Velika Britanija in Francija in pri tem niso sode­
lovale tudi druge države. Obstaja torej možnost vtikanja v gospodarske in 
politične razmere enih držav v druge.56 
Churchill je to nastajanje — kot je imenoval — zahodne unije, pohvalil 
12. januarja 1948 in poudaril, da je vesel, da se uresničuje njegova ideja, 
izražena pred dvema letoma v Fultonu, SZ pa je obtožil, da zasleduje impe­
rializem v novi obliki.57 
Na sestanek delegatov KP Jugoslavije, Bolgarije, Romunije, Madžarske, 
Poljske, SZ, Francije, ČSR in Italije septembra 1947 na Poljskem in na objavo 
ustanovitve informbiroja s sedežem v Beogradu, je vlada Velike Britanije 
odgovorila 6. oktobra, da je to rojstvo nove kominterne in formalni konec 
sodelovanja zaveznikov med vojno. Naslednjega dne pa je vlada ZDA pouda­
rila, da je ta ustanovitev oviranje ponovne izgraditve Evrope. V govoru ob 
obletnici oktobrske revolucije 7. novembra 1947 je Molotov dejal: »V sedanjih 
5 5a ADG 1947, 1095, 1108—1109. 
5 6 ADG 1497, 1107, 1127, 1128, 1139, 1142. 
5? ADG 1948, 1337. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 2 5 
pogojih je nujno združiti vse sile antiimperialističnega in demokratičnega 
tabora v Evropi in izven nje v trdno bariero proti aktiviranemu imperializmu 
in njegovi novi agresivni politiki.«58 
Tako se je Jugoslavija v tem drugem razdobju boja za svoje pravice na 
svoji zahodni meji — ne kriva ne dolžna, kot je pokazal kasnejši razvoj 
informbirojevskega spopada — znašla še v težjem položaju. 
Zastopniki štirih velesil v VS'so že 22. februarja 1947 postavili štiri 
kandidate za guvernerja STO,5 9 zakonodajni odbor italijanskega parlamenta 
pa je poslal OZN memorandum, da mirovne pogodbe ne bo ratificiral, ker jo 
smatra kljub podpisu za neveljavno.60 Začetek marca je italijanski parlament 
sklenil poslati delegacijo ameriškemu senatu, francoskemu parlamentu, bri­
tanskemu spodnjemu domu in vrhovnemu sovjetu, ki naj bi pojasnila, da je 
z mirovno pogodbo samovoljno okrnjeno italijansko ozemlje, njena armada, 
letalstvo in mornarica, ki so se herojsko borili za skupno zavezniško zmago, 
ponižani, gospodarska bremena pa neznosna. Zato naj delegacija zahteva 
revizijo mirovne pogodbe v okrilju OZN z dvostranskimi pogodbami med 
zainteresiranimi državami.6 1 
Kljub neugodnemu ozračju je bila 27. aprila 1947 le sklenjena prva go­
spodarska pogodba med Jugoslavijo in Italijo za pet let, a že prvo leto naj 
bi zamenjali blaga v vrednosti 30 milijard lir. Jugoslavija bi dajala istrski 
premog, boksit, les, cement, svinec, baker in druge industrijske metale, Italija 
pa agrume, tkanine, izdelke mehanične, elektrotehnične in kemične industrije, 
tovornjake, precizne instrumente itd.62 
Ker ni bilo jasno, ali bo ameriški senat ratificiral italijansko mirovno 
pogodbo, je zunanji minister Marshall poudaril, da bi neratificiranje.svetovni 
položaj zelo zakompliciralo in ZDA bi se znašle v položaju konec prve sve­
tovne vojne, ko so odklonile vstop v Društvo narodov. Tudi Trumanovo pismo 
senatu je poudarilo nujnost ratifikacije za ameriško zunanjo politiko.63 V 
senatu je namreč obstajala še druga struja, ki je zahtevala nuditi Italiji 
večjo pomoč, odložiti pa ratifikacijo. To bi preprečilo nevarnost komunistič­
nega udara, kajti z odhodom zavezniških čet bi se ta še povečala.64 Ko je 
De Gasperi konec maja 1947 sestavil novo vlado, to pot brez komunistov, 
mu je vlada ZDA čestitala, komunisti in socialisti pa so protestirali. Končno 
je 6. junija ameriški senat pogodbo ratificiral z 79 : 10.65 
VS je znova sprožil vprašanje guvernerja 20.. junija 1947. V treh mesecih 
in pol se je nabralo že 18 kandidatov, a velesile niso dosegle nobenega so­
glasja glede osebe. Zlobni jeziki so začeli govoriti, da tako veliko število 
kandidatov le mika obljubljena letna plača tržaškega guvernerja, stotisoč 
dolarjev. Proces ratifikacije pogodbe se je začel v italijanskem parlamentu 
10. julija 1947. Vladni predlog je bil seveda za ratifikacijo, opozicijski (Nitti, 
Orlando, komunisti, levi socialisti in neofašisti) pa za ratifikacijo, a šele ko 
5 8 ADG 1947, 1207, 1216, 1217, 1244. 
5 5 ADG 1947, 1022. 
6 0 ADG 1947, 1026. 
6 1 ADG 1947, 1031. 
6 2 ADG 1947, 1076. 
6 3 ADG 1947, 1086. 
6 4 ADG 1947, 1086, 1094. 
6 5 ADG 1947, 1140, 1181, 1188. 
26 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
jo bo ratificirala SZ. Vladni predlog je zmagal. SZ je ratificirala pogodbo 
30. avgusta in kmalu za tem tudi Jugoslavija.66 
Ker se je bližal 15. september, dan ko bo začela veljati mirovna pogodba, 
je postajalo aktualno tudi določilo mirovne pogodbe, da ostane v STO le 
5.000 britanskih, ameriških in jugoslovanskih vojakov pod komando britan­
skega generala, dokler ne bo imenovan guverner. Poleg našega odreda je bilo 
v Julijski krajini v stari coni A še 20.000 britanskih in 17.000 ameriških 
vojakov, evakuacija odvisnih sil pa naj bi se začela že 12. septembra.6 7 Ko 
je stopila pogodba v veljavo, je naša vojska zasedla novo državno mejo in 
Pulo in v smislu mirovne pogodbe je prišlo do vključitve v F L R J vsega, kar 
ui padlo pod Italijo in STO. Ustanovitev STO je uradno oznanil britanski 
general Airey in poudaril, da bo do imenovanja guvernerja on začasno oprav­
ljal njegove posle kot najstarejši zavezniški oficir.68 
Še danes je med juristi sporno vprašanje, ali je STO sploh zaživel kot 
tudi vprašanje, ali je italijanska suverenost na ozemlju STO kdaj ugasnila. 
Če bi bilo na to sploh možno dati pravilni odgovor, bi to utegnilo imeti še 
danes neke praktične posledice. Na tem mestu je za nas veliko važnejše 
dejstvo, da se velesile niso mogle zediniti glede guvernerja, predvsem pa so 
to zavlačevale ZDA. Po vsej verjetnosti so hotele obdržati status quo, to je 
predvsem vojaško zasedbo pristanišča in strateške točke, kolikor jih je pač 
bilo na mejah STO proti vzhodu. Proti statusu quo je bila seveda Jugoslavija 
pa tudi SZ. STO je torej ostal pod vojaško upravo in njegov teritorialno 
manjši del, a s Trstom, je ostal pod upravo AA in je postopoma začel dobivati 
ime cona A, večji južni del s Koprom pa je ostal pod jugoslovansko vojaško 
upravo in se je imenoval cona B. Ti dve coni sta potem ostali do londonskega 
memoranduma. 
Ker se torej VS sam ni mogel zediniti in imenovati guvernerja, je nomina-
cijsko pravico prenesel na Jugoslavijo in Italijo, obdržal pa si je pravico 
potrditve. Toda tudi ti dve državi se nista mogli sporazumeti v zakonito 
določenem roku, ki je potekel začetek 1948.69 Sredi januarja 1948 je britanska 
vlada opozorila jugoslovansko, da ta v -coni B krši pravice prebivalcev in 
zavira njihovo politično delovanje.70 Vladi ZDA in Velike Britanije sta sporo­
čili VS, da sta odklonili jugoslovanski predlog o sestavi skupnega glavnega 
štaba oboroženih sil treh držav v Trstu, ker se Jugoslavija nima pravice 
vtikati v notranje razmere cone A.71 
Precej je svet presenetila izjava vlad Velike Britanije, ZDA in Francije 
(isto besedilo je bilo poslano tudi v notah vladi SZ in Italije) 20. marca 1948 
o predlogu vrnitve STO Italiji. Izjava naj bi prišla kot dodatek k mirovni 
pogodbi, ker se VS ni mogel zediniti glede imenovanja guvernerja, Jugosla­
vija pa je bistveno spremenila značaj svoje cone in jo je dejansko že pri­
ključila.72 Zanimivo, da je bila ta izjava slab mesec pred italijanskimi parla­
mentarnimi volitvami in v Italiji je bilo čutiti veliko revolucionarno krizo. 
Izjava je bila tudi slab mesec po spremembi režima v ČSR. 
« ADG 1947, 1107. 
67 ADG 1947, 1195. 
« ADG 1947> 1197. 
« ADG 1948, 1304. 
™ A D G 1948, 1323. 
7 1 ADG 1948, 1332. 
7 2 ADG 1948, 1429. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 27 
III 
Tretje poglavje sega do londonskega memoranduma, to je do 5. oktobra 
1954. Ce se še naprej držimo našega redosleda, si zopet oglejmo spričo kakšnih 
velikih svetovnih dogodkov se je razvijala aktivnost okrog Trsta in kako se 
je zaenkrat vsaj en njen del tudi končal. Dne 11. marca 1949 je izjavil novi 
ameriški zunanji minister Acheson, da je bil ustanovljen NATO in to pred­
vsem kot odgovor na ravnanje Kremlja po vojni. Dejal je, da je bila prelom­
nica v odnosih ZDA—SZ že Trumanova doktrina in Marhallov plan in nato 
začetek snovanja zahodne unije. Vse te ustanove naj bi služile varstvu prin­
cipov demokracije, osebne in politične svobode, ustavnih tradicij in moči 
zakonov. Ustanove naj bi nudile gospodarsko, socialno in kulturno povezavo, 
ustvarile v Evropi čvrsto bazo za njeno gospodarsko ozdravljenje, medsebojno 
pomoč za varstvo mednarodnega miru, varnost in obrambo proti napadu. 7 3 
Prvega aprila 1949 se je znova oglasil v Ameriki Churchill. Dejal je, 
da se SZ bolj boji prijateljstva zahoda kot pa njegovega sovraštva. Ponovil 
je, kako 14 ljudi v Kremi ju obvladuje nad sto milijonov ljudi in premišljuje 
o nadvladi sveta. Vse te akcije in protiakcije bi nekoč nujno vodile do vojne 
in vodilni Amerikanci so tako stanje zelo dobro imenovali hladno vojno. Po­
stavlja se vprašanje, je rekel Churchill, ali bomo zmagali v tej hladni vojni? 
Na to vprašanje more odgovoriti samo Evropa. Dalje je Churchill omenil 
razpadanje Kitajske zaradi komunističnih intrig in napadov, berlinski zračni 
most in dejal: »Stojimo nasproti neki sili, ki je prav tako hudobna in v nekem 
oziru še slabša kot H i t l e r . . . 14 ljudi v Kremi ju ima svojo hierarhijo in svojo 
cerkev komunističnih vernikov, katere misionarji čakajo v vsaki deželi kot 
peta kolona na dan, ko bodo dosegli oblast nad svojim n a r o d o m . . . Imajo 
svojo, bogu sovražno vero in svoj komunistični nauk o popolni podreditvi 
posameznika državi.« Poleg tega imajo še močno armado. 
Dalje je dejal, da je prepričan, da bi bila Evropa že pod komunistično 
oblastjo in London že zbombardiran, če bi ZDA ne imele atomske bombe. 
Dostavil pa je, da nima nobenega sovraštva do sovjetskega ljudstva in da od 
SZ ne zahteva nič drugega kot dobro voljo in fair play.7 4 
Ugledni svetovni politik Churchill, je ostal še naprej sovražnik režima 
SZ in je močno vplival na svetovno reakcijo. Januarja je nastopil novi pred­
sednik ZDA, general Eisenhower, dva meseca za tem pa je končal svojo živ­
ljenjsko pot Stalin. Res se je začela nekaka svetovna odjuga, in nedolgo za 
tem je odšla s pozornice sovjetske zgodovine mračna osebnost Berija, v ZDA 
pa se je še naprej nadaljeval lov na čarovnice. Upam si trditi, da je v ZDA 
že pred 1953 del ameriške javnosti začel zapadati v histerijo, ki ji je pred 
stoletji zapadel dobršen del Evrope. Če so naši evropski predniki našli v 
starih ženicah nekakšnega delegata ali posredovalca z določenimi nadnarav­
nimi močmi med vaško srenjo in vragom, so sodobni Amerikanci z atomsko 
bombo vred in na predvečer poleta na luno videli v povsem zdravih ljudeh, 
a obdolženih in osumljenih komunizma, samega vraga. Poučno v vsakem 
pogledu je pismo prof. Alberta Einsteina junija 1953 nekemu učitelju, kate­
remu so oblasti zagrozile, da ga bodo odpustile, ker ni hotel priti pred po-
п ADG 1949, 1822. 
7 4 ADG 1949, 1873—1874. 
^ ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
sebno preiskovalno komisijo senata, da bi ga zaslišala o njegovi politični 
pripadnosti. Ta je slavnega Einsteina vprašal za svet, kaj naj stori in ta mu 
je odgovoril, da je sramota zasliševati časti vredne državljane o tem, kar ni v 
nasprotju z ustavo. Einstein je poudaril, da so začeli reakcionarni politiki 
v javnosti sejati nezaupanje proti določenemu razumskemu stremljenju in 
začeli govoriti, da grozi ZDA nevarnost od zunaj. Ker so v tem uspeli, so 
začeli zatirati svobodo pouka in naganjati iz šol vse tiste, ki se niso hoteli 
podati. Kaj storiti? Celo Einstein si ni upal nasvetovati nič drugega kot le 
pasivni odpor in še to v smislu Gandijeve meščanske nepokorščine.75 O vsem 
tem čarovništvu, sežiganju komunističnih knjig itd. je moral na zahtevo 
reakcionarnega republikanskega senatorja McCarthyja odgovarjati sam Eisen­
hower. Dejal je, kako naj premagamo komunizem, če ne vemo kaj pravzaprav 
je in zakaj ima tako velik vpliv na ljudi. Komunizem je podoben religiji in 
to neke nižje sorte, zato ga moremo premagati le z višjo idejo. Če imajo 
naši državljani ideje, ki našim nasprotujejo, imajo kljub temu pravico misliti 
na svoj način. Imajo pravico držati se svojih idej in jih tudi izpovedovati 
na krajih, ki so drugim dostopni. Ta pravica je nesporna, sicer naša dežela 
ni več Amerika.76 
Kakorkoli že, po svoje še hujši je bil spor v vrstah informbiroja, ki ni 
poskušal v vrstah delavskega gibanja oblatiti samo naše države in njenega 
vodstva, temveč je povzročil veliko dezorientiranost tudi v vrstah delovnih 
množic. Tako je naša generacija ponovno bogatejša za spoznanje, da nezmot­
ljivih ljudi na tem svetu ni in jih tudi ne bo. 
Iz objavljenih pisem je znano, da se je spor v informbiroju začel najprej 
med jugoslovanskim in sovjetskim vodstvom, se nato stopnjeval zaenkrat samo 
v pisemskih obtožbah in odgovorih nanje do javne izključitve KP J in njenega 
vodstva iz informbiroja konec junija 1948. Nato so se začele javne debate, 
absurdna in škodljiva dejanja proti naši jugoslovanski domovini in njenemu 
vodstvu. 
Ce je bila aktivnost zahodnega sveta v razdobju našega drugega poglavja 
neugodna za razvoj bojev okrog Trsta, je informbirojevski spor začel na zunaj 
kazati neka ugodnejša znamenja, pred naše vodstvo pa seveda postavljal ne­
izprosni imperativ, obdržati pri krmar jen ju "med Scilo in Karibdo, pravo 
smer. Še teže je bilo to, ko je nova sovjetska garnitura po Stalinu poskušala 
popravljati veliko škodo, ki je nastala. 
Že dan po objavi trojne izjave je moskovski radio objavil, da je bil 
predlog o spremembi mirovne pogodbe narejen za hrbtom SZ in da očitno 
poskuša služiti vplivom na italijanske volilce na bližnjih volitvah. Kmalu 
za tem je nota jugoslovanske vlade odločno protestirala in poudarila, da so 
tri velesile stalno ovirale direktna pogajanja med Jugoslavijo in Italijo glede 
tržaškega vprašanja in kako je AA uprava prebivalce cone A oropala vseh 
svoboščin.77 Nota italijanske vlade je bila seveda veselejša, saj naj bi vse to 
pomenilo vrnitev STO pod italijansko suverenost. Poudarila je veselje vsega 
italijanskega naroda, da to pomeni garancijo za mir in pravo sodelovanje, 
ki si ga Italija želi s sosednjim jugoslovanskim narodom. Nek italijanski 
7 5 ADG 1953, 4036. 
7 6 ADG 1953, 4038. 
7 7 ADG 1948, 1430. * ' 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 29 
diplomat se je pohvalil, da je to najbriljantnejši italijanski diplomatski uspeh 
po vojni in da ZDA ne bodo mogle več snesti besede. Zunanji minister Sforza 
je takoj izjavil, da je Italija pripravljena na direktna pogajanja, pri čemer 
pa menjava Gorica—Trst ne prihaja v poštev, ker Italija amputacije svojega 
ozemlja ne smatra za predmet trgovanja. Tito je trojno izjavo komentiral 
27. marca, da je to le volilni trik, ki naj bi zavrl demokratične sile v Italiji 
pri obrambi svobode in neodvisnosti in da ovira direktna pogajanja.78 
Tri velesile so ponovno poslale noto SZ, zakaj ne odgovori na trojno izjavo 
in predlagale so konferenco o tržaškem problemu za 1. maja v Parizu, ker je 
na to Italija že pristala, mogla pa bi biti zaslišana tudi Jugoslavija. Sovjetska 
vlada je 12. aprila odgovorila, da bi bila to neka privatna konferenca, mirovno 
pogodbo pa je ratificiralo 21 držav. Zavezniki so takoj odgovorili, da gre le za 
sugestijo sestanka, ki naj bi določil proceduro in dosegel začasni sporazum 
štirih velesil o postopnem posvetovanju z 21 državami.79 
Volitve v Italiji so 18. in 19. maja prinesle — kot je izjavil De Gasperi — 
triumf italijanske demokracije. Krščanska demokracija je od 574 mest v po­
slanski zbornici dobila 307 mest, dočim demokratska ljudska fronta le 182, 
enotna socialistična stranka 33 itd. Togliatti je poraz opravičeval, da volitve 
niso bile svobodne. De Gasperi je lahko sestavil svojo šesto vlado.80 
General Airey je konec maja 1948 poročal VS, da je cona A močno vklju­
čena v italijansko gospodarstvo. Glavne upravne funkcije vrši pravzaprav 
Rim, on pa s pomočjo mestnega sveta le tekoče zadeve.81 
Prvega junija so tri velesile znova zahtevale, naj SZ le predlaga postopek 
za skupno posvetovanje glede vrnitve Trsta Italiji.82 Konec junija je AA 
vojaška uprava izvedla v svoji coni upravno reformo: predsednik cone je 
dobil funkcijo, ki je odgovarjala prefektu italijanske province, postavljen je 
bil nov conski svet, županska funkcija pa je bila izenačena s funkcijo županov 
v Italiji.83 
Sredi julija 1948 opazimo prvo približevanje ZDA Jugoslaviji. Te so vrnile 
za 57 milijonov dolarjev zamrznjenega bivšega jugoslovanskega zlata in jugo­
slovanskega imetja, od česar pa je morala Jugoslavija plačati 20 milijonov 
dolarjev odškodnine za dvoje letal, sestreljenih Ï946. leta ter za podržavljenje 
ameriškega imetja v Jugoslaviji še 17 milijonov. Vlada ZDA je pri tem iz-
recno poudarila, da na vse to nima informbirojevski spor nobenega vpliva.84 
General Airey je 10. avgusta poročal VS o upravi cone A za 2. polovico 
četrtletja. Poudaril je, da STO od njegovega nastanka gospodarsko in finanč­
no podpira Italija, kar vojaška uprava podpira, kajti doslej ni bilo nobene 
možnosti, da bi to ozemlje samostojno zaživelo gospodarsko in politično. Po­
donavske dežele so se pokazale doslej brez volje in nesposobne uporabljati 
tržaško pristanišče.8 5 
VS je avgusta trikrat obravnaval jugoslovansko pritožbo o poskusih AA 
uprave vključiti cono A Italiji. Obravnava ni prinesla ničesar.86 Ponovno 
'» ADG 1948, 1437. 
« ADG 1948, 1460, 1469. 
8 0 ADG 1948, 1473, 1580. 
8 1 ADG 1948, 1511. 
8 2 ADG 1948, 1515. 
8 3 ADG 1948, 1545. 
8 4 ADG 1948, 1575. 
8 5 ADG 1948, 1597. 
8 6 ADG 1948, 1608. 
3 0 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
noto je poslala jugoslovanska vlada VS 23. oktobra, ker je bila 16. julija 1948 
cona A vključena v Marshalov plan, ker so vpeljali italijanske cene itd. 
Konec leta sta se pogodili italijanska vlada in vojaška uprava cone A, da se 
morejo italijanske trgovinske pogodbe sklepati tudi v coni A.87 
Začetek februarja 1949 je sovjetski član v VS znova sprožil vprašanje 
tržaškega guvernerja. Obtožil je člana ZDA in Velike Britanije, da to zavlaču­
jeta, ker je bilo zahodnim, velesilam vedno za to, da bi obdržale baze, ne pa 
da bi STO dobil guvernerja in zaživel samostojno življenje. Zavrnil je tudi 
obtožbe o slabi jugoslovanski upravi cone B. Začela se je žolčna razprava, 
ki jo je končal Anglež z očitkom, da SZ še sedaj ni odgovorila na zadnjo 
noto, Amerikanec pa, da imenovanje guvernerja nima več nobenega praktič­
nega pomena.8 8 Toda sovjetski član v VS je konec marca znova postavil 
vprašanje guvernerja. V bistvu mu je odgovarjal le francoski član, ki mu je 
dejal, da bi ta predlog pred 18 meseci Francija še podprla, sedaj pa se je 
položaj v STO tako spremenil, da bi guverner ne mogel več opravljati poslov. 
Sklenili so, naj tržaško vprašanje sicer še ostane na dnevnem redu VS, o 
sovjetskem predlogu pa ne bodo glasovali.89 
Občinske volitve v coni A so v Trstu samem pokazale moč krščanske 
demokracije, pa tudi pogubno posledico zaradi informbirojevskega spora raz­
cepljenih slovenskih in italijanskih demokratičnih sil. V coni A brez Trsta, 
torej v slovenskih občinah, krščanska demokracija skoraj ni pomenila nič, 
volitve pa so izpadle takole: KP STO (Viđali) 51 %, KPS (Babic) 9 %, zdru­
žene italijanske stranke 30 % in slovenski demokrati 10 % glasov.90 
Šef jugoslovanske vojaške uprave v coni B je 4. julija poročal VS, da je 
od jugoslovanske vlade cona prejela 500 milijonov dinarjev kredita. Ko je bil 
kmalu za tem v coni B vpeljan jugoslovanski dinar (100 jugolir = 30 din), 
sta 14. julija protestirala britansko in ameriško zunanje ministrstvo, da je to 
proti mirovni pogodbi.91 
Vsekakor je zanimiva izjava novega ameriškega ambasadorja pred od­
hodom iz Washingtona v Beograd 29. decembra 1949. Dejal je, da se bodo 
ZDA, če bi Jugoslavijo napadle države informbiroja, uprle enako močno 
kot bi se uprle kjer koli drugod. Smiselno isto je izjavil tudi Truman za novo 
leto 1950.92 
Na prelomu 1949/50 je prišlo do tajnega jugoslovanskega sondiranja te­
rena predvsem pri vladi ZDA in Italije. Šlo je za to, ali bi velesile pristale 
na delitev STO. Velesile so poudarjale, da je to odvisno od Italije, Sforza pa, 
da je za direktne razgovore, a le na podlagi trojne izjave. Dopuščal je le 
možnost manjših mejnih korektur.9 3 Mislim, da je zgoraj omenjeno jugoslo­
vansko sondiranje privedlo do tega, da je jugoslovanska vojaška uprava v 
coni B odpravila carinsko mejo med cono B in Jugoslavijo. Italijansko zunanje 
ministrstvo je konec marca 1950 objavilo, da se je pripravljeno pogajati o 
mirni rešitvi tržaškega problema. Ker pa Jugoslavija zahteva cono B, Italija 
pa vztraja na trojni izjavi, to ne bo prineslo uspehov. Na italijanski protest 
8 7 ADG 1948, 1675, 1750. 
8 8 ADG 1949, 1873. 
8 9 ADG 1949, 1870. 
9 0 ADG 1949, 1976. 
9 1 ADG 1949, 1999, 2003, 2009. 
9 2 ADG 1949, 2198; 1950, 2298. 
9 3 Novak, 314—321. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 31 
o odpravi carinske meje je jugoslovanska vlada odgovorila, da je italijanska 
vlada naredila že dosti ukrepov, ki merijo na vključitev cone A in popolno 
izolacijo cone B od STO.9 4 
To je sprožilo živahno dejavnost in Tito je v intervjuju z nekim britan­
skim časnikarjem dejal, da so dobri izgledi za tesnejše stike z Italijo v korist 
obeh dežel. Vprašanje Trsta mora biti rešeno in bo rešeno, čeprav trenutno 
niti ni večjega pomena. Na to je zunanji minister Sforza javno odgovoril v 
Milanu, da so priznanje nekdanje italijanske suverenosti nad celotnim STO 
vrata za pogajanja. Opozoril je tudi Jugoslavijo na to, da bi se utegnila SZ 
priključiti trojni izjavi, kar bi pomenilo, da bi morala Jugoslavija izprazniti 
cono B. Nazadnje je dejal, da je Italija seveda za obojestranska pogajanja 
in da ne smatra trojne izjave za diktat, ki bi se mu morala Jugoslavija brez­
pogojno podrediti. 
Na to več kot lisičje zavijanje je dobro odgovoril pooblaščeni Tanjug. 
Poudaril je, da Sforza dobro ve, da gre tu za kalno vodo in da bi v njej rad 
nekaj le ujel. S takim nastopom nekega italijanskega zunanjega ministra res 
ni mogoče debatirati. Jugoslavija je že dovolj dokazala, da se nanjo ne da 
pritiskati, še najmanj pa s tako poceni diplomatskimi triki kot jih je izumil 
Sforza.95 
Volitve v coni B za okrožni N O O Koper in Buzet so prinesle nekaj nad 
89 % glasov slovensko-italijanski ljudski fronti, ostalo pa sta dobili listi so­
cialistične stranke in krščanskih socialistov.96 
Končno so tri velesile 20. aprila 1950 le dobile odgovor sovjetske vlade. 
V njej so bile obtožbe, da te niso izpolnile še nobene določbe mirovne pogodbe 
glede STO, da so ovirale imenovanje guvernerja, da so v trojni izjavi po­
skušale enostransko rešitev itd. Sovjetska nota je zahtevala takojšnjo uvelja­
vitev določbe o začasnem režimu STO, takoj postaviti guvernerja in določiti 
čas, kdaj bo stopil v veljavo stalni statut STO.9 7 
Na to sovjetsko noto je 23. aprila odgovorila tudi jugoslovanska vlada. 
Poudarila je, da SZ zamolčuje dejstva, da je ustanovitev STO rezultat kom­
promisa med velesilami in da ji je bilo to krivično vsiljeno. Imenovanje 
guvernerja bi praktično pomenilo izročiti STO velesilam, molče pa gre 
sovjetska nota preko tega, da bi bilo le mogoče doseči sporazum med Jugosla­
vijo in Italijo, saj je tržaški problem v bistvu le teritorialno sporno vprašanje 
med obema deželama.98 
Toda Sforza je šel še korak dalje. Dne 22. aprila je izjavil, da bi znala 
Italija prav tako kršiti pogodbe kot jih znajo satelitske države SZ. Tudi to 
bi bila pripravljena storiti, preden bi zagovarjala stališče, da pripada Trst 
Jugoslaviji. Če se zahodnim silam ne posreči vrniti Italiji Trsta, bo s tem 
Italija izgubila svojo vrednost kot članica NATO in bo zaradi takega poniža­
nja v tem paktu brez pomena. Dalje je poudaril, da razume, da je A A tisk 
naklonjen Titu, odkar se je ta odvrnil od SZ, toda »Italija je pomembnejši 
činitelj v bodočnosti Evrope in je več vredna kot 500.000 jugoslovanskih 
vojakov.«99 
" ADG 1950, 2310,2314. 
55 ADG 1950, 2314, 2327. 
9 6 ADG 1950, 2336. 
9 7 ADG 1950, 2342. 
5 8 ADG 1950, 2349—2350. 
5 5 ADG 1950, 2349. 
32 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
Na to je Tito mirno odgovoril, da je še vedno mnenja, da tržaško vpra­
šanje danes ni aktualno. Jugoslovanska vlada se je še vedno pripravljena 
pogajati z italijansko vlado, če bi ta dala kak pameten predlog.1 0 0 Nekoliko 
je le omilil Sforzine besede De Gasperi pred senatom, ko je dejal, da ne 
morejo Italijani s srcem sodelovati v NATO, dokler tržaško vprašanje ne bo 
zadovoljivo rešeno.101 
Da ne bi zadeva zašla v slepo ulico, — kajti SZ je še vedno vztrajala 
na imenovanju guvernerja, jugoslovanska vlada pa začela poudarjati, da na­
daljnje debate nimajo več smisla — so zunanji ministri zahodnih velesil na 
konferenci NATO v Londonu pritisnili na Sforzo, naj se direktna pogajanja 
med Jugoslavijo in Italijo nadaljujejo. Zato je bil Sforza po vrnitvi iz Lon­
dona pred senatom nekoliko bolj umirjen. Vendar je govoril o nepopustljivi 
obrambi Italijanov v coni B, a tudi o pripravljenosti na direktna pogajanja, 
seveda na podlagi trojne izjave. Zeli pa Italija, naj velesile v svojih odnosih 
do Beograda vztrajajo na italijanskem značaju cone B, sicer bo lojalen spo­
razum nemogoč.102 
Kardelj je v skupščinskem zunanje političnem odboru 12. junija pove­
dal, da so pogajanja na mrtvi točki.1 0 3 Vlada SZ je 8. julija znova opozorila, 
da so vlade zahodnih velesil krive, da še ni izpolnjena mirovna pogodba in 
sovjetski član je v VS vprašal, kako se bodo tri velesile držale pogodbe z 
Avstrijo, če se ne držijo mirovne pogodbe z Italijo.104 
Zaradi izredne suše in s to zvezane slabe žetve je Truman 18. novembra 
1950 zahteval od kongresa pomoč za Jugoslavijo. Poudaril je, da Tito pove­
ljuje največji armadi — za sovjetsko — v vzhodni Evropi in da je ta sila 
pomembna za obrambo zahodne Evrope pred sovjetsko agresijo.105 Kmalu 
za tem je bila sklenjena tudi pogodba o pomoči Jugoslaviji za krepitev 
njene obrambne moči itd.1 0 6 Ostro pa je Tito 22. decembra demantiral razne 
govorice, da je Jugoslavija vstopila v NATO. Dejal pa je, da se bo branila, 
če bi jo napadla SZ ali katerakoli njena satelitska drž va.107 
V intervjuju za italijansko agencijo Ansa, je Tito 15. januarja 1951 po­
novil, da ne smatra rešitve tržaškega vprašanja za izredno nujno, bo pa re­
šeno, samo treba je počakati na ugoden trenutek. Nato je poudaril nekaj iz­
redno pomembnega, namreč misel, da je med obema blokoma treba ustvariti 
še nekaj kot jeziček na tehtnici.1 0 8 
Ker se tržaško vprašanje ni ganilo z mrtve točke, sta bila sredi marca 
1951 poklicana v London De Gasperi in Sforza. Britanska vlada sicer trojne 
izjave ni zanikala, poudarila pa je, da jo je treba zapostaviti pred direktnimi 
pogajanji. Sicer pa, ker je ni sprejela SZ, je izjava svoj praktični pomen iz­
gubila. Edina realna pot so direktna pogajanja o delitvi STO med obe deželi. 
Tako so se znova začela pogajanja v Londonu in Rimu, ki so se vlekla 
do poletja 1951; niso pa prinesla nobene rešitve. Pokazali sta se le dve možni 
™ ADG 1950, 2359. 
101 ADG 1950, 3366. 
1 0 2 ADG 1950, 2404. 
1 0 3 ADG 1950, 2430. 
104 ADG 1950, 2474. 
№s ADG 1950, 2678. 
'« ADG 1950, 2886, 2726. 
l m ADG 1950, 2727. 
'»s ADG 1950, 2774. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 33 
soluciji: delitev Julijske krajine po Alexandrovi—Morganovi liniji in dati 
cono A Italiji, cono B pa Jugoslaviji ter druga, potegniti novo bolj zahodno 
črto od severa proti jugu, ki naj bi se čim bolj približala obali. Desni del 
naj bi dobila Jugoslavija, levega pa Italija.1 0 9 
Marca je bil odpoklican general Airey in na njegovo mesto je prišel ge­
neral Winterton. AA so začeli novo politiko. Ce je bila. Airey èva' politika v 
bistvu le proitalijanskà, naj bi postala Wintertonova vsaj nevtralna in po-
skušala vpostaviti tüdi boljše odnose z jugoslovansko vojaško upravo v coni 
B. Winterton je bil mnenja, da je cona A del STO in jo je treba zato. ločiti 
od italijanske uprave. Zato je prepovedal aplicirati ali vpeljavati italijansko 
zakonodajo, ker je smatral vojaško upravo za vrhovno oblast. Prepovedal je 
uporabo italijanske zastave in dovolil samo tržaško, prepovedal je apelacijo 
na kasacijsko sodišče v Rimu itd.1 1 0 ' • < ', • ' ' 
V svojem volilnem govoru 21. maja 1951 je Sforza dejal, naj zahodne ve­
lesile revidirajo mirovno pogodbo in potrdijo trojno izjavo, če treba tudi s 
pristavkom, da so zaželena direktna pogajanja med Jugoslavijo in Italijo. V 
italijanskem senatu se je sredi junija sprožila velika debata, ker general 
Winterton ni dovolil priziva na kasakcijo v Rimu. Onorevole Orlando je grozil, 
da bo Italija, izstopila iz NATO, če jo bodo zavezniki izdali in ji ne dali 
Trsta, De Gasperi, da se bodo pritožili v Haag itd. Končno se je senat pri­
tožil samo pri britanski in ameriški vladi, a obe sta vztrajali pri direktnih 
pogajanjih.111 Vzporedno s tem je italijanska vlada odprla začetek 1951 tudi 
zahtevo po reviziji mirovne pogodbe glede njene oborožitve. Italija je smela 
imeti vojsko samo za obrambo in je zato uradno zahtevala popolno oboro­
žitev. Tod je le uspela, čeprav je vlada SZ izjavila, da je pripravljena na 
vsako revizijo, če Italija izstopi iz NATO. Tega zahodne velesile niso upo­
števale in ZDA so konec decembra 1951 sporočile Italiji, da so tri velesile za 
to revizijo pogodbe in da bo Italija oborožena iz sredstev NATO. 1 1 2 
Tito je 17. julija 1951 znova poudaril, da je sporazum mogoč,113 10. sep­
tembra pa je ostro napadel italijanske kominformiste in klerikalce.in nato 
dejal, da mi ne damo kar je naše in ne zahtevamo kar je vaše. Italijanski 
vladni tisk je na to odgovoril, da se vlada trudi izboljšati odnose med obema 
državama in bolj brzdati politično odgovorne ljudi v njihovih izjavah.114 
Konec septembra je -bil De Gasperi v Kanadi in ZDA, kjer je moledoval o 
tem, da bi bila Italija sprejeta v OZN. Poudarjal je tudi, da bi rešitev trža­
škega vprašanja, če* bi upoštevali legitimne aspiracije italijanskega naroda, 
zelo utrdila enotnost zahodne Evrope. S tem v zvezi je tudi izjava jugoslo­
vanskega ambasadorja v ZDA, da se je Jugoslavija pripravljena pogajati z 
Italijo, če bo pokazala dobro voljo, ne bo pa jugoslovanska vlada popustila, 
da bi Italija dobila STO.1 1 3 
Kardelj je 29. septembra poudaril v narodni skupščini,, da vidi še tretjo 
rešitev: Cona B naj ostane v jugoslovanskih rokah, cona A pa v zavezniških; 
it» Novak, 355—355. 
110 Novak, 363—373. 
111 ADG 1951, 3030. 
112 Novak, 553—355. 
113 ADG 1951, 3030. 
114 ADG 1951, 3109, 3121. 
113 ADG 1951, 3133. 
3 Zgodovinski časopis 
34 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
kasneje naj bi poiskali pravo rešitev med Jugoslavijo in Italijo. Konec okto­
bra je Tito poudaril na tiskovni konferenci, da bosta Jugoslavija in Italija 
zelo kmalu razpravljali o tržaškem vprašanju.1 1 6 
Vlada SZ je poslala 17. novembra vladam treh velesil ponovno noto. Na 
začetku je poudarila, da je zadnje čase dosti izjav uradnih predstavnikov 
treh velesil, da pripravljajo v sodelovanju z jugoslovansko in italijansko vla­
do delitev STO med Jugoslavijo in Italijo. Zato vlada SZ izjavlja: 1. to je 
nadaljevanje kršenja mirovne pogodbe z Italijo, kar delajo te vlade že štiri 
leta; 2. nota ponavlja argumente obeh not iz leta 1950; 3. dejstva kažejo, da 
se položaj v Trstu ni spremenil in da si hoče zahod in NATO zagotoviti svoja 
vojaška oporišča; 4. delitve STO je nezdružljiva z mirom in varnostjo Evro­
pe. Nujno je, da VS ukrene, da stopi v veljavo stalni statut STO, da iz STO 
takoj odidejo tuje čete in imenuje naj guvernerja.117 
Kot je povedal Tito, so se razgovori res začeli, a so konec marca 1952 
znova zašli v slepo ubico. Kot je poročal dopisnik New York Timesa iz Beo­
grada, so tekli razgovori v Washingtonu na tejle podlagi: Trst dobi Italija, 
ki mora zagotoviti svobodno trgovino z Jugoslavijo in Avstrijo. S posebno 
pogodbo z Italijo obdržijo tri velesile v Trstu defenzivno bazo. Cono A STO 
dobi Italija, cono B pa Jugoslavija. V drugi polovici novembra 1951 so po­
gajanja prenesli v Pariz. Na teh je Jugoslavija postavila tri predloge: 1. de­
litev con, a Jugoslavija dobi tudi svobodno pristanišče v Trstu in garancije 
za slovensko narodno manjšino v coni A; 2. koridor za Jugoslavijo južno od 
Trsta do morja, kjer se zgradi novo pristanišče za Slovenijo, Italija pa dobi 
majhen del v coni B s Koprom; 3. Jugoslavija in Italija upravljata STO sku­
paj (guverner Jugoslovan, viceguverner Italijan, in menjava na tri leta, torej 
kondominij). 
Italijanska vlada je te predloge odbila, jugoslovanska pa marca 1952 ita­
lijanski predlog o plebiscitu.118 
Decembra 1951 je italijanska vlada napela vse sile, da bi bila sprejeta v 
OZN, kar pa je sovjetski delegat z vetom v VS preprečil in vlada SZ to tudi 
pojasnila s posebno noto italijanski vladi. Sovjetska vlada je poudarila da 
daje italijanska vlada svoje ozemlje na razpolago silam NATO za agresivne 
namene. Vendar to ni bil glavni vzrok veta, pač pa dejstvo, da so bile za­
hodne velesile proti sprejemu v OZN tudi drugih držav (namreč vzhodnih), 
ki so v enakem položaju kot Italija.119 
De Gasperi je na tiskovni konferenci v Lizboni 26. februarja 1952 po­
udaril, da italijanska vlada še vedno vztraja na trojni izjavi, na kar je Tito 
prek Tanjuga izjavil, da se je Jugoslavija pripravljena odpovedati coni B, 
če Italija garantira ustanovitev res neodvisnega STO. Ponovil je tudi predlog 
o kondominiju.120 
Četrto obletnico trojne izjave so v Trstu praznovali s hudimi demonstra­
cijami, zakaj je velesile niso izpolnile. Med 181 ranjenimi je bilo tudi 56 po­
licistov. O dogodkih je novi britanski zunanji minister Eden izjavil, da se 
je policija zadržala vzorno, AA vojska pa je ostala v kantonmajih. Večina 
116 ADG 1951, 3181. 
117 ADG 1951, 3203. 
1 1 8 Novak, 353—355. 
1 1 9 ADG 1952, 3318. 
120 ADG 1952, 3367. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 35 
aretiranih so bili neofašisti. De Gasperi je pred senatom odgovarjal, da je 
bil Eden napačno poučen. Če bi mogli — je nadaljeval — mi spregovoriti 
ob pravem času, bi do tega ne prišlo, a to nam ni bilo dovoljeno. Nočemo 
reči ničesar, vsi pa si morajo biti na jasnem, da to ni majhen sentimentalni 
problem, ki ga je treba rešiti v polnem soglasju z našo pravico in po načelih; 
ki so jih postavili zavezniki sami. 
Zavezniška uprava v coni A je poskušala vse to nekako ublažiti, da je 
razpisala občinske volitve, ki so bile prejšnjega leta odložene in to celo po 
italijanskem volilnem redu. Tako so se začeli v Trstu, po pisanju Reuterja, 
oblikovati trojni tabori: italijanske stranke, ki so zahtevale priključitev STO 
Italiji, slovenske stranke in indenpendisti, ki so bili za neodvisno STO in to 
po možnosti po Titovem predlogu o kondominiju in kominformisti, ki so 
— kot SZ — zahtevali STO na podlagi mirovne pogodbe. 
Na sestanku de Gasperija v Rimu 27. septembra z zahodnimi veleposla­
niki so sklenili sklicati novo konferenco, kjer bi sklepali o spremembah v 
administraciji cone A. Z drugimi besedami, bil naj bi konec politike generala 
Wintertona. Na vse to je po burnih demonstracijah v vseh večjih jugoslo­
vanskih mestih konec marca 1952 spregovoril v narodni skupščini Tito in 
dejal: 1. če piše angleško časopisje, naj italijanska vojska zasede cono A, ker 
ima Jugoslavija že cono B, je treba vedeti, da se Italija ne more postavljati 
na isto mesto kot Jugoslavija, kajti ta je bila žrtev fašističnih zločinov; 2. 
trditev, da se je položaj spremenil, ker je šla Italija v NATO, ne drži. Italija 
je pač šla na tisto stran, kjer je menila, da bo postala močnejša in da bo 
poskušala NATO izrabiti za svoje imperialistične namene. Že danes govorijo 
v Italiji ne samo o Trstu, temveč tudi o Istri, Dalmaciji in Črni gori; 3. ar­
gument, da je treba podpreti v Italiji de Gasperijevo vlado, sicer bodo prišli 
na oblast kominformisti, je prav toliko vreden, kot če bi se vprašali, kaj bi 
bilo, če bi Jugoslavija v svojo deželo pustila Ruse in kominformovce.121 
Na ostre Titove besede je bila reakcija v Londonu taka, da je zunanje 
ministrstvo izjavilo, da gre le za ureditev notranje administracije cone A. 
Ne bo govora o končni rešitvi tržaškega vprašanja. Začetek aprila je zunanji 
minister pred spodnjim domom poudaril, da poskušajo vse akcije zahodnih 
zaveznikov vliti le korajžo Jugoslaviji in Italiji pri direktnih pogajanjih.122 
V Londonu se je začela konferenca zastopnikov ZDA, Velike Britanije 
in Italije 3. aprila in je trajala do 9. maja 1952. Rezultat je bil tako imeno­
vani 1. londonski sporazum, katerega glavna vsebina je bila: 1. vrhovni ko­
mandant v coni A ostane general Winterton, a dobi tri politične pomočnike 
(ZDA, Velika Britanija in Italija), ki bodo poročali vse potrebno svojim vla­
dam; 2. AA sile, pomembna civilna administracija, policija itd. ostane pod 
komando komandanta cone. Vse ostalo se razdeli v dve direkciji, ki jih u-
pravlja italijanska administracija.1 2 3 '• 
De Gasperi je ta sporazum veselo pozdravil že 9. maja, češ, da je močno 
okrepil položaj Italije, čeprav ne prejudicira rešitve celotnega problema. 
Italija še vedno čaka na prijateljski in častipolni sporazum. Nasprotno pa je 
jugoslovanski ambasador v Londonu ostro protestiral, Tito pa 11. maja po-
121 ADG 1952, 3414. 
1 2 2 Novak, 384—392. 
123 Novak, 384—392. 
36 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
udaril, da je ta sporazum težka kršitev mirovne pogodbe, s katero igrajo za­
vezniki s cono A na roke Italijanom. Italija ne bo nikdar dobila cone B in jugo­
slovanska vlada bo podvzela potrebno, da bo zavarovala svoje interese v 
Trstu v skladu z mirovno pogodbo.124 Povsem razumljiv je bil ukaz jugoslo­
vanskega komandanta cone B o odpravi omejitev za prebivalce cone B pri 
potovanju v Jugoslavijo in prenos upravnih funkcij na NOO Koper in Buzet, 
katerima sta določili slovenska, oziroma hrvaška vlada politična svetovalca. 
Vse finančne zadeve cone je odslej vodila jugoslovanska narodna banka 1 2 5 
Tudi sovjetska vlada je protestirala proti tej prvi londonski pogodbi. Po­
novila je trditev o zlorabi cone za agresivne namene NATO, kar ne more 
služiti miru.1 2 6 Dne 25. maja so prinesle občinske volitve v coni A (Trst in 
slovenske občine) 32,5% glasov krščanski demokraciji, KP STO 21,1%, itali­
jansko slovenski OF 2,7%, neofašistom 11,3% in italijanskim demokratičnim 
strankam 46 %.127 
Znova so dale sredi avgusta 1952 tri velesile skoraj 100 milijonov dolar­
jev za gospodarsko pomoč Jugoslaviji s poudarkom »brez zahrbtne misli spre­
obrniti Tita in njegovo deželo od komunizma«. Pomoč je bila sicer manjša 
kot prejšnja leta, dopolnile pa so jo z ameriško vojaško pomočjo in še v 
raznih drugih oblikah. Glavni cilj ZDA je bil razpoko v vzhodnem taboru 
še povečati in dobiti v Jugoslaviji strateške surovine. ZDA so le še upale na 
skupno pot z Jugoslavijo v NATO. 1 2 8 
Dne 19. avgusta so se sestali zastopniki treh velesil pri Titu na Brionih, 
nato pa so odšli v Rim. Sklep teh sestankov je bil, naj Jugoslavija in Italija 
istočasno predložita kompromisno formulo o ureditvi tržaškega vprašanja, 
vsebina te pa naj ostane tajna.1 2 9 Na proslavi desete obletnice jugoslovanske 
vojne mornarice je Tito govoril o potrebi močne jugoslovanske flote zaradi 
možnosti nenadnega napada z nasprotne strani Jadrana. Takoj naslednjega 
dne je odgovoril De Gasperi, da so to žaljive ugotovitve. Apeliral je na »ljudi 
onkraj obale«, naj se ne opirajo na vojaško moč, temveč na razumno razlago 
mirovne pogodbe. 
V zadnjem govoru v Dolenjskih Toplicah je Tito v bistvu vztrajal na 
kondominiju STO, a obtožil je zahodne zaveznike, da otežujejo to rešitev. 
Dejal je, naj se razburjenje okrog tržaškega vprašanja poleže in se poprej 
uredijo druga vprašanja. Jugoslavija ponuja roko italijanskemu ljudstvu, 
dala je že svoje predloge za rešitev tržaškega vprašanja in zato naj da svoj 
predlog tudi Italija. Že naslednjega dne je De Gasperi predlagal v STO ple­
biscit, sicer bo Italija vztrajala na trojni izjavi. 
Tanjug je poročal, da je 18. in 19. septembra obiskal Beograd minister 
Eden. Poudaril je zelo podobno stališče obeh zahodnih držav do številnih 
problemov in da je Velika Britanija pripravljena pomagati Jugoslaviji pri 
obrambi njene neodvisnosti in miru. Na vsak način pa je treba rešiti tržaško 
vprašanje. Dokler se rešitve ne najde, je bolje čim manj hrupa okrog Trsta.1 3 0 
124 ADG 1952, 3461. 
125 ADG 1952, 3469. 
1 2 6 ADG 1952, 3531. 
1 2 7 ADG 1952, 3499. 
1 2 8 ADG 1952, 3607. 
129 ADG 1952, 3619. 
™ ADG 1952, 3670. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 37; 
V parlamentarni debati o zunanji politiki je 16. oktobra 1952 De Gasperi 
dejal, da tržaško vprašanje še ni rešeno, a spremenil je svoje prvotno mnenje 
in zahteval potegnitev etnične meje. Bil je proti mnenju maršala Tita, da se 
je treba lotiti prej drugih vprašanj. Skrbela ga je cona B, ki je bila vedno 
bolj priključena Jugoslaviji in poudaril, da bo Italija storila vse, da bi prišlo 
do sporazuma.1 3 1 Glede cone B je. italijanska vlada vložila celo- noto, ki pa 
jo je jugoslovanska vlada odbila konec oktobra,132 5. novembra pa je pro­
testirala o nameravani vključitvi cone A Italiji. Volitve v coni B 8. decembra 
niso prinesle presenečenj in je več kot 90 % glasovalo za enotno listo OF. 1 3 3 
De Gasperi je 16. decembra opozoril ameriško vlado, da bi lahko nenadni 
udarec SZ proti jugozahodu Evrope Jugoslavijo v glavnem obšel in se usme­
ril po črti Ljubljana—Trst naravnost proti severni Italiji. Na vse to in še 
na marsikaj* je minister Acheson odgovoril, da bo problem Trsta rešen čim 
prej bo mogoče.134 
Zaradi prekinitve jugoslovanskih diplomatskih odnosov z Vatikanom, 
čemur je kmalu za tem sledilo imenovanje obsojenje zagrebškega nadškofa 
za kardinala, je v katoliškem svetu nastala velika kampanja proti napove­
danemu Titovemu obisku v Angliji.135 
Prvi pomembni dogodek leta 1953 je bil demanti ameriške in britanske 
vlade, da bo potegnila svoje sile iz cone A, nakar bi ta prišla v Italijo, cona 
B pa v Jugoslavijo. To bi obe velesili storili le, če bi prišlo do sporazuma 
med Jugoslavijo in Italijo.136 
Ko je konec januarja 1953 obiskal Evropo Eisenhowerjev zunanji minister 
Dulles, mu je De Gasperi izjavil, da Italija tako dolgo ne bo v stanju dati 
polne teže k enotni obrambi Evrope, dokler ne bo rešeno tržaško vprašanje. 
Italija in ne Jugoslavija je temeljni kamen obrambe jugovzhodne Evrope, 
zato mora biti pomoč za njeno oborožitev večja kot za Jugoslavijo.137 
Znova se je diplomatska aktivnost prenesla v London in Washington. 
Februarja 1953 so ZDA ponujale Italiji dotlej največ, to je vso obalo cone 
A in občine Koper, Izolo in Piran. Ostali del cone B bi dobila Jugoslavija, iz 
cone A pa slovenske občine Zgonik, Repentabor, Bazovico in Dolino ter ko­
ridor do piranskega zaliva.. De Gasperi je ta predlog odbijal še do aprila 
1953 in zahteval še obalo od Pirana do Umaga.1 3 8 
Tito se je na obisku v Londonu sredi marca 1953 razgovarjal tudi s' Chur­
chillom. Po časopisnih novicah Churchill ni bil za sklenitev prijateljske po­
godbe, da ne bi ta kakorkoli že vplivala na ureditev razlik med Jugoslavijo 
in Italijo. Bil pa je za to, da bi to pogodbo sklenili po rešitvi tržaškega vpra­
šanja, kar pa ni bilo pričakovati pred italijanskimi volitvami. Sekretar za 
zunanje zadeve Koča Popović je povedal, da so dosegli soglasje, naj se tr­
žaško vprašanje reši z direktnimi pogajanji in to po možnosti med Titom 
in De Gasp eri jem.139 
151 ADG 1952, 3703. 
132 ADG 1952, 3720. 
ш ADG 1952, 3774. 
134 ADG 1952, 3786. 
135 ADG 1952, 3791. 
134 ADG 1953, 3811. 
137 ADG 1953, 3858. 
ш Novak, 401—404. 
1 3 9 ADG 1953, 3919. 
38 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
Tako sta marca 1953 še vedno obstojali tezi o delitvi STO po conskih 
mejah z majhnimi korekturami in teza o kondominiju.140 
Maja je prevzela iniciativo znova Jugoslavija in zdi se mi, da je bila to 
ena najtežjih Titovih operacij. Ne pozabimo namreč, da smo že v razdobju 
po Stalinovi smrti, to je v času prve velike svetovne politične odjuge. Tito 
je 17. maja dejal, da se mu zdi najbolj pametno za rešitev tržaškega pro­
blema izpolniti pogoje italijanske mirovne pogodbe in se sporazumeti o po­
staviti guvernerja, ki bi bil sprejemljiv za obe deželi. Vendar pa se mu je 
zdel jugoslovanski predlog o kondominiju še vedno najboljši. Dne 21. maja 
je poudaril, da kakršnikoli že naj bodo naši odnosi s SZ, svojih odnosov do 
treh zahodnih velesil ne bomo spremenili. Nikoli ne bomo pozabili pomoči, 
ki so nam jo dale te države v najtežjih urah. 1 4 1 
De Gasperi je v volilnem govoru v Vittorio Veneto poudaril, da nihče 
ne misli na to, da bi Italiji vzeli Trst. Gre za veliko več, za stalno ureditev 
dokončne italijanske vzhodne meje. Razumna pogodba ne bo samo most 
med Jugoslavijo in Italijo, temveč bo tudi služila miru v Evropi. 
Začela so se tudi neuradna pogajanja o STO, ki so bila izredno kompli­
cirana.1 4 2 Parlamentarne volitve 7. in 8. junija 1953 so prinesle v Italiji de­
mokratičnemu centru (klerikalci, socialdemokrati, liberalci itd.) 225 manda­
tov, vsem ostalim pa 112 sedežev v senatu, v poslanski zbornici pa prvemu 
bloku 303 sedeže, drugemu bloku pa, razdeljenemu v levo in desno opozicijo, 
287 sedežev.148 Tako je klasični italijanski parlamentarizem začel zahajati v 
hudo krizo. De Gasperijeva vlada je julija prišla v krizo in prehodno vlado 
je iz klerikalcev sestavil Pella, ki je sredi avgusta poudaril, da bo vlada 
budno zasledovala vprašanje Trsta.1 4 4 Ni še jasno, kateri inozemski časnikar 
si je v Beogradu konec avgusta izmislil, da namerava Jugoslavija okupirati 
cono B. Zato je začela Italija koncentrirati svoje sile na jugoslovanski meji, 
Pella pa je sporočil zahodnim zaveznikom, da bo Italija ostala zvesta NATO 
samo, če bodo preprečili jugoslovansko aneksijo cone B. Če pa bi Jugoslavija 
zasedla cono B, bo Italija zasedla cono A, zavezniki pa naj dajo tiho odo­
britev. Seveda je Tanjug takoj demantiral novico iz Beograda. Začeli so se 
burni septembrski dnevi, note raznih držav so kar deževale, na meji so se 
začele bojne koncentracije in seveda tudi neizogibne provokacije. Oba za­
hodna zunanja ministra sta izjavila, da si je treba za rešitev tržaškega vpra­
šanja izmisliti nekaj drugega kot trojno izjavo. 
Tito je 6. septembra objavil na Okroglici na Primorskem nov predlog: 
Trst — internacionalno mesto, okolico pa Jugoslaviji. Dejal je, da Jugoslavija 
nima namena anektirati cone B, ker je že tam, pripravljena pa se je boriti 
za vsak centimeter svoje zemlje, pa je vseeno, kdo bi bil sovražnik. Italijani 
naj nehajo rožljati z orožjem in s komediantskimi demonstracijami na meji. 
Ce je vse to predigra v aneksijo cone A, potem izjavlja Jugoslavija pred 
vsem svetom, da tega ne bo trpela. Italija je na te Titove besede odgovorila 
zelo ofenzivno, da je Tito odklonil že vse predloge in da se Rim resno spra­
šuje, kakšni so sploh Titovi nameni. Teden dni za tem je Tito v Splitu dejal, 
"• Novak, 381—384. 
I« ADG 1953, 4005. 
'« ADG 1953, 4007. 
'« ADG 1953, 4025. 
144 ADG 1953, 4128. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 ^ 9 
da bi vsak vdor v cono A Jugoslavija smatrala za agresijo. Zàto mora Ju-
goslavija pravočasno ukrepati, ker ima slabe izkušnje.145 
Pella je 13. septembra predlagal plebiscit v vsem STO in sklicanje kon­
ference petih držav (tri velesile, Jugoslavija in Italija). Jugoslovanska^ vlada 
je oboje odklonila konec septembra.1 4 6 Že itak zapleteno zadevo je še bolj 
zapletla uradna izjava Velike Britanije in ZDA 8. oktobra 1953 o umiku A A 
sil iz cone A in izročitvi cone italijanski upravi. Obe vladi — pravi izjava 
na koncu — upata, da bodo te mere vodile h končni miroljubni rešitvi in 
prijateljskemu sodelovanju med Jugoslavijo in Italijo. Italijanska vlada je 
sprejela seveda to novico z zadovoljstvom, jugoslovanska vlada pa je poslala 
ostro noto britanski in ameriški vladi, zaprla črto med obema conama, na­
povedala mobilizacijo in ukazala vkorakati y cono B. 
Položaj se je zelo zaostril, vendar je Tito v govoru v Leskovču 10. oktobra 
povedal zadnji miroljubni jugoslovanski predlog: STO razdeliti na dve avto­
nomni enoti, ena naj pride pod jugoslovansko, druga pa pod italijansko kon­
trolo. Italija naj dobi v glavnem Trst, ki pa naj bo internacionaliziran, a pod 
italijansko suverenostjo, cona B, ki jo je doslej upravljala Jugoslavija ; in 
zaledje Trsta iz cone A,naj postane za deset ali več let avtonomna enota pod 
suverenostjo Jugoslavije. Dan za tem je v Skopju dejal, da bo jugoslovanska 
vojska vkorakala v cono A, čim bo en sam italijanski vojak stopil v to cono. 
Od Velike Britanije in ZDA je zahteval, naj se nič več ne vmešavata v tržaško 
vprašanje, ker se bosta Jugoslavija in Italija sami pogajali. O vsem tem je 
jugoslovanska vlada obvestila tudi OZN.1 4 7 
Tudi sovjetska vlada je protestirala proti objavi z dne 8. oktobra in 
znova ponovila, naj VS imenuje guvernerja itd., VS pa je poslala posebno 
resolucijo. Ta je 20. oktobra začel o njej razpravljati, a je kasneje zadevo 
odložil za nedoločen čas.148 
Sredi oktobra so štirje zunanji ministri v Londonu sklenili nadaljevati 
skupne napore, da bi dosegli trajno ureditev tržaškega vprašanja.1 4 9 Izjava 
od 8. oktobra je prišla tudi pred spodnji dom. Eden od laburističnih poslan­
cev je ugotavljal, da je povzročila nevarnost vojne, da je uničeno vse dobro, 
kar je prinesel Titov obisk. Vlada je sicer dobila zaupnico z 296 : 268 in zu­
nanji minister Eden je poudaril, da se britanska vlada izjavi ne bo odrekla. 
Izročitev cone A in odpoklic AA sil je komplicirana zadeva in zahteva časa. 
Z zaupanjem pričakuje konferenco petih držav, tržaško vprašanje se mora 
rešiti v naslednjih mesecih, kajti to ozemlje je pomembno za zahodno obram­
bo. Britanska in ameriška vlada sta ob tej izjavi doživeli dosti kritik in hudih 
reakcij od obeh prizadetih držav, ne pa groženj z vojaško silo.150 Dulles je 
27. oktobra izjavil na tiskovni konferenci, da je trojna izjava z izjavo od 
8 .oktobra prenehala veljati. Poudaril je še, naj bi bila konferenca petih 
držav pred/uresničitvijo sklepa od 8. oktobra.1 5 1 • • 
V Trstu je prišlo ob obletnici izkrcanja italijanske vojske (4. november 
1918) do večdnevnih krvavih. demonstracij za priključitev Trsta k Italiji, ki 
145 ADG 1953, 4149—4150. 
1 4 6 ADG 1953, 4164—4165, 4183. 
1 4 7 ADG 1953, 4197—4198. 
1 4 8 ADG 1953, 4204—4205. 
»» ADG 1953, 4209. 
1 5 0 ADG 1953, 4223. 
151 ADG 1953, 4223. 
40 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
so ga podprli številni neofašisti, ki so za te dni prišli v Trst iz Italije. Ker 
nemirom policija ni bila kos, je general Winterton uporabil 6. novembra tudi 
vojsko. O krvavih dogodkih je 9. novembra poročal Eden pred spodnjim 
domom, da je bilo 6 mrtvih in 162 ranjenih, od teh 79 policajev. Nobenega 
dvoma ni — je dejal Eden — da so bili nemiri organizirani izven cone A 
in da se je velik del hujskačev infiltriral v cono A. Tako nosijo krivdo itali­
janski ekstremisti. General Winterton je dobil vso podporo od britanske vlade 
pri vzpostavitvi reda in vlada ZDA je imela vanj popolno zaupanje. Vse tri 
vlade velesil so za sklicanje konference petih držav, italijanska vlada pa naj 
si nikar ne misli, da si bo s takimi nasilnimi akcijami pridobila simpatije 
britanskega javnega mnenja za svoje zahteve. Še istega dne je general Winter­
ton odbil zahtevo Pelle po uradni preiskavi tržaških dogodkov. Pella je tudi 
zahteval odpoklic Wintertona kot glavnega krivca za mrtve in ranjene, kar 
se seveda ni zgodilo.152 
Tri velesile so stale pred tremi velikimi problemi: kako normalizirati 
jugoslovansko italijanske odnose, kako zaobiti sovjetsko protestno resolucijo 
v OZN in kako sploh spraviti Jugoslavijo in Italijo za konferenčno mizo.153 
Začetek decembra sta se Jugoslavija in Italija sporazumeli o odpoklicu 
vojaških enot z meje,154 pred senatom pa je Pella povabil Jugoslavijo na 
konferenco petih držav, za katero je Italija pravkar dobila povabilo. Povedal 
je, da bo postavila Italija kot pogoje za konferenco naslednje: 1. konferenca 
mora zajeti problematiko celega STO; 2. najboljša rešitev bi bil plebiscit; 
3. veljati mora izjava od 8. oktobra in končno, konferenca mora biti dobro 
pripravljena, da ne bo brezuspešna.1 5 5 
Začenja se velika kompliciranost problemov in dovoljujem si nadaljnji 
opis razvoja tudi zaradi ekonomike časa podati v glavnem po uspešni No­
vakovi sintezi.156 V drugi polovici decembra 1953 sta Velika Britanija in ZDA 
položili konferenco petih držav ad acta. Pripravljali sta nov načrt, o katerem 
naj bi razpravljali v treh fazah na nivoju ambasadorjev v Londonu in Wa-
shingtonu. Najprej naj bi se sestali zastopniki Velike Britanije, ZDA in Jugo­
slavije, torej držav, ki upravljajo STO in naj bi dosegli sporazum z Jugosla­
vijo. Sporazum naj bi nato velesile sporočile Italiji in začele pogajanja z 
njo, končno pa naj bi obe velesili kot posrednika poskušala odstraniti nastale 
razlike. Vsa pogajanja naj bi bila strogo tajna. 
Še prej sta morali velesili opraviti neprijetno akcijo, obvestiti francoskega 
zunanjega ministra, da konference petih držav ne bo. Ta je seveda protestiral, 
da so delali za njegovim hrbtom, toda obe velesili sta to smatrali za odgovor, 
da Francija ne bo sodelovala in poslej dalje se je vse dogajalo brez Francije. 
Italijanska in jugoslovanska vlada sta bili za razpravljanje v Londonu, ker 
je bilo to bližje za obe državi in tudi lažje glede tajnosti. Jugoslavija je dele­
girala ambasadorja Velebita. Italija ambasadorja Brosia. Amerikanci niso 
te funkcije poverili svojemu londonskemu ambasadorju, ker menda ni mogel 
držati tajnosti, temveč so jo poverili svojemu okupacijskemu visokemu ko-
1 5 2 ADG 1953, 4242. 
153 Novak, 448—455. 
154 ADG 1953, 4279. 
155 ADG 1953, 4290. 
156 Str. 488—455. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 41 
misarju na Dunaju, angleška vlada pa je postavila namestnika podsekretarja 
v zunanjem ministrstvu. 
1. Najtežja so bila pogajanja z Jugoslavijo, ki so trajala od 2. februarja 
do 31. maja 1954. Eden je kasneje dejal, da je bila naloga obeh zahodnih 
velesil prepričati Jugoslavijo, naj sprejme mejo, ki bi se kar na moč ujemala 
s conskimi mejami. Dejal je tudi, da se ne bo dalo dosti več manevrirati, 
kajti Italiji je treba dati nekaj, kar bi bilo ugodnejše kot obljuba v predlogu 
od 8. oktobra, Tito pa je itak dovolj jasno povedal, da je zanj nesprejemljiva 
vsaka sprememba statusa quo v škodo Jugoslavije. 
a. Velebit je v prvih razgovorih poudaril pravico Jugoslavije do celot­
nega STO razen do Trsta, ki pa naj bo povezan s cesto in železnico z Italijo. 
Oba kolega sta razpravljanje o tem odklonila in vztrajala na rešitvi, ki bo 
sprejemljiva za Jugoslavijo in Italijo. 
b. Začele so se dolge debate o recipročnih koncesijah v obeh conah. 
Velebit je bil za odstop Kopra, Izole in Pirana, a brez okolic teh mest, zato 
pa je zahteval zaledje Trsta v coni A in izhod na morje južno od Trsta 
vključno Zavije, Servolo in Milje. Kolega sta to odklonila. Bila sta za to, da 
dobi Jugoslavija zaledje v coni A za italijanske enklave Koper, Izolo in Piran, 
odločno pa sta odklonila jugoslovanski izhod na morje južno od Trsta v 
coni A. Velebit je na to izjavil,* da to ne bi bila enakovredna zamenjava in 
je odstopil od misli o recepričnih zamenjavah. 
c. Začela se je debata o delitvi STO po conskih mejah. Velebit je pred­
lagal majhno korekturo, da bi mogli Slovenci zgraditi novo železnico in po­
vezati Koper z ostalo Slovenijo. To sta Amerikanec in Anglež sprejela. Nova 
črta bi se premaknila z Debelega na Tanki rtič, za to pa bi dala Jugoslavija 
majhen trikot ob conski meji. To bi bil realen kompromis. 
č. Začetek maja 1954 je bil sporazum z Jugoslavijo dosežen in ostal je 
samo še juridični aspekt. Jugoslavija je namreč zahtevala, naj bi bila ta re­
šitev dokončna, Anglež in Amerikanec pa, naj bi bil to le »de facto agree­
ment«, ker bi sicer Italija ta sporazum odbila. Po izredno napornih natezanjih 
in tudi iz drugih, tudi materialnih razlogov, je Jugoslavija ta de facto spo­
razum sprejela. Ob tem sta vladi Velike Britanije in ZDA izdali za danes 
in za jutri izredno pomembno noto, katere glavna vsebina je: obe vladi sta 
končno prepričali Jugoslavijo, da sprejme de facto rešitev zato, ker sta ji 
zagotovili, da je sporazum, kar zadeva velesili, dokončen, kajti v bodoče 
velesili ne bosta podprli nobenih teritorialnih zahtev ne Italije, ne Jugoslavije. 
Izjava je pomembna, ker s tem prehaja reševanje tržaškega problema iz 
sfere zavezniškega diktata v sfero nadaljnjega sporazumevanja, če sporazum 
za Italijo in Jugoslavijo ni dokončen, če pa je dokončen, je tržaški problem 
rešen. Ker Jugoslavija londonski memorandum smatra za dokončnega, je 
državna meja, kot jo na tem delu določa londonska spomenica, nespremenljiva. 
2. Razgovori z Jugoslavijo so torej trajali štiri mesece. Sedaj je bilo treba 
prepričati Italijo, da ta sporazum sprejme. 
a. Medtem je prišlo v Italiji do menjave vlade in za kratkotrajno Fanfa-
nijevo vlado je prišla vlada, ki jo je sestavil Scelba. Le izgleda, da je bil ta 
nekoliko zmernejši in je zahteval pravično rešitev, prijateljske odnose z Jugo­
slavijo in medsebojne gospodarske stike. 
42 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 19Г5 
Začetek junija 1954 sta to, kar je sprejela Jugoslavija predložila Ameri-
kanec in Anglež italijanskemu diplomatu. Začela se je druga faza pogajanj, 
ki tudi ni bila lahka. Julija so bile prezentirane Italiji tele jugoslovanske 
zahteve: vojaško upravo v obeh conah naj zamenja italijanska in jugoslo­
vanska administracija; manjši popravki conske črte v korist Jugoslavije; 
ohranitev tržaškega svobodnega pristanišča; recipročna garancija narodnim 
manjšinam; nobenega preganjanja zaradi dogodkov v času urejanja STO; 
ureditev visečih finančnih vprašanj med obema državama in končno, izbolj­
šati atmosfero in olajšati sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo. 
Ambasador Brosio je to sporočil svoji vladi, na kar je ta odgovorila, da 
ima Italija pravico do vsega STO, kajti pred mirovno konferenco so zavezniki 
priznali Italiji pravico do večjega dela Julijske krajine kot pa je STO. S 
trojno izjavo so priznali zavezniki Italiji pravico do vsega STO, z oktobrsko 
izjavo pa so ji obljubili vrnitev cele cone A. Od vseh teh obljub so zavezniki 
odstopili na pritisk Jugoslavije in zato tega, kar ji sedaj predlagajo, ne more 
sprejeti. V debati se je Brosio odrekel trikotniku v coni B in zahteval Tanki 
rtič. Samo še to sta zahodna diplomata sporočila Velebitu, nato pa sta postala 
samo še posrednika med Velebitom in Brosiom. Ta sta se začela pogajati okrog 
Tankega rtiča in nihče ni hotel odnehati. 
Končno je poslal Eisenhower v Beograd državnega podsekretarja Murphy-
ja z osebno poslanico Titu, naj z majhno teritorialno koncesijo pripomore k 
zaželeni rešitvi tržaškega vprašanja. Tito je 14. septembra na to pristal in 
tudi še iz drugih razlogov, predlagal pa je dve varianti: naj gre meja južno 
od Tankega rtiča in pusti naselje Lazaret Jugoslaviji, Italija pa naj dobi 
trikotnik v coni B, ali pa, naj teče meja južneje, med Tankim in Debelim 
rtičem, pusti Lazaret Italiji, ta pa ne dobi trikotnika v coni B. Scelba je 
18. septembra predložil vladi oba predloga in ta je čez nekaj dni sprejela 
drugo Titovo alternativo. Tako so pogajanja o sporazumu prišla v zadnjo 
fazo, kar so sporočili tudi francoski vladi. Zastopniki Jugoslavije, Italije, 
Velike Britanije in ZDA so parafirali takoimenovani londonski memorandum 
ali 2. londonski sporazum 5. oktobra 1954, ki ima 9 členov in dva dodatka.1 5 7 • 
Reči moramo, da je ta sporazum rešil tri temeljjie probleme: razdelil je 
STO, obljubil svobodno pristanišče za zaledje in dal primerna zagotovila 
narodnim manjšinam. 
Tito je 6. oktobra poudaril, da je Jugoslavija doprinesla sicer žrtev, a je 
zadovoljen, ker doprinaša k utrditvi miru v Evropi. To ni bil diktat, saj je 
Jugoslavija sodelovala kot enakopravni partner. Zvezni izvršni svet je sprejel 
sporazum 7. oktobra, narodna skupščina pa 25. oktobra. Takrat je Tito dejal, 
da smo dobili Slovenci izhod na morje in Koper se bo razvil v središče juž­
nega dela Slovenskega Primorja. Sporazum bo služil bodočemu gospodar­
skemu, kulturnemu in političnemu sodelovanju med Jugoslavijo in Italijo. 
Italijanska vlada sporazuma v parlamentu sicer ni dala ratificirati, za­
htevala pa je od parlamenta zaupnico ob sporazumu. Kako je izpadel boj 
za to zaupnico, smo že slišali v uvodu. Scelba je poudaril, da je vlada sprejela 
najboljšo rešitev v danih pogojih. Italija je dobila skoraj vso cono A, štiri 
petine prebivalstva Julijske krajine in najpomembnejši gospodarski del STO, 
« Novak, 456—571. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 4 3 
Trst. Za italijansko manjšino pod jugoslovansko administracijo so dane vse 
garancije. Priznal je, da je imela trojna izjava večjo moralno veljavo pri 
podpiranju italijanskih zahtev po STO, stopiti pa ni mogla v veljavo, ker 
jo ni hotela priznati SZ. Ker zahodne velesile niso hotele pritisniti na Jugosla­
vijo s silo, je ostala edina možnost kompromis z Jugoslavijo. S tem se Italija 
— je še poudaril — ni odpovedala zahtevi po coni B. Res je, zavezniki so 
se omejili z izjavo, da v bodoče ne bodo podprli nobene teritorialne zahteve 
od obeh strani. Ostal pa je možen le direktni sporazum med Jugoslavijo in 
Italijo. 
Ostane nam samo še omemba juridično spekulativnega vprašanja, ki ga 
moramo zgodovinarji vsaj registrirati, vprašanja, ali je na ozemlju STO kdaj 
prenehala obstajati italijanska suverenost? Od tega je — po mnenju juristov 
— odvisen tudi odgovor ha drugo vprašanje, ali ima memorandum trajni ali 
le začasni značaj. Naš prof. Bartoš na primer pravi, da ima memorandum 
trajni značaj, ker so ga sprejele tri velesile (tudi Francija in končno še SZ), 
stalne članice VS s pravico veta. Memorandum je bil tudi sporočen VS in 
razdeljen članicam OZN, a nihče ni zahteval o njem razpravljanja. Tako je 
tihi konsenz priznal to novo pogodbo. Mnenja italijanskih juristov pa so o 
tem deljena. Ene od teh sem poskušal celo razumeti, druga pa sem prepustil 
kategoriji nekdanjih sholastičnih razpravljanj, koliko angelov se more zdre-
njati na šivankino špico. 
Dovoljujem si svoj referat končati z mislijo na začetku omenjenega itali­
janskega zgodovinarja Valussija, da nam more sedanja jugoslovansko italijan­
ska meja, pa naj bo pravična ali krivična, dobra ali slaba, sama po sebi zelo 
jasno povedati, da meja sama zase ne more biti niti pravična niti krivična, 
temveč samo takšna, kakršno hočejo ljudje. Dodajam pa tudi svoje mnenje, 
da se morajo ljudje tega zavedati. 
4 4 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
DAS PROBLEM VON JULISCH VENETIEN UND TRIEST IN 
DEN JAHREN 1947—1954 
Z u s a m m e n f a s s u n g 
Der Artikel bietet eine chronologisch auf den wichtigsten weltpolitischen Ereig­
nisse aufgebaute Übersicht der Problematik des einstigen Julisch Vene tien fur die 
Zeit zwischen 1947 und 1954, besonders berücksichtigt werden die in diesem ethnisch 
slowenischem und kroatischen Raum sich herausbildenden spezifischen Merkmale. Es 
handelt sich nicht um neue Daten bzw. Feststellungen, was die der Faktologie betriitt 
ist der Artikel eine Zusammenfassung der umfangreichen slowenischen und fremden 
Literatur, vor allem der in der Einleitung angeführten. 
Methodologisch ist die Übersicht in drei Kapitel gegliedert. Im ersten Kapitel 
ist in Hauptzügen die Zeit von Anfang Juni 1944 bis zum Abschluss der Pariser 
Friedenskonferenz (Februar 1947) bearbeitet, im zweiten die Zeit bis zur Erklärung 
der drei westlichen Grossmächte (März 1948) und im dritten die Zeit bis zum so-
genannten Londoner Memorandum (Anfang Oktober 1954). Im ersten Kapitel soll 
in erster Linie die Schwierigkeit der diplomatischen Auseinandersetzungen um die 
Errichtung und Festigung des »Eisernen Vorhangs« dargestellt werden, ein Vorgang, 
bei dem gerade das Gebiet des früheren Julisch Venetien besonders in Mitleidenschaft 
gezogen worden ist. Im zweiten Kapitel wird die einstweilige Kompromisslösung — 
die Gründung des Freien Triester Gebiets, dargestellt, das aber nur auf dem Papier 
blieb. Im dritten Kapitel schliesslich der Weg bis zum Memorandum von London, 
das Italien und Jugoslawien ermöglicht hat, Grenzfragen auf dem Gebiet des in zwei 
Zonen — die Zone A und Zone B aufgeteilten Freien Triester Gebietes selbst zu lösen. 
Der Artikel entsand in der Absicht: 1. die grosse Aktivität, Intensität, Uner-
schrockenheit, Entschlossenheit und Selbständigkeit des Kampfes aller jugoslawischen 
Völker um die Verwirklichung des Programms des Vereinten Sloweniens in der Föde­
ration der jugoslawischen Völker darzustellen; 2. wenigstens in den Hauptzügen die 
Ursachen des Paradoxes zu schildern, dass trotz der Befreiung des ganzen jugosla­
wischen Territoriums durch jugoslawische Partisanenverbände, das Programm des 
Vereinten Sloweniens unerfüllt geblieben ist und schliesslich auch die damalige, 
heutige und künftige Notwendigkeit einer festen Föderation der jugoslawischen 
Völker zu begründen. 
Das Memorandum von London an sich bedeutet zwar einen Sieg der Bemühungen 
der jugoslawischen Völker, andererseits aber auch die Durchsetzung der Grossmächte. 
Die jugoslawischen Völker haben gesiegt indem sie die Schutzherrschaft der Gross­
mächte abgeschüttelt und das Recht errungen haben, ihre Westgrenze selbst zu 
bestimmen. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975/1—2, s. 45—76 4 5 
F e r d o G e s t r i n 
GOSPODARSTVO IN DRUŽBA ZAHODNO JUGOSLOVANSKIH DEŽEL 
OD 15. D O SREDE 17. STOLETJA 
Jugoslovanske dežele so v obravnavanem obdobju doživele politične spre­
membe, ki so stoletja vplivale na razvoj njihovih ljudstev. Gre za turške 
vpade v balkanski in podonavski prostor, z njimi zvezan propad tedanjih 
držav jugoslovanskih ljudstev ter stoletja, trajajoče turško gospostvo nad 
večjim delom jugoslovanskega ozemlja. Usodne posledice zanje sta imela tudi 
na eni strani proces nastajanja habsburškega dinastičnega teritorija in njego­
vega preraščanja v veliko podonavsko monarhijo, na drugi strani pa utrditev 
oblasti Beneške republike nad manjšim, vendar ne nepomembnim delom 
jugoslovanskih dežel, in njene moči na Jadranu. 
Ko sta pod turškim pritiskom propadli srbska in bosenska država ter so 
padli zadnji ostanki svobode v Hercegovini in Crni gori, so pod udarec turških 
vpadov, ki so segli do Furlanije, prišle v glavnem od zadnje četrtine 15. sto­
letja vse hrvatske in slovenske dežele. Do srede 16. stoletja so nato Turki 
zasedli Srem, Bačko, Banat, precej ozemlja v Slavoniji in na Hrvatskem, 
ki sta se do konca stoletja zmanjšali na ostanke ostankov (reliquiae reliqui-
агшп); težišče hrvatskih dežel se je poslej prenašalo v zahodni del Slavonije 
med Savo in Dravo in se nato povezale pod enim saborom in banom (1558). 
Zaradi organizirane obrambe pred Turki pa je na že itak močno skrčenem 
hrvatskem ozemlju od druge polovice 16. stoletja nastajala še Vojna krajina. 
Ta se je vse bolj odvajala od sabora in bana, prihajala pod upravo cesarskih 
poveljnikov in postala neposredno habsburški osrednji oblasti podrejena teri­
torialna enota. Njen gospodarski in družbeni razvoj, a z naseljevanjem be­
guncev izpod Turkov tudi etnična struktura so se precej razlikovali od drugih 
delov Hrvatske. 
Do začetka 16. stoletja se je z manjšimi izjemami in poznejšimi spremem­
bami ustalila politična pripadnost slovenskega ozemlja. Habsburžani so do 
tega časa postali gospodarji večjega dela slovenskih zgodovinskih dežel (Ko­
roške, Štajerske, Kranjske, Goriške, Trsta in dela Istre). Te dežele so v letih 
1564 do 1619 sestavljale posebno notranjeavstrijsko skupino dežel z lastnim 
knezom. Beneška Slovenija je leta 1420 prišla pod Beneško republiko, Prek-
murje med Muro in Rabo pa je bilo Ogrsko. Habsburžani so s pridobitvijo 
ogrske in hrvatske krone (1526/7) postali vladarji tudi Prekmurja in hrvatskih 
dežel, ki pa so državnopravno ostali del dežel krone sv. Štefana. 
Beneška republika si je do okoli 1420 pridobila svojo posest v Istri, Be­
neški Sloveniji in Dalmaciji, ki se nato v obravnavanem obdobju ni bistveno 
spremenila. V Istri je z Miljem (1420) zajela ves zahodni in južni del pol­
otoka, habsburška je bila le Pazinska grofija; istega leta je po zlomu oglej­
skega patriarhatâ zagospodovala tudi nad Beneško. Sloveni jo. Politično stanje, ^ 
46 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
ustvarjeno v tem času, se je ohranilo vse do propada Republike. V Dalmaciji 
so Benečani po letu 1409 v bojih z Ogrsko in bosenskimi fevdalci prišli v 
posest dalmatinskih mest med izlivoma Zrmanje in Bojane z ozkim pasom 
ozemlja okoli njih in otokov od Cresa do Korčule. To posest so v glavnem 
tudi obranili pred Turki, ki so po padcu Bosne (1463) začeli pritiskati na 
Dalmacijo in ki so v vojni leta 1499—1503 osvojili Makarsko in njeno Pri­
morje, pozneje še nekaj drugih krajev in utrdb ter obvladali del obale. Šele 
ob koncu obdobja, za kandijske vojne, so začeli Benečani širiti svojo posest 
globlje v notranjost (današnje Dalmacije) v škodo upadajoče Turčije. 
Izven območja teh političnih sil je bilo samo ozemlje Dubrovniške re­
publike, ki ga moremo šteti za svobodnega, čeprav je priznavala vrhovno 
uadoblast najprej ogrskih kraljev (po 1358) nato turškega sultana (po 1526). 
Potem ko si je ob četrtini 15. stoletja pridobila rodovitne Konavlje, je Dubrov-
niška republika zajemala ozemlje med poznejšim turškim Makarskim Pri­
morjem in Hercegnovim s polotokom Pelješcem in otoki od Mljeta in Lastova 
proti jugovzhodu; imela je okoli 25.000 prebivalcev. 
Večji del obravnavanega obdobja so torej nad jugoslovanskimi ljudstvi 
gospodovali Turško carstvo, Ogrska ter habsburška državna tvorba in Bene­
ška republika.1 V naslednjem bomo obravnavali zahpdnojugoslovanske dežele 
izven turške oblasti. 
Splošne črte razvoja — Posledice opisanih političnih dogajanj in spre­
memb so se na različne načine kazale v gospodarskem in tudi družbenem 
razvoju zahodnojugoslovanskih dežel. Turški vpadi in vojne so zaradi mej­
nega položaja večji del tega obdobja v veliki meri vplivali zlasti na gospo­
darsko slabitev hrvatskih dežel. Toda s pustošenjem daljši čas niso prizana­
šali tudi zlasti agrarnemu delu gospodarstva slovenskih dežel, ki so od srede 
16. stoletja dalje nosile velik del finančnih bremen pri organizaciji obrambe 
pred Turki in vzdrževanju nastajajoče Vojne krajine.2 S turškimi vpadi in 
osvajanji so bila povezana migracijska gibanja jugoslovanskih ljudstev, ki so 
vplivala na gospodarsko in družbeno življenje posameznih območij. Ta gi­
banja so zajela tudi zahodno jugoslovanske dežele; ne samo tako da se je iz 
njih usmerjal tok beguncev, marveč prav tako tudi s tem, da so dajale mož­
nost za poselitev novih došlecev iz ozemelj, ki so jih zasedli Turki (npr. na 
ozemlje Vojne krajine).3 Posebno mesto gre pri teh gibanjih kot poselitvenemu 
območju tudi Italiji, kamor se je iz gospodarskih in populacijskih vzrokov, 
pozneje tudi zavoljo Turkov, začel iz zahodnojugoslovanskih dežel usmerjati 
močan tok beguncev že od začetka 15. stoletja dalje.4 
1 Prim. Zgodovina narodov Jugoslavije 2, 1959, str. 11 si., 17 si., 158 si., 217 si. 
2 Notranjeavstrijske dežele (Štajerska, Koroška in Kranjska) so do leta 1594 dale za obrambo proti 
Turkom okoli 21 milijonov goldinarjev. 
3 Prim. Zgodovina narodov Jugoslavije, o. c. str. 190, 407 in; Stj. Pavičić, Podrijetlo naselja i go­
vora u Slavoniji, Zagreb 1953; M. Vasić, Etnička kretanja u Bosanskoj krajini u XVI vjek, Godišnjak 
istoriskog društva BiH 8—13 (1962), str. 233 si.; A. Handžić, Etničke promjene u sjeveroistočnoj Bosni 
i Posavini u XV i XVI veku, JIC 1969, str. 31 si.; M. Hraste, Govori jugozapadne Istre, Zagreb 1964. 
4 Prim. J. Smodlaka, Ostanci jugoslavenskih naseobina u donjoj Italiji, Hrvatska Misao 3 (1904), 
str. 750 si.; G. Gelcich, Colonie Slave nell'Italia meridionale, Spalato 1908; M. Rešetar, Die serbokroati­
schen Kolonien SUditaliens, v Schriften der Balkankommission, linguistische Abteilung 9 (1911), str. 24 
si.; A. Cronia, La conoscenza del mondo Slavo in Italia. Padua 1958; M. Spremié, Dubrovnik i Aragon«. 
1442—1495, Beograd 1971; prim. F. Gestrin, La relazioni economiche tra le due sponde adriatiche tra 
Quatro e Cinquecento, Atti del Congresso internazionale sulle relazioni fra le due Sponde adriatiche, 
1973, str. 98 sì.; isti, Prispevek h kulturnemu življenju Slovanov v Markah v Italiji (XIV.—XVII. sto-
letje), v Spomenica Josipa Matasoviča (1892—1962), Zagreb 1972, str. 89 si. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 4 7 
Benečani so po osvojitvi Dalmacije le-to z boji s političnimi silami v 
zaledju v veliki meri gospodarsko odrezali od zaledja in gospodarstvo v njej 
podredili svoji gospodarski politiki na Jadranu. S tem so zavrli dotlej cvetoče 
in naglo se razvijajoče gospodarstvo dalmatinskih mest.5 Dubrovnik je s spret­
no politiko in zvezami s političnimi silami na Balkanu znal obvladati trgovino 
na tem prostoru in hkrati uspešno paralizirati beneško monopolno politiko 
na Jadranu.6 V vsem tem dolgem obdobju je doživljal dobo velike prosperitete. 
Razširitev habsburške oblasti na posest goriških grofov je od začetka 16. sto­
letja dalje povečevala habsburško-beneška trenja, vendar je to na gospodarski 
razvoj le začasno in ne bistveno vplivalo.7 
Vpliv državnih oblasti na gospodarstvo je bil glede na politično razdelitev 
zelo različen po deželah. V 15. stoletju se je deželnoknežja politika v habs­
burških deželah gibala še v mejah mestnega gospodarstva. Na prehodu v 
16. stoletje in dalje pa se je vse vidneje uveljavljala širši teritorij zajemajoča 
deželnoknežja fiskalna politika. Tako je npr. nadvojvoda Ferdinand v prvi 
tretjini stoletja poskušal poseg Karla V. v Italijo izkoristiti za omejitev moči 
Benečanov na Jadranu in uveljaviti pot iz mest v Markah (Ancona, Pesaro) 
prek Trsta in Reke na Ljubljano in Beljak ter dalje na habsburško Nizozem­
sko. Poskus sicer ni uspel, je pa značilen.8 V okviru fiskalne politike so de­
želni knezi določneje organizirali izredne davke, ki so od začetka 17. stoletja 
postajali redni, uveljavljali so stare regalne pravice v rudarstvu in fužinar-
stvu. Rudnike, rudna ležišča in gozdove so proglašali za svojo komorno po­
sest in izdajali rudarske in gozdne rede. Začeli so izvajati nadzorstvo nad 
fužinarstvom, zlasti v zvezi s pravico do dohodkov od proizvodnje (Fron) in 
od prodaje proizvodov (Wchsel). Vse to so prvenstveno pobirali v denarju 
(v Idriji npr. 11 % od prodajne cene). Deželni knezi, od začetka 16. stoletja 
mestni gospodje večine mest, so iz fiskalnih potreb močno posegali tudi v 
razvoj trgovine (s podeljevanjem raznih pravic, z uvajanjem novih mitnic 
in mitnin, z novimi mitninskimi in tarifnimi redi, s prepovedmi trgovine z 
žitom in živino ob slabih letinah, nekoliko večjo skrbjo za pota itd.). S po­
sebnimi policijskimi redi (1552, 1602) so skušali razmejiti meščansko in 
kmečko trgovino meščanom v korist.9 Akcija ni uspela zaradi premočne vlo­
ge kmečke trgovine in obrtne dejavnosti v gospodarskem obratu podložnika, 
ki je v tem pogledu dobil vso podporo svojih zemljiških gospodov. Fiskalna 
politika je vladarja pripeljala tudi do raznih ukrepov v korist tujih trgov­
cev in njihovih družb. Čestokrat finančno odvisen od njihovih posojil, jim 
je izdajal monopolne pravice za trgovino z določenim blagom (apalto). Po­
membni pa so bili tudi vladarjevi neposredni posegi v proizvodnjo, bodisi s 
podeljevanjem monopolnih pravic podjetnikom, bodisi da so sami postajali 
5 Prim. M. Šimjić, Dalmacija u XV stoljeću. Uspostavljanje i organizacija mletačke vlasti u Dal­
maciji u XV stoljeću, Sarajevo 1967; A. Piasevoli, Fragmenti iz ekonomskog života Zadra od XIII do 
XVIII stoljeća. Zbornik »Zadar«, 1964; T. Raukar, Prilozi o trgovačkom životu u Zadru XV stoljeća, v 
Spomenica Josipa Matasovića, o. c , str. 165. 
6 Prim. T. Popović, Turska i Dubrovnik u 16 veku, 1973 in številno tam našteto literaturo. 
7 F. Gestrin, Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja, 1965, 
str. 34 si., 88 si. „ T i-- лт- i i T • i. 
8 F. Gestrin, O nameravani trgovski poti iz Ancone in Pesara v Italiji na Nizozemsko prek Ljub­
ljane za Ferdinanda I., ZC 21 (1967),.str. 202 si. ., , .•..•, J , • 
9 Prim. J. Žontar, Nastanek, gospodarska in družbena problematika policijskih redov prve polovice 
16. stoletja za dolnjeavstrijske dežele s posebnim oziroma na slovenske pokrajine, ZC 10—11 (1956/7). 
str. 32 si. 
48 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
investitorji zgodnjega kapitalizma.1 0 Področje, kamor so posegali, je bila 
tudi novena politika. Na prehodu v 16. stoletje so uveljavili v svojih deželah 
goldinarski novčni sistem; ta se začne po pridobitvi hrvatskih dežel uve­
ljavljati tudi tam. V drugi polovici stoletja in dalje pa je bila deželnoknežja 
novena politika usmerjena v dve smeri: preprečevati odtok dobrega denarja 
iz dežele in urediti obtok slabšega tujega, zlasti italijanskega denarja. Toda 
edini trajnejši uspeh te politike je bila uvedba t. i. »kranjske veljave« na 
večjem delu sedanjega slovenskega ozemlja (poseben kurz med beneško liro 
in goldinarjem v razmerju 1 lira = 13 1/3 krajcarja; severno odtod je veljala 
»nemška veljava« s kurzom 1 lira = 12 krajcarjev).11 Kranjska veljava, ki 
je bila identična z beneško, je doslej gospodarsko močno povezane slovenske 
dežele delila na dva dela, povzročila pa jim je tudi precejšnjo gospodarsko 
škodo in je tudi z njo povezati gospodarski zastoj v prvih desetletjih 17. 
stoletja. 
Beneške oblasti so tako y svojih že prej osvojenih istrskih ozemljih kakor 
tudi v začetku tega obdobja pridobljeni Dalmaciji izvajali tako gospodarsko 
politiko, da bi z njo te dežele čimbolj podredile koristim Benetk. Značilni 
za to politiko so bili ukrepi, s katerimi so uveljavljale prvenstveno pravico 
dovoza blaga v svoje mesto, so nadzirali najvažnejšo proizvodnjo (npr. soli) 
in tudi pomorstvo. Čeprav te monopolne gospodarske politike niso mogle v 
celoti izvajati in je proti koncu obravnavanega obdobja.že precej slabela, so 
Benečani z njo vendar negativno vplivali na gospodarski razvoj tega ozemlja, 
še posebej Dalmacije.12 
Dubrovniška republika je vso svojo politiko, tudi zunanjo, podrejala go­
spodarskim koristim mesta in vladajočega mestnega plemstva ter bogatega 
meščanstva. Zlasti si je skušala zagotoviti privilegiran položaj v trgovini z 
Balkanom in v povezavah tega prostora z deželami Sredozemlja. To ji je 
večji del tega obdobja tudi uspevalo. Isto lahko trdimo glede boja proti be­
neškim monopolističnim poskusom.13 V zvezi s tem so oblasti pospeševale vse 
tiste gospodarske dejavnosti, ki so to vlogo Dubrovnika krepile, zlasti po­
morstvo, brodogradnjo in posamezne obrtne panoge (suknarstvo). Toda tudi 
v kmetijstvu politika dubrovniških oblasti ni bila nepomembna; opozoriti 
gre na ukrep, s katerim so preprečile kopičenje zemlje v cerkveni lasti.14 
Kljub pripadnosti različnim državam in čeprav se jeirazvoj po posamez­
nih deželah in skupinah dežel precej razlikoval in imel svoje posebnosti, so 
zahodnojugoslovanske dežele v obravnavanem obdobju imele nekatere skupne 
gospodarske in družbene črte. 
V gospodarstvu je bil to čas že močnejšega uveljavljanja blagovno-de-
narnih odnosov, povečane družbene delitve dela in porasta proizvodnje, a 
ponekod tudi precejšnjega pojavljanja elementov zgodnjega kapitalizma. Na 
10 F. Tremel. Der Frühkapitalismus in Innerösterreich, Graz 1954. 
11 G. Probszt-Ohstorff, Die »Kminerische Währungc, Numizmatičke vijesti 15 (1968), str. 65 si.; 
F. Gestrin, Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1972, str. 85—97. 
12 M. Šunjić, o. c., str. 234; J. Tadič, O društvenoj strukturi Dalmacije i Dubrovnika u vreme 
renesanse, ZC 6—7, (1952/3), str. 552 si. 
» Prim. I. Božić, Turska i Dubrovnik u XIV i XV veku, Beograd 1952, zlasti str. 264—314; T. 
Popović, o. c , str. 79, 92 si. 117—122; S. Anselmi, Venezia, Ragusa, Ancona tra Cinque e Seicento. Un 
momento della storia mercantile del Medio Adriatico, v Atti e memorie, S. 8, voi. 6 (1968/70), str. 59 si. 
14 J. Lučić, Prošlost dubrovačke Astareje (Župe, Sumeta, Rijeke, Zatona, Gruža i okolice grada 
do 1366), Dubrovnik 1970, str. 65. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 4 9 
tem pa je slonelo tudi spreminjanje dotedanjih, razmerij med družbenimi 
razredi in so se poglabljala razredna nasprotja.1 5 
Težišče gospodarstva je bilo z izjemo v Dubrovniški republiki na agrar­
nih panogah, poljedelstvu in živinoreji, na ožjih ozemljih tudi na vinograda 
ništvu. Med zaledjem in primorskim pasom so bile velike razlike, ki so slo­
nele predvsem na klimatskih pogojih. Vse primorsko območje je pridelalo 
premalo žita in je bilo vezano na uvoz (tudi iz zaledja), samo pa je izvažalo 
svoje značilne agrarne pridelke. V primorskem pasu je bila vloga kmetij­
stva vsekakor manjša,' kakor v notranjosti, čeprav je tudi del mestnega pre­
bivalstva, zlasti njegov družbeni vrh, imel sorazmerno veliko zemljiško po­
sest. Agrarna proizvodnja se je še ves ta čas v glavnem gibala v okvirih 
tistih agrarnih načinov, ki so jih zahodnojugoslovanske dežele dosegle pri­
bližno ob koncu srednjega veka. Na večini tega ozemlja je prevladovalo 
natriletno kolobar jen je, čeprav so se na manjših površinah v bolj hribovitih 
in gozdnatih področjih obdržali tudi starejši poljedelski sistemi. V velikem 
delu Istre, v Dalmaciji in na ozemlju Dubrovniške republike je bilo uve­
ljavljeno nadveletno kolobarjenje. S poljedelstvom je bila povsod tesno po­
vezana pašniška živinoreja. Ta je bila ponekod, npr. na Slovenskem v viš­
jem gorskem svetu in deloma na Krasu, na Hrvatskem deloma v Slavoniji 
in na dinarskem področju ter v delih Vojne krajine, ponekod v Dalmaciji 
in Istri, celo pomembnejša od poljedelstva. Deloma je bila razširjena celo 
t. i. selilna paša iz "zaledja proti morju in obratno ter celo v severovzhodno 
Furlanijo in v posameznih primerih prek morja v Marke.1 6 
Od začetka 15. stoletja so se v zahodnojugoslovanskih deželah že hitreje 
in močneje uveljavljale tudi raznovrstne neagrarne gospodarske panoge. Ru­
darstvo in fužinarstvo je bilo omejeno predvsem na slovenske dežele, vendar 
se je nekaj središč fužinarstva uveljavilo tudi na Hrvatskem. Obe panogi 
sta v velik meri postali domena meščanstva, čeprav so vanje posegali tudi 
plemiči. Večji del te proizvodnje je šel na tuja tržišča, zlasti v Italijo in sre­
dozemske dežele nasploh. V gospodarstvu primorskega pasu so se uveljavile 
specifične, le z morjem povezane panoge: ribolov, pomorstvo ter brodo­
gradnja in solarstvo. Povsod v Primorju je ne ravno majhen del prebivalstva 
vezal svoj obstoj na ribolov, ki je dajal ob bogatih vzhodnojadranskih lovi­
ščih precejšnje presežke. Ribe, slane a tudi posušene, so prodajali zlasti 
v italijanska pristanišča pa tudi v zaledje. Večji je bil pomen pomorstva 
in brodogradnje, ki sta bili v zvezi s pomorsko trgovino zelo važni panogi, 
vanju je bilo vloženega sorazmerno veliko kapitala, prinašali sta kljub ri­
ziku velike profite in sta zaposlovali velik odstotek prebivalstva v primor­
skih mestih. V pomorstvo so v tem času v manjši meri posegali tudi ljudje iz 
zaledja.17 Benečani so s svojo jadransko politiko sicer poskušali mrtviti svo­
boden razvoj te dejavnosti, vendar velja to že v 15. stoletju v večji meri le 
15 Prim. F. Gestrin, Gospodarske osnove razrednih bojev na Slovenskem konec XV. in v XVI. sto­
letju, JIC 1962, str. 33 si.; isti, Boj za podeželsko trgovino med mestom in vasjo od konca XV. do sre­
dine XVII. stoletja, JIC 12 (1973), str. 72 si. 
1 6 M. Sunjić, o. c , str. 82; S. Anselmi, Insediamenti, agricultura, proprietà nel ducato Roveresco: 
• a catas ta tone del 1489—1490, Quaderni storici, gen.—aprile 1975 (Ancona), str. 37—86 (izšlo tudi v po-
sebni izdaji, Urbino 1975) ; Archivio di Stato—Sottosezione Fano, Codici Malatestiani 70. Liber pascula-
rum Senogallie. 
17 Prim, za slovensko zaledje F . Gestrin, Pregled pomorstva v Slovenskem Primorju, Primorski 
zbornik 2 (1962), str. 1489 sL; isti. Trgovina o. c , str. 29 si. 
4 Zgodovinski časopis 
5 0 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
za tista mesta pod beneško oblastjo, ki so bila bliže lagunskemu mestu. Trst 
npr. je že v 16. stoletju zavoljo trgovine z zaledjem mimo Benetk v tesnih 
pomorskih zvezah z Markami in Apulijo. Dubrovnik pa se je ves ta čas tem 
težnjam uspešno postavljal po robu. Niso bili redki primeri, da so pomorci 
z naše obale opravljali plovbo vzdolž italijanske obale, v Levanto in drugam 
po Sredozemlju za potrebe italijanskih trgovcev.18 Veliko vlogo so pri tem 
imeli zlasti Dubrovčani, ki so v plovbi proti Levanti konkurirali celo Bene­
čanom.19 Pomen pomorstva in brodogradnje je bil različen po raznih me­
stih in je nihal glede na pomorsko trgovsko vlogo obalnih mest. Večje soline 
so bile v Istri, zlasti v Piranu, Kopru in Miljah, dalje na Pagu in drugje. 
Ob ustju Neretve, v Stonu, Dubrovniku pri Kotoru in Sv. Srdju na Bojani so 
bili veliki solni trgi, v drugih mestih na tem področju soli niso smeli prodajati. 
Po proizvodnji in kvaliteti so bile znane soline v Piranu, kjer so Benečani solno 
proizvodnjo nadzirali in monopolizirali,20 in zlasti na otoku Pagu, od kjer so 
že v začetku 15. stoletja sol izvažali v Italijo.21 Proti koncu 16. stoletja pa 
proizvodnja soli ni več v celoti krila potreb trga v zaledju in so začeli uva­
žati velike množine soli iz Apulije.22 
V neagrarni proizvodnji pa je še vse to obdobje na vsem zahodnojugo-
slovanskem ozemlju prevladovala mala, poklicna obrt, ki se je ponekod no­
tranje v povečani meri specializirala in so z ločevanjem od starih obrti na­
stajale tudi nove. Toda le redko so delale za izvoz in so imele omembe vredno 
vlogo v trgovini na večje razdalje; večinoma so krile lokalne potrebe. Pri 
tem je imela določeno vlogo tudi podeželska, kmečka domača obrt (domače 
sukno, platno, lesni izdelki). Velik del obrti je bil povezan v cehe, ki se v 
slovenskih deželah javljajo v 14. stoletju, na Hrvatskem in drugod pa v glav­
nem stoletje pozneje. V primorskih mestih, zlasti v Dubrovniku, se je značaj 
cehov razlikoval od cehov v zaledju, a tudi položaj obrtnikov je bil bolj 
svoboden.23 
Zavoljo širjenja trga, v veliki meri pa tudi pod vplivom povezav z Ita­
lijo so nastajale zlasti v Dubrovniku, v primorskih mestih in v slovenskih 
deželah — tod od konca 15. stoletja dalje — povsem nove zvrsti obrti (npr. 
suknarne, papirnice, steklarne, pivovarne). Lastniki teh obrti v njih niso de­
lali, po izvoru pa so bili celo večji trgovci. Za vodstvo in delo v njih so 
najemali plačane mojstre in pomočnike.24 Te obrti se niso povezovale v cehe 
in posamezni njihovi lastniki so si pridobivali tudi monopolne pravice, 
18 O tem obstajajo številni podatki v notarskih knjigah npr. v arhivih v Markah in drugje. Prim. 
F. Gestrin, Prispevek k poznavanju našega pomorstva v 16. stoletju iz gradiva italijanskih arhivov 
(Fano), VHAR 14 (1969), str. 163 si.; isti, K poznavanju reškega pomorstva v Markah v Italiji (XV. do 
XVII. stol.), VHAR 15 (1970), str. 41 si. 
" P. Braunstein, A propos de l'Adriatique entre le XVIe et le XVIIIe siècle, Annales 26 (1971), 
str. 1271 si.; F . C. Lane, Venetien Ships and Schipbuilding of the Renaissance, Baltimore 1934, str. 9 (da. 
Dubrovčani že okoli zadnje tretjine 15. stoletja pridobivajo >a leading place in the Mediterranean car-
ryng trade«). 
2 0 P. Nicolich, Cenni storico- statistici sulle saline di Pirano, 1882, str. 22, 53; F. Gestrin, Trgovina 
o. e , str. 148—155; S. Vilfran, K zgodovini kmečkega kupčevanja s soljo. Kronika 10 (1962), str. 129 si., 
Kronika 11 (1963), str. 1 si. 
2 1 Prim. T. Raukar, Zadarska trgovina solju u XIV i XV stoljeću, Radovi Filozofskog fakulteta, 
odsjek za povijest 7—8 (1969/70), str. 19 si. ASFa, Codici Malatestiani 4 f 3 — 1407 jul. 6, Codici Mala­
testiani 21 f 221 si. — Conto del sale chomprado in Schiauonia. 
2 2 F. Gestrin, Mitninske knjige, o. e , str. 73, 288 si., 310 si. 
2 3 D. Roller, Dubrovački zanati u XV i XVI stoljeću, Gradja za gospodarsku povijest Hrvatske 2, 
JAZU 1951. 
2 4 D. Roller, Dubrovački zanati o. c , str. 7; I. Božić, Ekonomski i društveni razvitak Dubrovnika 
u XIV i XV veku, Istoriski glasnik 1 (1949), str. 41. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 5 1 
bodisi za proizvodnjo'v celoti, bodisi za nabavo surovin ali za prodajo izdel­
kov. Posamezne izmed njih, tako se zdi, so dobivale vsaj nekatere značil­
nosti založniške in manufakturne proizvodnje, vse pa pomenijo uveljavlja­
nje zgodnje kapitalističnih oblik proizvodnje. Ob njih so se ponekod razvi­
jali založništvo in manufaktura. Založništvo se je širilo zlasti na Sloven­
skem, od srede 14. stoletja dalje v fužinarstvu a v 16. stoletju tudi v raznih 
obrtnih dejavnostih (platnarstvo in sitarstvo). Redke manufakture pa so na­
stale že v drugi polovici 15. stoletja v Dubrovniku (sukno) in v 16. stoletju 
v slovenskih deželah (orožje, steklo), vendar se niso obdržale. Te oblike pro­
izvodnje seveda niso bile bistvene v neagrarni proizvodnji, značilna zanjo 
je bila cehovska obrt, v njej vedno večja zaprtost, s katero so cehovski moj­
stri hoteli obdržati obrt v čim ožjem krogu in jo monopolno obvladati. 
Trgovina je bila gotovo najpomembnejša panoga neagrarnega gospodar­
stva, ustvarjala je v tem obdobju največje kapitale in je dajala pečat gospo­
darskemu in z njim tudi socialnemu položaju vrhnje plasti meščanskega 
razreda. Poglavitna smer trgovine vseh v obravnavo vključenih dežel je iz 
sorazmerno globokega zaledja šla proti morju in nato dalje proti Italiji in 
Sredozemlju (Dubrovnik); od tam pa seveda v obratni smeri nazaj. V vsem 
tem obdobju — a tudi prej in še pozneje — so namreč dežele v širšem ob­
močju Jadrana tvorile v nekem smislu enotno, sebe dopolnjujočo gospo­
darsko celoto; Jadran je bil most in ne pregraja med deželami na obeh 
straneh tega morja. V tem gospodarsko povezanem ozemlju so bile sicer 
italijanske dežele močnejši partner, vendar tudi gospodarska vloga sedanjih 
zahodno jugoslovanskih dežel in njenih prebivalcev v odnosu na Italijo ni bila 
majhna.25 
Poglavitna gospodarska povezava med obema obalama je bila v trgov­
ski menjavi. Vzajemnost trgovskih koristi in blagovnih potreb so bile to­
likšne, da so ob koncu tega časa posamezni dokumenti na italijanski strani 
izrecno poudarjali korist italijanskih dežel od trgovine s sedanjimi jugoslo­
vanskimi deželami.26 V zvezi s to trgovino je treba poudariti, da vloga Be­
netk v njej ni bila več tako pomembna, kakor se še misli. V trgovskih in 
pomorskih zvezah med Italijo in zahodnojugoslovanskimi deželami Benetkam 
v tem obdobju ni pripadalo prvo mesto, če jim postavimo nasproti ostalo 
Italijo. Seveda je bila vloga Benetk še vedno pomembna. S to trgovino je bilo 
tesno povezano pomorstvo, ki je imelo mesto takoj za trgovino. Odstotek ladij 
iz vhodnih obal Jadrana je bil v italijanskih pristaniščih precej visok in 
številni tukajšnji pomorci so pluli tudi za italijanske trgovce. Potrebe itali­
janskega pomorstva so se iz sedanjih zahodnojugoslovanskih dežel krile še 
na druge načine: v Italijo so šle surovine za gradnjo ladij in ladje same, 
dalje material za gradnjo in popravilo pristanišč in celo strokovnjaki ter 
delavci za gradnjo ladij in pristanišč. Tudi sicer se je v tem obdobju — 
med drugim iz pogojev samega italijanskega gospodarstva — usmerjal tok 
priseljencev iz jugoslovanskih dežel v mesta in na podeželje Italije od Fur-
107 i * t i T a d i ê . Ekonomsko jedinstvo Balkana i Sredozemlja u XVI veku, ZC 19—20 (1965/6), str. 
i « si.; H Kellenbenz, Südosteuropa im Rahmen der europäischen Gesamtwirtschaft, v Grazer Forschun-
gen zur Wirtschafte- und Sozialgeschichte, 1. Band, 1971, str. 27 si.; F . Gestrin, Le relazioni economiche 
« a le due sponde adriatiche tra Quattro e Cinquecento, v Atti del Congresso internazionale sulle rela-
tioni tra le due Sponde adriatiche (15—18 ottobre 1971), Congressi Salentini I I , Lecce 1973, str. 87 si. 
j , rum. Archivio comunale di Recanati, Ser. X Porto štev. 1222—1647 sept. 1.; F. Gestfin, Gospo-
darske povezave jugoslovanskih dežel in Italije v 15. in 16. stoletju, IĆ 18 (1971), str. 159. 
5 2 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
lanije do Sicilije in število Slovanov, ki so v tem obdobju živeli v Italiji, ni 
bilo majhno.27 
S to smerjo trgovine je bilo v veliki meri povezano tudi trgovsko blago v 
eno in drugo stran prometa. Iz jugoslovanskih dežel so šle v Italijo zlasti 
surovine in življenjske potrebščine (npr. kože in kožuhovina, razne kovine, 
zlasti železo in svinec, nato tudi baker, srebro in živo srebro, »crvac« (cre-
mixium), les, razne surovinske osnove za barvila in druge potrebe kot terra 
rosa, terragheta, dalje vosek, volna, živina, meso, sir, med, ribe, sol itd.) dalje 
gradbeni material, ki ga je ponekod v Italiji tedaj primanjkovalo (npr. razni 
lesni polizdelki kot trami in raznovrstne deske, kamen, zlasti iz Istre), a tudi 
raznovrstni izdelki mestne in podeželske obrti (npr. raznovrstni fužinarski, 
zlasti železni proizvodi, številni lesni izdelki, raznovrstne tekstlije, predvsem 
razna platna in grobo izdelano sukno (rassa), tudi schiavine itd.). Zahodno-
jugoslovanske dežele in še širše zaledje pa so iz Italije dobivali zlasti obrtne 
izdelke, vsakovrstno levantinsko oziroma »beneško« blago, razna živila, a 
tudi posamezne surovine (npr. raznovrstne tkanine, izdelke umetne in upo­
rabne obrti, začimbe, dišave, dragocenosti, milo, volno, bombaž, olje, vma, 
južno sadje in drugo).28 ^ 
V obe smeri prometa pa je bila za obravnavane dežele izredno pomembna 
tranzitna trgovina; bila je zelo donosna in z njo je v največji meri pove­
zovati nastajanje in kopičenje trgovskega kapitala. Vanjo so posegale sloven­
ske in deloma hrvatske dežele in pa zlasti Dubrovnik. Zajela je prostor od 
ogrskih in crnomorskih dežel do Italije, kamor so jo usmerjaliiz slovenskih 
in hrvatskih dežel, in do sredozemskih dežel od Levante do Španije in do 
Anglije, kjer jo je obvladal Dubrovnik.2 9 V tej tranzitni trgovini proti morju 
so igrali pomembno vlogo kože, kožuhovina in živina, a v obratno smer ita­
lijansko in drugo, zlasti angleško sukno ter levantinsko blago. Poglavitna 
žarišča te trgovine, v katerih so se ustvarjali tudi večji trgovski kapitali, so 
bila v slovenskih deželah Ljubljana, Ptuj in Beljak, na Hrvatskem Zagreb 
in pozneje deloma tudi Varaždin, v Dalmaciji od konca 16. stoletja Split, 
a v največji, druga žarišča daleč presegajoči meri Dubrovnik, p d t o d njegov 
procvit v vsem tem obdobju in veliki akumulirani trgovski kapitali in tudi 
pomen Dubrovnika kot denarnega tržišča (depozitni posli, kreditno poslova­
nje, pomorsko zavarovanje itd.).3 0 V trgovnio z najvažnejšim blagom in v 
2 7 Glej op. 4; prim, še F. Gestrin, Jugoslovani v službi pri Malatestovih organih v Fanu (1434 do 
1455), ZC 19-20 (1965/6), str. 161 si. [glej še Storia Picena 36 (1968), str. 113 si.]; isti. Le relazioni 
o. c., str. 98 si.; isti, Prispevek h kulturnemu življenju o. c , str. 89 si. 
2 8 F. Gestrin, Trgovina slovenskega zaledja o. c., str. 148—197; isti, Mitmnske knjige o. c., str. 
49—74 in drugo tam navedeno literaturo. _ . , , , , . • i. T I 2 ' Glej op. 25 in še O. Pickl, Die Auswirkungen der Türkenkriege auf den Handel zwischen Ungarn 
und Italien im 16. Jahrhundert, v Grazer Forschungen zur Wirtschafts- und Sozialgeschichte, 1. Band, 
1971, str. 71 sl.; F . Gestrin, Prispevek h gospodarski zgodovini Ptuja v prvi polovici 16. stoletja, CZN 5 
(1969) str 228 sl.; D j . Körbler, Dubrovačka republika i zapadne evropske zemlje, Rad JAZU 214 (1916), 
str. 175 si.; J. Tadić, Španija i Dubrovnik u XVI veku, Beograd 1932; M. Popović-Radenković,, Le re­
lazioni commerciali fra Dubrovnik (Ragusa) e la Puglia nel periodo angioino (1266—1442), Archivio sto­
rico per le province napolitane 37 (1957), str. 5 si. in 38 (1958), str. 153 sl. (glej Zbornik filozofskog 
fakulteta 5, Beograd 1960, str. 189 sl.); B. Krekić, Dubrovnik (Raguse) et le Levant au Moyen Age, 
Paris — La Haye 1961- isti, Ragusa e gli Aragonesi verso la metà del XV secolo. Rivista storica del 
Mezzogiorno 1 (1966), str. 205 si.; M. Spremié, Dubrovnik i Aragonci 1442-1495, Beograd 1971;; J. Božić, 
Dubrovnik i Turska u XIV i XV veku, Beograd 1952; T. Popović, Turska i Dubrovnik u XVI veku, 
3 0 Npr. v letih od 1513 do 1520 so Dubrovčani po doslej znanih podatkih opravili okoli 5470 kre­
ditnih poslov v trgovini, pomorstvu in zavarovanju v skupni vrednosti okoli 2,068.000 perperov (1 dukat = 
ok 3 3 perpera)- v istih letih so sklenili 278 trgovinskih družb z okoli 360.000 perperov vloženega ka­
pitala. Glej T. Popović, Turška o. c , str. 112 sl. Prim, še 1. Voje, Poslovanje dubrovmških trgovskih 
družb na Balkanskem polotoku v drugi polovici XV. stoletja, ZC 28 (1974), str. 215. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 • 5 3 
tranzitno trgovino v slovenskih deželah so od oikoli srede 16. stoletja začeli 
vedno močneje posegali tuji, italijanski in tudi nemški trgovci. Ti so z večji­
mi kapitali in deloma tudi boljšo tehniko trgovine, z apalti in drugimi pri­
dobljenimi pravicami vedno bolj gospodovali v trgovini. Z njimi je kapital 
iz precejšnjega dela slovenskih dežel odtekal v tujino, s čemer je slabel pro­
ces kopičenja trgovskega kapitala' in uveljavljanja pojavov zgodnjega kapi­
talizma. Tu je iskati tudi enega izmed vzrokov za upad gospodarstva v slo­
venskih deželah konec 16. stoletja.31 
Iz opisanega je jasno, da je šlo prvenstvo v pomorski trgovini v vsem 
tem obdobju Dubrovniku, s tem pa tudi dubrovniškemu pomorstvu. V Dal­
maciji je imel najprej večjo vlogo Zadar, pozneje Split; v Hrvatskem Pri­
morju je bila v 15. stoletju Reka„ izredno važno pristanišče za slovenske in 
hrvatske dežele,32 zaradi prodora Turkov je nato njen pomen padel in se 
poleg nje v 16. stoletju uveljavljata tudi Bakar in že prej znani Senj.33 V 
tržaškem zalivu je bila v 15. stoletju vodilna vloga še na beneških mestih 
v slovenskem delu Istre, zlasti v Kopru, nato pa prevzema vodstvo v po­
morski trgovini in v zvezah z zaledjem habsburški Trst.34 
V trgovini in pomorskih povezavah z Italijo in obratno so sodelovali 
trgovci in pomorci z obeh strani Jadrana. Kakor so italijanski trgovci in 
pomorci prihajali v vzhodnojadranska pristanišča in globoko v zaledje za-
hodnojugoslovanskih dežel, tako so trgovci in pomorci teh dežel prihajali in 
delovali v mestih Italije (a Dubrovčani še mnogo širše).35 Tehnika trgovine 
z Italijo in v tranzitni trgovini ter v pomorstvu se v zahodnojugoslovanskih 
deželah ni bistveno razlikovala od tehnike v Italiji. V njej bi mogli govoriti 
tudi o elementih trgovine, vodene iz pisarne. Vsekakor je bila klasična teh­
nika potujočega trgovca že precej izjemna. Odvijala se je v veliki meri v 
obliki za daljši čas sklenjenih družb, ki so trgovale v obe strani, čeprav 
se v njej še v 16. stoletju pojavljajo komende in kolegance. Sklepali so jih 
bodisi italijanski bodisi slovanski trgovci sami, bodisi da so nastajale mešane 
družbe, katerih družabniki so na različnih krajih trgovske poti delovali v 
korist družbe, so poslovali s pomočjo faktorjev, prokuratorjev itd. Mnogi tr­
govci iz zahodnojugoslovanskih dežel so bili v teh družbah principali itali­
janskih trgovcev in faktorjev. To velja zlasti za dubrovniške trgovce, a v 
markižanskih mestih (Pesaro, Fano, Ancona) so od konca 15. pa vse do srede 
16. stoletja trgovali s takimi odnosi mnogi trgovci iz slovenskih in tudi po­
samezniki iz hrvatskih dežel. Italijanski trgovci, tudi iz samega družbenega 
vrha, so prodajali blago, zlasti blago tranzitne trgovine, kot npr. kože, za 
račun svojih principalov iz Ljubljane, Ptuja, Trsta, Zagreba in Bakra. Družbe 
31 Prim. F. Gestrin, Gospodarstvo in družba na Slovenskem v 16. stoletju, ZČ 16 (1962) str. 5 si.; 
isti. Trgovina slovenskih dežel z italijanskimi ob koncu srednjega veka in v XVI. stoletju, ZC 29 
(1975), str. ??? si. 
32 R. Bičanič, Važnost Rijeke u ekonomskom životu Hrvatske, v Rijeka, zbornik Matice Hrvatske, 
Zagreb 1953; P. Blaznik, Trgovske zveze Škofje Loke z Reko v luči notarske knjige Antona de Renno 
de Mutina 1436—,1461, LR 8 (1961), str. 75; F. Gestrin, Trgovina o. c , str. 83 si. in 112 si. in tam 
navedena literatura. 
3 3 F. Gestrin, Trgovina o. c , str. 112 si.; S. Gigante, Rivalità fra i porti di Fiume e Buccari nel 
secolo XVII, Fiume 9 (1932), str. 154 si. 
34 F . Gestrin, Trgovina o. c., str. 97 si. 
35 Glej op. 31 in F. Gestrin, Mitninske knjige o. c , str. 61; isti, Relazioni o. c , str. 93 si. 
54 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
so trajale tudi večje število let in ob zaključku so morali italijanski partnerji 
narediti obračun trgovskega poslovanja.38 
V teh trgovskih odnosih so se javljale tudi vse tedaj znane oblike kre­
ditnega in denarnega poslovanja s prenosi dolgov in tudi elementi menic. 
Čeprav je bilo trgovsko knjigovodstvo najbolj razvito v Dubrovniku, kjer je 
v polnem razvoju že v 14. stoletju, se od konca 15. stoletja dalje javljajo 
omembe o trgovskih knjigah, katerih prvi primerki so se npr. v Ljubljani 
ohranili iz začetka 16. stoletja, tudi v slovenskih in hrvatskih deželah. Pri 
tem se uveljavljajo tudi elementi dvostavnega knjigovodstva, ki se pri pobi­
ranju mitnin in carin javljajo že od konca 14. stoletja v zvezi s »protivožnjo« 
(Gegenfuer).37 V Dubrovniku je v drugi polovici 15. stoletja nastal tudi pri­
ročnik za trgovanje, ki ga je napisal Benko Kotrulič (Della mercatura et del 
mercante perfetto), ki so ga prvič natisnili leta 1573 v Benetkah.3 8 Trgovci, 
ki so se ukvarjali s trgovino na velike razdalje in s tranzitno trgovino, so 
znali ali razumeli po več jezikov; slovenski trgovci teh dimenzij vsekakor 
tudi nemščino, latinščino in italijanščino, ki je bila pomorski in trgovski 
jezik Sredozemlja. > 
Za gospodarstvo zalednega dela zahodnojugoslovanskih dežel je postajalo 
vedno bolj značilno tudi vključevanje podeželja in kmečkega prebivalstva v 
neagrarne dejavnosti in proizvodnjo. Zlasti se je ta razvoj že od začetka tega 
obdobja uveljavljal v slovenskih deželah, a od 16. stoletja so jim sledile tudi 
hrvatske pokrajine v zaledju, čeprav v precej ožjih okvirih. Pod vplivom 
blagovno denarne zamenjave je denarno gospodarstvo vedno bolj prebijalo 
meje zemljiškega gospostva, kar se je kazalo zlasti v t. i. komercializaciji 
zemljiškega gospostva predvsem v dveh smereh. Na eni strani v narašča­
jočem poseganju vedno večjega števila podložnikov v neagrarno dejavnost, 
ki postaja v manjši ali večji meri sestavni del podložnikovega gospodarje­
nja. S tem se je povečevalo nasprotje med mestom in vasjo, se je rušilo sred­
njeveško razmerje v družbeni delitvi dela. To še toliko bolj, ker se je kmet 
s podporo fevdalcev vse bolj otresal omejitev kmečki trgovini in obrti. Na 
drugi strani pa se kaže ta proces v vedno večjem poseganju fevdalcev ne­
posredno v blagovno denarno menjavo in neagrarno dejavnost, kar se je na 
Hrvatskem ob manj razvitem meščanstvu kazalo še bolj izrazito kakor na 
Slovenskem.39 
V primorskem območju, v beneški Istri in Dalmaciji ter v Dubrovniški. 
republiki, je bilo vključevanja kmečkega prebivalstva v neagrarne panoge 
mnogo manj, ker so deloma drugačni zemljiški odnosi, predvsem pa večje 
nadzorstvo državnih in mestnih samoupravnih oblasti ta razvoj v večji meri 
preprečile v korist mestnega plemstva in bogatih meščanov. 
Fevdalni družbeni red (v slovenskih in hrvatskih deželah) oziroma ko-
lonatski odnosi (uveljavljeni predvsem v beneški Istri in Dalmaciji ter Du-
3 6 Npr. Archivio di Stato di Pesaro: not. knj. B. Fattori 20/54 f 528 — 1541 okt. 26, B. Fattori 
20/52 f 58 si. — 1540 marec 8. Glej F. Gestrin, Trgovina slovenskih dežel z italijanskimi, o. c. v tej 
številki ZČ. 
3 7 F. Gestrin, Mitninske knjige o. c , str. 25 si., za knjigovodstvo str. 42—48. 
3 8 M. Zebić, Život i rad Dubrovčanina Benka Kotruljica sa prevodom njegovog spisa »O trgovini 
i o savršenom trgovcu«, Titograd 1968; Della mercatura et del mercante perfetto di Benedetto Cotrugli 
Raguseo. Libri quattro etc. Venezia 1573, nato zopet Brescia 1602. 
3 9 F. Gestrin, Kmečka trgovina kot ozadje kmečkih uporov, Situla 13 (1973), str. 45 si.; isti, Trgo­
vina in kmečki upori na Slovenskem in Hrvatskem v XVI. stoletju, ZČ 27 (1975), str. 207 si. (glej še 
hrvatski' prevod v Radovi 5 [Institut za hrvatsku povijest], Zagreb 1975, str. 193—204). 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 * 5 
brovniški republiki) so bili v zahodnojugoslovanskih deželah ves ta čas še 
trdno uveljavljeni, čeprav so se ob gospodarskem razvoju že začeli krhati, 
načenjale pa so jih tudi posledice političnih sprememb. 
Na Slovenskem se je v času krize zemljiškega gospostva proti koncu 
15. stoletja povečeval pritisk fevdalcev, vendar ne toliko v smeri refevdali-
zacije (s povečevanjem dominikalne zemlje in tlake ter vračanjem na natural­
ne dajatve) kakor s tem, da so fevdalci skušali obvladati presežke agrarne 
proizvodnje in spreminjati tudi kmečko trgovino v fevdalno rento. Pode­
želje je v tem času zajemalo vedno večje razslojevanje (delitev kmetij, kaj-
žarji, osebenjki), na njem se počasi javljajo fevdalnih spon svobodni ljudje 
v zvezi z rudarstvom in fužinarstvom ter t. i. »svobodnikk. Na Hrvatskem pa 
se je v 16. stoletju v večji meri uveljavljal proces refevdalizacije in v ne­
svobodi so končali tudi mnogi nižji plemiči, živeči dotlej v svobodnih ob­
činah. V nastajajoči .Vojni krajini pa se je razvil družbeni sloj kmetov-voja­
kov, krajišnikov. Politično moč in družbena veljava sta v slovenskih in hr­
vatskih deželah pripadali prvenstveno fevdalcem — na Slovenskem pred­
vsem nemškim — ki so s stanovskimi institucijami, zlasti v 16. in 17. sto­
letju imeli v rokah velih del deželne uprave. Toda v plemiške vrste je zlasti 
na Slovenskem prihajalo počasi t. i. pisemsko plemstvo in spreminjalo staro 
strukturo vrhnjega razreda. Meščanstvo, mnogo bolj številno in gospodarsko 
močnejše v slovenskih deželah kakor pa v hrvatskih, se je notranje delilo v 
ožjo plast mestne aristokracije, ki je odločala v mestni samoupravi, in na 
ostale meščane: manjše trgovce, obrtnike, branjevce. Številni so bili v mestih 
tudi nemeščani, pripadniki nižjih družbenih plasti, Židje, ki so jih iz slo­
venskih dežel razen Primorja izgnali konec 15. in v začetku 16. stoletja, in 
pa v večjih mestih tudi posamezni plemiči, ki so v njih imeli hiše.40 
V beneški Istri in Dalmaciji ter na ozemlju Dubrovniške republike so 
bili na osnovi kolonatskih odnosov družbeni odnosi precej drugačni. Vrhnji 
družbeni razred so tod tvorili z redkimi izjemami pripadniki mestnega plem­
stva oziroma patriciata (nobiles), ki so bili deloma starega romanskega ozi­
roma italijanskega izvora deloma slovanskega porekla (npr. v Dubrovniku 
in večjem delu dalmatinskih mest). Le-ti so imeli večino zemljiške posesti v 
svojih rokah, obvladali so večji del trgovine, pomorske dejavnosti in solar-
stva. Politična moč je bila v njihovih rokah, čeprav v istrskih mestih že 
pred začetkom tega obdobja, a v Dalmaciji po letu 1420 njihova moč ni bila 
neomejena. Benečani so sicer pustili samoupravne komunalne ureditve in nje­
ne institucije, vendar so vodstvo komun deloma prenesli na svoje predstav­
nike (podestà, kneze, kapitane) in organe. V Dalmaciji je ta družbeni raz-
red, številčno in gospodarsko oslabljen, deloma izgubil svojo vlogo in pomen 
iz dobe pred letom 1420. V Dubrovniku, kjer se je v 14. stoletju zaključil 
proces družbene in politične zaprtosti plemstva, je temu razredu pripadala 
vsa oblast v državi. Povsod, v beneški Istri, Dalmaciji in Dubrovniški re­
publiki, pa se je zaprl v svoj ozki družbeni krog. Drugo mestno prebivalstvo 
(puk, populari, populus, v Dubrovniku povolani, populäres) ni imelo nobe­
nih političnih pravic in ni sodelovalo niti pri upravi. V Dubrovniku se je 
4 0 Prim. F. Gestrin, Gospodarstvo in družba o. c. in tam citirano literaturo; N. Klaić, O raz­
vitku feodalne rente u Hrvatskoj i Slavoniji u XV i XVI stoljeću. Radovi filozofskog fakulteta, odsjek 
za povjest 3, Zagreb 1960, str. 39 si. 
56 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
z notranjo diferenciacijo v 15. in 16. stoletju iz »puka« odvajala sorazmerno 
številna plast gospodarsko močnih poslovnih ljudi, zlasti večjih trgovcev, 
velikih obrtnikov in pomorcev, ki so si pridobili tudi precejšnjo zemljiško 
posest in postajali po bogastvu in ugledu zelo blizu plemstva. Povezovali so 
se v posebne bratovščine in sé prav tako kakor plemstvo zapirali v svoj 
krog (Antonini, Lazarini). Zanje se je začel uveljavljati naziv »cives«. V 
dalmatinskih mestih se zaradi stagnacije gospodarstva praviloma v tem ob­
dobju ni razvila močnejša plast »meščanov« (cives) in celo v Istri se javlja 
le ponekod. »Puk« je bil v mestih najštevilnejša plast, saj ga je bilo tudi 
do dveh tretjin vsega prebivalstva; sestavljali so ga zlasti manjši trgovci, 
obrtniki, pomorci, ribiči in šolarji. Podeželsko prebivalstvo je bilo podrejeno 
mestnim oblastem, z redkimi izjemami osebno svobodni in je živelo v ko-
lonatskih odnosih.41 
Blagovno denarno gospodarstvo, ki se je povsod uveljavljalo, je precej 
spreminjalo stara razmerja med posameznimi družbenimi razredi in na teh 
osnovah so se močno zaostrovala razredna nasprotja. V zalednih delih za-
hodnojugoslovanskih dežel so zlasti naraščala nasprotja med mestom in vasjo. 
Iz teh osnov so v njih zrasli veliki kmečki upori (1478, 1515, 1573, 1635); upor 
leta 1515 je zajel skoraj vse slovenske dežele in je trajal štiri mesece, upor 
leta 1573 pa je zajel dele hrvatskih in slovenskih podložnikov in je bil idejno 
najbolj dozorel: imel je dovolj jasno postavljene cilje in izdelan vojaški načrt. 
Poleg njih poznamo še številne manjše, lokalne upore, ki so trajali vse do 
zemljiške odveze leta 1848.42 Na Hrvatskem pa so se na ozemlju Vojne kra­
jine in njej bližjih področij proti koncu tega obdobja začeli tudi številni 
upori krajišnikov.43 V istih družbenih razmerah se je z redkimi izjemami 
samo na slovenskih tleh uveljavila reformacija luteranske plemiško-meščan-
ske smeri. Kolikor je vanjo šel podložni kmet, se je oprijemal predvsem raz­
nih sekt. Od konca 16. stoletja do konca tega obdobja je deželni knez v proti-
reformaciji zatrl reformacijo, ki je slovenskemu ljudstvu dala knjižni jezik.44 
V obmorskem delu zahodnojugoslovanskih dežel pa je velik del tega obdobja 
bilo poglavitno družbeno nasprotje med mestnim plemstvom in »ljudstvom«, 
zlasti zaradi zahtev slednjega za politične pravice. Toda boj »ljudstva« je 
mnogokje slabila družbena diferenciacija znotraj samega sebe (npr. v Du­
brovniku), drugje je zopet vplivala na to njegova šibka gospodarska in s 
tem družbena osnova (npr. v večjem delu dalmatinskih mest). Ponekod je 
bil pritisk plemstva tolikšen, da so morale beneške oblasti posredovati v ko-
4 1 M. Šunjić, Dalmacija o. c , str. 234 si.; T. Raukar, Dalmatinski grad i selo u kasnom sred­
njom vijeku, JIC 12 (1974), str. 41 si.; J. Tadić, O društvenoj strukturi Dalmacije i Dubrovnika u 
vreme renesanse, ZC 6—7 (1952/3), str. 552 si.; I. Božić, Ekonomski i društveni razvitak Dubrovnika u 
XIV—XV veku, IG 1 (1949), str. 45; G. Novak, Nobiles, populus, cives, komune i universitas u Splitu 
1527—1797, Rad JAZU 286 (1952), str. 5 si.; B. Marušić, Iz povijesti kolonata u Istri i Slovenskom Pri­
morju, Jadranski zbornik 2 (1957), str. 237 si. 
4 2 B. Grafenauer, Boj za staro pravdo, Ljubljana 1944; isti, Kmečki upori na Slovenskem, Ljub­
ljana 1962; isti, Boj za staro pravdo na Slovenskem, Ljubljna 1974; Ju. V. Bromlej, Krest'janskoe 
vosstanie 1573 goda v Horvatu, Moskva 1959; J. Adamček, Seljačka buna 1573, 1968; N. Klaić, Neki 
novi pogledi na uzroke hrvatsko-slovenske seljačke bune 1572—1573 god., ZC 27 (1973), str. 219 si.; F. 
Gestrin, Gospodarske osnove razrednih bojev na Slovenskem konec XV. in v XVI. stoletju, JIC (1962), 
str. 33 si.; isti, Boj za podeželsko trgovino med mestom in vasjo od konca XV. do srede XVII. stoletja, 
JIC 12 (1973), str. 72 si.; isti, Kmečka trgovina o. c , str. 45 si. 
4 3 Prim. N. Klaić, Seljačke bune u 17 stoljeću u Hrvatskoj, HZ 13 (1960), str. 122 si. 
4 4 O socialnih osnovan reformacije glej B. Ziherl, Družbenopolitični temelji reformacijskega giba­
nja na Slovenskem, Drugi Trubarjev zbornik, 1952, str. 7 si.; F. Gestrin, Družbeni razredi na Sloven­
skem in reformacija, prav tam, str. .15 si. Za drugo literaturo glej Zgodovina narodov Jugoslavije II, 
1959, str. 342 si.; M. Rupel, Primož Trubar. Življenje in delo, Ljubljana 1962: 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 5 7 
rist »puka« in ga ščititi proti samovolji plemstva. Drugje pa se je nasprotje 
med obema razredoma sprevrglo v dolgotrajne boje. Tako je boj na Hvaru 
in Visu, ki je trajal že velik del 15. stoletja, prerasel v odkrit upor pod vod­
stvom Matije Ivanića (1510—1514) in so ga nobili štrli šele s pomočjo be­
neških oblasti; v Splitu in Piranu pa so se boji vlekli dolga desetletja 16. 
stoletja in še pozneje.45 
Slovenske in hrvatske dežele pod Habsburžani in Ogrsko — Gospodarski 
in družbeni razvoj pa je bil po posameznih zahodnojugoslovanskih deželah 
ne glede na zgornje splošne značilnosti vendar precej različen. Oglejmo si 
ga posebej in obširneje zlasti tam, kjer je bil ta razvoj najbolj pester. 
V slovenskih deželah so se v 15. stoletju na agrarnem področju zaklju­
čevali že prej začeti procesi: kolonizacija, nastajanje naselitvene podobe in 
z njo povezano formiranje slovensko-nemške etnične meje, nastanka enot­
nega podložniškega razreda (die Unterthanen) po razkroju pridvornega go­
spodarstva od 13. stoletja dalje in strukture zemljiškega gospostva, v katerem 
so fevdalci ogromno večino svoje zemljiške posesti razdelili med podložne 
kmete v obliki raznih zakupov. Med kmečkimi bremeni so prevladovale de­
narne dajatve in tlake je bilo malo. Drugačno je bilo stanje v Prekmurju, 
kjer so ogrski plemiči večino zemlje še vedno obdelovali v lastni režiji s 
pomočjo tlake. V zahodnem delu slovenskega ozemlja, v Goriških Brdih in 
na ozemlju starih romanskih mest ob morju pa je bil razširjen kolonat z ne-
ustaljeno velikostjo v kolonatske odnose dane posesti na spolovino (mez­
zadria). 
Od okoli 70 let 15. stoletja dalje pa se je začelo na večjem delu sloven­
skega ozemlja stanje na podeželju spreminjati. Pod vplivom širjenja denar­
nega gospodarstva in v procesu komercializacije se je zemljiško gospostvo 
ob hkratnem slabšanju denarja znašlo v krizi. Turški vpadi, z njimi zvezana 
opustelost in depopulacija podeželja so ta razvoj še pospešili. Iz te krize 
zemljiškega gospostva so se fevdalci reševali predvsem s povečanim priti­
skom na podložnika, s povečevanjem fevdalne rente. Pri tem so ubirali 
več poti. Povečevali so obseg dominikalne zemlje, čeprav je na splošno niso 
mogli razširiti do velikih obsegov. S tem v zvezi se je povečevala tlaka, 
vendar se je pri večini gospostev gmotni efekt zviševanja tlake pokazal v 
denarnem nadomestku, rabotnini. Vzrok za povečevanje tlake je bila že od 
vsega začetka težnja fevdalcev po dvigu denarne in ne toliko delovne rente. 
Spreminjali so tudi, kjer in kolikor se je to dalo, denarne dajatve v naturalne 
in jih pri tem zviševali ali pa obnavljali stara že opuščena bremena. Z opi­
sanim razvojem se je nova struktura zemljiškega gospostva z večjo domini-
kalno posestjo, s povečanimi naturalnimi dajatvami in tlako ali robotnino 
le deloma uveljavila: bolj v vzhodnih, ravninskih in gričevnatih delih sloven­
skega ozemlja kakor na zahodu. V. Prekmurju je fevdalec že prej večji del 
zemlje obdeloval v lastni režiji, na slovenskem ozemlju pod Benečani pa do 
takega razvoja ni prišlo. Na drugi strani so fevdalci v večji meri začeli po­
segati v trgovino z neagrarnimi proizvodi in vanjo pritegovati tudi podlož-
4 5 Prim. M. Sunjié, Dalmacija o. c , str. 202 si.; J . Tađić, o. c , ZC 6—7 (1952/3), str. 560; G. 
Novak, Povijest Splita. Knjiga druga (od 1420 god. do 1797 god.), Split 1961, str. 218 si.; isti, Hvar 
kroz stoljeća, Hvar 1960, str. 75 si.; M. Pahor, Socialni boji v občini Piran od XV. do XVIII. stoletja, 
Ljubljana 1972, str. 71 si. 
58 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
nike, bodisi da so izvajali pravico predkupa, bodisi da so silili podložnike, 
da so zanje tovorili blago na trge, ga zanje tam prodajali, da so od njih ku­
povali razno blago tudi po višjih cenah in podobno. Cilj vseh teh sprememb, 
ki so jih fevdalci izvajali, je bil predvsem obvladati presežke agrarne pro­
izvodnje. S tem procesom se je začenjala druga stopnja komercializacije zem­
ljiškega gospostva v slovenskih deželah, v kateri so fevdalci v večji meri po­
segali tudi v rudarstvo in fužinarstvo, pomemben vir dohodkov pa jim je 
postajala tudi vojaška služba v Vojni krajini. 
Kmetje so bili v novih pogojih zemljiškega gospostva precej prizadeti. 
Zato je z njihovimi napori, da bi si zboljšali položaj, povezovati počasne pre­
mike v agrarni tehniki, menjavam v strukturi kultur in živinoreje, ki so 
počasi spodkopavale že stoletja trajajoči sistem natriletnega kolobarjenja. 
Prav tako so zavoljo tega našli dopolnilo svojemu agrarnemu gospodarstvu 
in važen del dodatnih dohodkov v trgovini (Gayhandel) in prometu, v do­
mači obrti, a tudi v povezavi z rudarstvom in fužinarstvom, kar vse je do­
bivalo vedno večji obseg. Vsekakor moremo trditi, da je kmet zmogel fev­
dalna bremena prav zaradi povečanega vključevanja v neagrarno sfero go­
spodarstva. S tem nam postane tudi razumljiva dvojna vloga plemstva v boju 
med mestom in vasjo. Poleg povečevanja fevdalne rente je plemstvo proti 
vsem nastopom mest in deželnega kneza podpiralo kmeta, da se je otresal 
srednjeveških omejitev v trgovini in obrti. V čim večji meri je namreč pod­
ložnik dobival sredstva tudi izven agrarne proizvodnje, tem laže je plemstvo 
povečevalo fevdalni pritisk.4 6 
Poleg povečanega fevdalnega pritiska je na podložne kmete padlo tudi 
breme za turško obrambo in Vojno krajino ter za organizacijo bolj centrali­
zirane državne oblasti. Kmet je bil z obrambnimi redi pritegnjen celo v vo­
jaško službo, pomagati je moral s tlako pri utrjevanju gradov, mest in tudi 
utrdb v Vojni krajini. Sodimo, da so kmetje fevdalcem, državi in cerkvi v 
tem obdobju dajali tudi več kakor polovico svojih bruto dohodkov. 
Slovenske dežele so v tem času po fevdalnih odnosih in po organizacij­
ski strukturi zemljiških gospostev bile nekako prehodno področje med za­
hodno- in vzhodnoevropskim razvojem fevdalizma. Komercializacija zem­
ljiškega gospostva in uveljavljanje denarnega gospodarstva sta že v toliki 
meri zajela podložniški razred, da fevdalci niso mogli uveljaviti bolj togih 
oblik nekdanjega pridvornega gospodarstva sebi v korist. Pomembno vlogo 
sta pri tem igrala tudi sorazmerno majhna kmečka posest in rastoči sloji po­
deželskega prebivalstva s premalo zemlje ali brez nje. Vedno večji del 
kmečkega prebivalstva je bil glede življenjskega obstoja vezan na pridobi­
vanje sredstev iz neagrarnih gospodarskih panog. Prav to pa je v veliki meri 
dajalo pečat gospodarskemu in družbenemu razvoju na Slovenskem vse do 
nastopa kapitalizma.4 7 
Med podložniki so nastajale vedno večje imovinske razlike in z njimi 
gospodarsko razslojevanje doslej enotnega podložniškega razreda bodisi po 
obsegu zemlje v procesu drobljenja kmetij, bodisi po denarju in bogastvu 
zavoljo poseganja v neagrarno dejavnost. Od 70 let 15. stoletja je nastajal 
4 6 Prim. F. Gestrin, Kmečka trgovina o. c , str. 45 si. 
»' Prim. F. Gestrin, Oris gospodarstva na Slovenskem v obdobju zgodnjega kapitalizma, Kronika 
17 (1969), str. 1 si., glej še str. 65 si. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 59 
na vasi sloj kajžarjev z malo zemlje. Javljali so se zlasti v večjih vaseh, 
vaških upravnih in župnijskih središčih, ob prometnih poteh, zlasti proti 
Primorju, in na rudarskih ter fužinarskih območjih. Ponekod v gospodarsko 
bolj razvitih in prometno važnejših ozemljih je število kajžarjev že konec 16. 
stoletja doseglo 30—40% prebivalstva. V 17. stoletju je ob zastoju zgodnjega 
kapitalizma zastal tudi proces nastajanja kajžarjev, ki pa začne močneje 
naraščati v 18. stoletju, ko je mnogokje postalo število kajžarjev večje od 
števila gruntov. Svojo skromno zemljiško bazo so kajžarji dobili ali na srenj-
ski zemlji ali na novih krčevinah ali z odcepitvijo od kmetije. Od. tod tudi 
razlika v odnosu do zemljiškega gospoda. Na srenjski zemlji naseljeni kaj­
žarji so bili fevdalcu samo osebno podložni (die Untersassen). Kajžarjem je 
bilo kmetijstvo praviloma stranska panoga gospodarskega uveljavljanja; za­
služek so našli predvsem v neagrarnih dejavnostih. Poleg kajžarjev je na­
stajal tedaj na podeželju tudi sloj gostačev, ljudi brez zemljiške posesti, 
ki so se vdinjali za občasna poljska dela ali pa so se ukvarjali z obrtjo in 
trgovino. Prav tako pa je na vasi poslej raslo število poslov, ki so se zaposle-
vali na fevdalni posesti ali na večjih kmetijah. 
Na drugi strani se je v 16. stoletju in dalje iz fevdalnih vezi prebijala 
v svobodo majhna plast več ali manj obogatelih kmetov. Kupovali so namreč, 
zlasti od propadajočega nižjega plemstva posamezna zemljišča, z njimi pa 
so se osvobajali dolžnosti in vezi do fevdalca ter postajali celo povsem svo­
bodni, če so imeli samo tako zemljo. Prav tako so se tedaj pojavljali kmetje, 
ki so se s kmetijo vred odkupili od podložništva. Vsi ti kmetje (die Frei­
sassen) so imeli svojo sodno in upravno organizacijo. Plemstvo je sicer na 
deželnih zborih že od začetka 17. stoletja nastopalo proti tem pojavom, a jih 
ni moglo zaustaviti.48 
S temi družbenimi premiki na vasi moremo zaznati tudi spreminjanje 
podložnikove družbene zavesti. Vse bolj jasno se oblikujejo kmečke zahteve 
po takih odnosih, bremenih in obveznostih, ki so bili zapisani v urbarjih in 
uveljavljeni pred spremembami na zemljiških gospostvih. To je bila vsekakor 
ena izmed pobud, ki so kmeta pripeljale do že omenjenih velikih kmečkih 
uporov. Tudi samostojno kmečko reformacijsko smer, ki je na svoj način 
povezala v svojo ideologijo kmečke zahteve, je gledati kot znak rasti kme­
tove družbene zavesti, v kateri moremo, enako kakor pri slovenskih reforma­
torjih in delu meščanstva, zaznati tudi elemente slovenske etnične zavesti.49 
V tistih hrvatskih deželah, kjer so bili uveljavljeni fevdalni odnosi, v 
Hrvatski in Slavoniji ter habsburški Istri, je šel agrarni razvoj, precej grobo 
rečeno, deloma v isto smer. Toda bil je počasnejši in za kmeta neugodnejši. 
Izenačevanje podložniškega razreda je bilo v hrvatskih deželah v 15. stoletju 
še vedno v procesu. Osebno vezani »servi« so do srede tega stoletja sicer 
izginili, ostali pa so še vedno tako imenovani »pridvorci«, podložni kmetje, 
ki so delali izključno na fevdalnih dvorih, saj je zemljiško gospostvo obdržalo 
večjo dominikalno zemljo kakor na Slovenskem. Poleg prevladujoče denarne 
rente je veliko podložnikov še vedno dajalo ' naturalne dajatve (»četrtinjci«. 
4 8 Prim. F. Gestrin, Gospodarstvo in družba o. c. 
4 9 O tem pripravljam že dalj časa posebno razpravo. Možnosti zveze med oblikovanjem sloven­
skega narodnostnega ozemlja in kmečko trgovino je prvi nakazal S. Vilfan, K zgodovini kmečkega kup-
čevanja s soljo, Kronika 10 (1962), str. 132 si. 
° 0 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
ker so dajali kot dajatev četrtino pridelkov). Veliko breme je še vedno bila 
tlaka, zlasti v Slavoniji, kjer je bil položaj kmetov slabši kakor na ozemlju 
stare Hrvatske, kjer so se ponekod ohranile še stare svobodne občine kmetov. 
Podložnik sicer ni bil z zakonom vezan na zemljo, toda zapustiti jo je mogel 
le pod določenimi pogoji (liberomigracija). V hrvatskem primorju je bil uve­
ljavljen tudi kolonat, zemlja je bila v zakupu na podlagi pogodbe. 
S turškimi vpadi in osvajanji od zadnjih desetletij 15. stoletja dalje za­
čenja agrarno gospodarstvo na Hrvatskem močno upadati, rasla je opustelost 
in prebivalstvo je bežalo iz ogroženih krajev na vzhodu v bolj zaščitene. Z 
vsem tem je bilo povezano splošno siromašenje hrvatskih dežel, ki je tako 
značilno za 16. stoletje. Zemljiška gospostva (vladanje, ladanje) so zaradi 
opustelosti, izgubljanja posesti s turškim prodiranjem, dodatnimi obveznostmi 
za obrambo itd. padala v večjo ali manjšo stisko, iz katere so se fevdalci 
reševali na podoben način, kakor smo ga spoznali za slovenske dežele. Toda 
dominikalno posest so povečevali v mnogo večji meri. S tem v zvezi je prišlo 
do precejšnjih sprememb na hrvatskem podeželju, zlasti v Slavoniji. Podlož­
nike so podredili posameznim dvorcem, ki so bili upravna in gospodarska 
središča zemljiških gospostev. Položaj podložnikov v Slavoniji se je zavoljo 
tega hitreje poslabševal. Ob pomanjkanju delovne sile so tod leta 1514 vezali 
podložnike na zemljo, kar pa je zavoljo širjenja turške oblasti in bega 
kmetov držalo le dobrega četrt stoletja. Drugje so fevdalci podrejali tudi 
doslej še svobodne prebivalce, npr. prebivalce svobodnih občin, zlasti južno 
od Kolpe med Uno in Korano, in jih spreminjali v podložnike. Prav tam so 
v veliki meri pristali tudi pripadniki nižjega plemstva (plemiči enoselci brez 
podložnikov), ki so živeli v posebnih občinah (nobiles generationes) na fev­
dalnem gospostvu ali v okviru županij, bodisi pod pritiskom sosednjih fev­
dalcev, bodisi tako da se je eden izmed njih dvignil nad druge kot gospod. 
Tlaka je tedaj mnogokje precej porasla, izjema je bila v tem pogledu vse­
kakor ozemlje, ki so ga neposredno ogrožali Turki in se je na njem uveljav­
ljala v večji meri živinoreja ali so nanj pod ugodnejšimi pogoji naseljevali 
begunce.50 
Obsežno ozemlje vzdolž turške meje, kjer se je od okoli srede 16. sto­
letja pa do približno konca obravnavane dobe razvila od hrvatske uprave in 
sabora ločena ter avstrijskim centralnim uradom podrejena Vojna krajina, 
razdeljena na dva generalata, varaždinskega in karlovškega, je imelo poseben 
razvoj. Na to ozemlje, kjer je bila opustelost največja, so državne oblasti s 
privolitvijo fevdalcev, katerih je opustela zemlja bila, naseljevale pod ugod­
nimi pogoji iz turških področij pribeglo prebivalstvo, večinoma pravoslavne 
vere in srbskega etničnega izvora, v sodobnih virih Uskoki, tudi Vlahi imeno­
vani, ki jih imenujemo nato krajišniki. Prišleki so imeli pravico do svobode 
vere, ostali so osebno svobodni, dobivali so opustele kmetije oziroma zemljo 
v dedno uživanje, bili naj bi 20 let prosti vseh obveznosti, nato pa naj bi 
dajali fevdalne obveznosti. V nadomestilo za to pa so morali opravljati voja­
ško službo na meji. Ker pa turških bojev ni' bilo konca in se je začela obli­
kovati Vojna krajina, so fevdalci začeli pritiskati na krajišnike, hoteč jih 
5 0 Prim. N. Klaić, O razvitku feodalne rente, o. c , Zgodovina narodov Jugoslavije I, str. 655 si. 
in II, str. 375 si. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 6 1 
podrediti. V slavonskem delu Vojne krajine fevdalci niso dosegli ničesar, v 
hrvatskem delu pa so zlasti najmočnejši fevdalci, npr. Zrinjski in Fränko-
pani, proti koncu obdobja ponekod na posameznih manjših območjih dobili 
del prejšnje svoje posesti nazaj oziroma so si podredili krajišnike. Le-ti pa 
so v Vojni krajini ohranili svoje pravice, v veliki meri živeli v zadrugah in 
mnogokje je bilo težišče njihovega gospodarstva na živinoreji. Ta delitev 
hrvatskih dežel na dva dela v gospodarskem, družbenem in političnem po­
gledu je imela za razvoj Hrvatske v poznejšem obdobju velike posledice.51 
Za fevdalne odnose na Hrvatskem je bilo večji del 16. stoletja značilno 
povečevanje tlake in ne naturalne ali denarne rente. Na drugi strani so fev­
dalci ob procesu komercializacije, ki je sledil pozneje kakor v slovenskih 
deželah, a je bil bolj silovit, na svojih zemljiških gospostvih povsem monopoli­
zirali presežke agrarne proizvodnje in trgovino z njimi. Hrvatsko-slavonski 
sabor je celo z zakonom uveljavil pravico fevdalcev do prednostnega nakupa 
agrarnih pridelkov od svojih kmetov. Fevdalci so se vztrajno bili proti vsem 
poskusom kmetov za večjo udeležbo v tej trgovini. Le kmetje v največji 
bližini Vojne krajine so mogli svoje pridelke svobodno prodajati po saborskem 
odloku iz 1567. leta.52 V takih razmerah se je podložniški položaj poslabšal 
zlasti na ozemlju severno od Kolpe. Odtod tudi veliki upor na obeh straneh 
Sotle, v katerega so se dvignili leta 1573 hrvatski in slovenski kmetje.53 
/Od prehoda iz 16. v 17. stoletje dalje se je po organizacijski utrditvi 
Vojne krajine, po končanih turških vpadih v notranjost dežel in po popu­
lacijski krepitvi agrarna proizvodnja začela počasi dvigati. Znotraj zemlji­
škega gospostva je tudi v hrvatskih deželah prihajalo do družbenega razsloje-
vanja. Začele so se drobiti kmetije, predvsem od konca 16. stoletja, množili 
so se kajžarji (inquilini), ki jih je bilo ponekod v 17. stoletju že za cele vasi. 
Govoriti moremo ob koncu obravnavanega obdobja tudi na fevdalnih po­
sestvih o sloju tako imenovanih svobodnjakov različnega izvora — med njimi 
so bili tudi Vlahi — ki so bili prosti vsake tlake, a dolžni opravljati vojaško 
službo in dajati dajatve. V Primorju pa Vlahi niso opravljali vojaške službe. 
Ob kvarnerski obali habsburškega dela Istre pa so imele več samostojnosti 
cele kmečke občine, ki so imele že od začetka 16. stoletja svoje statute in 
ki so fevdalne obveznosti odrajtovale fevdalcu kot celota.54 
Med neagrarnimi panogami gre v slovenskih deželah rudarstvu in fuži-
narstvu posebno mesto. V glavnem je ostalo na istih območjih, kakor je bilo 
v začetku tega obdobja. Šele okoli leta 1490 so začeli kopati živo srebro v 
Idriji, a v 16. stoletjih na par mestih tudi bakreno rudo. V teku 15. stoletja 
je fužinarstvo večinoma prešlo v roke meščanskih lastnikov. Po številu obra­
tov in zaposlenih, a tudi po važnosti, ki jih je imela v trgovini domačih 
trgovcev, je bila najpomembnejša proizvodnja železa. V njej se je v tem 
času uveljavil tehnični napredek, kakor so ga poznale Italija in nemške 
avstrijske dežele. Po podatkih iz druge polovice 16. stoletja so talilne peči 
dajale po 350—850 kg surovega železa v 12 do 24 urah. Leta 1569 je. bilo med 
5 1 Prim. F. Moačanin, Das Problem des Grundbesitzes des Militärbevölkerung an der Kroatischen 
und Slawonisehen Grenze, Grazer Forschungen zur Wirtschafts- und Sozialgeschichte I, 1971, str. 297 si. 
in tam navedena literatura. 
5 2 Ilustrirana povijest Hrvata, Zagreb 1971, str. 123, 130. 
5 3 Glej literaturo za upor leta 1573 pri op. 42. 
5 4 Najstarejši tak primer je Veprinac, ki je statut dobil 1507. leta. 
" 2 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
slovenskimi deželami največ fužin'ha-Kranjskem, 22 po številu, a na vsem 
slovenskem etničnem ozemlju nad 30. Celoletna proizvodnja fužin na Kranj­
skem je bila istega leta okoli 2000 ton litega in kovnega železa ter jekla 
(v posameznih fužinah do 150 ton letno). Toda fužine na Kranjskem so pre­
delale še približno enako množino uvoženega železa iz nemškega Hüttenberga 
na Koroškem. Med najrazličnejšimi izdelki teh fužin, ki so večinoma šli v 
izvoz, zlasti v Italijo, so bili žeblji; njihova produkcija je dosegla okoli 2000 
tovorov letno.55 Rudniki svinca in z njimi zvezane fužine so bile predvsem 
v območju Karavank na slovenskem delu Koroške. Njihova proizvodnja je v 
tem obdobju vsekakor narasla in so svinec v veliki meri izvozili v Italijo 
vse do Apulije (Lanciano).56 Vendar podrobneje o tej proizvodnji nismo 
poučeni, kakor tudi ne o proizvodnji bakra. 
Na Hrvatskem je bilo rudnikov in fužin v primerjavi s slovenskimi deže­
lami precej manj. Do turških vpadov so hrvatski plemiči izrabljali srebrne, 
svinčene in bakrene rudnike v Licu, Fužinah, Čabru in na Petrovi gori. Leta 
1463 je dobil grof Zrinjski splošni privilegij za kopanje vseh rud. V 16. stoletju 
je bil pomembnejši rudarski kraj Gvozdansko na ozemlju Zrinjskih, ki se 
prvič omenja leta 1488 in so v njem pozneje sodelovali tudi ljubljanski me­
ščani. Zrinjski so imeli od tega radnika srebra, svinca in tudi železa v prvi 
polovici 16. stoletja tudi do 30.000 dukatov dohodka na leto. Rudnik je bil 
v letih 1578—1635 pod turško oblastjo. V 17. stoletju je bilo okoli njega do 
20 manjših fužin. Od prve polovice 16. stoletja dalje je znan tudi rudnik 
bakra v Rudah pri Samoboru; okoli srede 16. stoletja so imeli tudi v njem 
deleže nekateri ljubljanski meščani.57 V drugih zahodnojugoslovanskih deželah 
rudnikov in fužin ni bilo. 
Najpomembnejši rudnik in podjetje te dobe v obravnavanih deželah je 
~bil rudnik živega srebra v Idriji. Šteti ga je med največje rudarske obrate 
zgodnjega kapitalizma nasploh. Sprva so v njem kopali beneški podjetniki. 
Toda za Maksimilijanove vojne z Benečani je prišla Idrija v habsburško po­
sest. Potlej je v Idriji nek čas delalo več rudarskih družb, a od leta 1534 le 
ena sama s 144 deleži (die Kuxe). Njihovi lastniki so bili večinoma plemiči, 
a neko obdobje tudi posamezni meščani (W. Neumann in dediči ter U. Gor-
tschacher iz Beljaka, H. Perger iz Ptuja, M. Stettner in dediči, L. Gruber in 
P. Dolničar iz Ljubljane). Proizvodnja je sprva zelo nihala in so nanjo vpli­
vali na eni strani bogastvo rude, tehnika izkopa in moč kapitala podjetnikov, 
na drugi strani pa tržišče in konkurenca drugih rudnikov, zlasti Almadena. 
Živo srebro in cinober sta bila skoraj izključno izvozna predmeta. Izvažali 
so ju zlasti prek Italije na vzhod — v Egipt, Prednjo Azijo in Indijo — in 
na zahod v evropske dežele in po uvedbi amalgamizacijskega postopka pri 
pridobivanju dragih kovin zlasti v Ameriko. Benetke so bile do srede 17. sto­
letja najvažnejše tržišče, šele nato se v tej trgovini uveljavi Amsterdam. Trgo­
vina z živim srebrom in cinobrom, v kateri so imeli po letu 1525 monopolne 
5 5 Prim. A. Mülner, Geschichte des Eisens in Krain, Görz und Istrien, 1909; H. Wiesner, Geschichte 
des Kärtner Bergbaues I—III, 1950—1953; F. Gestrin, Trgovina slovenskega zaledja o. c , str. 18T si.; 
J. Zontar, O našem starem žebljarsivu, LR 2 (1955), str. 85 si.; J. Gašperšič, Loški žeblji in žebljarji, 
LR 4 (1957), str. .35 si. 
» Prim. AS, Vic. a. F/I 125 — 1549 okt. 24, F/I 142 — s. d.; A. Miilner, o. c , str. 529; F. Gestrin, 
o. c , str. 189. 
5 7 Prim. VZA 19 (1917), str. 1 si.; A. Blanc, La Croatie occidentale. Étude de géographie humaine, 
v Travaux publiés par l 'Institut d'Études Slaves 25 (1957), str. 243, 245 si. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 63 
pravice zaporedoma augsburške trgovske hiše (Hochstetter, Baumgartner, Her­
wart, Haug-Langenauer), je bila ena najvažnejših virov evropskega trgov­
skega kapitala te dobe. Od leta 1539 do 1573 so omenjeni podjetniki v 11 po­
godbah dobili 33.540 centov živega srebra in 6.115 centov finega cinobra v 
vrednosti okoli 1,100.000 renskih goldinarjev in so imeli po uradnih podatkih 
okoli 362.000 renskih goldinarjev dobička. Ko je leta 1575 rudnik zaradi 
konkurence Almadena in propada augsburških trgovskih hiš padel v težave, 
je deželni knez kupil vse deleže za 170.000 renskih goldinarjev. Podredil ga 
je dvorni komori in posebni komisiji na dvoru. Poslej so s krajšim presledkom 
v letih 1588—1592 (nürnberskä hiša J. Maini) prodajo živega srebra mono­
polno obvladali beneški trgovski kapitali (Altan, Stelle de Calice, Albertinelli, 
Balbi in drugi).6 8 
V zvezi z rudarstvom in fužinarstvom je od začetka tega obdobja nasta­
jala tenka plast od fevdalcev neodvisnega neagrarnega prebivalstva. V 16. sto­
letju se je ta sloj v okviru zgodnjekapitalističnih oblik proizvodnje še raz­
vijal. Zanje, kakor tudi za druge ljudi, ki so živeli samo od mezdnega dela, 
se je že uveljavljal naziv delavec (der Arbeiter). V posameznih večjih fužinar-
skih krajih je bilo tudi več sto ljudi zaposlenih, zlasti če k njim prištejemo 
tudi vse pomožno osebje (drvarje, oglarje, tovornike itd.). V idrijskem rudniku 
živega srebra se je v 16. stoletju gibalo število rudarjev od 60 do 180, a število 
vseh z delom pri rudniku vezanih ljudi se ceni na okoli 450. Pravni položaj 
rudarjev in fužinarjev so v slovenskih deželah urejali rudarski redi, ki so jih 
izdajali deželni knezi za posamezna območja in za cele dežele (1517, 1555, 
1575). Bili so neposredno podrejeni vladarju in so jih imeli zavoljo tega za 
svobodne ljudi. Isto je veljalo tudi za pomožno osebje, če se je preživljalo 
samo s to dejavnostjo. Zaradi tega posebnega položaja so bili podsodni po­
sebnim rudarskim sodiščem in nadsodiščem. Tudi delovne pogoje in mezde 
so določali rudarski redi. Delovni čas v rudnikih in fužinah, kjer so delale 
tudi žene in otroci, je trajal 10—12 pa tudi več ur. V Idriji so na težjih 
delovnih mestih delali že 8 ali celo manj ur dnevno. Povprečno pa ni bilo 
več kakor 200 delovnih dni letno. Delali so za mezdo, a zlasti rudarji tudi 
na akord. Tako so npr. rudarji v Idriji po pogodbi dobili v najem (auf Lehen­
schaft) rudarske jame in se pri tem povezovali v posebne družbe (die Lehen­
schaf tgesellschaf t). Plačani so bili po množini izkopane rude in po vnaprej 
določenih cenah. Pogosto so jih plačevali vsaj deloma v naturi. Proti koncu 
16. stoletja, ko je fužinarstvo zapadlo v začasno krizo in so cene naglo rasle, 
zaznamujemo že prve pojave odpora delavcev, npr. v Idriji, Bleibergu pri 
Beljaku.59 
S fužinarstvom so se na Slovenskem — le v manjši meri tudi na Hrvat­
skem — v največji meri razvili tako imenovani založniški odnosi (Verlags­
system) in nanj so se prvenstveno vezale prve, redke manufakture. Zaradi 
založniških odnosov, ki so se močneje uveljavljali prav v 16. stoletju, so fu-
5 8 J. Strieder, Studien zur Geschichte kapitalistischen Organisationsformen, 19252, str. 292 si.; 
H. Srbik, Der staatliche Exporthandel Österreichs von Leopold I. bis Maria Theresia, 1907, str. 128 si.; 
F. Tremel, Der Frühkapitalismus in Innerösterreich, 1954; M. Verbič, Idrijski rudnik do konca 16. 
stoletja. Inavguralna disertacija, tipkopis na Filozofski fakulteti; F . Gestrin, Trgovina slovenskega za­
ledja o. c , str. 89 si. 
5 9 Prim. F. Gestrin, Gospodarstvo in družba o. c , in tam navedeno literaturo; M. Verbič, Idrij­
ski delavec v 16. stoletju, ZC 6—7 (1952/3) str. 531 si. 
64 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
žinarji postajali vedno bolj odvisni od založnikov, večinoma meščanskih 
trgovcev, ali založniških družb. Mnogi so na tej podlagi postajali tudi last­
niki fužin. Toda založniški odnosi so se uvajali tudi na drugih področjih, 
tako v zvezi z vaško, domačo obrtjo (npr. v 16. stoletju v platnarstvu in 
sitarstvu), v Trstu v proizvodnji obutve, v pomorstvu vzdolž jadranske obale. 
Prve manufakture so v slovenskih deželah nastajale, kakor že rečeno, ob 
fužinarstvu v zvezi z novo vojaško tehniko. Njihovi lastniki so bili trgovci 
in podjetniki (Fužine pri Ljubljani — ljubljanski meščan V. Khisl, Fuggërau 
pri Podkloštru na Koroškem — Fuggerji, ki so tam imeli tudi veliko čistilnico 
bakrene rude iz Ogrske) pa tudi deželni knez (Celje 1520 — livarna topov, 
Gradec 1530 — orožje), ki je morda leta 1558 začel na založniški način pro­
izvajati tudi puške v Borovljah na Koroškem.60 Vsekakor je značaj manufak­
ture imela tudi steklarna v Ljubljani od leta 1526 dalje, kjer so delali šte­
vilni mojstri iz Murana, ki je dobivala iz Pesara v Markah velike množine 
pepelike prek Trsta in je imela monopolno pravico za izdelavo in prodajo 
svojih izdelkov.61 
Kakšen je bil položaj v manufakturah zaposlenih ljudi zaradi pomanj­
kanja virov, žal, ne vemo ničesar. Vsekakor so se morda tudi v zvezi s tem 
pri lastnikih fužin pojavljala prizadevanja, da se prepreči beg delavcev k 
drugemu lastniku ali celo izven dežele. Poskusi privezati delavce na delovno 
mesto in določbe proti beračem so tudi v slovenskih. deželah pojav dobe 
zgodnjega kapitalizma. 
V zvezi z agrarno in neagrarno proizvodnjo ter njenimi presežki, dalje 
v zvezi s surovinami, ki jih že tedaj posredujejo v sosedstvo, a tudi zavoljo 
geografske lege, ki je omogočala ugodne povezave na velike razdalje med 
Italijo in Sredozemljem nasploh in srednjeevropskim zaledjem ter Balkanom, 
je bila močno razvita tudi trgovina z domačim blagom na velike razdalje in 
tranzitna trgovina.62 
V slovenskih deželah se je trgovina že od začetka 14. stoletja dalje v 
vedno večji meri vezala na primorska mesta in nato Italijo. Le manjši deli 
slovenskega, ozemlja na severu in severovzhodu so se trgovsko bolj vezali 
proti nemškim deželam na severu. Trgovina s primorskimi mesti in kraji, 
politično razdeljenimi med Habsburžane (Trst, Devin, Stivan, Reka) in Bene­
čane (Koper, Piran, Izola, Milje) ni od tega časa dalje zajela samo večjega 
dela slovenskega ozemlja, marveč je tja šel tudi večji del presežkov njegove 
proizvodnje. Seveda je ta trgovina tja posredovala tudi blago prehodne trgo­
vine iz ogrskih in hrvatskih dežel (kože, kožuhovino, živino, žito) in obratno 
iz italijanskih dežel proti severu in vzhodu (sukno, levantinsko blago, drago­
cenosti). Ta trgovina je že v 15. stoletju dosegla 200.000 in več tovorov letno 
v obeh smereh. Toda to je bil le del prometa, ki se je iz slovenskih dežel 
ali prek njih usmerjal proti Italiji. Tja je šla trgovina tudi po številnih 
<*> F. Tremel, Der Friihkapitalismus o. c ; za Fuggerje prim. F. Dobel, Zur Geschichte der Fugger 
im bambergischen Kärnten, A. f. v. G. u. T. 2 (1850); isti, über den Bergbau und Handel des Jacob 
und Anton Fugger in Kärnten und Tirol, ZHVSchN 9 (1882); L. Scheuermann, Die Fugger als Mon­
tanindustrielle in Tirol und Kärnten, 1929. 
6 1 Arhiv Dvorne komore na Dunaju — Gedenkbuch 2? (1526—1528) f 28' do 29 — 1526 marec 8 
(podatek mi je posredoval prof. B. Otorepec, za kar se mu tudi tu najlepše zahvaljujem); A. Gasparetto, 
Il vetro di Murano dalle origini ad oggi, Venezia 1958, str. 106 si.; ASP, not. knj. M. Milioni f 50 si. 
— 1527 sept. 16. 
6 2 Prim. op. 25: J. Tadić, H. Kellenbenz in dr. ter O. Pickl, Die Auswirkungen o. e. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 65 
kopnih poteh, zlasti v Furlanijo in Benetke. V celoti bi mogli trditi, da je 
ob koncu srednjega veka in dalje trgovina dosegla približno še enkrat večji 
obseg, kakor smo gâ zgoraj omenili.63 Trgovino, tudi prehodno iz ogrskih in 
hrvatskih dežel v Italijo in v obratni smèri ф so do blizu srede 16. stoletja 
obvladovali domači trgovci, ki so neposredno trgovali zlasti z mesti v Markah 
in bili principali tudi največjim tamkajšnjim trgovcem in ki so s to trgovino 
nakopičili tudi za evropske razmere že kar precejšnje trgovske kapitale in 
z njimi deloma prehajali, kakor že rečeno ,na področje neagrarne proizvodnje: 
Italijanski trgovci so do tega časa ali v glavnem prihajali le do primorskih 
mest in tu zamenjavali svoje blago iz zaledja ali pa so se naseljevali v mestih 
v zaledju, zlasti v Ptuju in Ljubljani, in trgovali z najvažnejšim blagom 
trgovine na večje razdalje in prehodne trgovine.64 
V trgovini slovenskih dežel s primorskimi mesti in nato teh z Italijo so 
do prehoda v 16. stoletje prevladovala mesta v slovenskem delu Istre pod 
beneško oblastjo, precejšen delež, pa je imela tudi Reka. S habsburškim 
favoriziranjem Trsta se je trgovina, čeprav vloga Kopra v tem prometu s 
slovenskim zaledjem ni takoj prenehala, v vedno večji meri prenašala na Trst, 
ki je ob sredi stoletja nedvomno pritegnil že veliko večino poklicne meščanske 
trgovine slovenskih dežel. 
V istem času, od krize zemljiškega gospostva dalje, so v to trgovino 
močneje posegali tudi kmetje in fevdalci. Kmetje niso trgovali samo s pre­
sežki svojih pridelkov; marveč so posegali tudi v trgovino z blagom, ki je 
bilo prej domena meščanske trgovine, iz primorskih mest pa so po skoraj 
vsem slovenskem ozemlju tovorili zlasti sol in vino. Kmečka trgovina na 
slovenskih tleh ni imela majhnega obsega; podatki iz prve polovice 16. sto­
letja kažejo, da so posamezniki prodali po 500—1000 tovorov in cela krdela 
živine v enem letu. V prometu z agrarnimi proizvodi se v istem času močneje 
uveljavljajo tudi plemiči, ki so trgovske posle vodili ali neposredno sami ali 
v povezavi z meščani ali pa so jih morali zanje opravljati podložniki.65 
Okoli srede 16. stoletja se je tranzitna trgovina s kožami iz ogrskih dežel 
v Italijo, ki so jo obvladali domači trgovci, prenesla na pot prek Bosne v 
Dubrovnik. Hkrati so slovenske dežele izgubile tudi pomemben del prehodne 
trgovine z italijanskim blagom proti vzhodu. Vloga trgovcev iz mest na 
Slovenskem v. mestih v Markah je prenehala. V trgovino in deloma tudi v 
rudarstvo in fužinarstvo so v vedno večji meri začeli posegati tuji, zlasti 
italijanski in deloma nemški trgovci in njihove družbe. Z večjimi kapitali, 
tudi z boljšimi oblikami tehnike trgovine in z raznimi, od deželnega kneza 
pridobljenimi pravicami, zlasti apalti, so potiskali domačine iz trgovine z 
najvažnejšim domačim blagom (npr. z železom), posegali so v trgovino na 
drobno in po podeželju in pridobivali vedno večjo vlogo tudi v prehodni 
trgovini. Tako so v začetku 70 let domači trgovci izgubili še izredno važno 
trgovino z živino iz ogrskih dežel v Italijo. Poslej je to trgovino skoraj mono­
polno obvladala posebna družba beneških trgovcev, ki je poslovala s stalnim 
posredovalcem v Ptuju.6 6 
6 3 F . Gestrin, Trgovina o. c , str. 45 si.; isti, Mitninske knjige o. c , str. 49 si. 
6 4 F . Gestrin, Trgovina slovenskih dežel o. c , glej v tem zvezku, ZC; isti, Prispevek o. c., ČZN. 5, 
str. 228 si.; O. Pickl, o. c. 
6 5 Prim. F. Gestrin, Kmečka trgovina o. c. 
<* Prim. O. Pickl, o. c: str. 93 si., 98 si., 102 si.; F. Gestrin, glej razpravo, v tem zvezku, ZČ. 
5 Zgodovinski časopis 
66 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
Zaradi teh posegov tujih trgovcev, proti katerim je domače meščanstvo 
vse bolj nastopalo pri deželnemu knezu, čeprav zaman, so odtekali s trgovino 
zbrani kapitali iz slovenskih dežel. Polagoma je proti koncu stoletja začel 
pojenjevati razvoj v smeri zgodnjega kapitalizma ter je v tem iskati enega 
izmed vzrokov za upad gospodarstva v slovenskih deželah proti koncu 16. sto­
letja. Prizadeta sta bila — tudi zaradi znotraj proizvodnje nastalih vzrokov 
— rudarstvo in fužinarstvo z izjemo proizvodnje živega srebra, v kateri pa 
naše meščanstvo v tem času ni bilo več udeleženo. Dvig oen in podražitev 
proizvodnje (ob pomanjkanju rude in lesa v ugodnejših in bližnjih legah) sta 
zmanjševala konkurenčno sposobnost fužinarskih izdelkov na tujih tržiščih. 
Domačim trgovcem je bilo tekmovanje s tujim kapitalom še težje z uvelja­
vitvijo »kranjske« veljave denarja v začetku 17. stoletja. Že leta 1575 so oblasti 
prepovedale ustanavljanje novih fužin, da se ne bi proizvodnja v starih po­
vsem zadušila. Do leta 1596 je nato ustavila delo skoraj tretjina fužin na 
Kranjskem. Zamrle so v istem času tudi na slovenskih tleh nastale manufak­
ture, ki so začele ponovno nastajati šele v prvih desetletjih 18. stoletja.67 
Nov udarec je meščanstvu, ki je zlasti v manjših mestih izgubljalo trgo­
vino iz svojih rok, zadalo po »kranjski veljavi« še veliko poslabšanje denarja 
v začetku tridesetletne vojne, ko je vrednost denarja padla na osmino prejšnje 
(Geldkrach). Ta denarni zlom je v precejšnji meri zmanjšal gospodarsko moč 
meščanstva (Kipper- und Wipperzeit). Šele ob koncu obravnavanega obdobja 
se je na Slovenskem začenjal ponoven dvig gospodarstva.68 
Vse to je seveda vplivalo na družbeni razvoj meščanstva, ki je šel v 
naslednjih smereh. Povprečna vrednost meščanskih premoženj, sodeč po davč­
nih obveznostih, se je počasi zmanjševala; izginjali so najbogatejši, propadali 
najubožnejši. Mnoga mesta so pustela, v malih mestih pa si je prebivalstvo 
v kmetijstvu našlo večji del gospodarske osnove. Številčno razmerje med 
trgovci in obrtniki se je vedno bolj obračalo v korist slednjih. To pa seveda 
ni pomenilo, da se znotraj meščanstva, predvsem v največjih mestih, kakor 
so bili Ptuj, Ljubljana, Beljak, Trst, ki so po številu prebivalstva celo neko­
liko porasla, ni vedno znova porajala plast bogatejših meščanov s sorazmerno 
velikimi kapitali. Toda ti meščani so od konca 16. stoletja ostajali povezani 
zgolj s trgovino in je bilo zanje značilno, da so svoj trgovski kapital vlagali 
v zemljiško posest, tudi v cela zemljiška gospostva, si pridobivali z nakupom 
plemiške naslove in izginjali v plemiških vrstah. 
Povsem razumljivo je bilo torej, da se je večji del meščanstva v obrambo 
svojih gmotnih koristi še poglabljal v cehovske in mestnogospodarske za fev­
dalno dobo značilne okvire. Meščanstvo se je vedno bolj pritoževalo proti 
tujim trgovcem in družbam, nastopalo proti kmečki trgovini, proti poplavi 
slabega denarja in odtoku dobrih novcev iz dežel. V nasprotjih, ki so nasta­
jala, je skušalo meščanstvo svoje težave nasploh reševati v okvirih vezanega 
mestnega gospodarstva in v smislu fevdalne miselnosti o delitvi dela. Pri tem 
so se jasno pokazali različni interesi med deželnim knezom in plemstvom. 
Mesta so dobivala podporo pri deželnem knezu v boju proti kmečki trgovini. 
6 7 F. Gestrin, Oris gospodarstva na Slovenskem v obdobju agrarne revolucije in prevlade manu­
fakturne proizvodnje. Kronika 17 (1969), str. 68 si. . . . • : . . 
6 8 G. Probszt-Ohstorff, Die >Krainerische Währung«, Numizmatičke vijesti 15 (1968), str. 68 si.; V. 
Vinaver, Pregled istorije novca u jugoslovenskim zemljama (XVI—XVIII vek), Beograd 1970, str.-86 si. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 67 
plemstvo pa je stalo za meščani v boju proti prodoru in konkurenci tujega 
kapitala in pâ v boju proti odtoku dobrega denarja. To je v času, ko so 
domači meščani še obvladovali tranzitno trgovino, pripeljalo do povezave 
plemstva in meščanstva v enotnem reformacijskem gibanju in v političnem 
boju proti knezu. Ko pa je meščanstvo proti koncu 16. stoletja izgubilo velik 
del trgovine na velike razdalje in je videlo delno rešitev svojega položaja 
v novi razmejitvi kmečke trgovine, ki bi jo mogel uveljaviti samo deželni 
knez, se je ob povečanem nasprotju med mestom in vasjo meščanstvo začelo 
odvračati od plemstva in od reformacije.69 
Ob takem razvoju je začela v istem času slabeti politična moč plemstva 
in razmerje sil med plemstvom in stanovi ter deželnim knezom se je obračalo 
v prid slednjega. Na ta preobrat so vplivali tudi kmečki upori, proti katerim 
je plemstvo iskalo pomoč deželnega kneza, in dobro plačane službe, ki jih 
je plemstvo dobivalo v deželnoknežji administraciji in Vojni krajini. Deželni 
knez je nato v protireformacijski akciji proti plemstvu (1628) zlahka stri 
politično moč plemstva in deželnih stanov v dednih deželah. Z izgonom 
protestantskih plemičev se je nato do konca obdobja struktura plemiškega 
razreda tako spremenila, da je pisemsko plemstvo tvorilo že skoraj polovico 
stanov, s čimer se je na svoj način krhala meja med meščansko in plemiško 
družbo. 
V hrvatskih deželah je bila trgovina na velike razdalje v vsem tem 
obdobju vezana na dvoje prometnih smeri: proti zahodu prek slovenskega 
ozemlja proti Primorju in Italiji ter proti jugu k pristaniščem ob Kvarnerju 
in dalje po morju na italijansko stran in vzdolž dalmatinske obale. Proti 
zahodu je ena najvažnejših poti šla prek Ptuja, kamor se je stekala v velikih 
količinah tudi prehodna trgovina iz ogrskih dežel prek postaj tridesetnine 
vzdolž ogrsko-hrvatske meje proti habsburškim deželam. Druga pa, ki je 
pritegovala v večji meri trgovino hrvatskih dežel, je vodila prek Novega 
mesta in po njej so že od konca 14. stoletja prihajali številni ljudje iz Hrvat­
ske v primorska mesta v Tržaškem zalivu in dalje v Italijo.70 Reka pa je bila 
v 15. stoletju najvažnejše kvarnersko pristanišče in, so se tam stikale poti ne 
samo iz hrvatskega marveč tudi iz slovenskega zaledja.71 V notranjosti pa je 
bilo v vsem obravnavanem obdobju najpomembnejše trgovsko središče Zagreb, 
kamor so prihajali in se naseljevali tudi italijanski (beneški) in nemški tr­
govci, ki so posegali v trgovino vse od Budima do Italije.72 
Zaradi turškega prodiranja in osvajanja je trgovina proti morju na pre­
hodu v 16. stoletje in v njegovih prvih desetletjih močno upadla, čeprav ni 
nikdar prenehala. Porasla pa je v tem času vloga poti prek slovenskega 
ozemlja, posebej zavoljo povezav med Italijo in ogrskimi deželami.73 Toda. 
okoli srede 16. stoletja se je zaradi povečanih pristojbin tridesetnine del te 
po pomenu poti proti Reki pa tudi na Bakar, ki je postajal njen konkurent* 
in v Senj. V vseh treh pristaniščih so si med drugim ustvarili beneški. 
6 9 F. Gestrin, Družbeni razredi in reformacija o. c.; isti, Bo] za podeželsko trgovino, o. c. str. 76 si. 
7 0 O. Pickl, o. c., str. 73 si.; F. Gestrin, Trgovsko-prometni položaj Novega mesta (od ustanovitve 
do konca 16. stoletja). Novo mesto 1365—1965, Maribor 1969, str. 130 si. 
7 1 Prim. P. Blaznik, Trgovske zveze o. c., str. 75; F. Gestrin, Trgovina slovenskega zaledja o. c.,. 
str. 83 in tam navedeno literaturo; isti, Mitninske knjige o. c., str. 49 si. ,• ., -• 
7 2 I . Tkalčić, O staroj zagrebačkoj trgovini, Rad JAZU 176 in 178, str. 177 si. in 87 si; R. Horvat,. 
Hrvatske carine god. 1539, VZA, 1910, str. 231 si.; V. Vinaver, o. c., str. 73 si. 
7 3 Prim. O. Pickl, o. c ; F. Gestrin, Trgovina slovenskega zaledja o. c , str. 112 si. *. 
68 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
ankonski in florentinski trgovci za trgovino s hrvatskim in še širšim zaledjem 
prehodne trgovine prenesel na poti prek Bosne v Dubrovnik in pozneje tudi 
v Split. V drugi polovici tega stoletja, ko se je nekoliko že ustaljevala turška 
meja in je tudi organizacija obrambe postajala trdnejša, se zopet dvigajo 
svoja stalna zastopstva s skladišči. Reški, bakarski in senjski trgovci pa so 
trgovali na italijanski strani, zlasti v Markah; ladjarji iz teh mest pa so 
pluli po vsem Jadranu tudi za italijanske trgovce. Promet je porasel in je 
to tendenco ohranjal v glavnem vse do konca obdobja.74 
Trgovina v hrvatskih deželah v 16. stoletju ni imela takega obsega kakor 
na Slovenskem, a tudi denarno gospodarstvo je bilo nekoliko manj razvito. 
Meščanstvo je bilo od konca 15. stoletja z redkimi izjemami v upadanju. 
Propadala so zlasti mesta južno od Kolpe. Položaj meščanov v svobodnih 
kraljevih mestih je bil precej boljši od položaja mestnih naselbin, kjer so 
bili mestni gospodje fevdalci. Mnogi prebivalci teh naselbin (purgeri, oppida-
ni) so na Hrvatskem zdrknili celo v podložništvo ali pa zelo blizu njega, a 
tudi posamezna svobodna mesta so izgubila svoje pravice, zlasti v Slavoniji. 
Toda tod so nekatera mesta, zlasti Zagreb, kjer si je bogato meščanstvo po­
lastilo proti koncu obdobja vso oblast, tudi Varaždin, pridobivala na pomenu. 
Bogatejši del meščanstva je bil v precejšnji meri tujega, italijanskega in 
nemškega izvora. Na Reko se je npr. zlasti od srede 16. stoletja dalje naselilo 
veliko italijanskih družin iz mest v Markah (Pesaro, Fano, Ancona);7 5 Bene­
čani so bili številni v Bakru, precej jih je bilo tudi v Zagrebu. 
Močneje kakor plemstvo v slovenskih deželah pa je v trgovino posegalo 
hrvatsko plemstvo, ki se je od konca 15. stoletja številčno sicer zmanjševalo, 
postajalo pa je po svojem značaju predvsem vojaško plemstvo z velikimi 
potrebami. V njihovih vrstah so se krepile zlasti posamezne velike fevdalne 
rodbine (Zrinjski, Frankopani, v Slavoniji tudi plemstvo madžarskega izvora 
kakor npr. Erdödy). Ustvarjali so si velika zemljiška gospostva in komercia-
lizacija v bolj monopolistični in fevdalni smeri je dosegla pri njih najvišjo 
stopnjo. Zrinjski so svojo veliko posest, ki je segala od Međimurja do Pri­
morja, in velike dohodke, ki so jih imeli od nje, vključevali v širše evropsko 
tržišče. Bili so lastniki žag, rudnikov, livarne in predelovalnice železa z več­
jim številom kovačev, imeli so svoji trgovini v Zagrebu in Bakru, ki je bil 
sploh eno izmed njihovih središč trgovine in povezav s širšim tržiščem. S 
to vlogo sta bila tesno povezana dvig in vloga Bakra v tem obdobju. Drugo 
središče njihove trgovine tu ob morju pa je bilo v Selcah blizu Novega v 
Vinodolu. Podložni kmet, ki je tudi stopal na področje trgovine in prometa, 
je imel pri tem večje težave zaradi plemiških ukrepov o monopolizaciji pre­
sežkov agrarne proizvodnje. Vendar je v zadnji tretjini 16. stoletja že v večji 
meri trgoval v smeri proti zahodu, a tudi v smeri proti jugu in z Vojno 
krajino.76 
Vojna krajina je nasploh postajala pomemben faktor v gospodarstvu 
hrvatskih dežel, zlasti v njihovi notranji trgovini, saj je nastopala kot vedno 
7 4 S. Gigante, Rivalità fra i porti di Fiume e Buccari nel secolo XVII, Fiume 9 (1932), str. 154 si.; 
F . Gestrin, Mitninske knjige o. e , str. 49 si.; isti, Prispevek k poznavanju našega pomorstva v 16. sto-
letju iz gradiva italijanskih arhivov (Fano), VHAR 14 (1969), str. 163 si.; isti, K poznavanju reškega 
pomorstva v Markah v Italiji (XV.—XVII. stol.), VHAR 15 (1970), str. 41 si. 
75 F . Gestrin, Mitninske knjige o. c., str. 56 si. 
76 Prim. Zgodovina narodov Jugoslavije II , str. 365 si., 605 si.; A. Blanc, La Croatie o. c , str. 
243 si., 245 si., 248 si.; F . Gestrin, Trgovina in kmečki upori o. c , str. 214 si. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 197Î 69 
večji potrošnik vsakovrstnega blaga. Ze leta 1560 so se oskrbovalci Vojne 
krajine pritoževali nad fevdalci, da s prisilnim odkupom poljskih pridelkov 
od svojih podložnikov monopoliziraju vse presežke in jih po višjih cenah 
prodajajo za Vojno krajino, s čemer otežujejo oskrbo vojske v njej.77 Tudi 
sicer je Vojna krajina zaradi dotoka denarja za obrambo veliko pripomogla 
h krepitvi blagovno-denarnih odnosov v hrvatskih deželah v času, ko so te 
zaostajale v gospodarskem razvoju zaradi turških vojn in osvajanj. 
Konec turškega pritiska, poselitev opustelih območij, nastanek in utrditev 
Vojne krajine so v precejšnji meri omogočili hitrejši gospodarski-razvoj v. 
hrvatskih deželah od konca 16. stoletja dalje. Toda hrvatske dežele so še 
vedno zaostajale za slovenskimi, ki jih je tedaj zajela gospodarska depresija. 
Agrarna proizvodnja — čeprav v starih organizacijskih okvirih in tehniki — 
je porasla, zlasti živinoreja je napredovala in dajala še več osnov za trgovino. 
Obrt, ki je bila zaradi upadanja mest v 16. stoletju precej prizadeta, je ostala 
tudi še v 17. stoletju v glavnem v starih mejah. Cehi so se še bolj zapirali, 
nastajali pa so še novi. Mestna obrt — hkrati s podeželsko — je krila pred­
vsem le lokalne potrebe. Trgovina je v prvi polovici 17. stoletja naraščala, pri 
čemer pomen Vojne krajine ni bil majhen in vojni dobavitelji, pogosto zagreb­
ški trgovci, so naglo bogateli. Poleg Zagreba raste pomen Varaždina in tudi 
Karlovca. Trgovina se je sedaj zopet v večji meri usmerjala proti morju in 
poleg Bakra, kjer so se utrdili Benečani, je začel zopet naraščati pomen 
Reke. Ukrepi deželnega kneza proti Bakru v korist Reke v tem času še niso 
prinesli večjih koristi. Vloga velikih fevdalcev v trgovini in sploh v gospo­
darstvu na Hrvatskem je tedaj.še naraščala. Zlasti velja to za Zrinjske, ki 
so si leta 1668 pridobili celo pravico svobodnega trgovanja po hrvatskih 
deželah z vsem blagom, tudi z čezmorskim blagom. Tedaj je bilo na Hrvat­
skem 18 velikih fevdalcev, magnatov; med ostalim plemstvom pa je bilo že 
precej plemstva po pismu (nobiles armales), ludi iz vrst obogatelega meščan­
stva. Nižjega plemstva v okviru samostojnih plemiških občin se je ohranilo 
le še malo (npr. v Turopolju) ter obdržalo pravno in sodno samoupravo. Med 
višjim in nižjim plemstvom je obstajala zelo ostra družbena delitev.78 
Beneška Istra in Dalmacija, Dubrovniška republika — Istra in Dalma­
cija pod beneško oblastjo sta bili najtesneje povezani z, gospodarstvom Be­
netk, ki so gospodarstvo obeh pokrajin podrejale svojim potrebam. Dubrov­
niška republika pa je kot posrednica trgovine med balkanskim in.sredozem­
skim prostorom že od začetka 15. stoletja v večini obravnavanega obdobja 
doživljala višek gospodarskega razvoja. 
V vseh treh območjih je bilo v poljedelstvu v prevladujoči meri uveljav­
ljeno nadvoletno kolobarjenje. Agrarno gospodarstvo pa je bilo povsod tod 
vezano v glavnem na vinogradništvo in gojenje oljke; žita je bilo premalo 
in so ga morali za večji del leta uvažati. V živinoreji je prevladovala reja 
drobnice. Vendar je bil pomen kmetijstva v gospodarstvu teh dežel različen. 
V Dalmaciji, kjer je bila neagrarna dejavnost pod Benečani precej prizadeta, 
je bila vloga kmetijstva tudi za mestno prebivalstvo, zlasti nobile, precej 
večja kakor npr. v Istri. V Dubrovniški republiki pa je bilo, čeprav zelo 
razvito zlasti v Konavljih, ob neagrarnih dejavnostih še precej bolj v ozadju. 
7 7 J. Adamček, Seljačka buna' o. c , str. 51. 
7 8 Zgodovina narodov Jugoslavije II , str. 374 si., 609 si. 
7 0 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
Povsod tod so prevladovali kolonatski in njim sorodni odnosi. Medtem 
ko so se v avstrijskem delu Istre v precejšnji meri ohranili fevdalni odnosi, 
so se v beneški Istri že v 15. stoletju naglo izgubljali. Na večjem delu najbolj 
plodne zemlje je prevladoval kolonat, vendar je bila odvisnost kolonov od 
lastnikov zemlje precej različna. Na ozemlju mestnih komun je bila močno 
uveljavljena tako imenovana »mezzadria« (colonia parziaria), ob njej je bil 
razširjen tuđi zakup zemljišča proti določeni zakupnini in tudi tako imeno­
vani »livek, to je zakup kmetije ali dela zemljišča proti plačilu v denarju 
ali v naturi, katerega višino so določali na osnovi letnega donosa, vendar 
lahko tudi v stalnem iznosu. V času gospodarskega upadanja Istre, opuste­
losti in depopulacije podeželja od okoli srede 16. stoletja dalje se je položaj 
kolonov poslabševal. Čeprav so bili formalnopravno osebno svobodni, so le 
redkokje mogli izbirati novega lastnika zemlja, menjati zemljo, ki so jo ob­
delovali. Tudi novo prebivalstvo, ki so ga beneške oblasti naseljevale v Istro, 
prvenstveno iz svoje Dalmacije, v 16. in 17. stoletju je deloma prešlo v kolo-
natske odnose, manjši del pa je bil naseljen kot svobodni kmetje.79 
V Istri je namreč iz različnih vzrokov, med drugim tudi zavoljo kužnih 
bolezni, proti sredi 16. stoletja in dalje naraščala opustelost podeželja z de­
populacijo, ki se je kazala tudi v mestih. Kmetijstvo je bilo v precejšnjem 
upadu. Beneške oblasti so skušale stanje popraviti in so vsa pusta zemljišča 
proglasila za državno last (1556) in začela nanja naseljevati doseljence in 
begunce iz Dalmacije in drugih hrvatskih dežel. Ustanovile so tudi institucijo 
posebnih poverjenikov (1578), ki so vsake dve leti delili prazno zemljo na­
seljencem, kar je trajalo še vse do srede 17. stoletja.80 S temi ukrepi se je 
kmetijstvo počasi dvigalo, vendar se je ponekod precej povečal pomen živino­
reje na račun poljedelstva. 
Tudi v beneški Dalmaciji je bil kmet večinoma pravno svoboden zakup­
nik, kolon. Toda zemlje ni smel samovoljno zapustiti. Odnose med lastniki 
zemlje in koloni so praviloma določali po privatnopravnih pogodbah in pred­
pisih mestnih statutov. Koloni so dajali gospodarjem četrtino ali petino pri­
delka in tako imenovana »darila« v raznih živilih in pijači. Morali so po 
nekaj dni na leto delati na gospodovi zemlji.81 
Na ozemlju Dubrovniške republike so se fevdalni odnosi obdržali le na 
delu Konavelj, kjer so stari fevdalci tudi po letu 1420 ohranili svoja posestva 
(baštine), glavna oblika agrarnih odnosov pa je na veliki večini ozemlja bil 
kolonat različnih oblik. Fevdalci niso imeli nad podložniki niti sodne niti 
upravne oblasti, ti sta pripadali neposredno dubrovniškim, državnim oblastem. 
Veleposestniki (nòbili, bogati meščani, tudi cerkev, ki pa so ji oblasti že v 
14. stoletju preprečile' kopičenje zemljiške posesti in prepovedale, da bi ji 
zemljo zapuščali v- testamentih),8 2 a lastnik velike zemljiške posesti je bila 
tudi sama dubrovniška občina, so zemljo obdelovali v lastni režiji s pomočjo 
tuje delovne šile le na sorazmerno majhnih delih zemlje. (V pretežni meri 
so se namreč ukvarjali ž gospodarsko važnejšimi neagrarnimi panogami, če­
prav so imeli tudi od zemljiške posesti velike dohodke.) V 15. stoletju so se 
" B. Marušić, Iz povijesti kolonata o. c , str. 237 si. 
8 0 Ilustrirana povijest Hrvata o. c., str. 121, 129. 
8 1 M. Šunjić, Dalmacija o. c., str. 262 si.; J. Tadić, o. c , ZČ 6—7, str. 560—563. 
8 2 J. Lučić, Prošlost dubrovačke Astareje (Župe, Šumeta, Rijeke, Zatona, Gruža i okolice grada 
do 1366), Dubrovnik 1970, str. 65. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 71 
na splošno razširili privatnopravni zakupi, ki so bili kratko- ali dolgotrajni 
in naturalni ali denarni. Spolovina (mezzadria) je bila najbolj razširjena 
oblika, na cerkveni zemlji so bili uveljavljeni predvsem denarni zakupi, na 
splošno precej pogost pa je bil tudi zakup proti delovni obveznosti, ki je 
lahko trajala tudi tedne dolgo. Zakup je bil vezan na zemljo in za obe po­
godbeni stranki odtujljiv. Zakupna pogodba je ostala v veljavi tudi v pri­
meru prodaje oziroma nakupa zemlje. Nobena stran ga ni mogla samovoljno 
prekiniti. Pripadniki nižjih slojev so svoje sorazmerno majhne zemljiške 
parcele obdelovali sami.83 
Toda kmečko prebivalstvo je bilo v vseh tu obravnavanih deželah ne 
glede na ugoden družbeni položaj, če ga primerjamo z deželami, kjer so bili 
fevdalni odnosi, močno obremenjeni z obveznostmi do lastnikov zemlje, dr­
žave, oziroma do občinske, mestne uprave, in do cerkve. 
Beneška republika je izmed neagrarnih panog gospodarstva v svojem 
delu Istre podredila svojim potrebam zlasti trgovino. Ta je v Benetke posre­
dovala veliko kmetijskih pridelkov, zlasti vina in olja, a še posebej soli, po­
sebno iz Pirana, kjer je bila sol najboljša izmed istrskih solin in so jo Bene­
čani zato v veliki meri monopolizirali. Vnaprej so določali letno količino 
proizvodnje in lastniki solin so jo morali večinoma po določeni ceni oddajati 
beneškemu uradu za sol. Kakor trgovina tako naj bi beneškim koristim 
služila tudi pomorska dejavnost istrskih mest. Vendar se njihove povezave 
z italijanskimi mesti vzdolž Jadrana kljub temu niso povsem prekinile. V 
Italijo je šel iz Istre med drugim tudi tedaj zelo znani istrski kamen, s ka­
terim so zgradili mnoge danes arhitekturno znamenite stavbe. Večjo vlogo 
v trgovini z zaledjem sta v obravnavanem obdobju imela le Piran in zlasti 
Koper, prvi v glavnem do konca 15. stoletja, a drugi še del 16. stoletja.84 • 
Proti koncu 16. stoletja je bila trgovina istrskih mest zaradi zgoraj opi­
sanega padca agrarne proizvodnje tudi v smeri proti Benetkam precej pri­
zadeta. V istem času so skoraj prenehale poklicne trgovske povezave z za­
ledjem, ki so'imele poprej kar velik pomen za mesta slovenske Istre. Promet 
iz zaledja se je, lahko rečemo, preusmeril na Trst in se je izogibal tudi že 
Benetkam v tolikšni meri, da so se beneške oblasti nad tem stanjem od za­
četka 17. stoletja že pritoževale. V ta mesta se je iz slovenskega zaledja 
usmerjala predvsem le še kmečka trgovina (sol, vino). Tudi o povezavah 
istrskih mest z Italijo imamo v tem času sorazmerno malo vesti.843 
V Dalmaciji so Benetke z raznimi ukrepi po letu 1420 začele omejevati 
svobodo trgovine dalmatinskih mest, z višjimi carinami pa tudi uvoz tujega 
blaga v Dalmacijo, ki je postajala v veliki meri le tržišče beneškega blaga. 
Prepovedali so (1434), da bi se beneški trgovci in njihovo blago prevažalo na. 
tujih ladjah. Od konca 15. stoletja pa je prišla pod njihov udarec tudi brodo­
gradnja. Prepovedali so prodajati ladje tujcem, omejili pa so tudi gradnjo 
večjih, za daljšo plovbo sposobnih ladij (1490). Benečani so torej svojo gospo­
darsko politiko povsem podrejali koristim metropole. Čeprav se ti odloki, tudi 
zavoljo odpora dalmatinskih mest, niso mogli v celoti izvajati, so Benečani 
8 3 J. Tadić, o. c , ZC 6—7, str. 558 si.; D. Roller, Agrarno-proizvodni odnosi na području dubro­
vačke republike od XIII do XV stoljeća. Gradja za gospodarsku povijest Hrvatske 5, Zagreb (JAZU) 1955. 
M F. Gestrin, Trgovina slovenskega zaledja o. c., str. 94 si. _ 
M a Prim. Istra i Slovensko Primorje, Beograd 1952, str. 61 si.; Zgodovina narodov Jugoslavije II , 
str. 545—554. 
72 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
z njimi vendar zavrli do tedaj naglo se razvijajočo trgovino in pomorstvo 
dalmatinskih mest. To se je zgodilo v še toliko večji meri, " ker so se tedaj 
pretrgale vezi z zaledjem in so Benečani ovirali trgovino tudi med samimi 
dalmatinskimi mesti, med katerimi je imel Zadar sprva najvažnejšo vlogo.85 
Posledica upadanja trgovine in pomorstva je bila slabitev obrti, tudi 
ladjedelništva in po letu 1420 lahko sledimo množičnemu izseljevanju obrt­
nikov iz dalmatinskih mest v mesta Italije.86 Za mestno nobiliteto in precejšen 
del meščanstva je postala zemljiška posest poglavitni vir dohodkov. Porasla 
je tudi vloga ribolova in solarstva, od katerega so imele beneške državne 
oblasti veliko dohodkov, ker so na trgih za sol v Zadru, Šibeniku, Trogiru, 
Splitu in Kotoru pobirali pristojbine. Pridelki in proizvodi teh panog so po­
stajali nato važno blago v trgovini dalmatinskih mest z Italijo, ki je Benečani 
vendar niso mogli povsem zatreti in ki je deloma dvigala gospodarsko bilanco 
Dalmacije v 15. in 16. stoletju. S turškimi vojnami (zlasti 1499—1502 in 
1537—1539) se je gospodarski položaj Dalmacije še poslabšal. Zaradi opusto­
šenja je slabilo kmetijstvo in deloma tudi solarstvo, s tem pa tudi trgovina 
s temi proizvodi. To gospodarsko dogajanje je spremljalo izseljevanje starega 
agrarnega in mestnega prebivalstva v Italijo, a deloma so ga začeli Benečani 
naseljevati tudi v Istro. Prihajalo pa je v Dalmacijo novo prebivalstvo, ki 
je bežalo iz turških dežel; le-to pa v gospodarskem pogledu ni moglo nado­
mestiti starega. Tako stanje, ki ga moremo označiti za prekinitev naravnega 
razvoja, je trajalo še globoko v drugo polovico 16. stoletja.87 
V zadnjih desetletjih tega stoletja so namreč Benečani, ki so se jim ožile 
osnove gospodarstva v Sredozemlju, začeli iz Dalmacije uspešno posegati v 
trgovino s Turčijo. Najvažnejše izhodišče za te povezave je postajal Split, 
ki si je že pred ciprsko vojno (1570—1573) ustvarjal zveze z Bosno, v kateri 
so rasli blagovno denarni odnosi in je tudi sama iskala povezav z dalmatin­
skimi mesti. Benečani so od leta 1581 gradili v Splitu »skelo«, ukinjali carine 
na blago iz Turčije v smeri Benetk in leta 1592 ustvarili v Splitu svobodno 
pristanišče in promet iz dela turškega zaledja pritegnili v beneško Dalmacijo. 
Vloga Splita je v kratkem času izredno porasla in do konca obdobja je nase 
pritegoval del trgovine kopnega (turškega) zaledja. Za te zveze so bile za­
interesirane turške oblasti v Carigradu in lokalne v Bosni. Mesto je postajalo 
eno važnejših prehodnih središč in pristanišč za trgovino s Turčijo in vanj 
so prihajali trgovci iz najoddaljenejših turških dežel. Promet je v njem v 
prvi polovici 17. stoletja dosegel velik obseg. Prehodno trgovino v Splitu so 
sicer v veliki meri obvladali tuji trgovci, pomorski promet pa Benečani, 
vendar je z nastankom splitske »skele« in s povezovanjem Dalmacije z za­
ledjem nastopilo novo obdobje v gospodarstvu Dalmacije.8 8 
8 5 M. Šunjić, Dalmacija o. c , str. 234 si.; G. Novak, Split o Marulićevo doba. Zbornik Marka Ma-
ruliča, Zagreb 1950, str. 85 si.; J. Tadić, o. c , ZC 6—7, str. 552 si.; T. Raukar, Prilozi o trgovačkom 
životu u Zadru XV stoljeća, Spomenica Josipa Matasovića (1892—1962), Zagreb 1972, str. 165 si. 
8 6 O tem pričajo številni podatki v italijanskih arhivih (npr. v Pešam, Fanu, Anconi itd.); pro­
blem doseljevanja slovanskega življa v Italijo od tega časa djalje bo .treba še temeljito proučiti. 
8 7 Poleg J. Tadić, o. c. glej T. Raukar, Dalmatinski grad i selo u kasnom srednjom .vijeku, JIČ 13 
(1974), str. 41 si.; G. Stanojević, Jugoslovenske zemlje u mletačko-turskim ratovima XVI—XVIII vi­
jeka, Beograd 1970, Istorijski institut u Beogradu, knj . 14; T. Popović, o. c. 
8 8 G. Novak, Split u svjetskom prometu, Split 1921, str. 108 si.; isti, Povijest Splita II, Split 1961, 
str. 76 dalje; V. Morpurgo, Daniele Rodriguez i osnivanje splitske skele u XVI stoljeću, Starine 52 i 53 
(1962), str. 185—248 in 363—415; A. Braunstein, A propos de l'Adriatique entre le XVIe et le XVIIIe 
siècle. Annales 26 (1971), str. 1272 si.; R. Paci, La »scalai di.Spalato e. il commercio veneziano nei Bal-
cani fra Cinque e Seicento, v Studi e memorie della Deputazione di storia patria per le Venezia 14.(1971). 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 73 
Po več kakor poldrug stoletnem zastoju je gospodarstvo počasi napredo­
valo. Posledice turških vojn so se popravljale, ozemlje se je z doseljevanjem 
napolnilo, začelo je napredovati poljedelstvo, čeprav je bila mnogokje živino­
reja še vedno poglavitna agrarna panoga. Zadar, tedaj drugo mesto po po­
menu v Dalmaciji, je bilo veliko tržišče za živino.89 Naraščala je v vseh 
dalmatinskih mestih trgovina s turškimi deželami v zaledju, z Benetkami in 
tudi drugimi kraji v Italiji. Pomorska dejavnost se je poživila, zlasti se je 
v tem času dvignila vloga mest v Boki Kotorski. Ta gospodarski vzpon, v 
katerem sta Dalmacija in Bosna postajali tesneje gospodarsko povezani, je 
ob koncu obravnavanega obdobja zaustavila kandijska vojna (1645—1669), v 
kateri je bila Dalmacija zopet zelo opustošena in njena trgovina z zaledjem 
v veliki meri prekinjena, ker je Turčija zaprla promet z beneškimi dalma­
tinskimi pristanišči.9 0 
V nasprotju z Dalmacijo pod Benečani je Dubrovniška republika prav 
v tem obdobju dosegla vrhunec svojega gospodarskega vzpona in Dubrovnik 
je postal eno izmed najvažnejših trgovskih, pomorskih in denarnih središč 
v Sredozemlju. Po obsegu, po organizaciji trgovskega, pomorskega in kredit­
nega ter bančnega poslovanja, po poslovnih metodah trgovcev je bil Dubrov­
nik v tem obdobju enak drugim velikim trgovskim in pomorskim središčem 
tedanje Evrope. 
Dubrovniško plemstvo in del bogatega meščanstva je imelo sicer ves ta 
čas precejšnje dohodke od zemljiške posesti, ki so si jih v začetku 15. sto­
letja še precej povečali in ki je bila v razliko od posesti dalmatinskih mest 
neprizadeta od turških vpadov.9 1 Vendar sta bili najvažnejši veji njihovega 
in dubrovniškega gospodarstva nasploh trgovina in pomorstvo, čeprav tudi 
denarni posli niso bili nepomembni. Od začetka 15. stoletja dalje so se te 
panoge silovito razmahnile.V tem času se je dubrovniška pomorska trgovina 
raztegnila na skoraj vse obale in dežele Sredozemlja: v Levanto, Prednjo 
Azijo in Carigrad, na vse področje Jadranskega morja, na Italijo, kjer so se 
dubrovniški trgovci uveljavljali zlasti v Markah (Ancona), Apuli ji in na 
Siciliji, v Španiji in konec stoletja do Anglije.92 Na bazelskem koncilu (1439?) 
so dobili Dubrovčani dovoljenje za trgovanje v »paganskih« deželah in so že 
v 15. stoletju na veliko trgovali v Egiptu in drugih severnoafriških deželah.93 
Dubrovnik je postal pomemben činitelj v mednarodni trgovini Sredozemlja. 
O pomenu te trgovine govore tudi številni dubrovniški konzuli in predstav­
niki v mnogih mestih Sredozemlja, ki jih je republika organizirala od konca 
14. stoletja dalje, prav tako pa tudi tuji predstavniki v Dubrovniku.9 4 
8 9 T. Raukar, Prilozi o trgovačkom životu u Zadru o. c , str. 173 si.; S. Traljić, Trgovina Bosne 
i Hercegovine u lukama Dalmacije u XVII i XVIII stoljeću. Pomorski zbornik I, Zagreb 1962, str. 
341 si.; G. Stanojević, o. c , str. 168 si. 
9 0 G. Stanojević, c. c , str. 293 si'. 
91 J. Tadić, o. c., ZC 6—7, str. 553 si.; I. Božić, Ekonomski in društveni razvitak Dubrovnika u 
XIV—XV veku, Istoriski glasnik 1 (1949), str. 21 si. 
92 Glej op. 29 in op. 13 ter J. Tadić, .Le commerce en Dalmatie et à Raguse et la decadence éco-
nomique de Venese au XVIIe siècle. Aspetti e cause della decadenza economica veneziana nel secolo 
XVII. Civiltà veneziana, studi 9 — Venezia—Roma 1961, str. 237 si.; M. Aymard, Venise, Raguse et le* 
commerce de blé pendant la seconde moitié du XVIe siècle, Paris 1960. 
93 I. Božić, o. c , str. 45. 
94 Prim. M. Spremić, o. c , str. 53—83; I. Mitić, Pretstavnici stranih država u Dubrovniku za vre­
me Republike, Pomorski zbornik 4 (1966), str. 381 si.; isti, Dubrovački konzuli i diplomati od prvih 
početaka do pada Republike, Dubrovnik 2 (1967) in zlasti njegova knjiga Konzulati i konzularna služba 
starog Dubrovnika, 1973; J. Tadić, Španija i Dubrovnik u XVI veku, Beograd 1932, str. 119 si.; B. 
Krizman, Dubrovački propisi o konzulima iz XIV stoljeća, HZ 4 (1931), str. 141 si. 
7 4 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
Vzporedno s pomorsko trgovino je raslo tudi dubrovniško pomorstvo. 
Okoli srede 15. stoletja so imeli Dubrovčani že okoli 180 ladij, sposobnih za 
trgovski promet na velike razdalje; ob koncu stoletja je veliko teh ladij 
imelo že več kakor 300 ton nosilnosti. V zvezi s tem so zrasle tudi velike 
ladjedelnice, zlasti v Gružu. Še tja v drugo polovico 16. stoletja je dubrovni­
ško ladjevje neprestano naraščalo. Brodovje je tedaj naraslo na blizu 300 
plovnih trgovskih enot, med njimi so bile posamezne ladje do 500 ton nosil­
nosti. Okoli leta 1570 je dubrovniško trgovsko brodovje imelo okoli 25.000 ton 
nosilnosti in njegovo vrednost cenijo na blizu 700.000 dukatov. V pomorstvu 
je našlo zaposlitev okoli 4.000—5.000 ljudi in je letno prinašalo od okoli 
180.000 do 260.000 dukatov dohodka na vozarini in do okoli 100.000 dukatov 
plač mornarjem.95 
Ta vloga in pomen Dubrovnika v pomorski trgovini in pomorstvu sta 
bila najtesneje povezana z njegovo kopno trgovino, ki je od istega časa ne­
prestano rasla, čeprav so to rast občasno prekinjali posamezni politični do­
godki. Dubrovnik je po beneškem gospostvu nad Dalmacijo prevzel skoraj 
celotno trgovino med balkanskim zaledjem ter Italijo in Sredozemljem. Že 
leta 1442 je sklenil s Turčijo dogovor, s katerim je dobil svobodo in zaščito 
trgovine v vseh turških deželah. Ob začetku vlade sultana Sulejmana so 
dobili Dubrovčani pravico do posebne nižje carinske stopnje znotraj Turčije, 
Balkan je zanje postal enotno carinsko področje.96 Dubrovnik je poslej s 
širjenjem Turčije poglavitni izvozni center za širše balkansko področje od 
Črnega morja in Male Azije do Podonavja. V balkanskih trgovskih središčih 
so rasle številne kolonije dubrovniških trgovcev (in obrtnikov), ki so v metro­
polo posredovale blago iz zaledja v notranjosti pa razpečavale zlasti italijan­
sko in zahodnoevropsko blago. Še posebej so bile številne v Srbiji in Bosni, 
iz katerih so na sredozemski trg prihajali zlasti srebro in druge kovine ter 
razne surovine (kože itd.).9 7 Za obe deželi je Dubrovnik bil tudi pomembno 
središče kreditnih poslov.98 
V prvi polovici 16. stoletja naj bi uvoz italijanskega in drugega blaga v 
balkansko zaledje dosegel blizu 150.000 dukatov letne vrednosti. Mnogo večja 
pa je bila vrednost blaga v dubrovniški pomorski trgovini in iz nje so dubrov-
niški trgovci vlekli največje dobičke.99 
Poklicna dubrovniška obrt je s svojo proizvodnjo le sorazmerno malo 
prispevala k dubrovniški trgovini, saj so za izvoz v nekoliko večjem obsegu 
delale samo redke obrtne panoge: zlatarstvo, ladjedelništvo in suknarstvo. 
9 5 Prim. J. Tadić, Organizacija pomorstva u Dubrovniku u XVI veku, IC 1 (1948), str. 54 si.; 
isti, Ragusa e il suo porto nel Cinquecento, Archivio storico pugliese 14 (1960), str. 5 si.; isti, Le port 
de Raguse et sa flotte au XVIe siècle. Le navire et l'économie maritime du Moyen Age au XVIIIe siècle, 
Travaux du Second Coloque International d'Histoire maritime, Paris 1959, na str. 9 si.; J. Luetic, Bro-
dovlje Dubrovačke republike 17 stoljeća, Gradja za pomorsku povijest Dubrovnika 3, Zagreb 1964; isti, 
Povijest pomorstva Dubrovačke republike. Sažeti pregled, PZ II (1962), str. 1699 si; isti, 100 godina 
dubrovačkog brodarstva, Zagreb 1969. 
9 6 T. Popović, o. c , str. 92 si., 121 si. 
9 7 Prim. I. Božić. Dubrovnik i Turska o. c , zlasti str..272—314; M. Popović—Radenković, O trgo­
vačkim odnosima Dubrovnika sa Bosnom i Hercegovinom (1480—1500), IG (1952), str. 3 si.; D. Kovačević, 
4 Trgovina u srednjevekovnoj Bosni, Sarajevo 1961; ista (D. Kovačević—Kojić), Ö izvozu voska iz srednjo-
vekovne Srbije i Bosne preko Dubrovnika, IC 18 (1971), str. 145 si.; S. Cirković, Herceg Stefan Vukčić 
— Kosaca i njegovo doba, Beograd 1964; S. Anselmi, Venezia, Ragusa, Ancona o. c , str. 72 si.; I. Voje, 
La structure de la classe des merchants en Bosnie et en Serbie pendant la deuxième moitié du XVe 
siècle, Assotiassion internacionale d'étude du sud-est européen, Sofija 1969, str. 627 si.; isti, Poslovanje 
dubrovniških trgovskih družb na Balkanskem polotoku v drugi polovici XV. stoletja, ZC 28, str. 215 si. 
98 Prim. op. 30 in S. Anselmi, o. c , str. 98. 
» J. Tadić, ZC 6—7, str. 555 si. . . -
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 75 
Prav v zvezi s suknarsko proizvodnjo je v Dubrovniku že proti koncu prve 
polovice 15. stoletja nastala najstarejša manufaktura na jugoslovanskih tleh 
sploh. V tej manufakturi raztresenega tipa je delalo veliko število mojstrov 
in »ubogih delavcev« (poveri lavorenti). Toda že v 60 in 70 letih je proiz­
vodnja sukna padla, ker na zunanjih tržiščih ni bilo več toliko zanimanja 
zanj. Porušili pa so tudi velike manufakturne delavnice zunaj mestnega 
obzidja zaradi turške nevarnosti. Pomen dubrovniške suknarske proizvodnje 
je poslej padal vse do prve polovice 16. stoletja.100 Za izvoz je delalo v veliki 
meri tudi solarstvo. Ne glede na te ugotovitve pa moremo Dubrovnik v 15. in 
16. stoletju označiti za enega izmed največjih obrtnih središč v zahodnojugo-
slovanskih deželah, saj se je z obrtjo ukvarjalo okoli dve tretjim mestnega 
prebivalstva.101 
Torej je bil Dubrovnik v vsem tem obdobju pomemben predvsem kot 
trgovsko in pomorsko središče in v njem so se za tisti čas nakopičili veliki 
trgovski kapitali. Dokler je mesto imelo skoraj monopolni položaj v trgovini 
z balkanskim prostorom, je Dubrovnik ohranjal svojo gospodarsko vlogo v 
Sredozemlju.102 
Po ciprski vojni pa se je začelo v Dubrovniku počasi čutiti zastajanje 
trgovine, čeprav se je še večkrat dvignila nad povprečje. Proti koncu 16. sto­
letja je sledilo tudi upadanje pomorstva, v naslednjem stoletju se je brodovje 
zmanjšalo skoraj na polovico doseženega ob višku. Poseganje Benečanov v 
trgovino iz dalmatinskih mest v zaledje in nastanek splitske »skele« in njeno 
napredovanje sta imela pri tem vsekakor svoj delež, o čemer pričajo tudi 
spori Dubrovnika z Benetkami, akcije Dubrovčanov v Turčiji in v Bosni. Iz 
raznih vzrokov, tudi zaradi upadanja Turčije in prodora tujih (angleških, 
nizozemskih, francoskih) trgovcev v Turčijo, so se dubrovniške trgovske kolo­
nije na turškem ozemlju začele krčiti. S tem pa se je začelo počasi zmanjše­
vati tudi ozemlje, ki ga je. zajela dubrovniška izvozna trgovina iz dežel na 
Balkanu. Po nekem podatku naj bi se dohodki dubrovniške carine v letu 
1612 — kot izjemen primer — zmanjšale na šestino tistih iz leta 1571. Razum­
ljivo potem, da je začela padati tudi moč dubrovniškega pomorstva. Z vsem 
je nedvomno povezovati to, da so začeli dubrovniški trgovci vlagati svoje 
kapitale v banke v Italiji in da so postajali rentniki. Z začetkom kandijske 
vojne je v spremenjenih odnosih Turčije do Benečanov, ki jim je zaprla svoje 
meje, Dubrovnik zopet naglo porasel, trgovina se je povečala, pomorstvo 
stabiliziralo. Vendar je to trajalo le kratko dobo. Po koncu 60 let 17. sto­
letja se je začelo obdobje upadanja gospodarske moči Dubrovniške republike, 
pri tem sta poleg že prikazanega razvoja trgovine na turškem Balkanu, ki 
je bil neugoden za Dubrovčane, vsekakor svoje doprinesla tudi veliki potres 
in požar leta 1667, ki sta mesto povsem uničila. Dubrovnik kot posrednik 
trgovskega prometa med Balkanom in Sredozemljem od tega časa stalno iz­
gublja na pomenu.1 0 3 
1 0 0 I. Božić, Ekonomski i društveni razvitak o. c , str. 47 si.; D. Roller, Dubrovački zanati o. c , 
str. 44 si. 
1 0 1 S. Anselmi, o. c , str. 72 si.; D. Roller, o. c , str. 44 si. 
1 0 2 R. Samardžić, Veliki vek Dubrovnika, Beograd 1962. 
1 0 3 V. Vinaver, Turska i Dubrovnik u doba španske invazije Jadranskog mora (1617—1619 godine), 
IG 1—i (1952), str. 21 si.; isti, Dubrovačka nova ekonomska politika početkom XVII veka, Anali Hist, 
instituta JAZU u Dubrovniku 4—5 (1956), str. 417 si.; isti. Dubrovačka trgovina u Srbiji i Bulgarski 
krajem XVII veka, 1660—1700, IC 12—13 (1963), str. 189 si. 
76 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
G o s p o d a r s k i in d r u ž b e n i razvoj zahodnojugoslovanskih dežel, k a k o r je že 
bil razl ičen, je tore j v grobem sledil razvoju v vel ikem delu zahodne i n zlasti 
srednje E v r o p e tega obdobja, s k a t e r i m so se naše dežele povezovale, čeprav 
je za nj im zaostajal. O d konca tega obdobja p a se je to razmer je v celoti in 
po posameznih deželah spreminjalo iz š tevi lnih vzrokov v še večjo škodo 
zahodnojugoslovanskih dežel. 
DIE WESTJUGOSLAWISCHEN LÄNDER VOM 15. BIS ZUR MITTE 
DES 17. JAHRHUNDERTS 
(Wirtschaft und Gesellschaft) 
Z u s a m m e n f a s s u n g 
Der Verfasser versucht die gesellschaftliche und wirtschaftliche Entwicklung 
dieser Länder in der angegebenen Zeit übersichtlich zu schildern. Ausser den für alle 
jugoslawischen Länder, die nicht unter der türkischen Oberherrschaft waren, typi­
schen Entwicklungsmerkmalen, werden auch die für die slowenischen und kroatischen 
Länder (das Hinterland) einerseits und für das venezianische Istrien, Dalmatien und 
für die Republik von Dubrovnik andererseits typischen Entwicklungszüge geschildert. 
Besonders hervorgehoben wird dabei die Rolle der wirtschaftlichen Beziehungen 
dieser Länder mit dem breiteren Hinterland (der Balkanhalbinsel, dem Donauraum, 
dem Adriagebiet und besonders im Falle von Dubrovnik auch mit dem ganzen Mittel­
meergebiet) und besonders mit Italien. Es wird darauf hingewiesen, dass die wirt­
schaftliche Blüte der Küstenländer weitgehend von den Bezihungen mit dem natür­
lichen Hinterland abhing. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975/1—2, s. 77—88 7? 
M i r o s l a v P a h o r 
STATUT OBČINE PIRAN IZ LETA 1274 
Referat na zborovanju slovenskih 
zgodovinarjev v Piranu okt. 1974 
V nedeljo 8. julija 1274 je piranski kapetan, Benečan Giovanni Campolo, 
ki ga je Veliki svet občine Piran 1. januarja istega leta ustoličil v najvišji 
organ občinske izvršne oblasti, predložil Velikemu svetu v razpravo in spre­
jem prvi enotni kodeks mestnih statutov našega mesta. Veliki svet, ki so mu 
bili statuti v celoti prebrani, jih je sprejel brez nesoglasij. Nato so bili statuti 
skoraj poldrugo leto v javni razpravi, kajti mestni Arengo ali zbor meščanov 
jih je potrdil' šele v nedeljo 30. decembra 1275.1 Ti podatki nam povedo, da 
je Piran dobil svoje statute kot četrto mesto na vzhodni obali Jadrana, samo 
dve leti za Dubrovnikom. Na sedanjih slovenskih tleh pa je bil Piran prvo 
mesto, ki je kodificiralo svoje zakone v enotno knjigo statutov. 
Originalni kodeks teh prvih statutov mesta Pirana se ni ohranil. V kas­
nejših predpisih, ki so jih v glavnem povzročili socialni boji v XV. in XVI. 
stoletju, pa se nam je ohranilo naslednje: 
1. U v o d k statutu, iz katerega izvemo, da so jih poleg kapetana Cam-
pola pisali še štirje konzuli, t j. Almerik, Henrik Petidona, Dominik Rufo in 
Ivan Nareno. Sodelovali so še občinski komornik Almerik imenovan Pesce, 
občinski pisar Ivan Montanesi ter enajst modrih mož, ki jih je Veliki svet 
odredil v pomoč kapetanu ob nastopu vlade v Piranu. Med njimi je treba 
posebej omeniti Henrika iz družine Carantanov in Valterja Goino. Statute 
so zapisovali notar Mengolin Petener ter vicedoma Almerik Favelli in Men-
gozij sin Markvarda Cataldija. 
2. P r i s e g a k a p e t a n a a l i p o d e s t a t a , ki je pravzaprav statut 
v malem, ker nam v glavnih obrisih pove, katerih političnih zakonov in pravil 
se bo držal vladajoči podestat ali kapetan. Analiza prisege nam pove, da je 
bil statut razdeljen v deset knjig in da je vseboval večino zakonov, ki so 
33 let kasneje prišli v statut leta 1307.2 
3. P r i s e g a k o n z u l o v , ki so v Piranu vladali v času, ko iz kate­
regakoli vzroka ni bilo mogoče voliti podestata ali kapetana. 3 Analiza prisege 
nam pove, da je prišla v le malo spremenjeni obliki v statut leta 1307, to pot 
kot prisega poleg podestata vladajočih sodnikov, ki so v beneškem obdobju 
mestne zgodovine nadomestili konzule. 
1 Pietro Kandier: Codice diplomatico istriano. Gl. pod letom 1274. Prim, tudi prepis: Archivio 
famigliare dei Rota. 4, Copie di originali fra i quali copia dello statuto di Gio. Campulo. List 1. Mestni 
arhiv Piran (MAP). Tu ne gre za celoten statut, marveč samo za poglavja, ki jih je objavil Kandier. 
Isto velja za kodeks: Pro Comunitate Pirani 1589, kjer najdemo iste prepise nekaterih poglavij statuta 
1274. 
2 Prav tam. 
3 Prav tam. 
78 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
4. 36. poglavje VIL knjige statutov, iz katerega izvemo, da je kapetan 
ali podestat, ki mu poteče enoletni mandat vladanja, dolžan predati oblast 
konzulom. Prepovedano mu je zaprositi — in to posredno in neposredno — 
za novo mandatno dobo ali predlagati naslednika in izročiti oblast v njegove 
roke.4 Tega poglavja v statutu leta 1307 ne najdemo več iz preprostega 
razloga, ker je bilo s tako imenovano vdanostno listino leta 1283 urejeno, 
da bo v Piran pošiljala podestate beneška vlada.5 
5. 37. poglavje VII. knjige statutov, ki odreja, da mora podestat ali 
kapetan obdržati piransko občino v tistem stanju svobode in neodvisnosti, 
v katerem jo je našel ob začetku vladanja. Pod pretnjo 200 beneških lir 
globe, so mu prepovedana kakršnakoli pogajanja, da bi občino komurkoli 
podvrgel ali kakorkoli teritorialno okrnil.6 To poglavje je bilo leta 1307 skoraj 
dobesedno preneseno v deveto knjigo tedanjih statutov, kjer tvori 26. po­
glavje.7 
6. 54. poglavje VIII. knjige, ki prepoveduje prodajo soli, pšenice in drugih 
žit, razen po merah, ki so veljavne v občini Piran. 8 To poglavje je v statutu 
leta 1307 ostalo nespremenjeno, le da ni več na 54., temveč na 21. mestu, ker 
je bila celotna osma knjiga skrajšana na 41 poglavij.9 
To je vse, kar so nam prepisovalci kasnejših stoletij zapustili kot ne­
dvoumno pripadajoče statutu iz leta 1274. Direktno omembo dveh statutarnih 
uredb omenjenega statuta najdemo tudi v dokumentu z dne 8. oktobra 1278. 
Piranski konzuli so tedaj dovolili gradnjo dveh solnih fondov v Fazanu pri 
Luciji. Dovoljenje za gradnjo je dobil župnik Baldo, vendar pod pogojem, 
da bo oddajal sedmi del pridelka občini in da bo moral oba solna fonda 
vrniti občini, če jih dve leti ne bo obdeloval. V dovoljenju je izrecno poudar­
jeno, da tako določajo piranski statuti.1 0 Kontrola vseh kasnejših statutov nam 
dokazuje, da je bila občinska sedmina soli stalni dohodek občine. Glede 
neobdelanih solnih, fondov pa vsi kasnejši statuti določajo, da jih lahko 
obdeluje kdorkoli, tj. vsak meščan, ki je lahko garantiral delovno silo in 
občinsko sedmino.11 
Statut leta 1307 vsebuje zakone in uredbe, ki so nastale celo stoletje in 
več pred nastankom prvega statuta v beneški redakciji in so bili nedvomno 
vneseni tudi v statut leta 1274. Tako na primer je 33. poglavje IX. knjige 
statuta leta 1307, ki priporoča rigolanje za nove vinograde pri rtu Ronek ob 
meji sovražne Izole, nastalo v letu 1205 po piranskem originalu ali celo v letu 
1094 po tržaškem originalu omenjenega statuta.12 Podobno je s 46. poglavjem 
VIL knjige, ki ureja tako imenovane »decimae novales«. To poglavje je bilo 
najbrž sprejeto v času koprskega škofa Absalona, tj. med leti 1209 in 1212.13 
Gotovo je tudi, da se posamezne statutarne uredbe omenjajo v piranskih 
listinah. Tako je na primer Konstantin iz Rialta pred Ugucionom, škofom 
4 Libro, che incomincia 1274. MAP. 
5 Luigi Morteani: Pirano per Venezia. Trst 1906. str. 36. 
6 Kakor v opombi št. 4. 
7 Statuta Communitatis Pirani 1307. fo. 63. Prav tako Camillo de Franceschi: Gli statuti di Pirano 
del 1307 . . . Venezia 1960. Str. 131. 
8 Prim, drugi spis v opombi št. 1. 
9 Kakor T opombi št. 7. . . • ' . ' 
1 0 C. de Franceschi: Chartularium Piranense. Poreč 1921. Str. 212—213. 
1 1 C. de Franceschi: Gli statuti del comune di Pirano . . . Str. 114, 171 in 211. 
12 Statuta communitatis Pirani 1307. fo. 63. MAP. in De Franceschi: Gli statuti del comune di 
Pirano . . . str. 132. • ' 
13 Prav tam fo. 52'. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 ^ " 
Ferrare in Dominikom, škofom iz Chiogge, leta 1205 pričal, da mu je znano, 
da je v Piranu uzakonjeno, da naj gre desetina pridelka olja piranski cerkvi 
in da se tega spominja za vsaj 55 let nazaj. Podobno so tedaj izjavljale tudi 
druge priče.1 4 (V kasnejših statutih je bilo urejeno tako, da je desetino olja 
pobirala občina, ki je cerkvi odstopala četrtino, oz. tako imenovani quartese). 
Ta dognanja nam pomaknejo začetke piranskih statutarnih uredb vsaj 
v sredino XII. stoletja, če že ne y XI. stoletje. Posamezne statutarne zakone 
in uredbe so sprejemali vse do kodifikacije statutov. Tako imamo poročilo, 
da je Veliki svet občine 15. maja 1270 sprejel zakon o omejitvi pravic oglej­
skega patriarhata v piranski občini.16 Ni dvoma, da je bil ta zakon vnesen 
v statut leta 1274, izpadel pa je iz statuta leta 1307 že zaradi tega, ker so 
vse pravice patriarhata prenehale z beneško zasedbo. Podobno je s pomiritve-
nim aktom med piranskimi političnimi strankami, ki je bil napisan 10. no­
vembra 1273 na zboru Arenga na trgu pri Stolničnih vratih. Tedaj je bil 
formuliran in izdan zakon o prepovedi uporabe zasebnih stolpov in zasebnih 
utrdb za strankarske boje, kar se je med tretjim in osmim desetletjem XIII. 
stoletja v Piranu često dogajalo.16 
V pogojih, ko je mesto pripadalo patriarhatu in je bilo gospodarsko delno 
odvisno od Benetk, katerim je že od 10. stoletja dalje plačevalo razne davšči­
ne, v pogojih, ko je občina Koper poskušala uvesti delno hegemonijo nad 
severno Istro, torej tudi nad Piranom, so se v mestu pojavile politične stranke, 
ki jih lahko opredelimo takole: 
Prva je nastala oglejska stranka, ki se je borila za čim tesnejše sodelo­
vanje z Oglejem in za čim popolnejšo gospodarsko osamosvojitev od Benetk. 
Ker so bili vezani na Oglej povečini tudi grofje Goriški, lahko to stranko 
v kasnejšem času imenujemo tudi oglejsko-goriško stranko. Nedvomno je za­
jemala večji del trgovcev, ki bi imeli koristi od svobodne trgovine. 
V odporu do fevdalnih zahtev patriarhata, do fevdalne ureditve sploh, 
torej do odvisnosti od fevdalnega gospoda, je že v prvi četrtini XIII. stoletja 
nastala beneška stranka, ki se je potegovala za čim tesnejšo naslonitev na 
Benetke. Ta je v glavnem združevala zemljiške posestnike, ki bi imeli koristi 
od svobodne posesti zemljišč in trgovine s kmetijskimi pridelki z Benetkami. 
Veliko manj pomembna je bila koprska stranka, katere pristaši so se 
hoteli tesneje nasloniti na Koper. V kolikor so interese Kopra občasno zastopali 
tudi Goriški, jo lahko opredelimo kot koprsko-goriško stranko. To je bila 
verjetno stranka največjih zemljiških posestnikov in posestnikov solin, ki so 
videli bodočnost Pirana v tesni povezavi s Koprom in njegovim globljim 
zaledjem. 
Poročila imamo, da so bili boji med omenjenimi strankami dokaj ostri, 
občasno tudi krvavi. V mestu je zraslo vsaj deset visokih stolpov,17 s katerih 
so se pristaši Benetk in Ogleja obstreljevali in obračunavali med seboj. Be­
neški stranki je v Velikem svetu že v tridesetih letih XIII. stoletja uspelo 
nekoliko omejiti oblast in pravice patriarhata. Oglejska stranka je z volitvi-
jo Benetkam sovražnih podestatov počasi omejevala pravice Benetk. Leta 
1262 je bil iz Pirana izgnan najvažnejši pristaš in verjetno voditelj koprske 
14 De Franceschi: Chartularium piranense . . . str. 77—78. 
15 Prav. tam str. 180—184. 
16 Prav tam str. 195—201. 
17 Prav tam str. 198. 
80 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
stranke Ivan Goina.1 8 Njegove hiše so bile sežgane in premično premoženje 
zaplenjeno. Leta 1270 je beneški stranki uspelo dokončno omejiti pravice 
patriarhata. 1 9 Po tem letu se je Oglejska stranka, morda s pomočjo prista­
šev Kopra odločno borila za zmanjšanje pravic Serenissime. 
V takšnih pogojih je prišlo do čestih krvavih obračunavanj. To se je 
zaostrilo posebno po letu 1270. Že omenjeni pomiritveni akt iz leta 1273 sko­
raj neprikrito govori o notranjih krvavih praskah. Arengo, o katerem imamo 
po ustanovitvi Velikega sveta zelo malo poročil, se je. tu pokazal v najpo-
zitivnejši vlogi. Iz Kopra je poklical brate Ripoldi in jih imenoval za po-
miritvene sodnike. Pod njihovim vodstvom je fes prišlo do notranje pomi­
ritve, do prepovedi uporabe zasebnih stolpov za notranje boje in do splošne 
garancije miru. Vendar se je pozitivna vloga Arenga pokazala še nekje 
drugje. V.splošni psihozi dolgotrajnih bojev je v Piranu.nastala tako imeno­
vana avtonomistična stranka, pod vplivom katere je bil poklican v Piran 
Giovanni Campolo.2 0 
Takšno je bilo v grobih obrisih politično stanje v Piranu ob Arengovem 
naročilu Campolu, da kodificira piranske statute. Čeprav naj bi bila pomi­
ritev leta 1273 trajna, je bilo še vedno čutiti obstoj strank. Zasebne utrdbe 
so še vedno stale sredi mesta in kljub talcem, ki so jih stranke poslale v 
Koper, je obstajala nevarnost, da se notranji boji ponovijo. S takšnim po­
litičnim stanjem je moral Campolo računati in da je s tem računal, dokazuje 
ohranjeno poglavje o prisegi podestata ali kapetana. '! 
Prisega izhaja iz dejstva, da sta se v mestu in občini uveljavila Veliki 
in Mali svet. Zaradi vloge, ki jo je imel leta 1273 v pomiritvi političnih strank, 
je tudi oblast Arenga še zelo poudarjena, čeprav ga prisega omenja šele pri 
koncu. Akt o omejitvi pravic patriarhata, pomiritveni akt in vrsta drugih 
piranskih aktov XIII. stoletja dokazuje, da je v Piranu nastalo večje število 
pomembnejših rodbin, ki so si zaradi svoje gospodarske moči, lastile tudi 
vse važnejše politične pravice. Vendar je iz aktov razvidno, da je Veliki svet 
nastal kot organ Arenga, ki je bil, kljub temu, da je bila njegova pomemb­
nost omajana, še vedno najvišji občinski organ oblasti. Članstvo v Velikem 
svetu še ni bilo dedno. Dejstvo, da je bil Veliki svet organ Arenga, dokazuje, 
da so bili, njegovi člani voljeni. 
Toda kljub temu, da je bil Veliki svet nedvomm) odprt vsem odraslim 
meščanom, so bili vanj voljeni stalno eni in isti ljudje, tj. člani imovitejših 
rodbin. Tako se je v nekaj desetletjih izoblikoval sloj, ki si je zaradi svoje 
gospodarske moči prilaščal tudi vso politično oblast v mestu in občini. (Zato 
ni čudno, da je med leti 1300 in 1307 prišlo do zapore Velikega sveta, kjer 
so prisotni proglasili, da ne more biti član tega telesa kdor ni imel v njem 
že deda po očetovi in materini strani.2 1 Šele to je dokončno zrušilo oblast 
Arenga, katerega so z novim statutom samo seznanili na javnem zborovanju. 
Gotovo je, da so ta proces pospešile Benetke, da bi si v mestu zagotovile 
zvestobo celotnega vrhnjega sloja prebivalstva.) 
18 Prav tam str. 145—148. 
19 Kakor v opombi št. 15. » 
2 0 Kakor v opombi št. 16. 
2 1 De Franceschi: Gli statuti del comune di Pirano . . . str. 19 in Statuta Communitatis Pirani 
1307 fo. 10'. MAP. ; 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 81 
Leta 1274 pa je moral Campolo računati z obstoječimi političnimi prili­
kami, ki bi, kljub pomiritvenemu aktu in talcem, ki so jih stranke poslale v 
Koper, lahko spet izbruhnile v odkrite in krvave spopade po mestnih ulicah. 
Zaradi tega je v zaprisegi podestata v kratkem zaobjel ves politični del sta­
tuta. Tekst prisege, kakor se nam je ohranil, torej računa na možnosti, da bi se 
v Piranu ponovili strankarski boji. Zaradi tega je podestat ali kapetan s pri­
sego postavljen izven vseh možnih političnih strank. Zato lahko prisego ozna­
čimo tudi kot zakon o vladanju. Po tem zakonu je kapetan ali podestat dol­
žan priseči: ' 
— da bo vladal dobro, pravično in v skladu z zakoni in statuti vse leto 
tj. dokler bo ostal na oblasti; vladal bo brez sovraštva ali ljubezni ali bo­
jazni in brez posebnih' koristi za svojo osebo; ' • 
— da ne bo pomagal prijateljem ali z zvijačo škodil sovražnikom; 
— da bo skrbel za to, da se obdrži čast in imetje občine in da bodo za to 
skrbeli tudi drugi (tj. vsi meščani Pirana); 
— da se bo držal statuta in po svoji vesti skrbel, da se ga bodö brez 
hudobije in goljufije držali vsi meščani Pirana; 
— da bo izrekal pravične in razumne sodbe, v vseh sporih, ki mu bodo 
predloženi, da sporov ne bo zavlačeval in sprejemal podkupnin, da bi s tem 
izboljšal položaj ene od sprtih strank; 
— da si ne bo prilastil nobenega imetja Pirana; sprejel bo samo plačo, 
ki mu je dodeljena od Velikega in Malega sveta in ki mu jo bo izplačal ob­
činski komornik; 
— da ne bo sprejemal izgnancev občine Piran; prizadeval si bo vračajoče 
se izgnance ujeti in jim soditi po teži zločinov, kakor to velevajo statuti; 
— da bo v svoje knjige zabeležil vse meščane, ki bodo zašli v krivopri-
sežništvo; krivoprisežnike bo dal izgnati iz občine; 
— da se ne bo oddaljil iz Pirana za več kot en mesec (če bo Istran) ali 
za več kot dva meseca (če bo iz Benetk ali drugih oddaljenih krajev); in če 
bo odsoten več kot predvideva statut, mu bo plača zmanjšana za toliko, 
kolikor bo znašala odvečna odsotnost; 
— da né bo niti posredno niti neposredno prosil kaj zase; (tu gre za 
prepoved obdarovanja podestata); 
— da ne bo sprejel kapetanske ali podestatske oblasti dve leti zapore­
doma; ' , 
— ko bo odsoten iz Pirana, bo izročil oblast konzulom; v nobenem pri­
meru ne bo pustil namestnika, bodi ta domačin ali tujec; 
— prvo polovico plače bo lahko sprejel po štirih mesecih, drugo polo­
vico pa v zadnjih dveh mesecih vladanja; 
— ves čas vladanja bo vzdrževal tri konje (kar pomeni tudi tri redarje) 
in tega dela statuta v nobenem primeru ne bo popravljal; 
— ob koncu svoje mandatne dobe bo izročil oblast konzulom; vse do­
kumente in garancijska pisma bo izročil konzulom na seji Velikega sveta 
štiri dni pred koncem svojega vladanja; 
— na isti seji bo izročil konzulom vse obsodbe zaradi krive prisege in 
drugih zločinov ter vse nedokončane sodne spise, ki jih ne bi mogel ali hotel 
zaključiti; 
6 Zgodovinski časopis 
8 2 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
— na zadnji seji Velikega sveta bo podal obračun o vsem imetju občine 
in o vseh denarnih sredstvih, ki so prišla v Piran v času njegovega vladanja; 
— (ves čas svojega vladanja) ne bo dopustil, da bi kdorkoli uporab­
ljal svojo ali tujo utrdbo, da bi se uprl občini ali (politično) razdelil mesto, 
razen če bi se utrdbe uporabljale za odkrivanje tujih vojska, ki bi prihajale 
nad piransko ozemlje; 
— niti v Arengu niti v Velikem svetu ne bo zahteval, da bi se spremenil 
zakon o utrdbah, prav tako ne bo dopustil, da bi to zahtevali drugi. 
V zadnjih treh točkah je podestat ali kapetan dolžan priseči: 
— da ne bo poskušal doseči, da bi bili kršilci statuta oproščeni kazni; 
— da bo spoštoval sodbe svojih predhodnikov in 
— da ne bo vzel statuta v roke proti volji občinskega komornika in če 
bi to storil, mu bo od plače odtrganih 100 denarjev.22 
Razumljivo je, da je morala biti ta prisega izrečena na zboru Arenga. Ker 
si tedaj Piran prizadeva, da bi zaživel samostojno politično življenje kot 
svobodna komuna, kar mu je z dokončno omejitvijo pravic patriarhata in s 
poskusi omejitve pravic beneške republike v veliki meri uspelo, lahko pri­
sego, ki jo je Campolo diktiral v osnovne norme statuta, opredelimo kot 
prisego najvišjega organa izvršne oblasti komuni ali tako rekoč državi! Prav 
to dokazuje, da je Piran tedaj zaživel samostojno ali skoraj samostojno po­
litično življenje. V prisegi namreč ni govora samo o notranji samoupravi. 
Točka o časti in imentju občine, s čimer je treba razumeti samostojnost ozem­
lja in njegovo neokrnjenost, kar potrjujejo tudi ohranjeni zakoni o podestatu, 
in še posebej točka o odkrivanju tujih vojska, govorijo jasno, da je statut iz 
leta 1274 proglasil občino Piran za samostojno komuno, ki ni priznavala nad 
seboj nobene tuje oblasti. (Jasno je, da so se Benetke v naslednjih devetih 
letih upirale tem političnim normam. To se je izražalo predvsem v prepovedi 
volitve sebi sovražnih podestatov, kakor so bili na primer grofje Momjanski, 
ki so se približno v istem času delno osvobodili oglejske oblasti.23 To je končno 
dovedlo do ponovnega vzpona beneške stranke v mestu, ki je leta 1283 pre­
dala Piran z vsem ozemljem beneški armadi.) Torej je statut obravnaval ob­
čino kot državo in državi je moral vsak podestat priseči ob nastopu svoje 
oblasti. 
Čeprav se statut, ki ga obravnavamo, ni ohranil, lahko precej točno iz­
vemo, kakšen je bil, če nekoliko podrobneje analiziramo podestatovo prisego 
s statutom leta 1307. Omenjenih 22 točk prisege lahko strnemo v štiri smi­
selne skupine. Največ prostora je namenjenega politično-pravnim zadevam. 
Sledijo gospodarsko-pravne ih nato kriminalno-pravne norme. Na koncu ima­
mo še civilno-pravne norme, po katerih naj bi podestat vladal v svoji eno­
letni mandatni dobi. Dalje imamo v prepisih, ki smo jih omenili na začetku, 
še rečeno, da so posamezna poglavja vzeta iz VII. in VIII. knjige starega 
statuta. Vemo, da je statut iz leta 1307 razdeljen na deset knjig, prav tako 
vemo, da se je ta razdelitev ohranila v vseh kasnejših redakcijah piranskih 
statutov vse do vključno tiskane izdaje leta 1606, ki je veljala do konca be­
neške republike. Če posamezne točke prisege primerjamo s statutom leta 
1307, opazimo naslednje: 
22 Pietro Kandier: CDI pod letom 1274. 
2 3 De Franceschi: Chartularium Piranense . . . str. 207. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 8 3 
1. Campolo je v zaprisegi najbolj upošteval tiste politične norme, ki go­
vore o časti in neodvisnosti Pirana. Enake norme opazimo v statutu leta 
1307 (tretja knjiga: XXI., XXIII. in XXIV. poglavje, deveta knjiga: XXV. in 
XXVI. poglavje in na drugih mestih).24 
2. V statut leta 1307 so prišle tudi vse uredbe, ki jih je Campolo povzel 
iz pomiritvenega akta. Tako na primer ponavlja ta statut prepoved gradnje in 
uporabe zasebnih stolpov in utrdb, prepoved notranjih uporov, prepoved 
nošnje orožja, torej vse tiste zakonske norme, ki so pripomogle k pomiritvi 
leta 1273.25 
3. Vse druge zakonske norme, ki jih najdemo v zaprisegi so enakomerno 
porazdeljene v desetih knjigah statuta leta 1307. Vendar opazimo še več. 
Kljub pritožbi podestata Marina Mionia, ki je leta 1307 začel z izdelavo no­
vega statuta, da je bilo v starem statutu precej nejasnosti, da so podestati 
pred njim dali izglasovati mnogo novih zakonov in da je to povzročilo veliko 
zakonsko zmedo,26 lahko z gotovostjo rečemo, da je statut leta 130? le skraj­
šana in za beneško zasedbo občine prilagojena 'kopija statuta iz leta 1274. 
Dokaz za to trditev daje statut sam. Tretja knjiga novega statuta, ki obrav­
nava v glavnem manjše zločine in nižje kriminalno sodstvo, prinaša poleg 
vrste nedvomno starih zakonov, vsaj štiri zakone, ki ne spadajo sem. Od teh 
sta dva praktične, dva p a politične narave. Zakon, ki obvezuje občino, da 
hrani statut v dveh enakih izvodih, je nedvomno nov, ker je iz uvoda ra­
zumeti, da je bil Campolov' statut napisan samo v enem izvodu. Isto je z 
zakonom, ki prepoveduje občinskim komornikom, da bi statute krajšali, raz­
trgali, brisali ali spreminjali posamezne zakone. Tu sta še dva zakona, ki 
sta očitno nastala pod vplivom Benetk. Gre za zakone proti tistim meščanom, 
ki ne bi hoteli priseči zvestobe ob vsaki umestitvi novega podestata in o 
onih, ki bi se proti taki prisegi pregrešili (tretja knjiga, XXVIII. in XXIX. 
poglavje).27 ^Omenjena zakona sta vrinjena v tretjo knjigo statutov na mesto 
starih zakonov, ki so jih beneške oblasti ukinile, ker verjetno niso odgovarjali 
novi stvarnosti. Podobno je z XIII. poglavjem iste knjige. V četrti knjigi so 
dodana vsa poglavja, ki določajo način volitve raznih uradnikov (XV.—XXI. 
poglavje). Ta poglavja bi spadala v prvo, tj. oblastno-upravno knjigo, ker je 
bila četrta knjiga nedvomno posvečena drugačnim zakonom. V peti knjigi, 
ki je v glavnem posvečena sodni praksi sta dodani poglavji XXV, XXVIII 
in verjetno tudi XXIX. poglavje. Prvo določa, da uradniki, ki so klicani pred 
sodišče, niso dolžni odgovarjati svojim upnikom, drugo ureja izplačila dolgov 
med Pirančani in Benečani. Končno tretje od imenovanih poglavij, ki določa, 
da sodniki ne smejo dobiti plače za popravljanje statutov, bi spadalo v I. 
ali VIL knjigo. 
Dalje imamo celo vrsto zakonov o tujcih, ki so nedvomno prevzeti iz 
statuta leta 1274. To dokazujejo formulacije, ki se dobesedno glasijo: »Et non 
mtelligatur de civibus Veneciarum« ali »Et hoc non intelligatur de civibus 
communis Veneciarum« in podobno. Te formulacije so očitno vrinjene v stare 
zakone o tujcih, ki so vse nemeščane Pirana, torej tudi Benečane, obravna-
2 4 Statuta communitatis Pirani 1307. fo. 27' in 28. 
25 Prav tam fo. 2Г. 
2 6 Prav tam fo. 10. 
2 ' Prav tam fo. 28. 
6* 
8 4 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
vale kot tujce. Dodana formulacija izvzema Benečane iz splošnega termina 
»tujci« in jih izravnava s piranskimi meščani ali celo postavlja nad nje.28 
Da je zakonodajalec leta 1307 -ukinil mnogo zakonov prvega statuta, naj­
bolje dokazuje osma knjiga. Omenil sem, da nam kasnejši prepisi omenjajo 
54. poglavje osme knjige. V statutu leta 1307 je bila ta knjiga skrajšana na 
38 poglavij.29 Kljub takšnemu splošnemu krajšanju pa je tu dodan zakon 
o prepovedi gradnje ladij pri občinski loži, ker je tamkajšnja ladjedelnica s 
svojim hrupom motila občinske uradnike in podestata pri vsakdanjem delu.30 
Podobno je z deseto knjigo, ki je bila očitno skrajšana na minimum in je, 
kakršno imamo možnost študirati v statutu leta 1307, le torzo desete knjige 
starejšega statuta, o čemer bo še govor. 
Vsebinsko najvažnejše so bile gotovo spremembe, ki so bile izvršene v 
prvi knjigi. Poleg tega, da je bilo zamenjano poglavje o konzulih, sta bili 
ukinjeni poglavji o vioedomskem uradu in o poslednjih pravicah gastalda, 
ki ju je prvi statut nedvomno obravnaval. Dodano pa je bilo poglavje o 
članih Velikega sveta, ki dokazuje, da je bila zapora Velikega sveta izvršena 
pred letom 1307.31 Spremenjeno je bilo poglavje o popravljanju statutov. 
Medtem ko je stari statut predvideval revizijo vseh zakonov vsakih pet let, 
so leta 1307 določili, da se revizija opravi le vsakih 25 let.32 
Potemtakem lahko rečemo naslednje: Popravljeni in revidirani so bili 
tisti zakoni prve knjige, ki so določali širšo oblast Zbora meščanov in vsi 
zakoni, ki so določali direktne volitve članov Velikega in Malega sveta. Z 
zaporo je Veliki svet izključil zbor meščanstva iz oblasti in zavladal sam v 
svoji celoti in po svojih organih. Članstvo v Velikem svetu je postalo dedno, 
torej domena tistih patricijskih družin, ki so pripravile in izvršle zaporo in 
ljudi, ki so lahko dokazali, da je bil član tega telesa že njihov ded. Vse to 
je bilo posneto po razvoju, ki so. ga nekaj let prej nakazale Benetke. 
Najvažnejša sprememba se je zgodila s prisego podestata ali kapetana. 
To poglavje je bilo verjetno spremenjeno že kmalu po podpisu vdanostne 
listine leta 1283, s katero so se Pirančani odpovedali volitvi podestatov, Be­
netke pa prevzele nase dolžnost imenovati vsako leto podestata tudi za 
Piran.3 3 Prisega občini je bila beneškim podestatom v breme. Zato so do­
segli, da so poglavje o prisegi podestata nadomestili z zakonom, ki ga viri 
imenujejo »Sacramentum sequiti« in ki določa da morajo vsi odrasli meščani 
po svojih rajonih priseči zvestobo vsakemu novemu podestatu in občini Be-
netke.2i Od leta 1274, ko je Giovanni Campolo formuliral prisego voljenega 
podestata občini ali, če se hočemo tako izraziti, državi, je v 33 letih ali. bolje 
24 letih beneške oblasti prišlo do p r i s e g e o b č i n e p o d e s t a t u in po 
njem osrednji beneški vladi, torej do popolne izgube zunanje samostojnosti. 
Ostaja notranja samouprava, notranje višje in nižje sodstvo, ostaja statut 
z lokalnimi zakoni, vendar vse to kontrolira in vodi Benečan, ki je na čelu 
sodnikov in Malega sveta. Kratka samostojnost je bila izgubljena. 
23 Statuta Communitatis Pirani 1307. fo. 58' in na drugih mestih. 
19 Prav tam fo. 58'. 
3 0 Prav tam fo. 54. 
3i Prav tam fo. 10. 
3 2 Prav tam fo. 19. 
3 3 Prim. Vdanostno listino 26. februarja 1283. I I . zaboj listin MAP. Objavljena je v: De Franceschi: 
Chartularium Piranense str. 226—229. Prav tako Morteani: Pirano per Venezia. 
3 4 Statuta Communitatis Pirani 1307. Fo. 11 in 11'. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 85 
Po tej analizi smo še toliko približali vsebini starega statuta, da lahko 
podamo naslednje ugotovitve: 
1. Večina zakonov in uredb statuta iz leta 1307 je direktno povzeta po 
statutu leta 1274. Z malenkostnimi spremembami in dodatki so bili ti za­
koni v glavnem v veljavi do leta 1384, ko je bila napisana zadnja redakcija 
piranskega statuta. Marsikateri zakon prvega statuta je prišel tudi v to zad­
njo redakcijo, kar pomeni, da je prišel tudi v tiskani statut leta 1606, ki je 
bil potem v veljavi do avstrijske zasedbe Istre. 
2. Prva knjiga starega statuta je bila posvečena oblastno-upravnemu 
pravu. Večina zakonov je bila pisana v obliki zaprisege.35 Druga in tretja 
knjiga sta obravnavali kriminalno pravo. Tu so bili našteti vsi možni zločini 
od umorov in tatvin, od upora občini in nošnje orožja vse do krivoprisež-
ništva in navadnih kletvic. S četrto knjigo se je začelo civilno pravo. Tako 
je na primer peta knjiga obravnavala osnove civilnega in sodnega postopka, 
šesta osnove tržnega prometa, poroštvo in varstvo nepremičnin. Sedma knji­
ga je bila namenjena rodbinskemu in osebnemu pravu ter dedovanju. Po­
sebni del te knjige je, kakor kažejo zakoni o podestatih, bil namenjen za­
konom o zaščiti občinskega ozemlja in posebnim oblikam vladanja. Osma 
knjiga je obravnavala javni red, tujsko pravo, določene oblike trgovinskega 
prava, predpise o merah in utežeh. V osmi knjigi so bili nedvomno zbrani 
tudi vsi predpisi o notarjih. V deveto knjigo so zakonodajalci zbrali zakone 
o občinskem nepremičnem imetju, solinah, ribjih rezervatih. Dalje so bili tu 
predpisi o omejevanju prometa z zemljišči po tujcih in predpisi o odnosih 
s sosednjimi občinami. 
Največje težave so z deseto knjigo. Leta 1307 so bili tu zbrani predpisi 
o ribičih, en predpis o oljarjih, en predpis o trgovcih in zakon o čevljarjih. 
Tu sta še zakona o uvedbi registra članov Velikega sveta in o uvedbi registra 
občinskih izgnancev. Omeniti je treba še zakon o uvedbi registra dacov in 
drugih dohodkov občine.36 Očitno so vsi trije poslednji zakoni novi. To do­
kazuje predvsem zakon o uvedbi registra članov Velikega sveta, ki je ne­
dvomno nastal kot posledica zapore Velikega sveta, da bi preprečil pene­
tracijo novih ljudi v oblastna telesa. Manjkajo predpisi o ladjedelcih in 
ladjedelništvu, o kamnosekih, mizarjih, tesarjih, krznarjih, zlatarjih in dru­
gih obrtnikih, ki so nedvomno obstajali. 
Če sedaj primerjamo vse štiri beneške redakcije piranskih statutov s 
statuti mesta Trsta, ki so nastajali približno istočasno in, kakor piranski, v 
mestu, ki se je z vsemi svojimi silami borilo za komunalno svobodo in ne­
odvisnost, ki jo je v glavnih potezah tudi obdržalo do leta 1382, opazimo, dà 
so tržaški zakonodajalci posvetili neprimerno več pozornosti obrtnikom, ka­
kor so jo posvetili' Benečani v Piranu in drugih istrskih mestih.37 Primerjava 
osnovnih značilnosti zakona o čevljarjih v Piranu in Trstu nam pove, da sta 
bila v bistvu enaka, le da vsebuje piranski, ki je nastal 'nekoliko prèj tudi 
podrobne cene, ki jih tržaški zanemarja. Zelo podobni so si tudi zakoni o ri-
bištvu. Razlika je le v tem, da Piran polaga veliko več pozornosti na ribje 
3 5 Prav tako je v obliki zaprisege pisana večina zakonov, ki tvorijo prvo knjigo statuta leta 1307. 
3 6 Statuta Communitatis Pirani 1307 fo. 67' in 68. 
3 7 M. Pahor: Predpisi o obrtnikih, prostih poklicih in trgovcih v statutih mesta Trsta. Kronika XI/1 
str. 27 nasi. , . 
° " ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
rezervate, ki so v Trstu drugotnega pomena. Podobno je tudi z zakoni o 
oljarjih. Ce vzamemo tržaški statut v tem pogledu za vzor in če upoštevamo, 
da so do leta 1307 še obstajali zakoni o čevljarjih, oljarjih in ribičih tudi v 
Piranu, potem lahko mirno rečemo, da je bila deseta knjiga Campolovega 
statuta namenjena obrtnikom in morda prostim poklicem, ki jih Benečani 33 
let kasneje niso več imeli za važen dejavnik mestnega življenja. Razumljivo 
je sicer, da so v novem statutu pustili zakone o ribičih in ribištvu, ker je to 
bila ena najvažnejših panog mestnega gospodarstva. Razumljivo je tudi, da 
so pustili zakon o oljarstvu, ker je bila oljčna kultura zelo razširjena na pod­
ročju občine. Ni pa razumljivo, da so v statutu leta 1307 pustili zakon o čev­
ljarjih, brisali pa zakone o krojačih, kovačih, mizarjih, zidarjih in drugih 
obrtnikih. To si razlagamo lahko le s tem, da je prišel zakon o čevljarjih 
v statut leta 1307 po pomoti. Za to govori dejstvo, da je bil kaj kmalu uki­
njen, ker ga statut leta 1332 ne prinaša več.38 
Vprašanje nastane na kaj vse se je Campolo naslonil, ko je prvič kodifi-
ciral piranske statute. Delni odgovor na to dajejo že imenovani zakoni, ki so 
nastali stoletje in več pred kodifikacijo, kar pomeni, da se je naslonil na 
zakone, ki so bili v Piranu uveljavljeni že v dobi fevdalne odvisnosti na pri­
mer od gospodov Andeks-Meranskih ali patriarhov Oglejskih. Prav tako se 
je naslonil na tiste zakone, ki so jih v isti dobi sprejeli nastajajoči organi ko­
munalne oblasti. Nekatere uredbe, predvsem s področja družinskega in ded­
nega prava, dokazujejo, da se je naslonil tudi na običajno pravo, ki je na­
stajalo v mestu samem. Vendar to ni vse. Velik del starejših civilno-pravnih 
zakonov nosi pečat rimsko-bizantinskega prava, kar je za področje Istre po­
polnoma razumljivo. Poleg tega je, vsaj v kriminalnem zakoniku, nekaj 
uredb, ki spominjajo na Rotarijev edikt iz leta 643.39 Sem najbrž spadajo 
tudi nekatere uredbe, ki urejajo odnose v družini, kajti nedvomno so sta­
rejše od prve kodifikacije statuta in nosijo nedvoumen pečat langobardskega 
prava. Poleg tega je moral Campolo upoštevati zakone, ki so nastali v zad­
njih desetletjih ali celo v zadnjih letih pred kodifikacijo in ki so bili posle­
dica bojev za omejitev oblasti oglejskega patriarhata in beneške republike v 
Piranu in v zvezi s tem tudi tiste zakone, ki so nastali kot posledica notranjih 
strankarskih bojev. Velika Campolova zasluga je torej, da je prvič v Istri 
zbral v smotrno urejen in enoten kodeks statutov, vse tiste zakonske prvine, 
ki so bile v rabi že stoletja, ali ki so po potrebi nastajale v mestu samem 
do njegovega prihoda v Piran. 
Na osnovi tako opravljene analize, lahko rečemo, da so imeli zakono­
dajalci leta 1307 kaj lahko delo. Iz Campolovega statuta so izločili tiste za­
kone, ki so preveč poudarjali oblast meščanskega zbora in so ovirali neome­
jeno oblast Velikega sveta. Dalje je bilo treba izločiti tiste zakone, ki so 
preveč poudarjali občinsko samostojnost, kajti politične razmere so se po 
•devetih letih svobode, spremenile. Treba je bilo odstraniti prisego podestata 
občini in jo nadomestiti s prisego občine podestatu. Tega dela niso opravili 
niti malo temeljito, kajti zakon, ki obvezuje podestata, da ohrani občino Piran 
3i Statuta Communitatis Pirani 1332. Tu iščemo zaman še zadnji obrtniški zakon, ki je ostal iz 
•Campolovega statuta. Zakaj so bili ti zakoni ukinjeni je težko dognati. V splošnih seznamih davčnih 
plačnikov te dobe jih ne najdemo. Vemo, da je bilo ladjedelništvo monopol Benetk. Zaenkrat ostane 
Jiedognano ali so tudi obrtniki plačevali svoje dajatve naravnost v državno blagajno. 
3 9 A. Saitta: Il Cammino umano. Firenze 1966. str. 35. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 8 7 
v njeni samostojnosti, je ostal tudi v novem statutu in je bil kasneje prenesen 
celo v nove redakcije. Lahko torej rečemo, da je bil statut iz leta 1274 v 
odnosu do kasnejših statutov popolnejši in obenem demokratičnejši. Na tej 
podlagi sledi ugotovitev, da predstavlja beneška kodifikacija piranskega 
statuta, v odnosu do Campolove kodifikacije, korak nazaj. Odpravljena je 
bila občinska samostojnost, odpravljena oblast zbora meščanov in utrta pot 
oligarhiji. Minilo bo skoraj celo stoletje, da se bo ta nova oblast absolutno 
afirmirala. 
> Iz vsega povedanega sledi, da je bil statut iz leta 1274 sad kompromisa 
med tremi ali celo štirimi strankami, ki so se v Piranu borile za oblast. Prav 
zaradi tega, da bi se ta kompromis ohranil in utrdil, je ostal Campolo izven 
vsèh političnih strank in se v svoji dejavnosti naslonil na celoten zbor me­
ščanov. Iz tega zornega kota je lahko gledal — in to je tudi storil — na ko­
risti celotnega prebivalstva občine ne glede na strankarsko pripadnost. Za­
radi tega je pod njegovim vodstvom nastal statut, o katerem so meščani 
Pirana še tri stoletja kasneje trdili, da ga je »treba iskati z ljubeznijo« in z 
ljubeznijo upoštevati.4 0 Zakaj to, nam postane jasno, če vemo da je celo 
v statut leta 1307 in v vse kasnejše statute Pirana — čeprav samo v zakone 
o dedovanju — prišla formulacija o občini »kot materi in zaščitnici vseh 
meščanov«.41 Populari XVI. in XVII. stoletja, so torej poznali demokratično 
vrednost in nepristranskost zakonov starega statuta. Če namreč študiramo 
zakone in uredbe, ki jih vsebuje statut leta 1307, a nedvomno pripadajo že 
Campolovi kodifikaciji, nam postane njihova nepristranost in demokratičnost 
popolnoma jasna. Zaradi tega lahko rečemo, da je Campolo, ko je zbiral, 
zapisoval in končno kodificiral statute, gledal s stališča oblastnika in sodnika, 
ki mu je pravica in blaginja vseh nad vse. Prav zaradi tega je nastal statut, 
ki se ga spominjajo in ga iščejo kasnejše generacije meščanov. Zaradi tega 
lahko formulacijo o »občini kot materi in splošni zaščitnici vseh meščanov« 
raztegnemo na celotno zasnovo Campolove kodifikacije mestnih zakonov. Stari 
zakoni namreč niso namenjeni samo »časti in ozemlju občine«, niti samo 
občinskemu imetju, marveč — kljub izredni strogosti nekaterih kriminalnih 
zakonov — zaščiti pravic slehernega meščana in prebivalca občine. Prav v 
tem je veličina tega prvega statuta Pirana in Istre. Nobena druga kodifikacija 
statutov naših mest, vključno s Trstom, ne bo odslej tako demokratična in 
tako nepristranska do vseh meščanov in prebivalcev občin severne in ostale 
Istre. 
"> M. Pahor: Socialni boji v občini Piran od XV. do XVIII. stoletja. Ljubljana 1972. fo. 49. Ta 
formulacija je v delno spremenjeni obliki prišla tudi v statute 1332, 1358 in 1384. Ostala je tudi v 
tiskanem statutu leta 1606. Prav tako jo uporablja Petronijev prevod v istem letu. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
Z u s a m m e n f a s s u n g 
STATUT DER GEMEINDE PIRAN VON 1274 
In der zweiten Hälfte des 13. Jahrhunderts treten in Piran politische Parteien 
in Erscheinung, die als die Aquileanische, Venezianische und die Partei von Koper 
bezeichnet werden könnten je nach dem Ort, von dem sie sich den grössten Nutzen 
versprachen — Aquilea, Koper mit seinem grossen Hinterland oder Venedig, an das 
der Handel mit landwirtschaftlichen Erträgen gebunden war. In Piran entstanden in 
dieser Zeit mindestens zehn private Festungen, von denen aus die Parteien blutige 
Auseinandersetzungen austragen konnten. Durch die zahlreichen Auseinandersetz­
ungen zwischen den Parteien kam es zur Gründung einer autonomistischen Partei, 
die 1273 einen Ausgleich und 1274 die kodifizierung des Stadtstatutes — des ersten 
in Istrien — erwirkt hat. Das Statut ist vom Podestà Giovanni Campolo, einem Ve-
nezianer, unter Mitarbeit des Gemeindeschreibers, zweier Vizedome und von elf in den 
Grossrat gewählten weisen Männern ausgearbeitet worden. 
Das Statut selbst ist nicht überliefert. In Abschriften sind einige Bruchstücke 
überliefert, die Einleitung, der Eid des Podestà bzw. Kapitäns, der Eid der Konsilien, 
die in Abwesenheit des Podestà regierten, und einige Gesetze, die die Selbständigkeit 
von Piran beweisen. Eine Analyse des Statuts von 1307 und anderer Dokumente ergibt 
jedoch, dass einzelne Gesetze viel älter sind als das Statut selbst, ihre Entstehung 
kann fürs 12. bzw. sogar 11. Jahrhundert angenommen werden. Ferner enthält das 
Statut alle Verordnungen, die angelegentlich der Einschränkung der Rechte des Pa-
triarchats von Aquilea und angelegentlich des Ausgleichs entstanden sind. • 
Der Eid des Kapitäns, der eigentlich ein Miniaturstatut darstellt, befasst sich 
mit politischrechtlichen, wirtschaftlichrechtlichen, strafrechtlichen Statutnormen und 
mit jenen des bürgerlichen Rechts. Die grösste Bedeutung fiel den politischrechtlichen 
Normen zu, in denen von der Unabhängigkeit Pirans die Rede ist, davon, dass interne 
Aufstände verboten sind, gleichfalls verboten ist auch der Gebrauch von Waffen 
bei Auseinandersetzungen. Dasselbe gilt für den Konsuleneid. Diese beiden Eide lassen 
die Vermutung zu, dass Campolos Statut in zehn Bücher gegliedert war. Diese 
Gliederung ist auch in den folgenden Statuten bis zum Jahre 1384 beibehalten worden. 
Aus denselben Eiden ist aber auch ersichtlich, dass Campolos Statut einen Kompro-
miss zwischen politischen Parteien darstellt. Unzweifelhaft hat sich Campolo bei 
der Ausarbeitung seines Statuts auf die gesamte erwachsene Bevölkerung gestützt, 
das heisst auf die Bürgerversammlung (arengo), nicht nur auf den gewählten Grossen 
Rat, der Mitte des 13. Jahrhunderts entstanden ist. Campolo hat auch das gewöhn-
liche, in der Stadt selbst entstehende Recht vervendet, ausserdem das römisch-byzan-
tinische Recht, den Edikt von Rotari und die zur Zeit der feudalen Abhängigkeit 
und der keimenden Komunalmacht entstehenden Gesetze. Aufgrund der derart an-
gelegten Arbeit von Campolo entstand das Statut, das »die Gemeinde als Mutter und 
allgemeine Schutzherrin aller Stadtbürgern« behandelt und das die Rechte jeden 
Bürgers und Einwohners der Stadt zu schützen trachtete. Nicht überraschend kommt 
nach all dem die Feststellung, das dieses Statut das demokratischeste und unpartei-
schste von ganz Istrien gewesen ist. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975/1—2, s. 89-108 8 9 
F e r d o G e s t r i n 
TRGOVINA SLOVENSKIH DEŽEL Z ITALIJANSKIMI OB KONCU 
SREDNJEGA VEKA IN V XVI. STOLETJU 
Referat na zborovanju slovenskih 
zgodovinarjev v Piranu okt. 1974 
Trgovina slovenskih dežel z italijanskimi ob koncu srednjega veka in 
v XVI. stoletju je bila samo en del trgovskih povezav, ki so v obravnavanem 
času obstajale med slovenskimi deželami in njihovimi širšimi področji. V 
obravnavanem obdobju so bile namreč slovenske dežele vključene v prometu 
na dolge razdalje na prostoru, ki je segal od južnonemških dežel do Balkana 
in jadranske obale ter od Podonavja globoko v Italijo. Vloga slovenskih dežel 
v teh povezavah ni bila enako velika na' vsem označenem ozemlju, vendar 
je prihajala zelo do izraza v povezavah z Italijo in s Podonavjem. Te po­
vezave so obstajale že relativno zgodaj, vsekakor pa so se zelo jasno kazale 
v obravnavanem obdobju, saj je poglavitna povezava slovenskih dežel in 
smer trgovine severovzhod—jugozahod in obratno bila nedvomno najpomemb­
nejša smer trgovine slovenskih dežel.1 
Trgovske povezave med obema področjema — slovenskim in italijanskim 
— se ustvarjajo že zgodaj, že ko je fevdalna družba tudi na slovenskem 
ozemlju stopala v novo stopnjo družbene delitve dela, to se pravi, nastopajo 
vsaj že tedaj, ko so tudi na slovenskih tleh začela nastajati mesta in se 
formirati meščanstvo, ko začenja obrt kot samostojna panoga, ločena od 
agrarne proizvodnje, ko se uveljavlja trgovina namesto v glavnem prejšnje 
zamenjave. Tako lahko rečemo, da so slovenske dežele že od XIII. stoletja 
dalje prihajale v živahnejše trgovske povezave z bližnjimi italijanskimi de­
želami in Benetkami.2 To trditev dokazuje med drugim tudi to, da v XIII. sto­
letju posamezna mesta na slovenskih tleh — tudi na Kranjskem — kujejo 
novce, oziroma ko v njih obstajajo kovnice velikih fevdalcev in deželnih 
knezov kujejo med drugim novce po vzorih oglejskega patriarha, novce, ki 
jih na drugi strani izkazujejo arheološka najdišča globoko v Panonski nižini.3 
Ko je prenehalo obdobje teh kovnic že konec XIII. stoletja, so na velikem 
delu slovenskega ozemlja — iz tega obsega bi mogli izločiti samo slovensko 
Koroško — začenjali prevladovati oglejski in beneški novci in ti so nato v 
denarnem prometu zlasti na vsem Primorju in celotni Kranjski prevladovali 
1 Prim. F. Gestrin, Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja, 
1965; isti, Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem, 1972; H. Kellenbenz, Südosteuropa im 
Rahmen der europäischen Gesamtwirtschaft in O. Pickl, Die Auswirkungen der Türkenkriege auf den 
Handel zwischen Ungarn und Italien im 16. Jahrhundert, oboje v Grazer Forschungen zur Wirtschafts­
und Sozialgeschichte, Bd I, Graz 1971. 
2 Prim. J. Zontar, Banke in bankirji v mestih srednjeveške Slovenije, GMS 13 (1932); F . Gestrin, 
Doneski k zgodovini Ljubljane v srednjem veku, ZC 5 (1951). 
3 Prim. V. Travner — E. Baumgartner, Naši srednjeveški novci, CZN 25 (1930), str. 146 si.; 
E. Baumgartner, Ljubljanska kovnica v XIII. stoletju, GMS 15 (1934), str. 92 si. 
90 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
še globoko notri v pozni srednji vek.4 V XIV. stoletju je ta povezava z itali­
janskimi pokrajinami dobivala nov obseg in je tekla tako po kopnih poteh 
kakor tudi po pomorskih iz pristanišč Trsta, tedaj beneških Kopra ter Pirana, 
in Reke. Ta trgovina pa tedaj ni segla samo na ozemlje oglejskega patriarhata, 
kjer je bil Videm (Udine) eden izmed pomembnih središč povezav s sloven­
skimi deželami, kar bogati viri iz videmskega arhiva tudi potrjujejo,5 marveč 
tudi na ozemlje Beneške republike. Poudariti pa je treba, da ne samo v Be­
netke same, čeprav so kot eno največjih trgovskih središč tedanje Evrope 
privlačile velika področja na svoje tržišče. Po trgovskih poteh so namreč 
Benetke tudi iz slovenskih dežel polnile svoj vedno »prazni trebuh«. Življenj­
ske potrebščine in tudi surovine so bile tisto blago, ki je že v tem obdobju 
šlo proti Benetkam. Na drugi strani pa je to stoletje dalje čas, ko je trgovina 
iz slovenskih dežel prodrla tudi že precej nižje v Italijo in ne samo na beneško 
ozemlje. Vsaj konec XIV. stoletja je nedvomno čas, ko so ne samo blago iz 
slovenskih dežel marveč tudi trgovci zašli v Marke, Abruce in Apulijo, daleč 
torej v srednjo in deloma v, južno Italijo, kjer so obiskovali sejme, zlasti tedaj 
znane sejme v Recanatiju* in okolnih mest, a tudi v Lancianu in drugje. 
To je bil hkrati čas, ko je ta povezava prek morja tudi slovenske ljudi že 
usmerjala na morje in v pomorstvo. Že relativno kmalu po sredi XIV. sto­
letja poznamo prve lastnike ladij — Slovence, imamo prve trgovce, ki naje­
majo ladje za promet prek Jadranskega morja. Eno žarišč tega prometa, ki 
ga nekoliko bolje poznamo — druga bi bilo treba še proučiti — je bil tudi 
Piran.7 
Konec XIV., vsekakor pa prehod v XV. stoletje je pomenil v teh zvezah 
z Italijo začetek novega dviga. Od tega časa začenjajo te povezave z veliko 
naglico naraščati in so prehajale nato v svoj višek, ki je trajal od konca XV. 
pa v glavnem vse do zadnje četrtine naslednjega stoletja, kar bomo tu po­
drobneje obravnavali.8 Da je temu res tako, samo nekaj ilustrativnih podat­
kov. Znano je, da so ljubljanski trgovci dobili — tudi po priporočilu deželnega 
kneza, Habsburžana — poseben privilegij pri Benečanih (1418): da jim je 
namreč odprto za trgovino, seveda z vsemi obstoječimi pogoji, veliko skladišče 
Fondaco dei Tedeschi v Benetkah.9 To novo kvaliteto v razvoju trgovine do 
zdaj v našem zgodovinopisju niso pravilno ocenjevali. Akt so imeli bolj za 
neko formalno zadevo, bolj za prestiž, brez nekih večjih vzrokov in posledic.10 
Toda dejstvo je, kar nam potrjujejo viri iz italijanskih arhivov, ki doslej v 
našem zgodovinopisju niso bili skoraj nič upoštevani, da je bil to akt, ki je 
4 Prim. F. Gestrin, Doneski o. c , str. 196 si. in tam navedeno literaturo; za beneške novce glej 
listine v AS. 
5 Te povezave proučuje prof. B. Otorepec, ki se mu za njegova opozorila tudi na tem mestu 
lepo zahvaljujem. 
6 Prim. L. Zdekauer, La dogana del Porto di Recanati nel 1396, Le Marche 4 (1904), str. 65 si. 
Glej še originalni kodeks o tej prometni pristojbini, ki ga hrani v seriji Porto občinski arhiv v Re-
canatiju. 
7 Prim. PA — v. k. 1354/5 — 1354 april 26, v. k. 1362/4 — 1362 avg. 13, v. k. 1364/5 f 73 — 1365 
febr. 9, v. k. 1367/9 f 177' — 1368 d e c , v. k. 1371/4 f 68 — 1372 jan. 23, v. k. 1373/4 f 64 
— 1373 okt. 2, v. k. 1373/4 — 1374 avg. 13, v. k. 1374/5 f 50' — 1375 jan. 2, v. k. 1376/8 f 36' — 1376 nov. 
10, v. k. št. 71 f 5' — 1385 sept. 29, v. k. št. 76 f 119 — 1388 nov. 8, v. k. št. 79 f 105 — 1392 jan. 6, 
v. k. št. 100 f 64 in 68 — 1405 febr. 24 in april 8, v. k. št. 114 f 114 — 1423 jun. 16. Glej še F. Gestrin, 
Pregled pomorstva v Slovenskem Primorju, Pomorski zbornik, 2. del (1962), str. 1493 si. 
8 Prim. F. Gestrin, Gospodarske povezave jugoslovanskih dežel in Italije v 15. in 16. stoletju, 
Istorijski časopis 18 (1971), str. 155 si., isti, Le relazioni economiche tra le due sponde adriatiche tra 
Quattro e Cinquecento, v Congressi Salentini II , Lecce 1973, str. 87 si. 
9 H. Simonsfeld, Der Fondaco dei Tedeschi in Venedig I, str. 41 si. in 54. 
1 0 Fr. Zwitter, Starejša kranjska mesta in meščanstvo, 1929, str. 65. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 0 4 
izšel iz živega življenja, iz dejavnosti povezav slovenskih dežel z beneškimi 
pokrajinami in Italijo. Še v začetku leta 1508 sta imela ljubljanska trgovca 
Ivan Stettner in Ivan Glanhofer stalne prostore v fondaku, v izbah štev. 60 in 
61 . " Ze konec XIV. stoletja, ko se v Italiji podatki o trgovskih zvezah s 
slovenskimi deželami pomnože, imamo v Recanatiju, v seriji Porto, v carinski 
knjigi pristanišča Porto Recanati, prvi podatek o trgovcu iz slovenskih dežel, 
ki trguje v tem mestu. Poprej viri govore samo o obiskih trgovcev »de partibus 
Sclavonie« ali »Istrie«. V tej knjigi iz leta 1396 pa je podatek, da je v mestu 
trgoval »Anes Teutonico«, oziroma »Anese Teutonicus«,12 torej nedvomno 
Slovenec »Janez«, kajti pisar glasu j pri izgovorjavi imena ni slišal in ga 
je zapisal tako, kakor ga je. Teutonicus pa je bila oznaka, rabljena zelo po­
gosto za vsakega (prav tako tudi za blago), ki je prišel iz ozemlja nemškega 
cesarstva. Na podlagi podatkov, ki jih v italijanskih virih doslej poznamo, 
moremo v 90 % primerov, ko nosijo ta vzdevek ljudje ali predmeti (blago), 
gledati ljudi in predmete iz slovenskih dežel. Prehod v XV. stoletje in dalje 
je tudi čas, ko se v mestih v Markah javlja v carinskih in tarifnih redih 
blago iz slovenskih krajev tudi neposredno; tako je npr. s kanafasom iz 
Ljubljane ali z deskami iz Kanala (tudi iz Reke).1 3 Na istih področjih se že 
od prve polovice XV. stoletja dalje pojavljajo kože z oznako »nemške«, dalje 
je v virih veliko podatkov za železo, seveda brez oznake porekla in med 
njim je bilo nedvomno tudi železo in so bili železni izdelki iz slovenskih dežel, 
čeprav je tudi bergamaško železo krilo potrebe precejšnjega dela tržišča v 
Italiji. Toda dejstvo, da so nazivi za žeblje različnih vrst tudi v slovenskih 
deželah še dolgo znani zgolj samo v italijanščini, je nedvomno dokaz, da se 
je že zgodaj — nedvomno XV. stoletje — ogromen del proizvodnje fužin v 
slovenskih deželah usmerjal v izvoz v Italijo. Isto velja tudi za les in lesne 
proizvode; vse mere in izmere so bile tudi pri nas še konec XVI. stoletja 
poimenovane v italijanskem jeziku. Tudi lesni red nadvojvode Karla za Reko 
iz leta 1590 so napisali v italijanščini.14 In resnično najdemo že v zgoraj 
imenovanem viru iz leta 1396 v Recanatiju iste lesne izdelke, kakor jih sreču­
jemo potem v XVI. stoletju v vseh tarifnih redih, v vseh znanih mitninskih 
knjigah in ki so jih v glavnem usmerjali proti Italiji. 
V zvezi s trgovino med slovenskimi in italijanskimi deželami smo doslej 
mislili, da je bila do tega obdobja, to je do konca XV. stoletja in dalje, trgo­
vina porazdeljena med trgovce iz slovenskih in italijanskih dežel — seveda 
ne glede na etnično poreklo — tako, da so trgovci iz slovenskih dežel svoje 
blago posredovali do skrajnih meja našega ozemlja, to se pravi, do poti prek 
morja, do že omenjenih primorskih pristanišč. Odtod dalje pa naj bi ves 
promet obvladovali trgovci iz italijanskih dežel.15 Toda italijanski viri od 
И ' Н . Simonsfeld, o. c , I str. 359 si. in II str. 173. 
. 1 2 ACR, seria Porto (X) št. 1207 f 16' in 17 — 1397 febr. 8 in 9; glej še op. 6. 
" I 3 Prim, za Fano miininski red (. . . che se debba pagare per tracta e per passo) za leto 1389 — 
ASFa, Codici Malatestiani 3, f 2', 6, 10 in 22; za Pesaro not. knj. P. A. Ambrosi 38/28 f 150 in si.; za 
Ancono E. Spadolini, Il libro della franchigia di Ancona (1471), Atti e memorie della Deputazione di 
storia patria per le Marche, 2 (1905), str. 121; isti, La loggia dei mercanti in Ancona, 1904, str. 16 si., 
22, 30 si.; C. Ciavarini, Statuti anconitani del mare, del terzenale e della dogana e patti con diverse 
nationi, Fonti per la storia delle Marche I, Ancona 1896, str. 93—228; ACA, 91 VI memb. 93 — Libro 
sull'officio del fondichiero e suoi pagamenti rinformanti nel 1518, f 8 si., 20'; ACA, 92 VII memb., 94 — 
Dazi delle merci 1518, f 3, 4, 7, 12 si. 
» AS, Vic. a. F 1/74 — 1590 april 28. 
15 Prim. F. Gestrin, Prispevek h gospodarski zgodovini Ptuja v prvi polovici 16. stoletja, ČZN 5 
<1969), str. 228. 
92 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
vključno XV. stoletja dalje zelo jasno kažejo, da temu ni bilo tako. To je 
vsekakor ena izmed trditev, ki jo bo treba glede gospodarskega razvoja, raz­
voja trgovine, popraviti v našem zgodovinopisju. Slovenski trgovci so tudi 
do konca XV. stoletja že neposredno posegali v trgovino v italijanskih de­
želah. Prav tako pa so v istem obdobju tudi italijanski trgovci že prodirali 
v slovenske dežele in še globlje v zaledje. Kakor imamo namreč npr. na Reki 
po podatkih reške notarske knjige iz okoli sredine XV. stoletja povezave 
reških trgovcev in trgovcev iz slovenskega zaledja s trgovci iz Ferma, Ancone, 
Fana, Recanatija itd. ter seveda medsebojne družbe in se je zdelo, da so 
samo italijanski trgovci transportirali blago iz Reke v Italijo,16 tako poznamo 
sedaj iz italijanskih arhivov podatke, iz katerih nedvoumno sledi, da so tudi 
ti reški in drugi trgovci (ne samo prek Reke) poslovali v Italiji. Kot konkre­
ten primer naj navedemo družbo, ki sta jo sklenila Ade iz Ferma z Nikolajem, 
sinom Antona iz Reke za prodajo kož. Družabnika sta iz Reke prevažala po 
morju kože v mèsta v Markah in jih tam prodajala med drugim tudi v 
Pesaru.17 S tem primerom hočemo samo osvetliti mnenje, da je treba gledanje 
na razvoj trgovine v slovenskih deželah ob koncu XV. stoletja spremeniti v 
naslednjo trditev. Že v vsem XV. stoletju je ena kakor druga stran trgovcev 
trgovala tudi na področju svojih partnerjev in je bila ta trgovina zelo aktivna. 
Nikakor se ni začel predor italijanskih trgovcev šele tedaj, prav tako pa tudi 
slovenski trgovci tedaj niso bili potisnjeni iz dela trgovine, ki naj bi jo 
usmerjali le do primorskih pristanišč. Nasprotno, trgovina trgovcev iz sloven­
skih dežel se je na prehodu v XVI. stoletje in v njegovi prvi polovici v Italiji, 
predvsem v mestih v Markah, še povečala in dosegla v tranzitni trgovini 
s kožami višek. 
Po tem kratkem uvodu prehajamo na trgovino v obdobju od konca XV. 
stoletja do konca XVI. stoletja, ki jo obravnavamo v tej razpravi. Ko govorimo 
o trgovini med slovenskimi in italijanskimi deželami v tem obdobju, bi bilo 
treba upoštevati oba faktorja tedanjega denarnega gospodarstva na področju 
trgovine pri nas, torej tako mesta kakor tudi podeželje. Vendar podeželske 
trgovine nismo vključili v razpravo. Toda poudarimo naj, da je kmečka in 
tudi plemiška trgovina, torej podeželska trgovina nasploh, kakršna in koli-
kršna je bila v obravnavanem obdobju, zajela tudi dele italijanskih dežel. 
Segla je v Furlanijo, beneško »terrò fermo« in seveda tudi v kraje pod be-
neško oblastjo v Istri ter je bila z njimi v tesnih in stalnih povezavah. Dokaz 
za to je med drugim nedvomno tudi baška mitninska knjiga; po njenih po-
datkih je šla kmečka trgovina daleč v Furlanijo do Ogleja, Čedada in dalje. 
Plemiška trgovina in poslovne zveze, tudi kreditno denarne, pa so vsekakor 
segle do Benetk. Velik del presežkov zemljiških gospostev v rokah plemičev 
je šel v to smer. Na tej osnovi so goriški grofje, na primer, pa tudi Celjani 
16 M. Zfačić, Knjiga riječkog notara i kancelara Antuna de Renno de Mutina (1436—1461), Vjesnik 
Državnog arhiva u Rijeci '3 (1955/6), str. 5 si., 4 (1957), str. 89 si., 5 (1959) str. 257 si. (prim, tudi 
S. Gigante v Monumenti di storia fiumana 2 (1912) in v Rivista semestrale della società di studi 
fiumani 9 (1932)); F. Gestrin, Trgovina, o. e , str. 84 si.; P. Blaznik, Trgovske zveze Škofje,Loke z Reko 
v luči notarske knjige Antona de Renno de Mutina (1436—1461), LR 8 (1961), str. 75 si. 
17 ASFa, not. knj. Mastropaolo A — 1442 maj 26. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 93 
ustvarili velik del svojega premoženja in bogastva.18 Zanima pa nas tu pred­
vsem poklicna, meščanska trgovina, ki si jo v naslednjem oglejmo. 
Ob začetku obravnavanega obdobja je meščanska trgovina, kakor smo 
že spoznali iz uvoda, zajela ne samo Furlanijo in Benečijo, marveč tudi Marke 
in Apulijo, posegala je v smeri proti Toskani in Laziu in zajemala tako tudi 
večji del papeške države in del neapeljskega kraljestva. Pri tem seveda ni 
šlo samo za trgovsko menjavo blaga med obema področjema. Torej na eni 
strani z blagom agrarne in neagrarne proizvodnje iz slovenskih dežel proti 
Italiji kot je npr. bilo železo, železni proizvodi in druge kovine: svinec iz 
Litije, ki je bil cenjen na sejmih v Lanciami,19 živo srebro, ki se je, razen v 
časih, ko imajo nad prodajo z njim monopol južnonemške zgodnjekapitali-
štične družine, v glavnem usmerjal prek Trsta v Benetke in Italijo sploh;2 0 
dalje vsakovrstno tekstilno blago: platno, grobo platno, kanafas, raševina 
(loden), ki je tudi iz slovenskih dežel šla v Italijo, dalje raznovrstna živila, 
zlasti med, sir itd. in tudi raznovrstne surovine, ne samo les, tudi razna 
barvila in podobno.21 Prav tako pa na drugi strani ne samo za trgovino ž 
blagom agrarnega in neagrafnega izvora iz italijanskih dežel v slovenske 
pokrajine.22 Šlo. je pri teh trgovskih menjavah med deželami na obeh straneh 
Jadrana v veliki meri tudi za tranzitno trgovino, ki je bila za razvoj na 
slovenskih tleh še posebej pomembna/Kajti celotni razvoj trgovine na Sloven­
skem je bil v tem obdobju izredno testno povezan z razvojem tranzitne trgo­
vine prek slovenskih dežel. Ta tranzitna trgovina pa je v glavnem tekla iz 
ogrskih dežel s tamkajšnjim blagom kmetijskega izvora proti Italiji in obrat­
no iz italijanskih dežel proti Ogrski z italijanskim in levantskim ter drugim 
blagom. Zdi se, da smo upravičeni trditi, da moremo prav v zvezi s to tran­
zitno trgovino najbolje prikazati celotni tok trgovine na slovenskih tleh. Z 
njo je bil v veliki meri povezan tudi razvoj zgodnjega kapitalizma na sloven­
skih tleh. S celotnim tem razvojem pa so razložljivi, kar bom skušal na 
kratko prikazati ob koncu razprave, številni pojavi v takratnem življenju 
na slovenskih tleh. Brez poznavanja tega razvoja bi ne razumeli oziroma bi 
ne mogli dovolj pojasniti marsikakšnega zgodovinskega pojava v tem obdobju 
na naših tleh. Imeti je namreč pred očmi, da je bil pomen trgovine v tem 
obdobju po svoji gospodarsko družbeni vlogi v bistvu enak kakor ga je imela 
industrija v obdobju kapitalizma. Kakor je industrija v moderni dobi tisti 
osnovni gospodarski faktor, ki neposredno vpliva na proizvodne odnose in 
družbene spremembe, tako je v obravnavanem obdobju, čeprav na drug način, 
v mnogočem na isto vplivala trgovina. Blagovno denarni odnosi so bili v 
tistem času eni izmed poglavitnih odnosov v sferi gospodarstva in zavoljo 
tega so se poglavitna družbena nasprotja tedaj kazala v boju med mestom 
in vasjo.23 
18 F. Gestrin, Trgovina, o. c , str. 41 si., 45 si.; isti, Mitninske knjige, o. c , str. 57 si., 60 si.; 
isti, Kmečka trgovina kot ozadje kmečkih uporov, Situla 13 (1973), str. 45 si. 
19 Prim. AS, Vic. a. F/I 142 — s. d.; glej še ASP, not. knj. Fattori 20/27 f 185' — 1536 maj 19. 
2 0 F. Gestrin, Trgovina, o. c , str. 189 si.; M. Verbič, Rudnik živega srebra v Idriji do konca 
16. stoletja, disertacija v rokopisu na dekanatu FF, 1966. 
2 1 Prim. F. Gestrin, Trgovina, o. c ; isti, Mitninske knjige, o. c. 
2 2 Prav tam; O. Pickl, Die Auswirkungen, o. c. _  , 
2 3 B. Djurdjev, Odnos sela i grada kao osnova ekonomske formacije društva, JIC 12 (1973), str. 23— 
39; F. Gestrin, Boj za podeželsko trgovino med mestom in vasjo od konca 15. do srede 17. stoletja, 
JIČ 12 (1973) str. 72 si.; prim. B. Grafenauer, Pitanje odnosa grada i sela u istoriji naroda Jugoslavije, 
JIC 12 (1973), str. 5—22, glej še slovensko besedilo v Kroniki 22 (1974), str. 145 do 155. 
9 4 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
Ko govorimo o vlogi tranzitne trgovine v gospodarstvu slovenskih dežel 
tistega časa, je treba poudariti tudi to, da je bila s tranzitno trgovino v eno 
smer tesno povezana tranzitna trgovina v drugo smer in so se pri tem tudi 
že v srednjem veku uveljavljale tendence, da se uvoz izenači z izvozom. Kdor 
je izvažal (trgovec namreč), je hotel tudi uvažati in obratno. In če je iz 
kakršnihkoli vzrokov izpadla tranzitna trgovina v eno smer, je imelo to za 
posledico, da je prenehala tudi v drugo smer. Temu pa je seveda sledil padec 
vsega trgovskega poslovanja. 
Poglavitna predmeta tranzitne trgovine iz ogrskih dežel prek slovenskega 
ozemlja v Italijo so bile kože in živina, v obratno smer iz italijanskih dežel 
na Ogrsko pa je šlo beneško oziroma levantinsko blago, vsakovrstno italijan­
sko sukno in tudi drugo uvoženo sukno (npr. angleški karaš je), ki ga tudi 
v naših mitninskih knjigah pogosto najdemo, dalje vsakovrstno drugo luksuz­
no blago in tudi surovine.24 Seveda se je blago tranzitne trgovine proti ogrskim 
deželam ustavljalo in razpečevalo že deloma tudi na slovenskih tleh. Vzrok 
za to je vsekakor iskati v velikih dobičkih, ki jih je ta tranzitna trgovina 
prinašala. V relativno oddaljenih ogrskih deželah so italijansko blago pro­
dajali s tako visokimi cenami in kupovali tam robo s tako nizkimi, da je 
mogla ta trgovina velik del nakopičenega kapitala v obliki uvoženega blaga 
realizirati tudi na slovenskih tleh. Da je bilo res tako, bomo prikazali na 
primeru trgovine s kožami iz ogrskih dežel v Italiji, točneje v Markah, kjér 
je v arhivih v Pesaru, Fanu in Anconi ogromno podatkov o tej trgovini.25 
Že pred sredo XV. stoletja imamo precej številne podatke za trgovino 
s kožami v omenjenih mestih.26 Kože, ki so v tem času prihajale v markižan-
ska mesta, so bile v glavnem iz slovenskih dežel in viri jih označujejo kot 
»nemške kože«.27 V posameznih letih so kože iz slovenskih dežel med vsemi 
kožami, ki so bile predmet kreditne trgovine in jih viri registrirajo, dosegle 
tudi do 85 odstotkov.28 To stanje pa se je spremenilo z začetkom obravnava­
nega obdobja, torej ob koncu XV. in začetku XVI. stoletja, zlasti po smrti 
Matije Korvina, ko so zasedeni deli habsburških dežel s Štajersko in Ptujem 
zopet prišli pod Habsburžane. Začelo se je tedaj obdobje velike tranzitne 
trgovine s kožami iz ogrskih dežel proti Italiji, ki jo zaznamujejo tudi po-
24 Prim. O. Pickl, Die Auswirkungen, o. c. 
2 5 Podatki o tem so predvsem v seriji notarskih knjig, ki jih hranijo državni arhivi. Za Fano 
glej predvsem ASFa, not. knj. P. A. Galassi, N. Galassi, P. A. Graziani, A. Fusconi, L. di Mastropaolo, 
L. Vignattoli, J. Roncoli in P. D. Stati. Za Pesaro glej ASP, not. knj. P. D. Ambrosi, S. Peponi, 
M. G. Lepri, L. Abbati, B. Fattori, Emillioni Almerico. Za Ancono ASA, not. knj. J. B. Alberici, 
G. Alberici, Giustiniani Girolamo. V celoti nad 50 knjig. 
2 6 Prim. ASFa, not. knj. L. Mastropaolo A — 1440 nov. 17; prav tam — 1442 maj 19; prav tam 
— 1442 maj 26; ASFa, not. knj. E. di Domenico A f 251 — 1457 maj 18; ASFa, AAC II 14 — Consigli 
1468 f 156 — 1469 nov. 14. 
2 7 >. . . ex causa pretii sexdecim ballarum coriorum curaminis pilosi teotonici habìti et recepti 
per dictum Angelum (Bartoli Luce de Saltaria) ab eisdem (Nicolay Antonii de terra Fiumi et Addami 
Antonu de Firmo) in civitate Pensauri . . .« — ASFa, not. L. Mastropaolo A — 1442 maj 26. 
28 Podatki seveda tudi še v tem času nihajo. Tako je Nikolaj Ufreduci iz Ferma, a meščan Fana 
po znanih podatkih prodal leta 1479 samo 11 bal »nemških« kož v obliki kreditne trgovine (ASFa, not. 
knj. P. A. Galassi M f 21 in 31 — 1479 febr. 9 in 19), a v letih 1479 do 1493 nad 480 bal kož, med njimi 
okoli 33 bal »nemških« kož ali okoli 6,8 %. Toda Jakob Lanthieri je v Fanu še leta 1518 med več kot 
112 balami kož prodal na kredit 581Л bal »nemških« kož ali 64,7 %. V Pesaru pa so odstotki »nemških« 
kož dosegli po sedaj znanih podatkih: 1499. leta okoli 30%, 1501. leta okoli 40 "la, 1502. leta 47%, 
1504. leta okoli 77%, 1505. leta okoli 80 °/o, 1506. leta okoli 85 %, 1507. leta okoli 78 «/o in 1508. leta okoli 
38,5 %; pozneje pa se javljajo le v posameznih letih v majhnih količinah. V Ancono pa je šlo še do 
srede XVI. stoletja sorazmerno precej »nemških« kož. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 95 
datki tridesetninskih postaj na meji med habsburškimi in ogrskimi deželami.29 
Število kož iz ogrskih dežel je tedaj tako poraslo, da so bile kože iz sloven­
skega ozemlja močno potisnjene v ozadje, čeprav se njihovo absolutno število 
ni zmanjšalo. Tvorile so v tem času le še 4 do največ 9 odstotkov vseh količin 
kož, ki nam jih viri .v obliki kreditne trgovine posredujejo. To je trajalo vse 
do srede 40 let XVI. stoletja. 
V grobem se je ta trgovina odvijala tako, da moremo razlikovati v času 
od konca XV. stoletja pa do srede 40 let XVI. stoletja dvoje različnih obdobij. 
Do konca habsburško-beneške vojne oziroma do začetka 20 let XVI. stoletja 
so trgovino s kožami na drobno v Italiji — bolje rečeno v Markah, na katere 
se omejujem — obvladovali italijanski trgovci. Toda -kože so v že omenjena 
mesta v Markah posredovali bodisi kot posamezniki bodisi kot družabniki 
italijanskih tamošnjih trgovcev, kar je bil najbolj pogost primer, v pretežni 
meri trgovci iz slovenskih dežel, zlasti iz Ljubljane in Ptuja, ki sta bila po­
glavitni središči te tranzitne trgovine proti Italiji. Vendar pa so bili med 
njimi že v tem obdobju tudi trgovci italijanskega izvora, ki so se vsekakor 
tudi zavoljo trgovine s kožami naseljevali v mesta na Slovenskem (kot npr. 
Baptist,Manati iz Pesara, člani rodbine Lanthieri, Anton Taeni iz Bergama 
idr.). Zlasti veliko vlogo v trgovini s kožami so imeli v tem času posamezni 
člani rodbine Lanthieri, doma s področja Brescie, ki so se prek mest v Mar­
kah, prek Fana in Pesara, naseljevali zlasti v Ljubljano in Ptuj, ki sta si 
pridobila v trgovini s kožami posebno mesto in pravice, zlasti Ptuj od leta 
1513 dalje. Že v zadnji tretjini XV. stoletja so Lanthieriji posredovali kože 
in imeli' v trgovini z njimi veliko vlogo v Fanu, proti koncu istega stoletja 
se v enakem pomenu pokažejo v Pesaru in zelo verjetno jim bodo podrobnejše 
raziskave dale enako mesto tudi v Anconi.30 Tako je npr. Ivan, sin Antonija 
Lanthieri v letih 1477—1498 dobavljal kože najbogatejšim trgovcem v Fanu, 
ki so sodili tudi v vrste mestnega patriciata, plemstva (npr. Nikolaju Ufredu-
ciju in Andreju Durantis). V letih 1509—1518 je v Fanu nadaljeval to dejav­
nost Jakob Lanthieri, ki je nato svojo veliko trgovino s kožami prenesel v 
Pesaro, a je trgoval tudi v Anconi.31 Lanthieriji, a tudi nekateri drugi trgovci; 
kot npr. Peter Reicher, ki je imel v Pesaru svoje veliko skladišče, so v tem 
času že v veliki meri trgovali s kožami tudi povsem za svoj račun. 
Toda v podrobnostih je trgovina s kožami v tem opisanem času po posa­
meznih mestih tekla vendar precej različno. Fano se je pokazal v primerjavi 
s Pesarom in z Ancono kot precej manjše tržišče, čeprav segajo doslej znani 
podatki o tej trgovini v njem vsaj za dve desetletji bolj nazaj kakor v Pesaru. 
Toda v Pesaru za časa habsburško-beneške vojne trgovskega prometa s ko­
žami skoraj ni bilo (v letih 1509—1517 samo okoli 250 kož), kar bi se skladalo 
z uveljavljeno tezo v našem zgodovinopisju, namreč, da je za časa te vojne 
2 5 O. Pick], Die Auswirkungen, o. c., str. 81 in dalje; za tridesetnino glej O. Pickl, Der >Dreissi-
gist im Windisehland«. Organisation und Ertrag des ungarischen 'Aussenhandelszolles in Oberslawonien 
im 16. Jahrhundert, ZHVSt. Sonderband 18 (1971), str. 157—178; I. Kampuš, Prilog poznavanju tridesetnine 
u XVI. stoljeću, HZ 19—20 (1966/7), str. 195 si. 
3 0 Za Fano ASFa, not. knj. E. di Dominico B f 142 — 1463 maj 23; not. knj. P. A. Galassi 
X — 1477 avg. 10 in sept. 17; not. knj. P. A. Oraziani A I 504 — 1489 avg. 17, B f 283, 285', 335 — 
1495 april 23, avg. 24 in dr.; not. knj . P. A. Galassi G, vložek za leto 1516; not. knj. N. Galassi B £ 169, 
236'; 242' — 1517 Jan. 22, jun. 30, avg. 27. Za Pesaro not. knj. P. D. Ambrosi 38/7, 38/8, 38/23; not. knj. 
B. Fattori 20/22, 20/23, 20/27, 20/28 in 20/30; not. knj. P. D. Ambrosi 38/16, 38/17, 38/18; not. knj. 
S. Peponi 22/6. Za Ancono not. knj. Giustiniani Girolamo n° 660 f 157' — 1529 marec 15. 
3 1 Glej op. 30. 
96 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
začasno prenehala trgovina slovenskih dežel z Italijo.32 Nasprotno pa imamo 
v Fanu tudi v letih' vojne nezmanjšani promet v trgovini s kožami, ki so jo 
obvladovali člani družine Lanthieri.3 3 To pa pomeni, da bo treba gornjo tezo 
spremeniti, popraviti. S pritegnitvijo še novih virov se bo verjetno tudi po­
kazalo, da je sedanja podoba trgovine s kožami v Pesaru v času te vojne 
zgolj samo posledica trenutnega stanja raziskav. Dejstvo je namreč, da imamo 
v Pesaru v letih po vojni (1518—1524) obdobje silovitega vzpona trgovine s 
kožami, ki je skoraj nerazumljiv, če se je trgovina v prejšnjih letih prekinila. 
Po dosedàj znanih naših podatkih so v Pesaru 'v letih 1518—1520 v obliki 
kreditne trgovine prodali nad 47.000 kož, a v letih 1521—1523 celo blizu 
97.000 kož, od tega samo v letu 1523 nad 45.000 kosov, leto pozneje pa še 
okrog 22.000 kož.34 Vendar se zdi, da pri tem vrhuncu prodaje kož v Pesaru 
trgovci'iz slovenskih dežel niso bili že v večji meri neposredno udeleženi, 
saj se šele v letu 1523 javlja Jakob Lanthieri, kot trgovec iz Ljubljane, s 
prometom nad 11.500 kož samo v obliki kreditne trgovine.35 
Po tem letu začenja novo obdobje v trgovini s kožami, ki traja nato pri­
bližno do srede 40 let XVI. stoletja in ki se kaže po doslej znanih virih zlasti 
v Pesaru. Kakor so prej obvladali trgovino s kožami v Italiji v glavnem 
italijanski trgovci in so trgovci iz slovenskih dežel predvsem samo dobavljali 
kože zanje, pa so v tem času v trgovini s kožami v markižanskih mestih začeli 
neposredno nastopati trgovci iz slovenskih (in hrvatskih) dežel v tej obliki, 
da so italijanski trgovci prodajali kože za račun slovenskih trgovcev. Le-ti 
nastopajo sedaj kot principali v družbah, ki jih medsebojno sklepajo z itali­
janskimi trgovci, a ti nastopajo kot njihovi aktorji, faktorji, prokuratorji in 
»res gestorji«. Ti italijanski trgovci, ki so spadali v sam vrh mestnih plemi­
ških in trgovskih rodbin v omenjenih mestih,36 so prodajali kože na drobno 
v imenu trgovcev iz slovenskih (in hrvatskih) dežel in za njihov račun. Kupci, 
ki so dobili s trgovskim poslom kože na kredit in ki so prihajali v Fano, 
Pesaro in Ancono iz zelo prostranega ozemlja srednje Italije, so v svojih 
zadolžnicah izrecno navajali, da so dolžniki italijanskemu trgovcu za račun 
trgovca iz slovenskih (in hrvatskih) dežel, svojega principala.3 7 V Fanu, kjer 
so že v prejšnjem obdobju povsem za svoj račun trgovali s kožami tudi 
' 3 2 Tako sem trdil tudi sam v delu Trgovina o. c , str. 51. t • yv 
3 3 Tedaj sta v^ Fanu trgovala s kožami Anton Lanthieri in njegova 'družba ter Jakob Lanthieri, 
ki je v petih mesecih leta 1516 na kredit prodal okoli 111 bal kož, leto pozneje imamo le podatek za 
15 bal, a v petih mesecih leta 1518 nad 112 bal kož; glej op. 30. 
3 4 To so izračuni na podlagi zadolžnic po zgoraj navedenih notarskih knjigah v Pesaru. Po nekem 
podatku je okoli leta 1550 (?) šlo iz Ogrske prek slovenskega ozemlja okoli 10.000 tovorov kož (kar bi 
bilo okoli 20.000 bal s povprečno 10 kožami vsaka. — O. Pickl, Die Auswirkungen o. c , str. 91, tudi 
op. 64. 
3 5 ASP, not. knj. P. D. Ambrosi 38/8 za leto 1523. 
3 e V Pesaru so to bili zlasti Vincenc Buratelli in njegovi sinovi, Nikolaj Streiner, Bartolomei 
Pompeo, Marko Pechs in njegovi bratje, v Fanu Andrej Durantis, Ivan in Andrej Galassi ter Hieronim 
Calassi, ki mu je bil principal Jakob Lanthieri (ASFa, not. knj. A. Fusconi E f 27' in 336' — 151S 
jan. 16 in april 23), v Anconi pa Ivan de Senatis (Senatus). 
3 7 Zadolžnice so bile, čeprav jih doslej poznamo nekaj tisoč, precej enotne. Dolžnik iz kreditne 
trgovine se je priznal za dolžnika trgovca v Pesaru, Fanu ali Anconi za vrednost prodanih kož ali za 
preostanek plačila, če je kože deloma plačal, toda v imenu oziroma za račun ljubljanskega principala. 
Formule so se navadno glasile: >. . . ex causa pretij petiornm (121) choriorum pilosorum de ratione 
domini Alexij Moscon . . .< (ASP, not. knj. B. Fattori 20/25 f 517 — 1535 okt. 15) ali >. . . ex causa 
pretij (30) choriorum pilosorum ei venditorum de ratione domini Bolfcampos (Volfgang Posch) de 
Lubiana . . .c (prav tam f 277 — 1535 jun. 26), ali >. . . pro residuo pretij petiorum (280) choriorum 
pilisorum de ratione domini Georgij Regal de Petouia . . .< (not. knj. B. Fattori 20/27 f 375' — 1536 
jan. 15), ali >. . . pro residuo pretii petiorum (79) choriorum manziorum ei venditorum et consignatorum 
de ratione domini Hieronimi de Buchari . . .« (prav tam f 679 — 1536 jul. 29). 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 9 7 
trgovci iz naših dežel, se je ta preobrat javljal že leta 1518.38 V Pesaru pa se 
je to začenjalo šele v letu 1523 in pesarski trgovci nato v letih »1525—1545 za 
svoj neposredni račun'ne prodajajo več dosti kož, pač pa jih v pretežni meri 
prodajajo za račun trgovcev iz slovenskih (in hrvatskih) dežel. Kakšna je 
bila razvojna črta trgovine s kožami v tem času v Anconi,' še ne vemo povsem 
točno. Zdi se pa, da v tem mestu ni prišlo v tako izraziti obliki do razvoja, 
kakor ga moremo slediti v Pesaru. Res je, da tudi v Anconi prenehajo po­
datki o trgovini s kožami iz slovenskih (»nemške kože«) in ogrskih dežel v 
letu 1545,39 vendar imamo pri vseh razpoložljivih podatkih le posredno po­
trditev, da so tudi anconski trgovci prodajali kože za račun trgovcev iz slo­
venskih dežel, ki so jim bili družabniki. Tako poznamo take oblike poslovanja 
med ljubljanskim trgovcem Francem Mosconom, ptujskim trgovcem Venturi-
nom Maf fette z ankohskim trgovcem Ivanom de Sena tis (tudi Senatus).40 Vse­
kakor pa so trgovci iz slovenskih dežel zalagali tudi ankonske trgovce s 
kožami slovenskega in ogrskega izvora (taki so npr. bili Jakob Lanthieri, ki 
je bil stalni poslovni partner zgoraj omenjenega Ivana de Senatis, Andrej della 
Motta iz Trsta, prokura tor Lanthierijev, in drugi člani družine Maf fette, ki 
so poslovali v Anconi prek svojega rojaka Renalda Maffette, prebivalca v 
Anconi.41 . 
V to trgovino s kožami v Italijo je posegalo, kolikor vemo doslej, približno 
35 trgovcev iz slovenskih dežel, posredno pa jih je lahko bilo še znatno več. 
Ko govorimo o slovenskih deželah, mislimo predvsem na nekaj tedanjih mest­
nih središč, ki so obvladovali to tranzitno trgovino in ki so nasploh v tedanji 
trgovini nekaj oziroma več pomenili. To so bili Ptuj in Ljubljana ter deloma 
Trst, Gorica in tudi Reka. Vloga posameznega mesta v tej tranzitni trgovini 
je bila v različnih obdobjih različna, toda pomen Trsta kot prekmurskega 
izhodišča je postajal vedno večji. Piran in Koper sta bila v tem obdobju 
od te tranzitne trgovine pravzaprav že odrezana. Zato se tudi, kot bi presekal, 
v piranskih virih po letu 1500 ne omenjajo več Ljubljančani, čeprav jih je 
bilo poprej na ducate. Mogli bi reči, da je bila v teh letih tranzitna trgovina 
s kožami v Italijo, predvsem pa seveda v Marke in še zlasti v Pesaro, v veliki 
meri v rokah ptujskih in ljubljanskih trgovcev in njihovih italijanskih družab­
nikov. Med trgovci, ki so trgovali s kožami (in seveda z drugim blagom).proti 
Italiji in v markižanska mesta, so bili deloma tudi v mesta na Slovenskem 
doseljeni trgovci italijanskega izvora: npr. člani rodbine Lanthieri, Moscon, 
Marenze, Regali, Maffette, Martinenghi, dalje Babtist Manati, Anton Taeni in 
Janez Krstnik Valvasor, ki so bili meščani in prebivalci v Ljubljani, Ptuju' 
in Gorici. Med drugimi trgovci s kožami pa je našteti: Janža in Lenarta 
Glanshoferja, Pankfacija Lustalerja (Dolničarja), Lenarta in Viljema Prauns-
3 8 ASFa, not. knj. A. Fusconi E f 27' — 1518 jan. 16, f 336' — 1518 april 23; Hieronim Galassi je 
prodajal kože na kredit »vice et nomine domini Jacobi LanteriU. Prim, še not. knj. A. Fusconi I f 
104 — 1521 marec 22. 
3 9 Po dosedaj znanih virih se v Anconi po tem letu ne omenjajo več kože iz slovenskih in ogrskih 
dežel, pač pa kože iz Levante, Montecastra in Varne. ASA not. knj. J. B. Alberici, n° 235 f 327' — 
1545 jun. 30; isti, not. knj. n° 243 f 265 — 1554 nov. 12; prim, še not. knj. J. B. Alberici n° 233, f 62 — 
1542 april 6. 
4 0 ASP, not. knj . B. Fattori 20/32 f 38 — 1540 marec 8. 
4 1 ASA, not. knj. G. Alberici n» 29 f 38' — 1524 febr. 25; ASA, not. knj. Giustiniani Girolamo 
n° 660 f 157 — 1529 marec 15; ASA, not. knj . J . B. Alberici n» 230 f 5 — 1544 marec i l , f 92' — 1544 
april 8; isti n» 235 f 20Г — 1545 maj 1. 
7 Zgodovinski časopis 
98 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
pergerja, Marka Stettnerja, Volbenk Polža,42 njegovega sina in dediča Janeza 
Krstnika, AntQna Cvenklja, Hieronima Braneta, Petra Reicherja, Andreja Fo­
resta, Janža Dorna, Andreja Dolenika, Frančiška Catanija, Janža Weilhamer-
ja, Lenarta Hrena, Blaža Sorica, dalje Andreja della Motta, Draghija Picardi 
in Ivana Franca del Fin, Ivana Berthozzi (Berthos), Petra Vitalisa iz Trsta, 
Gašperja Pastorja iz Zagreba in Hieronima iz Bakra.4 2 a Vsi ti trgovci so bili 
za svoje poslovanje dovolj pripravljeni. V veliki meri, če ne že v pretežni 
večini ali vsi, so znali latinsko, nemško, italijansko in slovensko. Vsi akti, 
vezani na to trgovino s kožami, so pisali v markižanskih mestih notarji v 
latinščini. Tudi mandat o prokuraturi, ki ga je za Lenarta Hrena po naročilu 
principala Janža Weilhamerja napisal ljubljanski notar Benedikt Kuripešič 
je bil sestavljen v latinščini. Podpisali pa so ga vsak z lastnoročno napisano 
klavzulo v italijanščini Peter Reicher, Volbenk Polž, Marko Stettner in Hiero-
nim Brunet.4 3 Nemško so praviloma znali vsi večji trgovci v mestih na naših 
tleh, prav tako pa je povsem razumljiva trditev, da so znali tudi slovensko. 
Dalje so bili vsi ti trgovci seznanjeni z osnovami knjigovodstva, ki so ga 
nujno morali voditi ob tako zamotanem poslovanju, kakor se nam kaže ob 
tranzitni trgovini s kožami. Posamezni ohranjeni primeri ali drobci takih 
knjig, ki jih poznamo, in pa podatki iz italijanskih virov nas v tej trditvi 
potrjujejo. Tako je trgovske knjige vodil tudi Jakob Lanthieri, ki je za to 
opravilo imel celo posebnega pisarja.44 
V Pesaru so ti trgovci od leta 1498 — z izjemo v letih od 1508 do 1517, ko 
prometa s kožami po doslej znanih virih skoraj ni bilo — do leta 1545 prodali 
v obliki kreditne trgovine blizu 400.000 kož, za kar so kupci ostali dolžni 
okoli 250.000 beneških oziroma ogrskih zlatih dukatov kredita (vrednost kož 
je bila še precej višja). Sodeč po teh podatkih, dobljenih iz velikega števila 
zadolžnic, bi mogli soditi, da so v Pesaro v tem obdobju dostavili več kakor 
milijon kož v skupni vrednosti okoli milijona zlatih dukatov. To pa je za 
čas približno štiridesetih let velika množina in ogromna vsota, kar je bila 
seveda že tudi navedena kreditirana vsota. Celo posamezni zaključni računi 
po poteku trajanja sklenjene družbe za trgovino s kožami kažejo vsote po 
700 in več zlatih dukatov, ki jih je dolžan plačati italijanski trgovec našemu 
trgovcu ali pa mu za dolžno vsoto poslati razno dogovorjeno blago v porav­
navo dolžne vsote.45 To pa je bila tedaj vrednost, za katero se je dalo dobiti 
50 do 60 konj, kar bi danes zneslo blizu osemdeset in več milijonov starih 
dinarjev, oziroma je bila tedaj cena za pet, šest in tudi več hiš ali šest in 
več precej velikih ladij za prekjadranski promet. Torej vsekakor že veliki 
kapitali, ki jih je ta kreditna trgovina zadrževala izven meja slovenskega 
42 Ko je bil leta 1525 osebno v Pesaru in je bil priča pri kasiranju listine iz leta 1523 jul. 4, 
je notar zapisal njegov priimek, vsekakor po osebni navedbi, kot »Bulsch de Lubiana mercatore«, torej 
Polž — ASP, not. knj. B. Fattori 20/11 213' — 1523 jul. 4. Leta 1536 pa je notar Fattori njegov priimek 
zapisal v zadolžnici kupca njegovih kož iz Pinnabilli, kupljenih za njegov račun pri Vincencu Buratteli, 
kot Poss — ASP, not. knj. B. Fattori 20/27 f 681' — 1536 jul. 29. 
4 2a O trgovini s kožami in njenimi nosilci pripravljam obsežnejšo razpravo za ZČ. 
4 3 ASP, not. knj . B. Fattori 20/27 f 181' — 1536 avg. 26 (npr. Io Marco Stetner da Lubiana sui 
parte a quanto di sopra se contiene or per fede de ei ho scritto questo di mia propria mano, anno, 
giorno supradìcto). 
44 ASP, not. knj . B. Fattori 20/23 f 462 — 1535 sept. 22: > . . . ex libris . . . scriptis per egregium 
virum Constantinum Tomodellum tunc scribam librarum illorum de Lanterijs.« 
43 Gre za zaključni račun med Petrom Reicherjem iz Ljubljane in njegovima poslovnima tovarišema, 
bratoma Ivanom Krstnikom ter Ivanom Frančiškom de Puteis iz Pesara. ASP, not. knj . B. Fattori 
20/9 f 202' — 1520 nov. 23. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 9 9 
ozemlja, pogosto celo za daljši rok. Obstajale so namreč pogodbe o trgovski 
družbi, v katerih so s posebno klavzulo določali, da italijanski faktor oziroma 
prokurator drži denar iz tega poslovanja vso dobo trajanja družbe (npr. tri 
leta, kot je bil primer s pesarskim trgovcem Nikolajem Strainer jem) in ga ni 
smel izplačati niti svojemu soprokuratorju, kolikor to ne bi dovolili ljubljan­
ski principali.4 6 Vsekakor to pomeni, da je vsak od zgoraj naštetih trgovcev 
iz slovenskih mest za sorazmreno dolgo dobo kreditiral visoke vsote denarja 
v Italiji, iz česar sledi sklep, da so morali razpolagati z resnično kar velikimi 
kapitali. 
Ta tranzitna trgovina je imela svojevrstne oblike tehnike, ki jih zaenkrat 
poznamo le na enem koncu, to je v Italiji, nimamo pa podatkov o njih na 
drugem koncu, v ogrskih deželah. Zavoljo nje so nastajale družbe, ki so trajale 
praviloma dve ali tri leta, lahko pa tudi daljšo dobo, in ki so jih sestavljali 
trgovci iz slovenskih in italijanskih dežel. V njih so se pogosto povezovali 
po trije trgovci, od katerih je eden posloval na področju nabave kož, drugi 
jih je posredoval na italijanski trg, tretji pa jih je tu v imneu družbe (ali tudi 
v svojem imenu ali v imenu svojega princip ala in za njegov račun) razpečeval. 
Za poslovanje v Italiji so tudi trgovci iz slovenskih dežel imenovali posebne 
prokuratorje, ki so bili ali iz vrst italijanskih trgovcev ali pa so pošiljali take 
prokuratorje v Italijo iz domačih krajev.47 Naj navedemo en primer. Janž 
Weilhamer, družabnik Vida Khisla, je imenoval za svojega prokurator ja v 
Italiji Lenarta Hrena, očeta škofa Hrena, ki ga poznamo iz reformacije. To 
je storil s posebnim mandatom, ki ga je napisal, kakor vemo Benedikt Kuri-
pešič kot javni notar v Ljubljani. V njem so bile točno opredeljene naloge, 
dolžnosti in pravice prokuratorja. Iz njega in podobnih aktov jasno spoznamo 
funkcije prokuratorjev v tedanji tehniki trgovanja. Weilhamer je dal Hrenu 
pooblastilo za trgovanje z vsakovrstnim blagom in za kreditno poslovanje v 
italijanskih deželah in v Neapeljskem kraljestvu, dalje za izterjevanje dol­
gov in da sme v zvezi s tem ukrepati proti dolžnikom po običajih in pra­
vilih prokure. Imel je pravico tožiti in klicati pred svetno in duhovno so­
dišče vsakogar v zadevi dolga, prodaje ali nakupa, imel je pravico zahtevati 
priče in razna dokazila, zahtevati posebne arbitre v gospodarskih sporih. 
Mogel pa je vse spore reševati tudi na miren način brez stroškov in škode. 
V njegovo dolžnost je sodilo pravo izdajati razne akte, cirografe, izstavljati 
račune in obračune ter zaključevati poslovanje. S splošno formulacijo, dà 
sme storiti vse, kar je potrebno in koristno v zadevi prokurature, je dobil 
pravzaprav pravico, da spremeni vse, kar se mu bo zdelo prav spremeniti. 
Toda Hren je z vsem svojim premoženjem jamčil za izvajanje svojega man­
data.4 8 Podobno je bil ljubljanski meščan Blaž Soric prokurator in faktor 
celi vrsti trgovcev iz slovenskega zaledja, ki so ga za svoje zadeve in poslo­
vanje pošiljali v Italijo. Enako vlogo je imel tudi Andrej della Motta iz. 
Trsta, ki je bil pogosto prokurator članov družine Lanthierijev.49 Vsi pro-
4 6 Prim. ASP, not. knj . B. Fattori 20/32 f 38 — 1540 marec 8. 
4 7 Tako so bili družabniki Nikolaj Marenze, Andrej Foresto in Vincenc Burattelli — ASP, not. ki,j. 
B. Fattori 20/51 f 424 — 1539 okt. 1; ali Venturin Maffette, Franc Moscon, Gaspar della Vechia 
in Nikolaj Streiner — ASP, not. knj . B. Fattori 20/35 f 370' — 1542 avg. 8 itd. 
4 8 ASP, not. knj . B. Fattori 20/27 f 181' — 1536 avg. 26. 
4 9 Tako npr. Gregorju Regalu, Volbenku- Polžu in Hieronimu de Bucharo Blaž Soric iz Ljubljane-
(a doma iz Sorice, odtod njegov priimek) — ASP — not. knj . B. Fattori 20/28 f 23' — 1537 jan. 13; 
20/25 f 277 — 1535 jun. 26; 20/27 f 180' — 1536 avg. 26 itd. Za Andreja della Motta npr. ASP, not. k n j . 
B. Fattori 20/22 £ 150 — 1533 nov. 27; 20/22 f 150 — 1533 nov. 27; 20/23 f 354' — 1534 sept. 14. 
100 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
kuratorji pa tudi italijanski družabniki trgovcev iz naših krajev, za katerih 
račun so prodajali kože, so se morali držati določila, da so prodajali kože 
samo v dukatih, zlatih beneških ali ogrskih dukatih. To na svoj način tudi 
kaže velik pomen tranzitne trgovine s kožami. Niti ena cena kož oziroma 
niti ena kreditnih postavk za kože ni bila izražena v florinih, ker je bila 
razlika v vrednosti v primerjavi z dukati zelo velika. Ta razlika, se zdi, 
je že sama po sebi prinašala del dobička iz te trgovine (ki pa se je pove­
zovala še s številnim drugim blagom v obe smeri).50 O tem dobimo pred­
stavo že iz naslednjega približnega izračuna. Govedo, ki je šlo s trgovino 
proti Italiji, je na Ogrskem imelo okoli srede 16. stoletja ceno 13 florinov, 
iz česar sklepamo, da je mogla biti cena kože na istih tržiščih vsekakor pre­
cej nižja od cene enega florina. V Pesaru pa je bila v istem času prodajna 
cena kože na kredit 1 beneški ali ogrski dukat, včasih nekaj več, drugič ne­
kaj manj od te cene. Ker je imel florin tedaj vrednost 40 boloninov, dukat 
pa 63, se razmerje dobička ne glede na stroške transporta in na prometne 
pristojbine dovolj jasno pokaže. Razumljivo, da moremo prav s tein pro­
metom v Italijo in z vlogo, ki jo imajo trgovci iz slovenskih dežel v tran­
zitni trgovini iz ogrskih dežel proti zahodu, vezati nakopičenje velikih tr­
govskih kapitalov, ki se kažejo v rokah sorazmerno mnogih trgovcev v Ptu­
ju, Ljubljani, Trstu in deloma celo na Reki v desetletjih od konca XV. do 
okoli srede XVI. stoletja. 
Toda tranzitna trgovina s kožami je začela okoli srede XVI. stoletja do­
življati pomembne in za slovenske trgovce neugodne spremembe. Na eni 
strani so v slovenskih deželah pomrli nekateri veliki trgovci, ki so obvla­
dovali precejšen delež te trgovine (npr. Jakob Lanthieri, Aleksij Moscon, 
Volbenk Polž in Gregor Regal). Na drugi strani se je začenjala tedaj uve­
ljavljati precejšnja konkurenca trgovini s kožami iz slovenskih in ogrskih 
dežel v sami Italiji. V Pesaru, Anconi in Fanu so se namreč tedaj na trgu 
začele pojavljati v večjih množinah kože iz področja Varne in Montecastra,51 
ki so prihajale tudi iz Pere, a v Anconi še posebej kože iz Grčije in Levan­
te,52 ki so jih v veliki meri posredovali dubrovniški trgovci in dovažali dubrov-
niški pomorci. V to trgovino so začeli, dalje, ob istem času posegati na veliko 
florentinski, genovski, beneški pa tudi flandrijski in celo angleški trgovci.53 
Vsi ti trgovci so prodajali kože na kredit pod ugodnejšimi pogoji. Če so 
bili doslej precej nasplošno uveljavljeni v praksi kreditni roki za čas treh 
5 0 Kot primer naj navedemo družbo. Leta 1522 so faneški meščani Konstantin in Firman, sinova 
Kerubina Firmana, ter Gentil, nečak mojstra Donata, ustanovili družbo za trgovanje z lesom, železom, 
voskom, kožami in drugim blagom za štiri leta (>. . . fecerunt insimul et adinvieem societatem ad 
exercitium lignaminum, ferrorum, cerarum et coriorum et aliarum rerum et ad usum bone societatis 
duraturus per quatuor annos proxime futuros.« — ASFa, not. knj. A. Fusconi K f 218 — 1522 jun. 28.). 
Leta 1542 pa je Vineenc Buratelli za račun Alojzija Marenze prodal 100 kož poleg tega pa še štiri 
poveze železa, narejenega po breseiansko in štiri barile medu za svoj račun. — ASP. not. kni . 
B. Fattori 20/55 f 525 — 1542 dec. 23. 
5 1 Prim. ASP, not. knj. B. Fattori 20/22 ( 235' — 1537 Jan. 7; 20/28 — 1537 april 30, jun. 28 in 
30, jul. 17 in 28, avg. 2 in 8, sept. 19; 20/30 — 1540 okt. 15; 20/36 f 113' bis — 1543 jul. 30. f 147 — 
1543 avg. 14; ASA, not. knj. J. B. Alberici n» 233 f 62 — 1542 april 6, n° 233 f 31 — 1543 marec 8; 
n° 243 f 265 — 1554 nov. 12. Druge podatke glej še pod op. 53. 
5 2 ASA, not. knj. J. B. Alberici n° 247 f 69' — 1541 jul 14 (coria de Gretia); n» 233 f 62 — 
1542 april 6, f 74 — 1542 maj 17, f 75 — 1542 maj 17, f 80' — 1542 maj 25; n° 230 f 182 — 1544 iun. 9; 
n» 235 f 327 — 1545 jun. 30. 
" Prim. ASP, not. knj. B. Fattoli 20/37 f 219 bis — 1543 sept. 17, f 321 bis — 1543 nov. 9- isti 
20/34 f 68', 190', 234', 267, 275, 286', 293, 294', 298' 299', 306', 313', 362', 363, 367, 383, 395', 403, 422, 
440, 445, 449', 523', 623; dalje še isti 20/35, 20/36, 20A7, 20/38 (tudi v zvezi z našimi trgovci): isti 20/36 
f 143, 143', 144'; ASA, not. knj. J . B. Alberici n° 233 f 6Г — 1542 april 6, f 62 — 1542 april 6; n° 230 f 
26 — 1544 febr. 9, f 182 — 1544 jun. 9. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 101 
mesecev, so oni dajali kože na kredit na petmesečni rok. Ta sprememba v 
plačilni praksi kreditov ni dosti pomenila, bil pa je ta ukrep vendar zelo 
važen psihološki moment. S plačilom kreditnih vsot za kupljene kože je bilo 
po mojih izračunih namreč približno takole. Točnih, to je, ob poteku 
roka plačanih kreditiranih vsot za prodane kože je bilo zelo malo, morda 
dober odstotek vseh zadolžnic. V času enega leta po poteku roka so plačali 
in kasirali približno do 50 odstotkov dolgov v kreditni trgovini s kožami. V 
štirih do petih letih po poteku roka se je ta odstotek dvignil na okoli 70—80 
odstotkov. Znani pa so tudi primeri, da so dolg iz te kreditne trgovine po­
ravnali dolžniki šele po osmih in več letih. Na drugi strani pa so bili precej 
pogosti tudi primeri, da so bili posamezni trgovci že v enem letu skoraj 100 % 
izplačani. Vendar je ostalo kakih 30—20 odstotkov kreditnih poslov za kože 
neporavnanih v škodo trgovca-upanika.5 4 Ta izračun naj služi zopet kot ilu­
stracija kako dolgo je ležal trgovski kapital posameznih trgovcev iz sloven­
skih dežel brez kroženja oziroma kolikšen del ga dolžniki niso nikdar poT 
ravnali, kar kaže kako velike dobičke je morala dajati trgovina s kožami, 
da se jim je z njimi še vedno splačalo trgovati. 
Med vzroki, da se je tranzitna trgovina s kožami izmikala iz rok trgovcev 
v slovenskih deželah, pa je vendarle najpomembnejši bil ta, da se je zače­
njal promet s kožami preusmerjati na druge poti, zlasti na pot prek Bosne 
v Dubrovnik, kar je med drugim povezovati s konsolidacijo razmer turške 
oblasti in težnjami paš v Bosni. Prve pojave tega premika v trgovini s ko­
žami lahko zasledimo že proti koncu 30 let. Sredi 40 let pa se trgovci na 
slovenskih tleh že močno pritožujejo, da se trgovina s kožami preusmerja 
prek Hrvatske oziroma po Bosni v Dubrovnik.5 5 Isti proces je ugotovil po 
graških virih tudi tamkajšnji univerzitetni profesor O. Pickl, vendar ga je 
postavljal za približno desetletje pozneje v leto 1555.56 Preokret, k i ' ga po­
stavljam že v čas okoli leta 1545, se kaže tudi v tem, da se po tem letu 
v virih v Pesaru ne omenjajo več trgovci s kožami iz slovenskega ozemlja, ki 
so dotlej trgovali v Markah. Isto nam kažejo namreč tudi doslej znani viri 
za Ancono.57 
Ta sprememba v tranzitni trgovini s kožami je prizadela trgovino na 
slovenskih tleh z več vidikov. V markežanskih mestih so trgovino s kožami 
za svoj račun povsem prevzeli tamkajšnji trgovci, ki so šli v to smer zopet 
že nekaj let pred 1545. letom. S tem so trgovcem iz slovenskih dežel zapirali 
tržišče na italijanski strani. Na drugi strani pa je zavoljo prenosa tranzitne 
trgovine s kožami na druge poti trpela trgovina na slovenskih tleh tudi za­
voljo tega, ker je na nove poti vsaj deloma prehajala tudi tranzitna trgovina 
iz Italije proti ogrskim deželam, ki so jo doslej v zvezi s trgovino s kožami 
prav tako deloma obvladovali tudi trgovci na našem ozemlju. Promet z bla­
gom je namreč praviloma po pravilu »protivožnje« v obe smeri potekal po 
5 4 Pri zadolžnicah so notarji ob pričah in po naročilu upnika zapisovali dan plačila ali pa so 
listino enostavno prečrtali ali prekrižali, ko je bil dolg iz kreditne trgovine poravnan. Sledil sem tem 
zaznambam pri zadolžnicah za vsakega trgovca posebej in izračunal odstotke plačil po letih. Zgornja 
razmerja predstavljajo približno povprečje. 
ss Prim. AS, Stan. a. F 207 f 785 — 1544 april 28; oceno dela O. Pickla v ZC 25 (1971), str. 508 si. 
5 6 O. Pickl, Die Auswirkungen, o. c , str. 93 si., 114, 126. 
5 7 Z letom 1545 v Pesaru prenehajo vesti o tej trgovini, tega leta pa je promet s kožami padel le 
na dobrih 1110 kož. Tudi v Anconi notar J. B. Alberici vsebuje podatke o trgovini s kožami le do 
leta 1545, poznejše knjige teh podatkov nimajo. 
1 0 2 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
istih poteh. S tem se ni trgala samo ena važnih gospodarskih vezi med slo­
venskimi in italijanskimi deželami, marveč je to negativno vplivalo tudi na 
obseg trgovine slovenskih dežel z Italijo nasploh.58 
Po tem prenosu trgovine s kožami med ogrskimi in italijanskimi deže­
lami na druge poti in po njenem upadu prek slovenskega ozemlja, je poslej 
ostala za tranzitni promet prek slovenskega ozemlja samo še druga pomembna 
veja tranzitne trgovine med temi deželami, trgovina z živino, z govedom, ki 
se je usmerjala zlasti na beneško ozemlje, še posebej v Benetke, po skoraj 
istih poteh kakor trgovina s kožami.59 Iz ogrskih tržišč za živino, ki je pri­
hajala v veliki meri iz Puste, — a ta tržišča so bila ista kakor za kože — 
so po poteh prek Pečuha (Pécs), Sigeta, Kaniže ali Legrada gonili živino ali 
po poti v smeri proti Zagrebu, dalje po dolini reke Krke, na Lož, prek Po­
stojne in Gorice v Italijo, ali pa po poti čez Ptuj, Celje, Vransko, Ljubljano, 
Postojno in Gorico na beneško ozemlje. Toda na to pot se je vezala pri Ptuju 
tudi pot, ki je šla od Segedina in Stolnega Beograda (Székesfehérvâr) na Vesz-
prém, Billege, Tiirje, Vasvâr, Râkos, Mursko Soboto (Morezambott) in prek 
Mure na Ptuj. Ob tej poti so na slovenskih tleh plačevali mitnino za živino 
v Murski Soboti, na prehodu čez Muro, v Ptuju, na mostu čez Dravo pri 
Ptuju, v Slovenski Bistrici, Celju, Vranskem, Podpeči, Ljubljani, pri Vrhniki 
(Tunda), v Planini, Landolu in v Gorici. Višina mitnine se je gibala na po­
stajah od 1 baca oziroma pol krajcarja (cerantano) do 2 bacov oziroma enega 
krajcarja za vsakega vola (per bo). Toda v Ljubljani so morali za sto volov 
ene vrste (bovi tersi) plačati 16 dukatov, a od sto velikih volov 20 dukatov, 
a v Gorici od vsakih 40 dukatov vrednosti volov po 1 dukat.6 0 
Tudi v tej tranzitni trgovini z živino so bili poleg italijanskih trgovcev, 
zlasti beneškega in bergamaškega izvora, v veliki meri udeleženi trgovci iz 
slovenskih dežel. Del italijanskih trgovcev se je zavoljo te trgovine tudi na­
seljeval v središča te trgovine, v Ptuj in Ljublajno, in pridobival tam me­
ščanske pravice. Veliki kapitali, ki so jih že konec XV. stoletja nakopičili ne­
kateri ptujski meščani (Henrik in Peter Meichsner, Janž Thumer, Ladislav 
Swetkowitz), izvirajo nedvomno tudi iz te trgovine.81 Ljubljanski trgovec 
Peter Samardo je samo leta 1518 izvozil v Italijo okoli 3000 volov s posebnim 
spremnim pismom deželnih oblasti.62 Tudi po upadu tranzitne trgovine s 
kožami so imeli zlasti ptujski in ljubljanski trgovci večino trgovine z živino 
še naprej v svojih rokah. Med njimi pa jih je bilo precej tudi iz Italije, ki 
so postali meščani v obeh mestih (Moffette, Moscon, Martinengo idr.). Tako 
so bili največji trgovci z živino iz Ptuja in Ljubljane še leta 1564 na naklad-
niškem uradu v Ljubljani dolžni velike vsote za neplačane prometne pri­
stojbine. Peter Valentin, meščan v Ptuju, imenovan tudi Peter Olasz ali Peter 
5 8 Okoli leta 1550 naj bi šlo prek slovenskih dežel v Italijo okoli 10.000 tovorov kož (glej op. 34). 
Če vzamemo, da je leta 1544 šlo v 4 W mesecih čez ljubljanski nakladniški urad okoli 1060 tovorov kož 
(J . Zontar, Drobec registra ljubljanskega nakladniškega urada iz leta 1544, Kronika 16 (1968), str. 32), 
je zgornja ocena precej blizu resnice. To pa v tem času pomeni, da so trgovci na Slovenskem iz­
gubljali vsaj velik del, če že ne ves promet od teh okoli 20.000 tovorov zelo donosnega blaga tranzitne 
trgovine v obe smeri med italijanskimi in ogrskimi deželami. 
5 9 O. Pickl, Die Auswirkungen o. c , str. 96, op. 81. 
» Prim. Kardos Tibor v Szazadok 85/3-4 (1951), Budapest 1952, str. 438 in 442 (podatke mi je 
posredoval prof. Vilko Novak, za kar se mu tudi tu najlepše zahvaljujem); J. Zontar, Vloga Kranja 
v blagovnem prometu v teku stoletij (do 19. veka) Zbornik ob 900-letnici Kranja, 1964, str. 157 si. 
6 1 O. Pickl, Die Auswirkungen o. c , str. 76 si. 
6 2 J . Zontar, Vloga Kranja o. c , str. 158. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 103 
Italiener, ki je dal v predhodnih 20 letih mitnicam okoli 360.000 goldinarjev 
mitninskih pristojbin na poteh od Ogrske do Italije, je bil tega leta dolžan 
nakladniškemu uradu 8596 goldinarjev, Ivan Jakob Moffette iz Ptuja pa 3165 
goldinarjev. Andrej Forest in Franc Moscon, oba meščana v Ljubljani, 1379 
oziroma 566 goldinarjev; Bernard Muerlackho iz Gorice pa 292 goldinarjev. 
Leta 1568 pa so bili dohodki nakladniškega urada v Ljubljani od trgovine 
z živino 16.254 goldinarjev.63 
Po tem letu pa je trgovina z živino nenadoma upadla in v letih 1570 
ter 1571 so znašali dohodki nakladniškega urada komaj še okoli 40 od­
stotkov prejšnjih. Vzrok za ta nenadni padec je iskati v posledicah vojne 
po padcu Sigeta, turški osvojitvi ogrskega ozemlja južno od Blatnega jezera 
in podreditve Stolnega Beograda (Székesfehérvâr), kjer so bila doslej pogla­
vitna tržišča za živino, namenjeno v Italijo. Tržišča te trgovine so se tedaj 
prenesla na ozemlje severno od Blatnega jezera proti Donavi. Ljubljanski in 
ptujski trgovci z živino niso zmogli novega stanja preusmeriti sebi v korist. 
Tranzitna trgovina z živino, ki so jo doslej obvladali, imajoč celo pravico 
predkupa na ogrskih trgih (Ptuj), jim je uhajala iz rok. Mnogi trgovci z 
živino italijanskega izvora, med njimi tudi nam že znani Peter Valentin, so 
tedaj zapustili Ptuj. Namesto njih se je polastila te trgovine grupa beneških 
trgovcev, združenih v »Compagnia del partido della beccaria«. V aprilu leta 
1572 je dal nadvojvoda Kari družabnikom te družbe s posebnim privilegijem 
monopolne pravice za nakup živine na ogrskih trgih. Stanje se ni v ničemer 
spremnilo, ko je leta 1577 prevzela oskrbo lagunskega mesta nova skupina 
beneških trgovcev in je od leta 1577—1597 (s presledkom 1587—1593) kot po­
glavitni nakupovalec živine za družbo nastopal Luka Bazin (Wazin), ki je 
bil sicer ptujski meščan, a Benečan po rodu.6 4 Zopet so torej pr i deželnem 
knezu prevladali — kakor že večkrat prej ob vprašanjih prometnih pristoj­
bin, ki jih je zaradi dohodkov poviševal — fiskalni in kameralistični interesi 
nad starimi mestnimi privilegiji. Ta protekcionaški ukrep je takoj oživil 
trgovino z živino, ki se je v velikih krdelih gonila prek slovenskega ozemlja, 
po postonjski in ljubljanski poti, še tja do konca XVI. stoletja, ko se je za­
čela prenašati na druge poti. 
Zgoraj omenjena družba oziroma njeni družabniki so torej poslej obvla­
dovali s svojimi premočnimi kapitali (dajali so prometne pristojbine celo 
vnaprej, na ogrskih tržiščih so plačevali živino v gotovini) tranzitno trgo­
vino z živino prek slovenskih dežel; postala je popolen monopol Beneča­
nov.65 Slovenske dežele niso bile udeležene pri njej od tega časa dalje v ob­
ravnavanem obdobju drugače, kakor da so dajale goniče, travnike, po ka­
terih se je proti Italiji gonjena živina pasla in pa gostinske usluge. 
Po tej spremembi so slovenske dežele izgubile pred začetkom zadnje 
četrtine XVI. stoletja še drugo vejo za svoje gospodarstvo izredno pomemb­
ne tranzitne trgovine iz ogrskih dežel proti Italiji, ponehavali pa so zavoljo 
tega in drugih vzrokov (plačevanje živine v gotovini) tudi poživljajoči to-
0 O. Pickl, Die Auswirkungen o. c , str. 96 si. • 
6 4 Prav tam, str. 104. 
6 5 Z uvozom živine v Benetke, ki je v času monopolne obvlade trgovine v ogrskih deželah dosegel 
tudi število 20.000 do 50.000 glav (glej O. Pickl), je razložiti sorazmerno malo podatkov o trgovini s ko­
žami iz naših dežel v Benetke. Kože so Benečani dobavljali v veliki meri s kupljeno živino. Na podlagi 
tega in že doslej znanih količin kož v markižanskih mestih sodimo, da je večina tranzitne trgovine 
s kožami prek slovenskih dežel šla v Marke. 
104 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
kovi tranzitne trgovine z italijanskim blagom v obratni smeri iz Italije proti 
vzhodu.66 Le desetletje pozneje so doživljale tudi fužine na slovenskih tleh, 
zlasti še na Kranjskem, velik upad proizvodnje in padale v težave. Gospo­
darstvo v slovenskih deželah, zlasti njegov neagrarni del, je šlo počasi proti 
krizi, ki ga je zajela ob koncu XVI. in v začetku XVII. stoletja. Pospeševali 
so ta razvoj trgovci iz italijanskih dežel, zlasti beneških, ki so (sicer že od 
srede XVI. stoletja) posegali v trgovino z blagom, proizvedenim na sloven­
skih tleh, kot npr. z železom in železnimi proizvodi, živim srebrom itd., in 
dobivali za to trgovino pr i deželnem knezu — a tudi za uvoz italijanskega 
blaga — različne pravice (apalto). Razvoj v smeri depresije so še poglab­
ljala velika davčna bremena, povezana z organizacijo in vzdrževanjem voj­
ne krajine, delni prenos trgovine z živino iz slovenskih dežel na hrvatske poti 
prek ozemlja grofov Zrinjskih na Bakar, Bakarac in Senj, uveljavljanje poti 
prek Bozna, Brenerja in Tirolske v smeri proti Dunaju 6 7 za italijansko blago, 
povečane vloge poti prek Bosne in splitske »skele«, ki je pridobivala na po­
menu zavoljo povezav turškega zaledja z dalmatinsko obalo pod beneško 
oblastjo in ki je močno konkurirala tudi trgovini Dubrovnika.6 8 Vojna s 
Turki pO bitki pri Sisku, devalvacija denarja in počasno uveljavljanje revo­
lucije cen so gospodarsko dogajanje v smeri krize še pospeševali. Po dolgem 
obdobju konjunkture so slovenske dežele ob koncu obravnavanega obdobja 
padle v krizo, ki se je raztegnila še v prva desetletja XVII. stoletja (Kipper-
und Wipperzeit). 
S tranzitno trgovino prek slovenskega ozemlja med italijanskimi in ogr­
skimi deželami in obratno je povezovati številne razvojne tendence na naših 
tleh. Z njo je bil, kakor že rečeno, najtesneje vezan v veliki meri celotni tok 
trgovine na Slovenskem v obravnavanem obdobju, prav tako pa nove oblike 
poslovne tehnike in mišljenja, ki se tedaj kažejo in uveljavljajo med trgovci. 
Blagovno-denarni odnosi so se v tem obdobju v tolikšni meri okrepili kakor 
še nikoli poprej in z njimi je možno razložiti številna družbena nasprotja 
in razredni boj 16. stoletja, ki se kažejo zlasti v kmečkih uporih in refor­
maciji. 
S to trgovino so se v rokah meščanov, zlasti ljubljanskih in ptujskih, na 
slovenskem ozemlju nakopičili za tisti čas zelo veliki trgovski kapitali, a z 
njimi so se že močno uveljavljali elementi zgodnjega kapitalizma. Doslej je 
v naši historiografiji prevladovalo prepričanje, da so trgovci v slovenskih de­
želah, kolikor so nakopičili trgovske kapitale, le-te pretežno vlagali v nakup 
zemljiške posesti in tudi v nakup plemiških naslovov, torej skušali z njimi 
preiti med plemstvo, med »gospodo«. Toda dejstvo je, ki je danes že v veliki 
meri dokazljivo,69 da so trgovci od konca XV. in zlasti od začetka XVI. sto­
letja dalje pa vse do nastopajoče krize od 70 let tega stoletja dalje zavestno 
6 6 O. Pickl, Die Auswirkungen o. c , str. 113. 
6 7 Prav tam, str. 114. 
a J. Tađić, Ekonomsko jedinstvo Balkana i Sredozemlja u XVI veku, ZČ 19—20 (1965/66), str. 204. 
6 9 Problem sem s študenti seminarja obravnaval v študijskem letu 1971/2 in pripravljam o njem 
posebno razpravo. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 1 0 5 
in na veliko vlagali nakopičeni trgovski kapital v proizvodnjo, ne samb v 
agrarno, marveč sprva v večji meri tudi v neagrarno proizvodnjo. 
Skoraj vsi veliki trgovci, ki so se vključevali v trgovino na velike raz­
dalje proti Italiji in ki jih v razpravi omenjamo, so se vključevali ali v za­
ložniške posle ali so postajali lastniki ali delničarji fužin in rudnikov ali 
lastniki raznih novih zvrsti neagrarne proizvodnje, ki so se tedaj uveljavljale 
na slovenskih tleh (in ki so jih deloma spoznavali v Italiji), celo tudi manu-
faktur, ki so tedaj nastajale na slovenskih tleh. Že ko sem pred desetletji 
pisal o gospodarskih in družbenih osnovah reformacije na Slovenskem, sem 
nekako bolj v »ihti« kakor pa podprt z dokazi trdil, da so nekatera sicer v 
zgodovinopisju že znana podjetja delala na manufakturni osnovi,' bila torej 
manufakture.7 0 Trditev, ki je tedaj doživela ostro zavrnitev (pa tudi marsi­
katere druge, ki pa so bile že kmalu nato sprejete tudi v besedilih kritikov), 
je danes mogoče dokazovati. Vzemimo za primer ljubljansko steklarno, ki je 
bila prva na Kranjskem in katere lastniki so bili ljubljanski meščani: naj­
prej Franc Cathani in Andrej Dolenik (do leta 1541), nato Vid Khisl in Janž 
Weilhamer, a končno Vidov sin Janž Khisl, ki si je še leta 1572 pridobil 
monopolne pravice za svojo steklarno. Leta 1526 sta prva dva lastnika, ki 
sta steklarno ustanavljala, dobila za »glösser prennung zu Laybach«, kakor 
jo vir imenuje, popolen monopol za steklarsko proizvodnjo na beneški način 
v deželi za dobo dvajsetih let.71 Po podatkih, ki jih navaja A. Gasparetto, je 
v ljubljanski steklarni od leta 1526 do 1547 delalo kar 14 muranskih moj­
strov steklarjev.72 Lahko si zamišljamo, da vsak mojster-steklar ni delal v 
Ljubljani zgolj po eno ali dve leti, temveč jih imamo v steklarni hkrati po 
večje število, kar nedvomno kaže na večjo proizvodnjo. Še bolj se prepri­
čamo o večji proizvodnji in tudi o večjem številu v steklarni zaposlenih ljudi 
iz pogodbe, s katero je Cathani (Captanio), ki se označuje kot »mercator 
et civis« Ljubljane, kupil v Pesaru od beneškega trgovca in lastnika steklarne 
Sebastijana Ansoino 105 miliarijev (okoli 50 ton) pepelike (»cineris ad fa­
ciendum vitros«) za 1100 zlatih dukatov. Rok dobave je bil eno leto, a vsa 
količina za steklarno važne surovine, ki so jo tedaj na veliko proizvajali na 
ozemlju dukata Urbino, naj bi se prek morja pripeljala v Trst v treh pre­
vozih.73 Naj poudarimo, da je velik del trgovcev iz Pesara, ki so trgovali 
s kožami, dobavljanih s strani trgovcev iz slovenskih dežel, doma, tudi v 
zameno za prodane, kože, kupoval pepeliko, gvado, to je oblajst oziroma 
silino, ki je služil kot surovina za barvilo, dalje velike množine olja, vina 
in celo žita, da je s tem blagom zalagal trgovce iz slovenskih dežel. Iz zgor­
njih treh podatkov nedvomno sledi, da je steklarna vendarle morala delati 
v neki manufakturni obliki in da so v XVI. stoletju manufakture na slo­
venskih tleh obstajale. Podobne podatke bi verjetno mogli najti — o tem 
sem prepričan •— tudi za Khislove delavnice na Fužinah pri Ljubljani. Za 
njegovo fužino vemo, da je proizvajala železne krogle za topove, ki so jih 
prodajali v Neapeljskem kraljestvu v Bariju.74 Korigirati bo torej treba do-
7 0 F. Gestrin, Družbeni razredi na Slovenskem in reformacija, Drugi Trubarjev zbornik, 1952, 
str. 15 si. 
7 1 Arhiv Dvorne komore na Dunaju — Gedenkbuch 27 (1526—1528) f 28' do 29 — 1526 marec 8. 
Podatek mi je posredoval prof. Božo Otorepec, za kar se mu tudi tu najlepše zahvaljujem. 
7 2 A. Gasparetto, Il vetro di Murano dalle origini ad oggi, Venezia 1958, str. 106 si. 
7 3 ASP, not. knj. M. Milioni t 50 si. — 1527 sept. 16. 
7 4 F. Gestrin, Mitninske knjige o. c , str. 65. 
106 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
slej uveljavljeno mnenje in pojave zgodnjega 'kapitalizma na naš i t tleh 
poglobljeno proučiti in spremeniti med drugim tudi gledanje na predstav­
nike zgodnjega kapitalizma v slovenskih deželah in jim dati tisto mesto, ki 
jim v zgodovini tega obdobja gre. 
Z vsem tem razvojem, tudi trgovine kot pomembne gospodarske panoge 
tistega časa, moremo v veliki meri povezovati družbeni, politični in kulturni 
razvoj tega obdobja na Slovenskem. Poudarili bi tu predvsem posamezne 
sočasnosti dogajanja, ne da bi se spuščali v opisovanje in dokazovanje, tem­
bolj ker za vsako teh zvez ni pričakovati neposrednih, pisanih virov, a ven­
dar bi njihovi resničnosti težko oporekali. 
V času ko so italijanski trgovci obvladovali trgovino s kožami v Italiji 
in posegali zavoljo nje (med drugim) na slovensko ozemlje ter je ta trgovina 
dosegala enega svojih viškov (okoli 1523/4), je rasel odpor proti temu med 
»domačimi« trgovci. Tako so se leta 1526 kranjska mesta in trgi pri deželnem 
knezu pritožila proti nastalemu stanju in so ugotavljala, da so deželo pred 
kratkim preplavili številni tuji trgovci in da le-ti prevzemajo trgovino do­
mačinom. Posebej so poleg nemških nastopila proti italijanskim trgovcem, 
ki da pred tem časom niso nikdar prišli dalj kakor do deželnoknežjih mest 
ob morju in do Gorice, a da sedaj prodirajo v deželo in trgujejo vse do Ptuja 
in Ogrske, na Koroško in še naprej. Pri tem so poudarjala, da zavoljo tega 
uhaja kapital iz dežele in da obstaja nevarnost propada še za tiste »do­
mače« trgovce, ki sedaj še vztrajajo.75 S tem stanjem so se ustvarjale osnove 
za širjenje reformacije med meščani. V času pa, ko so začeli trgovci iz 
slovenskih dežel v 40 letih izgubljati trgovino s kožami iz svojih rok, se 
začenja meščanstvo masovno odločati za reformacijo v znak odpora med 
drugim tudi proti fiskalni politiki deželnega kneza in njegovi podpori »tu­
jim« trgovcem. Po začetku 70 let, ko so slovenske dežele izgubljale še drugo 
važno vejo tranzitne trgovine iz ogrskih dežel proti Italiji in ko je v gospo­
darstvu naraščala krizna situacija, se protestantsko meščanstvo, gospodar­
sko oslabljeno po višku reformacije ni moglo več upirati protireformacijske-
mu pritisku in se je v boju med mestom in vasjo, kjer dobe podporo dežel­
nega kneza le-temu versko podredilo.76 Razvojne črte trgovine proti Italiji so 
v zvezi s celotnim naraščanjem blagovno-denarnih odnosov in zaostrovanja 
nasprotij méd mestom in vasjo pomemben vzrok tudi za kmečke upore tega 
stoletja in zlasti za upor slovenskih kmetov v hrvatsko-slovenskem uporu le­
ta 1572/3.77 
Brez italijanskega vpliva, povezanega z neposrednimi gospodarskimi vez­
mi se med tedanjo družbeno duhovno elito na Slovenskem ne bi v toliki 
meri uveljavljalo humanistično mišljenje, čeprav je pr i tem širjenju igrala 
važno vlogo tudi dunajska univerza, na kateri je študiralo veliko študentov 
iz slovenskih dežel. Prav tako pa se ne bi širili po slovenskih deželah ele­
menti renesančne umetnosti, čeprav ne toliko v velikih umetnostnih spome­
nikih, marveč v malih delih in predmetih celo vsakdanje uporabe. Ti dve 
področji takratnega življenja sta dosedaj še premalo proučeni in jim bo treba 
posvetiti večjo pozornost. 
7 5 F . Gestrin, Prispevek h gospodarski zgodovini Ptuja v prvi polovici 16. stoletja. ČZN n. 5. 5 
(1969), str. 233 si. 
7 6 F . Gestrin, Družbeni razredi o. c. 
7 7 Prim. F. Gestrin, Kmečka trgovina o. c. in isti, Boj za podeželsko trgovino o. c. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 107 
Prav tako je v prvih desetletjih razvoja reformacije na slovenskih tleh 
reformacijo povezovati z vplivi iz italijanskih dežel. Tako povezujem z njimi 
najstarejši sedaj znani podatek o začetkih reformacije na Kranjskem. Leta 
1521 je namreč duhovnik Avguštin Prygl, ki je dobil moravsko faro v oskrbo, 
.zagotavljal, da se bo z vso oblastjo apostolskega sedeža bil proti lutrovskim 
naukom.7 8 Ni pozabiti pr i tem, da se je Trubar šolal in dobil prve osnove 
protestantskih misli v Trstu pri škofu Bonomu. Prav tako ne, da so pri-
Tiajale prve protestantske knjige na slovensko ozemlje iz Italije (Benetk) in 
da je s tem povezovati prve deželnoknežje nastope proti reformaciji, ki ve­
ljajo tudi za slovenske dežele. Italijanski vpliv v reformaciji je verjetno iskati 
tudi v tem, da so ljubljanski meščani, ko so zahtevali po Trubarjevem od­
hodu na faro v Št. Jernej, naj se bere maša v slovenskem jeziku hkrati po­
udarjali, da se bere tudi maša v nemščini in italijanščini.79 Brez teh vplivov 
se ne bi k nam iz Italije širili tudi posamezni kulturni pojavi. Prepričani 
smo, da so ljubljanski piskači reformacijske dobe produkt ne samo vplivov 
reformacije, marveč tudi posledica povezav slovenskih dežel z Markami, kjer 
so se z glasbenimi korpusi že prej seznanjali. V Fanu je npr. že proti koncu 
XV. stoletja igral v tamkajšnjem mestnem »orkestru« tudi glasbenik iz Ljub­
ljane. To obliko glasbenega življenja so nato ljubljanski protestantski me­
ščani, povezani s trgovskimi stiki z Markami, prenesli v Ljubljano.80 Kot 
zadnji neposredni vpliv Italije na razvoj reformacije na slovenskih tleh 
moremo imeti vlogo Petra Pavla Vergerija ml. pri uveljavitvi latinice na­
mesto gotice v Trubarjevo in nato vse protestantsko knjižno delo na Slo­
venskem. Poslej šele so v reformaciji na Slovenskem povsem prevladali re­
formacijski vplivi nemških dežel. To pa se približno ujema s časom, ko so, 
kakor se zaenkrat zdi, s prenosom trgovine s kožami na druge poti upadle 
povezave med slovenskimi deželami in Markami v Italiji. 
Ob zaključku razprave bi rad poudaril še naslednji vtis, ki sem ga do­
bil ob proučevanju gospodarske zgodovine XVI. stoletja. Namreč, da je go­
spodarska kriza ob koncu XVI. stoletja hkrati z vsemi posledicami in pojavi, 
ki jo spremljajo, za daljši čas zaustavila razvoj na Slovenskem v smereh, 
ki so se v prejšnjih desetletjih uveljavljale in že močno kazale. Začasno je 
prenehal razvoj v smeri zgodnjega kapitalizma, zatrta je bila reformacija 
in z njo ustvarjena ugodna klima za kulturni razvoj na Slovenskem ter uni­
čeno vse ali skoraj vse, kar je reformacija slovenskemu ljudstvu — zamud­
niku prinesla; med drugim tudi že dovolj jasno izraženo etnično zavest, ki 
so jo izpričali naši reformatorji. Vsekakor bi mogli trditi, da je v vsem tem 
iskati vzroke, da se je slovensko narodno prebujenje — ki so mu prve osno­
ve že precej močno postavljali naši protestanti in kmečki upori — začenjalo 
šele v drugi polovici XVIII. stoletja. 
7 8 KALj 141/45 — 1521 maj 19: >De negocio meo ratione Morautsch hoc ex longa inter nos dispu-
tatione elicui ac elegi, quod ego omnino autoritatem sedis apostolicae observabo veneraborque contra 
Lutherianum morem.« Podatek mi je dal na razpolago asist. Primož Simonitti, za kar se mu najlepše 
zahvaljujem. 
' ' A. Svetina, Protestantizem v Ljubljani. Kulturnozgodovinske slike, 1952, str. 161. O tem vplivu 
glej za Ascoli Piceno delo G. Fabiani, Ascoli nel cinquecento I—II, Ascoli Piceno 1957/9, I, str. 168 
si in 179. 
8 0 F. Gestrin, Piskač Andrej iz Ljubljane (ok. leta 1472), MZ 7 (1971), str. 5 si. 
108 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
Z u s a m m e.n f a s s u n g 
DER HANDEL DER SLOWENISCHEN LÄNDER MIT ITALIEN IM 
AUSGEHENDEN MITTEALTER UND IM 16. JAHRHUNDERT 
In der behandelten Zeit nahmen die slowenischen Länder an dem von Süddeutseh-
land bis zur Balkanhalbinsel und dem Adriatischen Meer und vom Donaugebiet tief 
nach Italien reichendem Handelsaustausch teil. Als Handelsrichtung sehr wichtig und 
wenigstens für einen Teil des slowenischen Gebietes am wichtigsten war die Richtung 
NO—SW und umgekehrt, also die Verbindung slowenischer Gebiete mit italienischen. 
Schon seit Ende des 13. Jahrhunderts beteiligen sich die slowenischen Gebiete 
lebhaft am Handel mit den benachbarten Teilen Italiens und mit der Republik 
Venedig, im Anbruch des 15. Jahrhunderts und später setzt ein zunehmendes Vor­
dringen des Bürgertums und aller anderer am Handel mitbeteiligten gesellschaftlichen 
Faktoren der Adriaküste entlang nach Italien ein, von der Friaul bis Apulien. Udine, 
Venedig, Pesaro, Fano, Ancona, Recanati, Fermo und Lancieno waren die bedeutend­
sten Zielstädte dieses Handels. Im Zusammenhang mit dieser Rolle der märkischen 
Städte kam es zum Plan Ferdinand L, von Ancona und Pesaro über Triest 
und Rijeka, Ljubljana und Villach einen Verkehrsweg nach Holland zu schaffen. 
In dem angegebenen Zeitabschnitt kann man wenigstens in der hauptberuflichen 
Handelstätigkeit zwei Zeitabschnitte unterscheiden. Im ersten, fast bis Mitte des 
16. Jahrhunderts, spielten die Kaufleute aus slowenischen Ländern auch in den 
Hauptzweigen des Handels in Richtung Italien eine führende Rolle, trotz der Tatsache, 
dass sich bereits die Teilnahme der italienischen Kaufleute bemerkbar macht, die sich 
gerade wegen des Handels in slowenischen Städten (Ljubljana, Ptuj) niederlassen. 
Im zweiten Zeitabschnitt, bis zum Ende des 16. Jahrhunderts, insbesondere nach dem 
Jahr 1572, spielte das italienische Handelskapital eine zunehmende Rolle und ver­
drängte die slowenischen Kaufleute aus dem Transithandel und aus den übrigen 
wichtigsten Zweigen des Fernhandels. 
Eine Konkrete Vorstellung von Umfang und Technik dieses slowenisch-italieni­
schen Handels im ersten Zeitabschnitt ist aufgrund von Daten über den Transithandel 
mit Häuten und Vieh aus slowenischen Landteilen und aus Ungarn nach Italien 
möglich. Der Transithandel mit Häuten dauerte ungefähr bis zur Mitte des 16. Jahr­
hunderts, später wurde er auf andere Transitwege verlagert. Bei den Häuten handelte 
es sich vorwiegend um Ware aus ungarischen Ländern, Häute slowenischen Ursprungs, 
die selbstverständlich von den »Einheimischen« auch später noch verkauft wurden, 
bildeten 6 bis 9 % der Gesamtmenge. Aufschluss über die Menge der überschlagenen 
Güter gewähren die Daten über den Kredithandel mit Häuten von Ende des Mittel­
alters bis zur Mitte der vierziger Jahre des 16. Jahrhunderts in den Städten der Mark. 
In Pessaro allein wurden nach den bisher bekannten sehr lückenhaften Quellen in 
den Jahren 1498 bis 1548, mit dem Schwerpunkt in der Zeit von 1518 bis 1543, im 
Rahmen des Kredithandels zirca 400.000 Häute verkauft, in erster Linie Rinderhäute, 
deren Kreditwert 250.000 venezianische bzw. ungarische Goldstücke ausmachte. An 
diesem Handel waren zahlreiche Kaufleute aus Ptuj, Ljubljana, Triest aber auch aus 
Görz und Rijeka beteiligt, in erster Linie leiteten sie die Ware nach Italien weiter. 
In slowenischen Ländern entstanden verschiedene Techniken der Handelsgeschäfts­
führung, die bis zu jener Zeit in der Praxis auf slowenischem Boden unbekannt 
gewesen sind. Der Transithandel mit Vieh nach Italien, besonders nach Venedig, 
blieb bis zu den siebziger Jahren des 16. Jahrhunderts fest in den Händen der Kauf-
leute aus slowenischen Ländern (wobei die in slowenische Städte zugewanderten 
Italiener mitgerechnet sind). Nach dem Jahre 1572 wurde dieser Handel von Venedig 
bzw. einer Venezianischen Gesellschaft beherrscht. Mit dem Rückgang dieses Transit­
handelzweiges wurde auch der Transithandel mit italienischen Waren in Richtung 
Ungarn rückläufig. Der Anteil der slowenische Kaufleute am Fernhandel ging auch 
stark zurück, was zusammen mit zahlreichen anderen Ursachen, (dem Rückgang der 
Eisenhüttenproduktion, der Geldentwertung, der Fiskalpolitik des Landesfürsten) Ende 
des 16. Jahrhunderts die Wirtschaftskrisis mit herbeiführte. 
Es ist selbstverständlich, dass die Handelsbeziehungen slowenischer Länder mit 
Italien und die Entwicklung dieses Handels die wirtschaftliche, gesellschaftliche und 
kulturelle Entwicklung in Slowenien mitbeeinflusst haben. Diese Einflussnahme war 
so gross, dass es nötig sein wird, die üblichen Meinungen über das Geschehen in 
Slowenien in dieser Zeit teilweise zu revidieren. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975/1—2, s. 109—118 1 0 9 
V a s i l i j M e l i k 
SLOVENSKA POLITIKA V TAAFFEJEVI DOBI 
Referat na zborovanju slovenskih 
zgodovinarjev v Piranu okt. 1974 
Vlada grofa Edvarda Taaffeja je trajala od srede avgusta 1879 do 11. 
novembra 1893, torej dobrih štirinajst let, znatno več kot katerakoli druga 
avstrijska vlada. Po svoji osnovni usmerjenosti to ni bila vlada desnice, am­
pak naj bi »posredovala nad strankami in med strankami«, z nalogo, doseči 
»sporazum in spravo«.1 Toda nemška levica se je takoj postavila odločno 
proti vladi. Večino v parlamentu so dale Taaffeju desnica in nekatere sre­
dinske skupine. Kljub raznim premikom in spremembam je ostala ta podoba 
v bistvu enaka vse do konca. Ves ta čas.so Slovenci podpirali vlado in bili del 
vladne večine v parlamentu. V primerjavi s prejšnjimi časi, ko so prevla­
dovale nemške liberalne vlade in so bili Slovenci v opoziciji, je bila to veli­
kanska sprememba. 
Vladna večina je bila v začetku sestavljena predvsem iz treh klubov: 
poljskega, češkega in Hohenwartovega. Poljski klub je združeval vse poljske 
poslance, češki je združeval vse češke poslance, tako prevladujoče staročehe 
kot skromno zastopane mladočehe, ter konservativno staro češko veleposestvo. 
Hohenwartov klub je nosil uradno ime »klub desnega centra« in je zdru­
ževal prvotno nemške konservativne in klerikalne poslance, Slovence, istrske 
in dalmatinske Hrvate in Srbe ter del bukovinskih Romunov. Na Hohen­
wartov predlog so se vsi trije klubi še posebej povezali med seboj. Iz po 
petih predstavnikov vsakega kluba je bil sestavljen eksekutivni komite, svet 
petnajstorice, ki je vodil in koordiniral celotno politiko desnice.2 Ostra di­
sciplina je dala tej povezavi ime »železni obroč«. Vsak od treh klubov je 
štel leta 1879 po okrog 55 članov, skupnih 165 pa še ni zadostovalo za večino 
v poslanski zbornici, ki je imela 353 voljenih poslancev. Vlada je morala 
doseči še podporo drugih glasov in je stalno težila po neki »srednji stranki«. 
Od takih njenih podpornikov moramo omeniti tako imenovani Coroninijev 
klub, ki ga je v začetku osemdesetih let ustanovil goriški poslanec grof Franc 
Coronini in v katerem so bili italijanski primorski poslanci, pa tudi zastop­
niki moravskega veleposestva. Klub je hotel biti v sredi med desnico in levico 
ter je podpiral vlado vse do njenega konca.3 Večina nemških klerikalcev je 
leta 1881 zapustila Hohenwartov klub in ustanovila svoj klub centra, znan 
kot Liechtensteinov klub, ki pa je ostal v sklopu vladne desnice in železnega 
obroča. 
1 Gustav Kolmer: Parlament und Verfassung in Österreich, Dritter Band (1879—1885), Wien—Leipzig -
1905, str. 34. 
2 Prav tam, str. 10. 
3 Prav tam, str. 219. 
110 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 19?5 
Pri novih volitvah leta 1885 je desnica pridobila nekaj mandatov. Njeni 
šitrje klubi so šteli zdaj 178 članov in s tem pičlo večino v poslanski zbor­
nici.4 Na volitvah leta 1891 se je položaj v parlamentu močno spremenil,, 
predvsem zaradi zmage mladočehov nad staročehi. Železnega obroča in nje­
gove večine je bilo konec. Hohenwartov klub se je precej preuredil: dobil je 
ime »konservativni klub« in je povezoval večino nemških klerikalcev, Sloven­
ce, Hrvate, del bukovinskih Romunov in konservativno češko veleposestvo.5 
Vendar so člani kmalu začeli odpadati. Ob padcu Taaffejeve vlade so se raz­
cepili tudi Slovenci: šest jih je izstopilo iz Hohenwartovega kluba, sedem 
jih je ostalo v njem. 
V vsem tem času (1879—1893) desnica kot celota ni bila konservativna. 
To je bila koalicija nacionalnih meščanskih strank nenemških narodov z nem­
škimi klerikalci in konservativci. Ta koalicija je imela istega nasprotnika, 
nemški liberalni tabor, toda močno različne smotre in namene. Nacionalnim 
strankam je šlo za nacionalne pravice, nemškim klerikalcem zâ spremembo 
zakonodaje iz časa liberalnega parlamenta in liberalnih vlad. Taaffejeva vla­
da ni želela ustreči v celoti ne enim ne drugim željam. Tako je nastalo svoje­
vrstno stanje, polno protislovij. Vlada je izrabljala večino — večina je pod­
pirala vlado, ker ni hotela, da bi prišla na oblast spet nemška levica — 
nobena stranka ni dosegla, kar je želela. Vlada je nastopala v imenu spo­
razuma in sprave, toda nacionalna nasprotja so se v njenem času ostrila. 
Ob vsakršni koncesiji nenemškim narodom je zagnala nemška liberalna le­
vica vik in krik o slavizaciji monarhije, o preganjanju nemštva. 
Za Slovence se je položaj pod Taaffejem nedvomno popravil na Kranj­
skem; vlada je Kranjsko v nasprotju s prejšnjimi režimi priznala za deželo 
s slovensko večino. Izredno pomembno je bilo, da je bil za deželnega pred­
sednika na Kranjskem prvič (in zadnjič) imenovan Slovenec, Andrej Winkler^ 
ki je ostal na tem mestu dvanajst let (1880—1892). Winkler je bil po rodu 
z Goriškega, bil je na Goriškem državni uradnik, tudi deželni in državni po­
slanec v šestdesetih in sedemdesetih letih, sicer zvest pristaš vsakokratne 
vlade, a vendar vselej Slovenec, z velikimi zaslugami za uveljavljanje slo­
venščine v uradih. Kot deželni predsednik na Kranjskem je veliko napravil 
za slovensko poslovanje in za nastavljanje slovenskega uradništva. S slo­
venske strani so ga sicer mnogi dostikrat zelo kritizirali, vendar nam njegova 
celotno vlogo najbolj jasno kaže besno sovraštvo, ki ga je nemška stranka 
vseskozi čutila do njega. Vladna pomoč nemški stranki na Kranjskem je & 
Taaffejevo vlado ugasnila, vladni aparat ni več pomagal pri volitvah, urad-
ništvo ni bilo več siljeno v protislovensko glasovanje, število slovenskih urad­
nikov je naraščalo. Karieristi in lokalni veljaki so nemško stranko zapustili 
in se pridružili slovenski. Dnevnik, ki ga je nemška stranka izdajala v Ljub­
ljani (Laibacher Tagblatt), je leta 1880 nehal izhajati — nadomestil ga je 
skromen tednik (Laibacher Wochenblatt). Taaffejeva vlada sicer ni hotela 
predčasno razpustiti kranjskega deželnega zbora z nemško večino, ki je bil 
izvoljen v času najhujšega nemškega liberalnega pritiska 1877, kakor so to 
želeli Slovenci, tako da je do slovenske večine v deželnem zboru prišlo šele-
po volitvah 1883. Deželni glavarji so bili odtlej imenovani iz vrst slovenske^ 
4 Slovenec 12. okt. 1885. 
s Slovenec 11., 13., 14., 15. apr. 1891. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975- Ш 
večine — te navade ni imela dotlej nobena avstrijska vlada (z izjemo Hohen-
wartove). Mesta in trgi na Kranjskem so se politično slovenizirali. Tu so bile 
dotlej najhujše bitke med slovensko in nemško stranko. Zmaga v posameznih 
volilnih okrajih je bila dostikrat odvisna od par glasov, volitve 1873 in 1877 
pa so dale Nemcem popolno zmago. Razmerje glasov je bilo 1130 : 465 (1873) 
in 1090 : 560 (1877) v nemško korist. Zdaj se je položaj popolnoma spremenil. 
Že pri državnozborskih volitvah 1879, pod prehodno Stremayrovo vlado, ko 
je bil Taaffe notranji minister, so zmagali Slovenci v vseh treh volilnih 
okrajih s 1000 : 820 glasovi. Pri naslednjih volitvah je padlo število nemških 
glasov na 221 (1883), po volitvah leta 1885 pa so se Nemci s svojimi kandida­
turami v mestni kuriji omejili na kočevski volilni okraj, ki so jim ga Slovenci 
(z izjemo 1887) .prepuščali brez boja. Tudi v kmečki kuriji, kjer je v času 
nemškega liberalnega pritiska glasovalo za nemško stranko nad 10 % volilnih 
mož, je zdaj število nemških volilcev usahnilo. Po letu 1885 nemških kandi­
datov v kmečki kuriji ni bilo več. Ostala pa je v nemški posesti veleposest­
niška kurija, tudi so ohranili Nemci svojo gospodarsko moč v deželi. Tudi 
statistika občevalnega jezika nam kaže del tega, za Slovence ugodnega pro­
cesa v Taaffejevi dobi. Število Nemcev na Kranjskem je padlo od leta 1880 
do 1890 za pol odstotka (od 6,1 % na 5,6%), v Ljubljani od 21 % na 17%. 
Na Štajerskem in Koroškem se je sicer tudi več stvari spremenilo na 
bolje. Slovenski jezik si je pridobil to ali ono pravico, zlasti na Štajerskem. 
Namestnik štajerskega deželnega glavarja je bil od 1884 naprej imenovan iz 
vrst slovenskih poslancev, česar tudi ni dotlej delala nobena avstrijska vlada. 
Vendar pa do kakega bistvenega premika v položaju Slovencev na Štajer­
skem ali Koroškem ni prišlo. Pri volitvah so sicer Slovenci zdaj brez izjeme 
zmagovali v vseh kmečkih volilnih okrajih, ki so bili prej sporni, tudi tam, 
kjer je bil ta boj prej najtežji, v mariborskem in velikovškem. V mestni 
kuriji pa so ostali Nemci enaki gospodarji kot poprej. Število slovenskih 
volivcev v mestni kuriji je sicer poraslo in je znašalo večinoma okrog 2 0 % 
volilnih upravičencev. Zlasti ostri so bili boji v celjskem državnozborskem 
volilnem okraju, vendar zmage Slovenci niso mogli doseči. Na Koroškem so 
Slovenci razen ene edine izjeme (1884), ko so se (in niti ne s slabim uspehom) 
spustili v boj v Velikovcu, Pliberku in Železni Kapli, prepuščali mestno 
kurijo brez boja nemški stranki. Uradništvo na Štajerskem in še bolj na 
Koroškem je bilo pretežno nemško in je v svojem delovanju nastopalo veči­
noma protislovensko, čeprav ne več v vladnem imenu. Po statistiki občeval­
nega. jezika so imeli Nemci na Spodnjem Štajerskem večino v pomembnejših 
mestih in še v nekaj drugih občinah. Stanje, ki je bilo pred Taaffejem, se je 
nadaljevalo tudi pod Taaffejem. Še celo več: število občin, ki so imele nem­
ško večino, se je od leta 1880 do 1890 zvečalo od 18 na 22, delež slovenskega 
prebivalstva pa se je zmanjšal za en odstotek (od 89 % na 88 %). Še slabše 
je bilo na Koroškem: tu je na ozemlju Slovenske Koroške, kakor jo je omejil 
B. Grafenauer v Koroškem zborniku 1946, padel delež Slovencev v istem času 
za 3 odstotke (od 6 8 % na 65%). Pri tem p a ni šlo le za relativen padec, 
ampak je število Slovencev kljub porastu prebivalstva tudi absolutno padlo 
od 101.874 na 100.604.« 
6 Glej o vsem tem V. Melik: O razvoju slovenske nacionalno-politične zavesti 1861—1918 (Zgodo­
vinski časopis 24, 1970, str. 39—51). 
112 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX ,1975 
V času Taaffejeve vlade se Slovenci uradno za Zedinjeno Slovenijo niso 
nič več oglašali. Ta izločitev Zedinjene Slovenije iz narodnega programa je 
bila predvsem posledica ozirov na vlado, pa tudi na parlamentarne zavez­
nike. Zlasti v začetku velja naziranje, da se preveč ne sme zahtevati. Navajajo 
primer Čehov, ki so leta 1871 preveč zahtevali, pa je zato padla Hohen-
wartova vlada in niso dosegli ničesar. Namesto Zedinjene Slovenije so se 
postavljale od časa do časa nekatere nadomestne zahteve. Prva taka je bila 
zahteva po ustanovitvi višjega deželnega sodišča v Ljubljani, ki bi obsegalo 
slovenski del Štajerske in Koroške, celo Kranjsko in Primorsko. Ta zamisel 
se je pojavila takoj ob začetku Taaffejeve vlade leta 1879, proti koncu Taaffe-
jevega obdobja pa jo je sprejel 1. shod slovenskih in istrskih hrvatskih poslan­
cev 2. oktobra 1890, potem pa še kranjski deželni zbor 25. novembra Ì890. 
To je bilo v času, ko so dogodki okrog nemško-staročeškega sporazuma pri­
nesli precejšnjo razgibanost v slovensko politično ižvljenje in so se pojavljale 
težnje, da bi se moral podoben sporazum uveljaviti za dežele, kjer živijo 
Slovenci v manjšini. Druga, ne tako široka (ker se ni nanašala na vse 
Slovence), a še bolj pogosto ponavljajoča se zahteva je terjala poseben od­
delek namestništva v Mariboru ali Celju za slovenski del Štajerske. Kakor 
prva se tudi druga zahteva ni nikdar izpolnila. 
Zahteve po večjem upoštevanju slovenščine v uradih, na sodiščih in v 
šolah, ki so jih slovenski poslanci neprestano ponavljali-v dunajskem parla­
mentu, so prinesle nekaj Slovencem ugodnih resolucij državnega zbora, več 
ministrskih naredb, med katerimi naj posebej omenimo naredbo pravosodnega 
ministra Pražaka z dne 18. aprila 1882, ki je odrejala sprejem slovenskih 
vlog na sodiščih v območju višjega deželnega sodišča v Gradcu tudi v pri­
merih, če stranka obvlada nemški jezik, več konkretnih rešitev glede sloven­
skega učnega jezika v posameznih šolah, razne nastavitve slovenskih urad­
nikov itd. Vseh teh posameznih in postopnih koncesij niti ni bilo tako malo, 
kakor se velikokrat misli, niti niso bile nepomembne, gotovo pa je res, da se 
rešitvi slovenskega vprašanja in enakopravnosti slovenskega naroda in jezika 
še zdaleč niso približale. Zato je vse to zbujalo občutek pobiranja drobtinic, 
ki padajo z vladne mize, občutek zgrešene, drobtinčarske politike.7 Ta obču­
tek se ponavlja že od prvih let Taaffejeve vlade naprej. Od časa do časa 
so zahtevali odločnejšo politiko, izstop poslancev iz Hohenwartovega kluba, 
kritizirali vlado in parlamentarne zaveznike, češ da negativno vplivajo na 
slovensko politiko, zahtevali obnovo programa Zedinjene Slovenije. Na drugi 
strani pa so poudarjali, da zagovarjajo Slovenci Taaffejevo vlado samo »faute 
de mieux«, ker »vlada, katera utegne priti za Taaffejem, bode brž ko ne še 
veliko manj naklonjena slovenskemu življu, kakor dosedanja«, kakor se je 
izrazil Šuklje v kranjskem deželnem zboru.8 In to zadnje naziranje je vedno 
prevladalo. 
Če bi merili slovenski razvoj štirinajstletnega obdobja 1879—1893 samo 
po rezultatih bojev za politične zahteve ter enakopravnost slovenskega jezika 
v šoli, uradu in na sodišču, bi rezultat ne bil preveč razveseljiv. Prav tako 
je bil šibek gospodarski razvoj slovenskega ozemlja in ni bila preveč pozi­
tivna rast slovenske narodne zavesti na precejšnjem delu slovenskega ozemlja. 
7 Prim. Slovenski narod 5. febr. 1891. • ; ' " . . 
8 Obravnave deželnega zbora kranjskega 31, str. 327 (24. nov. 1890). • 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 113 
Močno drugačna in zelo pozitivna slika pa se nam pokaže, če primerjamo 
splošno razvojno stopnjo slovenskega naroda in njegove kulture v začetku 
in na koncu Taaf fejevegä ' obdobja. Slovensko časopisje ' je močno poraslo, 
prav tako je raslo število slovenskih organizacij na najrazličnejših področjih. 
Večala se je ustvarjalnost v kulturi in v znanosti. Zlasti od osemdesetih let 
naprej je Slovenska Matica vedno bolj prehajala na izdajanje pravih, origi­
nalnih slovenskih znanstvenih del. Letopis Matice ' Slovenske se je tedaj spre­
menil v zbornik izvirnih; znanstvenih razprav. Slovenska bibliografija za leto 
1879 je imela približno što ènot, bibliografija za leto 1893 pa trikrat več. 
Mohorjeva družba je leta 1875 presegla število 25.000 članov, leta 1891 pa jih 
je imela že več kòt'50.000. Na'koncu Taaffejevegd obdobja so Slovenci že 
povsem razvit narod z razplasteno družbo, z razvito kulturo, znanostjo in 
umetnostjo, z najrazličnejšimi gospodarskimi, političnimi, kulturnimi društvi 
in organizacijami, povsem izoblikovanim jezikom in strokovno terminologijo, 
skratka,' narod, ki ima sicer nešteto težav in problemov, ki mu nasprotniki 
še vedno'odrekajó enakopravnost,'ki še vedno nima docela slovenskih sred­
njih šol niti univerze,' ki je zato sicer velikokrat poln dvomov vase in pesi­
mizma, ki pa vendarle nedvomno in trdno obstaja in živi. 
Med Slovenci obstajata v vsem tem času dve stranki, delavska in meščan­
ska. Delavska je v tëh letih še skromna po številu pristašev in brez politične 
moči. Meščanska, tako imenovana »narodna stranka« govori v imenu ogromne 
večine Slovencev in "je edina, ki lahko nastopa v volilnem boju. V tej stranki 
so združeni tako liberalni kot klerikalni Slovenci, ki nastopajo na zunaj v 
znamenju sloge enotno in vodijo skupno politiko v dunajskem parlamentu 
in v deželnih zborih. Ob vsej slogi pa živita oba tabora, tako klerikalni kot 
liberalni, vsak svoje življenje. Vsak ima svoja glasila. Dočim je liberalni 
Slovenski narod starejši, dnevnik že od sedemdesetih let (1873), je postal 
klerikalni Slovenec dnevnik šele 1883. Od pokrajinskih glasil je pri maribor­
skem (Slovenski gospodar) in' celovškem (Mir, začel 1882) prevladovala kon­
servativna katoliška smer, pri goriškem (Soča) in tržaškem (Edinost) pâ libe­
ralna. V kulturnem življenju je bil liberalni tabor glede ustvarjalcev, kvali­
tete in časopisja mnogo močnejši. Po zasedbi vodilnih političnih mest sta si 
bila oba tabora približno enaka. Položaj po deželah je bil sicer različen, 
vendar je klerikalna smer izrazito ' prevladovala samo na Koroškem. 
V okviru sloge; so pristajali liberalci ria geslo »vse za vero, za dom, za 
cesarja«, ki je dobilo po - Bleiweisovi smrti še nekak poseben pomen kot 
simbol zvestobe Bleiweisû. Sprejemali so »krščansko« in tudi »katoliško pod­
lago«, sprejemali so' naziranje, da je katoličanstvo glavni steber narodne 
zavesti med Slovenci in da uničuje narodni napredek, kdor se postavlja 
»cerkvi in veri v nasprotje«.9 Poskušali so krčevito trdovratno plavati po 
sredi, kakor je zelo posrečeno zapisal Janko Kersnik.10 Zaradi takih stališč 
je že Prijatelj večkrat govoril o »skrivnih liberalcih«, Kermavner pa je zelo 
odločno trdil, da ne smemo govoriti o liberalcih ampak samo o kriptoliberal-' 
cih.11 Tako naziranje se mi zdi nekoliko pretirano. Izrazu' liberalci so se naši 
liberalci sicer res najrajši izogibali, zato so ga pa tem rajši v neštetih drobnih 
' Ivan Prijatelj: Janko Kersnik, njega delo in dobà, sešitek II. in III . , Ljubljana 1914, str. 311. 
10 Janko Kersnik: Zbrano delo. Peta knjiga, Ljubljana 1952, str. 216 (Pirhi). 
11 Dušan Kermavner: Slovenska politika v letih 1879 do 1895, Ljubljana 1966, str. 9—10. 
8 Zgodovinski časopis 
114 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
polemikah uporabljali njihovi klerikalni nasprotniki — drug za drugega pa 
so oboji točno vedeli, kaj so. 
O kaki kapitulaciji liberalnega tabora pred klerikalnim ne moremo go­
voriti. Uradni slogaški volilni proglasi sicer uporabljajo zgoraj omenjeno 
Bleiweisovo geslo »vse za vero, za dom, za cesarja«, ne kličejo pa na obrambo 
vere in cerkve in se bistveno razlikujejo od volilnih zahtev, ki jih postavlja 
Slovenec. Res je, da glasujejo tudi liberalci za konservativno reformo šolskega 
zakona leta 1883, vendar je pri tem treba poudariti, da ni šlo pri tem za 
domače liberalno-klerikalne odnose, ampak za koalicijo nemških klerikalcev 
in Slovanov v dunajskem parlamentu. To nam zelo jasno kaže diskusija 
v poslanski zbornici. Štajerski nemški liberalni poslanec Carneri je poudar­
jal, da je pravzaprav ogromna večina zbornice proti reformi, da so zanjo 
samo klerikalci in fevdalci, »Čehi in Slovenci so proti, in sicer iz naprednih 
razlogov; držijo pa jih v šahu z grožnjo, da bi klerikalci lahko odpadli, s 
tem pa bi se razsula sedanja večina«. Dalmatinski hrvatski poslanec, liberalni 
dr. Miho Klaić pa je deset dni zatem razlagal zadržanje slovanskih poslan­
cev, ki so se morali odločiti za tiste, ki so proti reformi, ali za tiste, ki so' za 
reformo. »Slo nam je za to, ali hočejo gospodje (ki so za reformo, V. M.) kaj 
malopridnega, kaj res škodljivega. Ker pa temu ni tako, smo se morali odlo­
čiti za one, ki so nam blizu predvsem po naši simpatiji in naših političnih 
interesih. Ti gospodje, ki hočejo to določbo, so poslanci iz nemških dežel, ki 
so, čeprav trdni Nemci, od časa, ko sedimo v tej visoki zbornici, - vselej po­
kazali razumevanje za naše upravičene narodnostne zahteve. Od časa, ko 
smo se prikazali v tej visoki zbornici, smo se postavili na stran teh gospodov 
in jim bili zvesti. Da zdaj v tem odločilnem trenutku držimo z njimi, se nam 
ne zdi samo stvar časti ampak tudi politična potreba.«12 Upoštevati moramo 
tudi to, da je bil zakon sam kompromis, ki še daleč ni odgovarjal vsem tež­
njam klerikalnega tabora. 
Tudi v času sloge je prihajalo med liberalnim in klerikalnim taborom od 
časa do časa do večjih ali manjših spopadov. Na marsikaterih volitvah so se 
pojavili proti uradnim kandidatom slogaškega vodstva protikandidati — proti 
uradnim kandidatom liberalne smeri klerikalni protikandidati, proti uradnim 
kandidatom klerikalne smeri liberalni protikandidati. Del teh kandidatur je 
bil pretežno osebnega značaja, volilni boj pa se je oprl tudi na liberalno-
klerikalna nasprotja, del pa je bil izrazito nazorskega značaja. Take volitve 
se pojavljajo že leta 1883, prevladujejo pa že na 'Kranjskem in na Goriškem 
leta 1889 in 1891. Liberalno-klerikalni spopadi so se kazali tudi v društvenem 
življenju, na primer pri Slovenski matici, kjer so leta 1886 nadvladali libe­
ralci, v razpravljanjih o znanosti in zlasti literaturi, v raznih polemikah, 
v Mahničevem pisanju itd. Kolikor bolj se bližamo devetdesetim letom, toliko 
pogostejši so postajali ti spopadi, ki so končno privedli do konstituiranja 
dveh strank. Oblik in izida tega boja pa najbrž ne moremo prav razumeti, 
če ne upoštevamo različnih nians v katoliškem taboru. Znaten del duhovščine 
je izrazito slogaško usmerjen in ne želi zapustiti skupne stranke, če ni k 
temu prisiljen — bodisi od odprtih, proticerkvenih, liberalnih nastopov z 
liberalne strani, bodisi od vedno hujšega pritiska z lastne, katoliške strani. 
1 2 Stenographische Protokolle über die Sitzungen des Hauses der Abgeordneten. IX. Session, str. 
10208 (Carneri 17. apr. 1883) in 10636 (Klaić 27 apr. 1883). 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 115 
Zdi se mi, da je Mahničev boj za ločitev duhov v veliki meri namenjen, prav 
tej skupini. Ravno tako se liberalci prav zaradi te katoliške skupine obotav­
ljajo z odkrito besedo. Na drugi strani gre zasluga za zmago klerikalizma 
novemu, mlademu katoliškemu gibanju, ki se je zavedalo važnosti socialnega 
vprašanja, novih možnosti parlamentarizma in demokracije, ki še je »v svoji 
politični akciji obleklo socialno, ljudsko«, da uporabimo Kermavnerjeve be­
sede,13 in zaradi tega tudi zmagalo nad liberalnim taborom, stranko meščan­
stva in bogatega kmeta, ki torej nikakor ni bilo več konservativno in je s 
staro, konservativno katoliško strujo, prevladujočo v sedemdesetih letih an 
v večini osemdesetih let, tudi marsikje prišlo v konflikt. Toda vrnimo se 
nazaj na glavni del Taaffejevega obdobja. 
Razen liberalno-klerikalnih konfliktov, o katerih smo govorili, se v tem 
času pojavljajo tudi drugi. Povezani so v glavnem z vprašanjem: ali po-
pustljivejša, bolj oportunistična politika do avstrijske vlade — ali bolj odloč­
na, radikalnejša politika. V letih 1883—1885 je bil to spor med slovensko 
vladno stranko na Kranjskem, tako imenovanimi elastikarji s Šukljetom na 
čelu, ter »radikalno stranko«. Ti in podobni spori so bili v tedanjem času v 
središču pozornosti, iz časovne oddaljenosti pa gledamo nanje precej drugače. 
Vsekakor so, prav ker se ponavljajo, izredno značilni za začarani krog, 
ki se je v njem vrtela slovenska politika odnosov do avstrijskega režima v 
vsem tem času, za dileme, ki jih ni znala razrešiti. Poudariti velja, da se 
nasprotja med oportunističnejšimi in med odločnejšimi v narodnostnem oziru 
nikakor ne krijejo s konservativno-liberalnimi nasprotji. Tako kakor najdemo 
liberalce med najbolj vnetimi zagovorniki vladne politike, najdemo tudi 
klerikalce med najbolj odločnimi glasniki opozicijskih tendenc. Ponekod 
(vendar je tudi tu treba biti zelo previden) gre za razliko med slovensko 
politiko na Kranjskem, ki bolj teži k oportunizmu, in med politiko v drugih 
deželah. Posebej pa je treba opozoriti še na osebna nasprotja in osebne po­
vezave, ki igrajo na Slovenskem tudi v tem času dokaj opazno vlogo. 
Slovenska narodna stranka je v Taaffejevem obdobju precej izgubljala 
svojo nekdanjo trdnost. Vodstvo je postajalo vedno bolj odmaknjeno od mno­
žic. Poslance so izbirali iz dokaj ozke družbe posvetne in duhovniške inteli­
gence, na lokalne veljake, ki so jih pritegovali v času velikih narodnostnih 
bojev, so se zdaj le bolj malo ozirali. Začenjalo se je govoriti o advokatokra-
ciji. Ta odmaknjenost vodstva je vzbujala nevoljo v lokalnih krogih, vedno 
hujši socialni problemi pa so ustvarjali še drugo nezadovoljstvo, ki se je 
kazalo na primer v radikalno-demokratičnem obrtniškem gibanju v Ljub­
ljani v začetku osemdesetih let in še marsikje drugje. 
Kakor vemo, so staroslovenci izvolili leta 1873 grofa Hohenwarta za 
državnega poslanca. V letih 1879/1880 so prišli v parlament kot slovenski 
kandidati še štirje Nemci.14 Nekaj let so slovensko stranko Kranjske zastopali 
na Dunaju štirje Nemci in štirje Slovenci. V volilnih okrajih z večjim šte­
vilom nemškega prebivalstva so mogle take kandidature izvirati iz težnje, 
da bi bilo laže doseči zmago, drugod pa so bile izraz želje, da bi se slovenska 
stranka pokazala pred vlado in cesarjem kot zmerna, spravljiva, vredna 
zaupanja, pa tudi upanja, da bi prek ljudi z visokimi zvezami kaj dosegla. 
13 V op. 11 cit. delo str. 471. 
14 Schneid, Margheri, Godei, Windischgrätz. 
1 1 6 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
Najbolj tipična je bila izvolitev kneza Windischgrätza, ki ga je za poslanca 
nasvetoval Hohenwart prav zaradi zvez z dvorom in kot primernega za oseb­
ne intervencije.15 Vsi slovenski kandidati so disciplinirano odstopili. Edino, 
kar je centralni volilni odbor lahko zapisal za Windischgrätza v priporočilo 
volilcem, je bilo, da je »v višjih krogih visoko cenjen«.16 Ti nemški poslanci 
slovenske stranke so deloma odpadli leta 1885, deloma šele leta 1891. Po tem 
letu je ostal samo najpomembnejši med njimi, grof Karl Hohenwart. " 
Skoraj četrt stoletja je predstavljal grof Hohenwart slovenske volilce v 
poslanski zbornici dunajskega parlamenta, vendar bi ga slovenskega poslanca 
po prepričanju nikdar ne mogli imenovati. Njegovi govori v parlamentu so 
veljali širšim, državnim problemom, ne pa položaju in problemom sloven­
skega naroda. Bil je šef velike stranke, avstrijski državnik, ne pa slovenski 
politik. Vendar je imel izredno močno vlogo v slovenski politiki. Po programu, 
s katerim je nastopil leta 1879 na volitvah v kranjskem veleposestvu, naj bi 
veleposestvo kot konservativen element posredovalo v narodnostnem oziru 
ter med mestnim in kmečkim prebivalstvom, proti prenagljenemu novo-
tarjenju na eni in odreveneli stagnaciji na drugi strani.1 7 Takšne Hohen-
wàrtove konservativnosti seveda nikakor ne smemo razumeti v smislu kleri-
kalne konservativnosti. Hohenwart je stal nad slovenskimi klerikalno-liberal-
nimi trenji. 
Leta 1879 so slovenski poslanci ponovno vstopili v Hohenwartov klub, 
v njegovem vodstvu pa niso bili posebej zastopani. Predsednik je bil Hohen-
wart, podpredsednika pa dalmatinski Hrvat Klaić in nemški klerikalec Lien-
bacher. Tudi v eksekutivnem komiteju desnice ni bilo nobenega Slovenca — 
oziroma so se Slovenci zadovoljevali s tem, da jih je zastopal Hohenwart.1 8 
V delegacije so slovenski kranjski poslanci celih sedem let stalno (do 1886) 
volili Hohenwarta. Šele počasi in v glavnem pod pritiskom kritike slovenske 
državne politike se je ta podrejenost Hohenwartovemu vodstvu začela spre­
minjati. Po novih volitvah 1885 so Slovenci sklenili, da bodo vse domače 
zadeve najprej pretresali med seboj, potem šele v klubu. Pri volitvah v dele­
gacije so začeli voliti vsako leto drugega poslanca. Do še večje osamosvojitve 
je prišlo 1891, ko je postal Šuklje član vodstva Hohenwartovega kluba.19 
Če hočemo na koncu povzeti glavne značilnosti slovenske politike v 
Taaffejevem času, bomo ugotovili naslednje: Slovenska politika tega časa 
se je vrtela v začaranem krogu. Od velikih točk slovenskega nacionalnega 
programa ni bila dosežena nobena. Ker reševanje slovenskega narodnega 
vprašanja na revolucionaren način za slovensko meščanstvo v nobenem pri­
meru ni prišlo v poštev, si je bistveno drugačno in uspešnejšo politiko težko 
misliti. Pred radikalnejšo politiko je Slovence zlasti zaustavljal strah pred 
razbitjem večine v državnem zboru in pred padcem Taaffejeve vlade, pred 
novo nemško-liberalno vlado. Razen tega so Slovenci z nekoliko preveliko 
ustrežljivostjo poslušali migljaje od zgoraj, želje cesarja in vlade — to pa 
ni bila samo slovenska posebnost, ampak v veliki meri značilnost časa in 
monarhije. S preveliko naivnostjo so se Slovenci zlasti v prvem obdobju 
1 5 Glej korespondenco, objavljeno v Nažih zapiskih 7, 1910, str. 83, 106. 
1 6 Slovenski narod 10. dec. 1879. 
" V op. 15 cit. delo str. 82. 
" Slovenski narod 10, 11. okt. 1879. 
» Slovenec 15. apr. 1891. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 117 
p r e p u š č a l i Vodstvu H o h e n w a r t o v i h konceptov. Ker so se Slovenci vseh teh 
n a p a k že v t i s tem času zavedali , je bi la ta po l i t ika ves čas k r i t i z i r a n a in 
obsojana, toda boljše pot i t u d i k r i t i k i niso nastopi l i . N a ta nač in m e d raz­
l ičnimi tabori , s t ru jami in smermi n i bilo k a k i h bis tvenih razlik. N e glede 
na uspehe in n e u s p e h e d r o b t i n č a r s k e rea lne pol i t ike je bil v Taaffejevem 
času nedvomno dosežen velik nada l jn j i dvig k u l t u r n e r a v n i in splošno raz­
vojne stopnje s lovenskega n a r o d a . Močno n e g a t i v n a poteza tega časa p a je 
bi la globoka gospodarska kr iza z ve l ik im izseljevanjem, p a t u d i nazadovan je 
n a severni n a r o d n o s t n i meji. Gospodarsk i , socialni in pol i t ični p r o b l e m i in 
konfl ikt i so se bolj in bolj kopiči l i . Taaf fe jeva doba j ih v g lavnem ni reševala 
— toliko več težav so zato povzročal i nas lednjemu obdobju. 
Z u s a m m e n f a s s u n g 
DIE SLOWENISCHE POLITIK ZUR ZEIT DER REGIERUNG TAAFFE 
Zur Zeit der Regierung Taaffe (1879—1893) gehörten die Slowenen der regierungs-
tragenden Mehrheit im Parlament an. Dieser Wechsel ins Regierungslager machte sich 
in Krain stark bemerkbar, in Kärnten und in der Steiermark jedoch in weit gerin­
gerem Masse. 
Zur Zeit der Regierung Taaffe stellen die Slowenen offiziell keinerlei Forderungen 
nach einem vereintem Slowenien auf. Zu dieser Auslassung des vereinten Sloweniens 
aus dem nationalen Programm kam es vor allem aus Rücksicht auf die Regierung, 
aber auch auf die Verbündeten im Parlament — auf Tschechen, Polen und die 
deutschen konservativen Mitglieder des Hohenwartklubs, dem auch die Slowenen an­
gehören. Es setzt sich die Ansicht durch, man dürfe nicht zu hohe Forderungen 
stellen. Anstelle der früheren Forderung nach dem vereintem Slowenien kommen 
von Zeit zu Zeit verschiedenen Ersatzforderungen vor wie die nach der Gründung 
Oberlandesgerichts in Ljubljana, das für den slowenischen Teil der Steiermark und 
von Kärnten, für ganz Krain und das Küstenland zuständig sein sollte. Diese Forder­
ung kommt im Jahre 1879 auf, kurz nach dem Amtsantritt von Taaffe, gegen Ende 
der Taaffeschen Zeit wurde sie bei der 1. Zusammenkunft der slowenischen und 
istrisch-kroatischen Abgeordneten am 2. Oktober 1890 beschlossen, am 25. November 
1890 auch vom Landtag von Krain. 
Durch die wiederholten Forderungen slowenischer Abgeordneter im Reichsrat 
nach grösserer Geltung der slowenischen Sprache in Ämtern, Gerichten und in den 
Schulen wurden einige slowenenfreundliche Ressolutionen des Reichsrats erwirkt, 
einige Ministerialerlasse, darunter soll der Erlass des Justizministers Pražak vom 
18. April 1882 besonders erwähnt werden, in dem verordnet wird, dass im Sprengel 
des Oberlandesgerichts von Graz slowenische Eingaben auch von solchen Parteien 
anzunehmen sind, die der deutschen Sprache mächtig sind — ferner mehrere konkrete 
Massnahmen hinsichtlich des Gebrauchs der slowenischen Sprache in einzelnen Schu­
len usw. Alles in allem genommen waren diese allmählichen Zugeständnisse nicht so 
selten, wie man gemeinhin denkt, auch waren sie nicht ganz unbedeutend, doch ist 
es andererseits auch wahr, dass die Gleichberechtigung der slowenischen Nation und 
Sprache noch weit entfernt war. Deshalb konnte der Eindruck entstehen, dass das 
alles nur Brosamen von einer reich gedeckten Tafel seien, das Gefühl, dass die 
eingeschlagene Politik verfehlt ist. 
Von den grossen Forderungen des slowenischen nationalen Programms wurde 
keine einzige erfüllt. Weil aber eine revolutionäre Lösung der slowenischen nationalen 
Frage für das slowenische Bürgertum überhaupt nicht in Frage kam, ist eine wesent­
lich verschiedene und erfolgreichere Politik kaum denkbar. Vor einer mehr radikalen 
Politik schraken die Slowenen zurück auch in der Furcht, mit einer solchen Politik 
die Mehrheit im Reichsrat zerschlagen und damit den Fall der Regierung Taaffe 
verursachen zu können, in der Furcht vor einer neuen deutschliberalen Regierung. 
Ü 8 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
Ausserdem folgten die Slowenen eine Spur zu willig jedem Fingerzeig von oben, jedem 
Wunsch von Kaiser und Regierung — auch das war aber nicht nur den Slowenen 
eigen, es war ein allgemeines Merkmal der Zeit und Monarchie. Zu naiv überliessen 
sich Slowenen besonders in der ersten Zeit der Führung der Hohenwartschen Kon­
zeption. Weil sich die Slowenen schon zu jener Zeit aller dieser Fehler bewusst waren, 
fehlte es nicht an Kritik dieser Politik, doch schlugen auch die Kritiker keinen 
besseren Weg ein. Die Unterschiede zwischen einzelnen Lagern, Richtungen und 
Gruppen waren unbedeutend. Wenn wir die Erfolge und Misserfolge der Brosamen­
politik ausser Acht lassen, müssen wir doch feststellen, dass in der Zeit der Regierung 
Taaffe eine allgemeine Erhöhung des Kulturniveaus und der allgemeinen Entwick­
lungsstufe des slowenischen Volkes erreicht worden ist. Ein stark negatives Merkmal 
dieser Zeit sind dagegen die tiefe Wirtschaftskrise mit der durch sie bedingten Aus­
wanderung und grosse Gebietsverluste an der nördlichen nationalen Grenze. Wirt­
schaftliche, soziale und politische Probleme und Konflikte häuften sich, in der Zeit 
Taaffes wurden sie meist beseitegeschoben — um in der folgenden Zeit um so mehr 
Schwierigkeiten zu bereiten. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975/1-2, s. 119—125 119 
F r a n e R o z m a l 
DELAVSKO GIBANJE NA SLOVENSKEM V TAAFFEJEVI DOBI 
1 Referat na zborovanju slovenskih 
zgodovinarjev v Piranu okt. 1974 
V zgodovini avstrijskega delavskega gibanja (kamor moramo šteti tudi 
delavsko gibanje na Slovenskem) • doba Taaffejeve vlade 1879—1893 ne pred­
stavlja zaključenega obdobja, ampak združuje v sebi dve razdobji v zgodo­
vini delavskega gibanja. Na začetku Taaffejeve vlade je delavsko gibanje 
sredi svoje najhujše krize, ki traja od 1871 do 1886 in v kateri je znani 
neudörflski kongres aprila 1874 le epizoda. To krizo karakterizira predvsem 
spopad med zmerno in radikalno strujo in ta razcepljenost je še olajšala 
in včasih celo povzročila represivne mere oblasti. V času Taaffejeve demisije 
pa je delavsko gibanje v strmem vzponu, že nekaj let, od hainfeldskega kon­
gresa, obstaja legalna delavska politična stranka, ki se prav tedaj bori za 
osemurni delavnik in splošno volilno pravico. Petnajstletna vladavina spret­
nega taktika Taaffeja in njegovega tako imenovanega »železnega obroča« 
pa je na socialnem področju prinesal toliko zakonov kot nobena druga 
avstrijska vlada ne prej ne potlej vse do razpada monarhije. Po drugi strani 
pa je spet Taaffejeva vlada pripravljala zakon proti socialistom in- ko je 
ta izgubil na svoji politični ostrini je Viktorju Adlerju uspelo organizirati 
socialnodemokratsko stranko, potem ko je združil zmerne in radikalne struje, 
izločil desne in leve ekstremiste in ustanovil marksistično stranko. 
Problematika avstrijskega delavskega gibanja v Taaffejevi dobi se se­
veda kaže tudi v delavskem gibanju pri nas. Potem ko so se raziskave sloven­
ske historiografije iz proučevanja delavskega gibanja na Kranjskem, v bistvu 
v Ljubljani, razširile tudi na slovensko Štajersko, nam še vedno ostaja prazni­
na, vsaj kar se tiče sistematične obdelave, za Koroško in predvsem za Trst.1 
Nočem zmanjševati pomena del, ki obstajajo, vendar je treba poudariti, da 
sistematične študije še manjka. Zato so tudi obrisi dogajanj v našem delav­
skem gibanju v marsičem nejasni. Mnoga vprašanja so še odprta, ker nam 
manjka kvalitativni in kvantitativni prerez slovenske družbene strukture, 
v tem pogledu za naše raziskave potrebno vedenje o številu in strukturiranju 
^ ! Med številnimi deli naj navedem le nekatera: D. Kermavner: Začetki slovenske socialne demo­
kracije, Ljubljana, 1964, isti v I. Prijatelj: Slovenska kulturno-politična in slovstvena zgodovina 1848 do 
1895, V/2, Ljubljana, 1966, str. 509—802, R. Kyovsky: Ilegalni tisk v delavskem gibanju v Ljubljani okrog 
80 let prejšnjega stoletja. Kronika, II , št. 1, 1954, str. 6—20, isti: Narodno vprašanje ob prvih začetkih 
socialističnega gibanja med slovenskim delavstvom. Socialistična misel, II , 1954, str. 4—19, isti: Zakon o 
koaliciji, prvi razredni spopadi in ustanovitev strokovnih društev ljubljanskega delavstva, Socialistična 
misel, III , 1955, str. 357—371, 433—448, 523—536, J. Fischer: France Zeleznikar in pariška komuna, 
Kronika, 1971, št. 3, str. 158—162, ista: Ljudski glas 1882—1885, Prispevki za zgodovino delavskega gi­
banja, XI—XII, 1971/72, str. 177—187, F. Baš: Maribor v avstrijski ustavni dobi, Časopis za zgodovino 
in narodopisje, nova vrsta, 3, 1967, str. 184—239, F . Rozman: Socialistično gibanje na slovenskem Šta­
jerskem, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, XIII, 1973, str. 53—100. 
120 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
slovenskega delavstva, rasti nacionalnega bruto produkta izven agrara, odme­
vu borznega poloma 1873 in podobno. 
Razdelitev avstroogrske monarhije na kronovine je za umevanje razvoja 
delavskega gibanja bolj pomembna kot bi bilo pričakovati ob dejstvu, da 
je bila socialna demokracija po programskih izhodiščih internacionalistična 
in vseavstrijska, ali vsaj cislajtanska stranka. Obstoječo upravnopolitično 
razdelitev je v svoji organizacijski shemi morala upoštevati tudi socialna 
demokracija in to je imelo dalekosežne posledice pri nas predvsem na Štajer­
skem in Koroškem, vsaj globoko v devetdeseta leta pa tudi v Trstu. V teh 
predelih namreč ni štelo načelo internacionalnosti in enakopravnosti narodov, 
ki ga stranka ni v programih in v visoki strankini politiki nikoli oporekala, 
drugačen pa je bil položaj na terenu, kjer je v vsakodnevni politični borbi 
odločila večina okolja. Ta ugotovitev velja za vse razdobje socialističnega 
gibanja od začetkov in od ustanovitve stranke. 
Naslednja značilnost v delavskem gibanju tega časa pri nas je, da je 
ubirala pota radikalne, večkrat anarhistične smeri, ki ji je šlo za nasilno 
zrušitev obstoječega družbenega sistema, za revolucijo ali kot so pri nas 
takrat pisali za »silnostni prekuc«. Anarhistična propaganda dejanj se je 
širila po eni strani iz Italije, kjer je bila anarhistična smer v delavskem 
gibanju tradicionalno močna, po drugi strani pa je bila radikalno središče 
vsa Štajerska, zlasti pa Gradec. Štajerska je v socialističnem gibanju od 1867 
do konca monarhije veliko štela in je tudi v času, ki ga obravnavamo njen 
vpliv na Koroško in Kranjsko primeroma močan. Slovenski socialni demokrati 
so pod obtožbo anarhističnega delovanja stali pred sodniki na procesih v 
Celovcu (Železnikar, Tuma in drugi ljubljanski »krvavci«), v Zagrebu (Ser-
nec), v Gradcu (Krainer, Podboj, Šnuderl, Leskovar), Varaždinu (Keše). 
Ob začetku Taaffejevega obdobja se je gospodarsko življenje začelo 
obnavljati od udarcev, ki mu jih je zadala kriza v letu 1873 in ki predstavlja 
prelomnico v gospodarski politiki države. Tedaj se je zlomila politika gospo­
darskega liberalizma manchesterske šole.2 Vedno bolj se je večal poseg države 
v gospodarsko življenje.vTaaffejeva vlada je začela načrtno izvajati podržav­
ljanje železniškega omrežja, začela se je koncentracija železarske industrije, 
ki je 1881 privedla do ustanovitve österreichische Alpinen-Montangesell­
schaft, v letu torej, ko je pri nas začetek moči Kranjske industrijske družbe. 
Österreichische Alpinen-Montangesellschaft in praška železarska industrijska 
družba sta še pred letom 1900 kontrolirali 97 % železarske proizvodnje v 
avstrijski državni polovici.3 Izhodiščni točki Alpinen-Montangesellschaft sta 
bili izključna omejitev na proizvodnjo surovega železa ter koncentracija 
obratov v štajerskem prostoru z novim centrom siemens-martinovo jeklarno 
v Donawitzu pri Leobnu, kjer je bilo zaposlenih tudi precej Slovencev. Ko­
roškemu fužinarstvu in železarstvu je bil s tem zadan odločilen udarec. Od 
ostalih industrijskih panog sta od 1887 dalje v nenehnem vzponu industrija 
sladkorja in tekstilna industrija. Še vedno pa je Avstrija po industrijski raz­
vitosti zaostajala za zahodno Evropo.4 
2 H. Hautmann, R. Kröpf: Die österreichische Arbeiterbewegung yom Vormärz bis 1945, Wien, 
1974, str. 71. 
3 Prav tam, str. 81. 
4 Prav tam, str. 84. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 121 
Dolgoletna gospodarska recesija, ki se je začela po letu 1873, je povzro­
čila znatno brezposelnost, zmanjšanje realnih in minimalnih mezd ter vse 
ostale pojave, ki spremljajo gospodarske krize. Na spodnjem Štajerskem so 
takrat zaprli manjše rudnike v Savinjski dolini (Zabukovica, Pečovje, Sv. 
Neža), ki jih je odkupila, nato pa zaradi nerentabilnosti zaprla Trboveljska 
premogokopna družba. Obratovati je prenehala tudi železarna Štore.5 Vse­
kakor je kriza slovenske, močno agrarne dežele manj prizadela kot pa raz­
vite avstrijske dežele. Konservativna Taaffejeva vlada je kot reakcijo libe­
ralcem od 1879 pripravila precej obsežen program socialne zakonodaje. 
Osnovne značilnosti Taaffejeve ekonomske filozofije bi v bistvu lahko strnili 
v treh točkah: zavarovanje kmečkega srednjega stanu, poudarjanje majhnih 
obratov in drobne obrti. Zato se je koncentracija industrije razvijala pozno, 
kar je vtisnilo pečat vsemu obdobju monarhije in je še leta 1902 56 % delav­
cev delalo v obratih z manj kot dvajset zaposlenimi. Tretji element Taaffe­
jeve ekonomske doktrine pa je bila socialna zakonodaja, s katero je Taaffe 
skušal delavstvu nekaj dati, da bi na ta način ustvaril delavsko aristokra­
cijo in omilil borbeno ost vedno močnejšega družbenega razreda, delavstva.6 
Že v začetku sedemdesetih let je takšen načrt sestavil minister Plener in 
zdaj ga je modificiranega skušal Taaffe izvesti. Ne glede na ozadja in strem­
ljenje vlade je v socialni zakonodaji Taaffejeva vlada storila več kot katera­
koli druga vlada do razpada monarhije. Najprej je bil reformiran obrtni red 
iz leta 1859. Novi red je izboljšal položaj v majhnih podjetjih in šel ha roko 
rokodelcem in obrtnikom. Leta 1883 je izšel zakon o obrtnih inšpektorjih in 
čeprav jih je bilo v začetku malo, so vendar predstavljali instrument za 
kontrolo izvajanja delavske zaščitne zakonodaje. Leta 1885 je novela k obrt­
nemu zakonu prepovedala tovarniško delo otrok pod 14 leti in pa nočno delo 
žena in mladoletnih. Zakon je prvič vpeljal maksimalni delovni dan, ki je 
trajal Ш ur in uzakonil nedeljski počitek. Ravno tako je prepovedal osovra­
žen truck sistem ali plačevanje v blagu. Leta 1889 je bilo uvedeno nezgodno 
in bolniško zavarovanje, h kateremu je že do 1890 pristopilo 1,5 milijona 
delavcev.7 Ta socialna zakonodaja je nedvomno zelo pozitivno vplivala na 
položaj delavskega razreda, po drugi strani pa je bila tudi odgovor na radi­
kalno anarhistično propagando dejanj, ki je kljub temu, da je bilo število 
anarhističnega delavstva relativno majhno, imela velik odmev v javnosti, 
ustvarjala v prebivalstvu nasprotovanje do delavcev in delavskemu gibanju 
zelo škodovala. Čeprav so bila vodstva naših delavskih izobraževalnih dru­
štev radikalna z anarhističnimi tendencami, ta dejavnost širših slojev ni za­
jemala, ampak je bila omejena le na vodstva društev. Večina delavstva je 
stala zbegana v sporu med radikali in zmernimi ob strani in se v dolgotrajni 
gospodarski recesiji skušala obdržati na delu. Delavci so celo zapuščali dru­
štva, ker so se bali represalij (npr. v Ljubljani). Pmenit i velja, da razen 
nekaj redkih časnikov, ki so. izhajali neredno in je. bila njihova kolportaža 
ovirana, naši socialni demokrati vse do osnovanja stranke niso kaj prida 
5 F. Rozman: Socialistično gibanje na slovenskem Štajerskem do leta 1874, Zgodovinski časopis 
XXVII, 1—2, 1973, str. 52. 
6 E. Zöllner: Geschichte Österreichs, Wien, 1970, str. 419 ss. . " 
7 Zöllner, str. 423, Hautmann, str. 72—73, F. Kresal; Pregled razvoja delavske zaščitne zakonodaje 
in ustanov delavske zaščite v Sloveniji med obema vojnama, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 
VIII/IX, 1698/69, str. 108 ss. 
1 2 2 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
prodirali v marksistično teorijo. Ta problem ni specifičen le za naše dežele 
in velja v bistvu za vso Avstrijo. Žal v virih ni dosti podatkov o tem, kakšne 
knjige so imele knjižnice delavskih izobraževalnih društev, po obstoječih 
poročilih pa se vidi, da so bile te knjige pretežno splošno izobraževalne. 
Zdi se, da je bil prvi slovenski socialni demokrat, ki je bral prvi zvezek 
Marxovega Kapitala Karel Potisek, k i je deloval v Salzburgu, južni in srednji 
Nemčiji in ki je bil leta 1884 osumljen umora frankfurtskega šefa policije 
Rump fa. Ob preiskavi v njegovem stanovanju v Salzburgu je policija našla 
izvod Kapitala.8 Nekateri časniki so sicer prinašali poglavja iz klasikov 
marksizma, vendar je v časnikih radikalne smeri takšnih člankov primeroma 
malo. Še vedno je bil živ vpliv Lassalla in daleč v devetdeseta leta so delav­
ska izobraževalna društva pri nas proslavljala dan njegove smrti. 
Med značilnostmi takratnega slovenskega delavskega gibanja je vsekakoï 
da so bili socialni demokrati skoraj praviloma obrtniki. To velja za Ljub-
ljano, Celje, Ptuj, Slovensko Bistrico, Celovec, nekoliko manj za Maribor, 
Trst ali revirje. Obrtniki so bili pač najbolj izobraženi; s pomočniškimi poto­
vanji se jim je odprl nov pogled na svet, medtem ko je bilo delavstvo v 
industrijskih obratih, rudnikih še zelo neosveščeno. Gotovo je značilno in 
vredno posebne obdelave dejstvo, da v tako močni aglomeraciji delavstva 
kot je npr. Idrija ali revirji vse do konca osemdesetih let preteklega stoletja 
delavstvo ni bilo organizirano. Res je prišlo do nekaterih štrajkov, nekaj je 
bilo tudi velikih in dolgotrajnih kot 1889 v Ojstrem, Trbovljah, Zagorju, Hrast­
niku, vendar pa ni bilo vse dotlej nikjer politične organizacije, nobenega 
delavskega izobraževalnega društva, samo bratovske skladnice. 
Na slovenskem Štajerskem je po vzpodbudnem začetku v zgodnjih se­
demdesetih letih ostalo pri življenju samo delavsko "izobraževalno društvo v 
Mariboru, pa tudi njegovo članstvo je padlo od 150 na 22 v letu 1881.9 Nek­
danji voditelji so zapustili Maribor, Wiesthaler pa je prešel v nemški tabor. 
Mariborsko društvo je bilo nekaj časa bližje Oberwinderjevi smeri, pod vpli­
vom Gradca pa je 1881 prešlo v radikalni tabor. Radikalno smer je društvo 
pod predsednikovanjem Johanna Maritschnigga zastopalo v svoji resoluciji 
avgusta 1882, ko je nastopilo proti predlogu novega obrtnega zakona, ker je 
smatralo, da se lahko pričakuje temeljito izboljšanje socialnega položaja 
delavskega stanu samo v spremembi obstoječega kapitalističnega produkcij­
skega sistema. Iz istega razloga je bilo društvo tudi proti splošni in enaki 
volilni pravici in je poudarjalo, da delavci z njo ne bodo ničesar pridobili, 
pač pa naj bi pomenila le podaljševanje njihovega trpljenja.10 V tem času 
zasledimo tudi stališče do narodnostnega vprašanja, ko se je v društvu iz­
oblikovalo mnenje, da niso le Nemci upravičeni, da sodelujejo v kulturnem 
razvoju naroda, ampak tudi druge narodnosti. Vsaka narodnost mora biti 
enakopravna, če se le bori za koristi delovnega ljudstva.11 Vendar pa zdaj 
ne zasledimo več podatkov, da bi v društvu govorili v obeh deželnih jezikih 
kot je bilo to pred desetimi leti. Mariborski socialni demokrati so konec leta 
1882 nastopili tudi proti Kautskyjevemu programu, Ici je bil sprejet na okrnje-
8 Archiv der Bundespolizeidirektion Wien, leto 1885, škatla 9, akt št. 259 z dne 6. 8. 1887. 
9 F. Rozman: Socialistično gibanje na slovenskem Štajerskem do 1889, Prispevki za zgodovino de­
lavskega gibanja, XIII, 1973, str. 91. 
"> Prav tam, str. 93. 
11 Prav tam. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 123 
nem kongresu v Brnu in je predstavljal zmago zmerne struje. Leta 1885 je 
v Mariboru izšlo sedem številk vodilnega anarhističnega lista Die Arbeit, ki 
je kasneje izhajal v Gradcu in Beljaku. Urejal ga je Johann Rissmann.12 
V času najhujšega preganjanja socialnih demokratov 1884/85 se je mariborsko 
delavsko izobraževalno društvo prostovoljno razpustilo, obstajala so še stro­
kovna društva obrtnikov ter splošna delavska bolniška in invalidska bla­
gajna.13 
Ponoven dvig socialnodemokratskega gibanja na Štajerskem se je začel 
1888 in po osnovanju stranke je bilo najprej ustanovljeno društvo v Mariboru, 
brž nato v Celju, organizirati so se začeli v revirjih, zlasti še po štrajku 1891. 
Že leta 1890 so bila prva praznovanja prvega maja, sprva pod hudim priti­
skom oblasti'in podjetnikov, tako so južne železnice 1891 odpustile 400 de­
lavcev, ki so brez dovoljenja direkcije praznovali prvi maj. Štajerska so­
cialna demokracija se je v začetku 90 let najhitreje in najbolje organizirala 
od vseh avstrijskih deželnih organizacij in je vse do 1918 predstavljala vzor 
organiziranosti socialnodemokratskih organizacij. Na volitvah 1893 so v Mari­
boru socialni demokrati dobili 4 števne glasove, njihov pravi razcvet pa se 
je začel v začetku 20. stoletja, ko so prišli v mariborski mestni svet in 1907 
je v mariborskem volilnem okraju za državni zbor socialni demokrat Johann 
Resel celo zmagal.14 
Na Kranjskem je bilo delavstvo organizirano v Taaffejevi dobi samo v. 
Ljubljani, kjer je prejkoslej imelo glavno besedo delavskoizobraževalno dru­
štvo, ki pa v osemdesetih letih ni razvilo takšne dejavnosti kot za časa pred-
sednikovanja Matije Kunca, ki je bil prava liderska osebnost. Vodstvo dru­
štva do znanega in podrobno obdelanega procesa decembra 1884 v radikalnih 
rokah, druga skupina pa je bila zmernejša obrtniško demokratična skupina, 
ki je v letih 1882—1885 izdajala list Ljudski glas in ki ni bila socialnodemo-
kratska, ampak je združevala ljubljanske obrtnike kot nekakšen most med 
socialno demokracijo in meščanskonacionalno organiziranimi obrtniki in de­
lavci.15 Zmerno strujo je v ljubljanskem izobraževalnem društvu predstavljal 
Ludvik Zadnik in ta smer je po procesu prevladala, dokler se ni društvo 
po hainfeldskem zgledu organiziralo pod vodstvom Karla Kordeliča. Tudi 
na Kranjskem se je z nastankom socialnodemokratske stranke delovanje so­
cialistov zelo poživilo, začela so se tudi sindikalna gibanja, praznovanja 
prvega maja, ustanavljajo se nova društva. Že zelo zgodaj, od nekako 1892, 
pa delavstvo dobi nevarnega konkurenta v krščanskih socialcih, ki so social­
nim demokratom odvzeli znaten del potencialnih somišljenikov. 
Na Koroškem je bilo 1879 razpuščeno delavsko izobraževalno društvo v 
Celovcu, kmalu po procesu proti ljubljanskim »krvavcem« decembra 1884 
pa so bila 1885 razpuščena ali so se prostovoljno razšla še ostala delavska 
društva skupaj z največjim, beljaškim. Radikalna smer je v začetku 80 let 
prevladovala nad zmerno in 1885 je v Beljaku izšlo nekaj številk osrednjega 
lista radikalov Die Arbeit, k i je že prej izhajal v Mariboru.16 Za delavsko 
u Prav tam, str. 95, gl. tudi K. Miersch: Die Arbeiterpresse der Jahre 1869 bis 1889 als Kampf­
mittel der österreichischen Sozialdemokratie, Wien, 1968, str. 168. 
« Prav tam, str. 95. 
» V. Melik: Volitve na Slovenskem, Ljubljana, 1965, str. 295. 
15 J .Fischer: Ljudski glas 1882—1885, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja XI—XII, 1971/72, 
str. 177 ss. 
1 6 J. Pleterski: Narodna in politična zavest na Koroškem, Ljubljana, 1965, str. 393. 
124 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 14" 
gibanje na Koroškem pomeni hud udarec 1881 ustanovljena Alpinen-Montan-
gesellschaft, ki je v nekaj letih povsem izrinila koroško železarstvo in fuži-
narstvo. Čeprav je bil najmočnejši udarec gospodarski, ne gre podcenjevati 
tudi političnih posledic, ki jih je imel za delavsko gibanje. Po letu 1885 se 
je delavsko gibanje začelo obnavljati, skladno s splošnim avstrijskim raz­
vojem delavskega gibanja in istočasno z močnim naraščanjem slovenskega 
gibanja na Koroškem. Na kongresu v Hainfeldu je Koroško zastopal Ferdi­
nand Pèrlornig, ki se je na zboru zavzemal za izdajanje delavskega lista v 
slovenskem jeziku. Kot v vseh deželah se je po Hainfeldu tudi na Koroškem 
začel hiter vzpon socialne demokracije, začele so se ustanavljati sindikalne 
organizacije, od 1891 so praznovali prvi maj, prišlo je do stavk v industrij­
skih in rudniških obratih (Beljaku, Plajberku).1 7 Leta 1894 je bila Koroška 
organizirana v socialnodemokratski deželni organizaciji z devetimi organiza­
cijskimi okraji. Tradicionalna industrijska središča so bili nosilci socialno-
demokratskih organizacij, ki so pa dobivala vse bolj nemško obeležje in 
nastajala je podobna situacija kot na Štajerskem, namreč da je socialna 
demokracija vse bolj postajala nemška stranka po vodilnem kadru, agitacij-
skih sredstvih, večini članstva. Na posameznih shodih je sicer še prišlo do 
tega, da so nekateri govorniki agitirali v slovenščini in potreba po izdajanju 
delavskega lista v slovenščini je bila še nekajkrat javno izražena, celo na 
kongresih strank. Vendar pa do praktične realizacije ni prišlo. 
Ob koncu Taaffejevega kabineta se je delavsko gibanje v vseh slovenskih 
deželah, nekje bolj, drugje manj, že pojavljalo kot organizirano gibanje na 
katerega je bilo že treba računati. Tisti časi, ko so meščanski listi sicer 
opozarjali na socialne demokrate, v isti sapi pa zatrjevali, da pri nas še nič 
ne pomenijo, so minili. Čeprav je bila socialna demokracija vseavstrijska 
stranka, pa je zaradi organizacijske sheme stranke nikoli ni združevala vsega 
slovenskega delavstva iz istega središča (če izvzamemo skupen vrh stranke), 
kar pa ji je v političnem oziru marsikdaj in mnogo škodilo. V nacionalnem 
oziru pa se je znatno število slovenskega delavstva utopilo v nemškem in 
italijanskem večinskem življu organiziranem v socialni demokraciji. 
17 Prav tam, sir. 393 ss. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 125 
Z u s a m m e n f a s s u n g 
DIE ARBEITERBEWEGUNG IN SLOWENIEN IN DER TAAFFESCHEN ZEIT 
Die Zeit der Taaffeschen Regierung überschneidet sich mit zwei Zeitabschnitten 
der Geschichte der Arbeiterbewegung. Bis zum Jahre 1886 macht die Arbeiterbeweg­
ung, zersplittert und unter starkem Regierungsdruck, ihre schwerste Krisis durch. 
In den letzten Jahren des Taaffeschen Kabinetts kommt es jedoch zu einer neuen 
Blüte der Arbeiterbewegung, die nun auch eine eigene legale Partei bildet. Auch in 
der Arbeiterbewegung in Slowenien kommt dieses Merkmal der österreichischen 
Arbeiterbewegung zur Geltung. In der Taaffeschen Zeit wird die Wirtschaft wieder­
aufgebaut, der Anteil der Industrie wächst, in Kärnten kommt es durch die Industrie 
zur Vernichtung des bisher wichtigen alten Eisenwerke. Von Bedeutung sind auch 
die Sozialgesetze, 1883 das Gewerbeaufsichtsgesetz, 1889 die Unfall- und Krankheits­
versicherung usw. Noch immer sind in der slowenischen Arbeiterbewegung die 
Gewerbetreibenden in der Mehrheit. Die Industriearbeiter organisieren sich meist erst 
nach 1889, was for allem für das Bergwerk von Idrija und die Kohlengruben zutrifft. 
In allen Teilen Sloweniens kommt es nach 1889 zu einer sehr schnellen Entwicklung 
der Arbeiterbewegung, vor allem in der Steiermark, wo die Arbeiterbewegung durch­
aus am besten organisiert gewesen ist. Trotzdem, dass die Sozialdemokratische Partei 
eine gesamtösterreichische Partei gewesen ist, hat sie wegen ihrer besonderer Organi­
sationsstruktur nie die ganze Arbeiterschaft in einem Industriezentrum zusammen­
gefasst (ausser im gemeinsamen Vorstand), was in politischer Hinsicht der Partei 
sehr geschadet hat. 

ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975/1-2, s. 127-138 1 2 7 
B r a n k o M a r u š i č 
GORIŠKI SLOVENCI V TAAFFE JEVI DOBI 
Referat na zborovanju slovenskih 
zgodovinarjev v Piranu okt. 1974 
Med pregledi slovenskega političnega življenja na Goriškem, ki so bili 
obravnavani na zadnjih treh zborovanjih slovenskih zgodovinarjev,1 je štiri­
najstletno Taaffejevo obdobje časovno najdaljše, politična dogajanja pa ki 
jim tedaj sledimo mnogo manj izrazita od tistih v začetniških dveh deset­
letjih. Tudi historiografsko je razdobje slabo raziskano. Poleg splošnih del 
o slovenski zgodovini druge polovice 19. stoletja (Prijatelj, Kermavner, Ge-
strin-Melik), v katerih se goriške razmere le generalno obravnavajo, ostajata 
kot poglavitni malo zanesljiva Gabrščkova2 monografija o goriških Slovencih 
in Koblarjevo delo o pesniku Simonu Gregorčiču, v katerem nam literarni 
zgodovinar tudi predstavi razvoj od navideznega slogaštva slovenske poli­
tike na Goriškem po letu 1875 k ponovni ločitvi duhov na prelomu osem­
desetih in devetdesetih let; prav za prav je v tem razvoju zajeta geneza dr. 
Mahničevega bojevitega klerikalizma, ki je za ves slovenski prostor name­
njena goriška pobuda in tudi značilnost. S tem je pregled slovenske historio­
grafije končan, enako skromno je tudi stanje pri Italijanih, če ne upoštevamo 
nekaterih- neobjavljenih doktorskih disertacij tržaške, univerze iz časa po 
drugi svetovni vojni.3 R. M. Cossar, ki je s komentirano objavo virov v več 
člankih predstavljal razmere na Goriškem v drugi polovici 19. stoletja, je 
končal z letom 1882, pozornost pa je posvečal iredentizmu.4 Fragmentarne 
doneske, ki segajo v Taaffejev čas in katerih avtor je G. Demejo, objavljata 
hkrati goriški časnik »L'arena di Pola« in revija »Gorizia«.5 Več je splošnih 
del o italijanskem iredentizmu, zlasti tržaškem. Tudi ta prispevek se omejuje 
zgolj na politične razmere, neobdelana pušča številna vprašanja (pojav de­
lavskega gibanja, pregled gospodarskih razmer, slovensko društveno življenje, 
vprašanje slovenske etnične meje, delovanje deželnega zbora, kulturno živ-
' ZC, XXIII/1—2, 3-4, 1969, str. 1—30, 211—255; ZC XXV/3—4, 1971, str. 213—241; Jkol 1974, str. 
99—104. 
2 Andrej Gabršček je prvi zgodovinar goriške slovenske politike 19. stoletja. V slavnostni številki 
>Soče« za 25-letnico izhajanja (št. 15, 10. 4. 1896) je objavil članek >,Soča' v prvem desetletju« ter spo­
minsko pričevanje >,Soča' pod sedanjim uredništvom«. V Lavričevi številki >Soče< (1. 11. 1906) je objavil 
pregled >Prvo slovensko politično društvo ,Soča' in prvi razpor med Slovenci na Goriškem«, jubilejna 
številka >Edinosti« za petdesetletnico (št. 15, 17. 1. 1926; izšla tudi v obliki brošure) pa je objavila 
Gabrščkove >Crtice iz politične zgodovine Goriške« (v jubilejni številki na str. XIII, v brošuri na str. 
26-8; ponatis v GorKnjiž, II/l—2, 1964, str. 15—20). Sledila je nato objava obeh delov >Goriških Slo­
vencev« (Ljubljana 1932-4). 
3 L. Ziani, Il movimento irredentista a Gorizia dopo la terza guerra d'indipendenza, gol. leto 
1945-6; F. La Stella, L'attività nel Goriziano dei partiti Nazionale Liberale, Cattolico Popolare e Socialista 
dal 1880 al 1914. šol . leto 1946-7; L. Leardi, Gorizia e il Friuli orientale nel Risorgimento. Šol. leto 
1946-7. Obstoja drugih disertacij nisem ugotavljal. 
4 Gorizia ottocentesca. Il tormentato periodo dal 1870 al 1882 (Silloge documentaria). 'Separat iz 
>Rassegna storica del Risorgimento« XXX/4, 1943 — XXXI/XXXII, 1944/6. 
5 L'Arena di Pola, XXIX/1974, št. 26, 29, 30, 31, 32; Gorizia, IV/1973, str. 391-5, 411-4, 431-9 455-8 
128 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
ljenje, slovensko šolstvo in germanizacija, gospodarska emigracija itd.), ki 
jih bo reševal kompleksnejši pristop k obravnavanemu obdobju. 
Za goriško slovensko politiko predstavlja leto pričetka Taaffejeve vlada­
vine mejnik, prav za prav začetek obdobja, ki konča štiri leta preden Taaffe 
pade ob predlogih zakona za spremembo' državnega volilnega zakona. Pri­
morska oziroma goriška posebnost je tudi dejstvo, da je obravnavani čas 
povezan in omejen tudi z opravljanjem mandata dveh dovolj odločujočih 
usmerjevalcev dogajanj. Prvi je baron Sisinio de Pretiš, ki mu Taaffejev 
prihod na državno krmilo znova prinese sedež namestnika v Trstu; tu ostane 
deset Tet in je po letu 1848 namestnik z dotlej najdaljšo dobo namestniškega 
delovanja. To naj bi bila ena najodgovornejših državniških funkcij v mo­
narhiji. Drugi . je dr. Josip Tonkli, katerega delovanju smo. na Goriškem 
priča že od samega začetka do šestdesetih let, vendar ga šele Taaffejev čas 
dvigne v »vodjo« slovenskih Goričanov; po presledku enega mandatnega 
obdobja deluje v goriškem deželnem zboru neprekinjeno zopèt od leta 1876 
do 1895, državni poslanec pa je med leti 1880 in 1891. Čaš vladanja držav­
nega ministrskega predsednika bi na Goriškem imenovali lahko tudi raz­
dobje dr. Tonklijevega prvaškega suverenega obvladovanja razmer, ki je pa 
končano štiri leta pred padcem prvega ministra. 
Tudi Goričani sprejemajo Taaffejev nastop z nado, da se jim obetajo 
boljši časi, da slovenski jezik v boju za enakopravno veljavo v javnem živ­
ljenju ne bo naletel na težave, da bo novi čas opravil tudi z iredentisti,6 ki 
so na Goriškem prav ob koncu sedemdesetih let povečali svojo protiavstrijsko 
oz. protidržavno dejavnost. A ker nova doba ni prinašala tistega, kàr so 
pričakovali ter namesto pričakovanj nekaj denarnih podpor za obnovo de­
želnih cest ter le tisto, kar so si Slovenci v privatni obliki'lahko sami pri­
dobili, se je začetno bodrenje spreminjalo v razočaranje in resignacijo ter 
ugotovitev, da bi pridobitve pod Taaffejevo vlado lahko dobili tudi za.časa 
kateregakoli drugega ministrovanja.7 S Taaffejem tudi niso bili zadovoljni 
goriški Italijani, ker so menili, da omogoča pohod Slovanov in germanizacijo, 
da omogoča nastanek tistega, kar se je prej zdelo »chimera e sforzo impo­
nente«;8 pri čemer se misli slovensko politično gibanje na Goriškem. 
Prvi razhod s Taaffejevimi zagotovili je bilo vsekakor imenovanje baro­
na de Pretisa na mesto tržaškega namestnika, kjer je nasledil prav tako 
barona Pina, Slovencem prijaznega državnega" uradnika. Goriški Slovenci 
so novega namestnika poznali kot deželnega poslanca v Gorici. Bil je že 
leta 1867 izvoljen v furlanskem mestnem okolišu, potem pa je v le t ih 1871—72 
prvič namestnikoval v Trstu. Ze takrat se je pokazal Slovencem nenaklonjen, 
zato so ob njegovem imenovanju sledili komentarji o nezaslišani anomaliji, 
»da vodi deželno vlado na Primorskem mož, kateri se ne ujema niti z načeli 
in namerami voditelja notranje državne politike, niti s težnjami ogromne 
večine slovensko-italijanskega prebivalstva te dežele.«9 Neuglašenost. pro­
gramskih izjav vlade in dejanj tržaškega namestništva je postalo obče raz­
glašeno dejstvo. Negotov položaj ob nastopu svojega delovanja je želel Pretiš 
« Soča, 29. 8. 1879, št. 34. 
' Soča, 3. 4. 1885, št. 14; E, 28. 5. 1890, št. 43. 
» Il Corriere di Gorizia, 17. 1. 1883, št. 5. 
» Soča, 2. 4. 1880, št. 14. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 129 
urediti tudi s pomočjo nekaterih slovenskih občin na Goriškem, predvsem 
na Krasu. Županstva so mu pošiljala zaupnice. Tedaj se je porajala povezava 
Kraševcev z »Edinostjo« in slednje s tržaško vlado, kâr je' bilo ena' izmed 
spornih točk v nameri, da bi se slovenski politiki na Goriškem in Tržaškem 
zedinili zà skupno nastopanje. Začenjajo se zanimive povezave ali oprede­
litve, ko se »Soči« pridruži v kritikah obeh tržaških »Edinosti« ljubljanski 
»Slovenski narod«. Taka opredelitev je nakazovala nekoliko kasnejšo cepitev 
v liberalnem taboru) ko je šla »Edinost« spočetka za elastiki, »Soča« pa se 
je nagibala k radikalcem v okviru razvoja osrednje slovenske politike. Svoje 
protislovensko razpoloženje je de Pretiš pokazal, kó se jè dal v goriški zbor 
izvoliti za Pinovega našle'dnika, a je odstopil poleti 1882, tedaj, ko je bil grof 
Coronini imenovan za deželnega glavarja. Goriški liberalni list »Il Corriere 
di Gorizia«, ki je bil prekrito glasilo goriškega iredentizma, je leta 1885, ko 
se je govorilo o morebitnem de Pretisovem odhodu iz Trsta, pisal, da je bil 
kot namestnik Italijanom nepristran in ni nikdar odločal v škodo dobro-
poznanih italijanskih pravic.1 0 Kritiko v obliki zanimive besedne igre pa je 
kasneje izpovedal »Slovenski narod«, da se slabše primorskim Slovanom ne 
bi moglo goditi kot pod Taaffejevo vlado, pa naj bi vladal kdorkoli, »če tudi 
italijanski ministrski' predsednik Depretis«,11 očitno aludirajoč na tržaškega 
namestnika, ki je imel podoben priimek kot italijanski premier. Ko je prišlo 
sredi leta 1889 do zamenjave namestnikov, je upanje, da se bo vladna poli­
tika na Primorskem spremenila, razblinilo novembra istega leta imenovanje 
dotedanjega de Pretisovega namestnika Rinaldinija za njegovega naslednika. 
Dr. Josip Tonkli1 2 je zagotovo poglavitna osebnost Goriških Slovencev 
med leti 1880—1890. Dasiravno ima v tistem času že nad petnajst let izpol­
njenih z delovanjem v deželnem zboru, z nastopi na taborih, v političnem 
društvu »Soča« ter je med poglavitnimi akterji razkola na Goriškem v letih 
1872—1875 in nastopa za konservativno stran, pa mu je suvereno vodstvo 
slovenske goriške politike omogočila obnovitev deželnozbofskega mandata 
(izvoljen 23. junija 1883), izvolitev za državnega poslanca (27. september 
1880) in predsednika društva »Sloga« (24. julij 1879), k temu lahko še do­
damo podelitev viteškega naslova konec leta 1883 in funkcijo namestnika 
deželnega glavarja (izvoljen 1883 in 1891). Že sam njegov nastop spremljajo 
glasovi opozicije, ki. za svoje orožje uporablja podobne argumente iz časa 
prvega razkola (1873;—75): da je sebičnež, slavohlepen in oblastiželjan, skrbeč 
za lasten in nato šele za položaj ljudstva, ki naj ga kot poslanec predstavlja. 
Tak motto Tonklijevih nasprotnikov se pojavlja sporadično ob dejanjih, ki 
jih Tonkli stori ali pa ne stori na raznih nivojih svojih mandatov. Njegova 
popolna domena je društvo »Sloga«, ki ga sklicuje tedaj, ko se je treba 
pripravljati na redne ali nadomestne volitve (1880, 1881, 1883, 1885, 1889) in 
s primernim volilnim programom in obljubami olajšati pot k izvolitvi lastne 
osebe ali pa somišljenikov. Iz teh predvolilnih pobud so se tudi rodili naj­
bolj zapaženi dosežki osemdesetih let: otroški vrtec v Gorici, ljudska posojil­
nica in dvorazredna dekliška šola prav tako v Gorici. Osemdeseta leta na 
1 0 10. 1. 1885, št. 3; povzetek v SN, 14. 1. 1885, št. 10. 
11 SN, 4. 6. 1886, št. 126. 
12 Poleg citiranih del pišejo o Tonkliju še: N. N. (Stanko Stanič), Dr . Josip vitez Tonkli (1834—1907). 
KolGMD 1953, str. 113-8; B. Marušič, Breginjska rojaka brata dr. Josip in dr. Nikolaj Tonkli. Sreč, 
VII/1972, št. 37-8, str. 71-3. 
9 Zgodovinski časopis 
1 3 0 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
Goriškem prepleta dr. Tonklijeva osebnost, ob njem se porajajo ali pa krhajo 
in uničujejo različne akcije, ob njem in zaradi njega se od časa do časa 
pojavlja opozicija, ki šele ob koncu obdobja doseže tolikšno moč, da ga 
prisili k postopnemu umiku iz javnosti. 
10. avgusta 1879, prav na dan, ko je Taaffe nastopil svoje skoraj pol­
drugo desetletje dolgo vladanje, so se v Nabrežini zbrali primorski slovenski 
politiki, da se pogovore o skupnem nastopanju, predvsem o ustanovitvi enega 
političnega društva za vso Primorsko s svojim glasilom; Goričani in Tržačani 
naj bi tudi zacelili rane, prizadete ob državnozborskik volitvah konec me­
seca junija tistega leta. Dr. Tonkli, ki je v Nabrežini zastopal Goričane, je 
vztrajal na goriški avtonomnosti, a kljub temu je bil rezultat sestanka raz­
širitev društva »Edinost« na vso Primorsko. Vendar so Goričani vztrajali 
pri svoji »Slogi«, pa tudi list »Soča« se ni zlil z Dolenčevo »Edinostjo«.13 
Ko so bile 27. septembra 1880 nadomestne volitve v državni zbor, so kraški 
volilci, za katerimi je stala »Edinost«, podobno kot leta 1879 postavljali 
dr. Tonkli ju za sokandidata dr. Josipa Abrama. Če je bila za dr. Abramom 
le pobuda Kraševcev in »Edinosti« ali pa se je na ta način v volitve vtikala 
tudi tržaška vlada, ni znano. Vsekakor pa lahko od začetka osemdesetih 
let sledimo stalnim nesoglasjem med goriškim in tržaškim listom. Če vpra­
šujemo po vzrokih, potem ne moremo pozabiti na stalno željo Viktorja Do­
lenca, ki je do leta 1877 deloval na Goriškem (lastnik in urednik »Soče« ter 
predsednik »Sloge«), da bi s preselitvijo v Trst iz »Soče« in »Edinosti« 
ustvaril enoten političen list za vso Primorsko. Na Goriškem mu je bil 
dr. Tonkli ovira, ki v preselitvi »Soče« v Trst in razširitvi »Edinosti« čez 
vso Goriško ni videl le omejitve svoje oblasti, pač je tudi spoznal, da bi 
predlagana centralizacija vodila k pasivnejšim nastopom v lokalnih dosegih.14 
Goriško-tržaški odnosi poslej niso bili več tako začetniško navdušeni in iskre­
ni; antagonizem se je vzpenjal in padal med amplitudami in mirovanji, ki 
so jih povzročale intervencije tržaškega namestništva. 
Na državnozborskih volitvah 1879 je na Goriškem s kandidaturo Wink-
lerja posegla tudi vlada — s tem je pomagala cepiti volilce, katerim je sicer 
društvo »Sloga« predlagalo svojega predsednika F. Povšeta — in dosegla 
zmago. V zadnjem trenutku pa se je s svojo kandidaturo pojavil dr. Tonkli 
in na Krasu dr. Abram. Medsebojna trenja so napovedovala ponovni razcep 
sil, ne zaradi idejnih pač pa zaradi osebnih razlogov. Zunanji vtis razdora 
je dajala štirinajstdnevna prekinitev izhajanja »Soče« in sklic občnega zbora 
»Sloge«, ki je izvolila 24. julija 1879 za svojega predsednika na volitvah 
propadlega dr. Tonklija. Ta je v prvi predsedniški izjavi zagotavljal, da bo 
dal vse sile za spravo med sprtimi Goričani.1 5 V pretresu se je pokazala 
neuglašenost med »Slogo« in »Sočo«, ki naj bi bila glasnik društva, pa če­
ravno bi slednja lahko dovolj samostojno nastopala, ker so bili njeni lastniki 
skupina ljudi in ne društvo. Občasna neuglašenost se je tudi kasneje pojav­
ljala, zlasti ko sta Ust urejala Franc Podgornik (1880—1882) in dr. Anton 
Gregorčič (1882—1887, 1888—1889). 
1 3 B. Marušič, Goriška slovenska politika med leti 1875 in 1880. JKol 1974, str. 102. 
14 B. Marušič, O nekaterih poskusih za skupni list primorskih Slovencev v sedemdesetih letih 
preteklega stoletja. JKol 1971, str. 122—128. 
1 5 Soča, 25. 7. 1879, št. 29. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 131 
Prvo Tonklijevo prizadevanje, da uredi razmere na Goriškem, je bila 
vsekakor odločitev, da Goričani še dalje samostojno nastopajo v političnem 
življenju svoje dežele. Vztrajal je potemtakem pri društvu »Sloga«, ki mu 
je še celo desetletje krojil pota. Opozicija je tedaj tožila nad skromno de­
javnostjo društva, sploh, nad celotnim slovenskim gibanjem, objokajoč čase 
taborov, čitalnic in dr. Lavriča. Sprava, ki je bila na Goriškem dosežena 
konec leta 1875 in doživela večji pretres junija 1879, se je bolj ali manj 
srečno prebijala skozi skoraj natanko deset let trajajoče razdobje.. 
Po imenovanju Winklerja za kranjskega predsednika je bilo potreba na 
Goriškem dobiti njegovega namestnika v deželnem in državnem zboru. Da 
bi se funkciji združili v eni osebi, ni bilo moč pričakovati. Dr. Tonkli se je 
skušal takemu idealu približati tako, da je za Winklerjeva namestnika v 
slovenski mestni kuriji predlagal svojega deset let mlajšega brata, prav tako 
odvetnika dr. Nikolaja. Toda zmagal je bovški mogotec Jonko; spočetka 
narodnostno problematična osebnost, ki se je končno le odločil za slovensko 
stran (izvoljen 3. junija 1880). S svojo tretjo kandidaturo za dunajski parla­
ment je na nadomestnih volitvah 27. septembra 1880 končno uspel dr. Tonkli. 
Poslej se je njegov način dela močno spremenil. Kot ostali slovenski poslanci 
je član Hohenwartovega kluba in sodi med njimi v vrsto delavnih. Njegovo 
javno delovanje se poslej različno odvija na dveh različnih stopnjah, v de­
želnem in državnem zboru. Tako dvojnost, kar mu očitajo tudi nasprotniki, 
sam priznava na primer na sestanku s svojimi volilci pri Rebku v Vipavski 
dolini 3. septembra 1882, ko je izjavil, da je imel na Dunaju več sreče kot 
v Gorici.16 Tonkli je razglasil tezo o različnem, dvojnem postopanju tržaške 
in dunajske vlade predvsem glede jezikovnega vprašanja v šolah. Tudi ta 
teza je naravnana s Tonklijevo dunajsko ambicijo, povzdigovati Dunaj in 
za vse nastale neugodnosti in neuspehe kriviti Trst. Nesoglašanje s tržaškim 
»kamnitim« baronom De Pretisom naj bi mu konec leta 1883 prineslo tudi 
viteški križec,17 kasnejše nasprotovanje kranjskemu predsedniku Winklerju, 
ki ga je priobčevala »Soča«, pa naj bi gladilo Tonkliju pot za dozdevno 
obljubljeno mesto kranjskega predsednika; Tonkli je tudi meril na mesto 
višjega predsednika sodišča v Trstu.1 8 Teza o neurejenem razmerju dr. Tonkli-
ja s tržaškim baronom je bila javna in ko je »Soča« objavila članek »Baron 
Depretis pa doktor Tonkli«, je bila zaplenjena.19 
Iz razmerja goriškega »vodje« do tržaškega namestništva in tega do 
Tržačanov izvirajo odnosi med Tržačani in Goričani (»Sloga« : »Edinost«),, 
med glasiloma »Soča« in »Edinost«. Od poletja 1880 je goriški tednik vodi] 
Franc Podgornik, čepovanski rojak. Kot je zagotavljal v pismih F. Levcu 
konec leta 1880, je sprejel uredništvo lista le za krajši čas, vendar, je pr i 
njem ostal več kot dve leti. Iz pisem je tudi razvidna Podgornikova odloč­
nost, da list sam ureja in da Tonkli nanj nič ne vpliva, čeravno menijo, da 
obvlada tudi »Sočo«.2?, Prvi resnejši prepir je nastal leta 1881, ko sta »Sloven-
16 SN, 7. 9. 1882, št. 203. 
17 Pozor! Slovenci na Goriškem! Maribor 1885, str. 5—6.' 
18 I. Prijatelj, Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina. Peta knjiga, Ljubljana '1966,. 
str. 164-5; F. Bernik, Pisma Frana Levca. Prva knjiga, Ljubljana 1967, str. 150-1. 
" 2. 2. 1883, št. 5. Podobno v članku >Dr. Tonkli in njegovi nasprotniki« (Soča, 9. 2. 1883, št. 6). 
Kasneje je >Soča« (15. 8. 1884, št. 37) pisala o razliki med Trstom in Gorico, med tržaško in dunajsko-
vlado. 
2 0 Pismo z dne 11. oktobra 1881 v Levčevi zapuščini (NUK, rkps oddelek). 
1 3 2 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
ski narod« in »Soča« očitala Tržačanom, da so pri mestnih volitvah paktirali 
z vlado. Polemika, nastala čez leto dni zaradi Podgornikovega opisa slav-
nosti 24. septembra 1882 v Trstü ob priliki blagoslovitve prapora tržaškega 
podpornega delavskega društva, je bila ostrejša in povod, da se je Podgornik 
moral umakniti. Trditev slovenske historiografije,21 da je bila vzrok ostrih 
tržaško-goriških obračunavanj (Dolenc—Tonkli) »uslužnost« do de Pretisa in 
da ni mogoče verjeti tezi o tedanjem »Sočinem« radikalizmu je mogoče delo­
ma oporekati s Podgornikovo izjavo, da se je »zavezal edino po svojem pre­
pričanju delati in se nič ne ozirati na zaviranje našega vodje.«22 Jedro spora 
so bile dozdevne zdravice, s katerimi naj bi Dolenc kot Nabergoj napila 
na slavju prisotnemu de Pretisu. Iz polemike je izzvenel Dolenčev praktici-
zem: »Bog zna, ako bi se tam (v Gorici namreč; op. BM) še toliko dovolilo, 
kolikor se je tukaj?.«23 Novembra 1882 je Podgornik odšel, a Tonkli je na 
začetku leta 1883 predramil svoje društvo, da se pripravi na predvolilno 
agitacijo zaradi bližajočih se deželnozborskih volitev, zavedajoč se pomemb­
nosti temeljitejših priprav, da ne bi »Sloga« ponovno pogorela,' kot je bilo 
ob nadomestnih volitvah v kmečki kuriji na Tolminskem, ko je uradnega 
kandidata »Sloge« 10. avgusta 1881 porazil tolminski mogotec »tobakar« 
Josip Devétak. Te nadomestne volitve so bile zaradi odstopa starega Antona 
Gorjupa; z njim je odšel iz javnega delovanja še zadnji predstavnik gene­
racije iz leta 1848. 
Predvolilni boj leta 1883 je Tonkli začel z akcijo, da se v Gorici ustanove 
privatni slovenski otroški vrtci in da se uresniči že desetletje star predlog 
o ustanovitvi ljudske posojilnice. Z ustanovitvijo vrtcev pričenja doba sloven­
skega privatnega šolstva, ki je poseben razmah doživela v devetdesetih letih. 
Konec osemdesetih let so že delovali otroški vrtci v Gorici, Pevmi in Podgori 
ter dvorazredna dekliška šola, ki se je porodila iz volilne agitacije za državno-
zborske volitve leta 1885. 
Po odhodu Podgornika je prišel list v roke »znamenitega duhovnika«24 
dr. Antona Gregorčiča, akterja goriške politike v desetletju, ki je sledilo 
Tonklijevi dobi. Bil je tedaj semeniški profesor ter sošolec in delovni tovariš 
dr.' Antona Mahniča. Tudi pod njegovim uredništvom »Soča« ni vselej sledila 
Tonkliju, naprtila mu je to in ono napako. Zelo verjetno, da tedaj Gregorčič 
še ni bil povsem pripravljen, da stopi v odkrit spopad, ali še točneje, pri­
manjkovalo mu je zanesljivih pomočnikov. Sam bi kot duhovnik in semeniški 
profesor podlegel pritiskom kurije, v kateri se je že čutil vpliv dr. Mahniča, 
zlasti po njegovem nastopu v slovenski javnosti z razgovori »Dvanajst ve­
čerov« v »Slovencu«, medtem, ko je za domači duhovniški krog pisal podobno 
tvarino v nadškofijski latinski »Folium periodicum«. S tem v zvezi velja 
zlasti za leto 1885 omeniti tudi na Goriškem posebne manifestacije za napa­
denega pesnika Simona Gregorčiča. Razprava o tem sodi v predmet literarne 
zgodovine, a vendar se nanjo tesno naslanjajo tudi politični dogodki, saj je 
končno Mahnič s svojim konservativnim radikalizmom posegel tudi na pod­
ročje politike zlasti na prelomu osemdesetih in devetdesetih let. Tedaj se je 
2 1 D. Kermavner, Slovenska politika v letih 1879 do 1895. Ljubljana 1966, str. 112-4. 
2 2 Pismo F. Levcu z dne 30. januarja 1882 v Levčevi zapuščini (NUK, rkps oddelek). 
2 3 E, i. 10. 1882, št. 53. 
» E, 9. 12. 1882, št. 72. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 133 
tudi dotlej še omahljivo politično naziranje in delovanje dr. Antona Gregor­
čiča ob pomoči nadvse dinamičnega mladega učitelja Andreja Gabrščka 
razbistrilo in dozorelo v odprt spor s Tonklijevim krogom. 
Za volitve v deželni zbor julija 1883 je značilna agitacija na Krasu, ki 
jo je vodila »Edinost«, kar 'je bilo ponovna prilika, da sta se oba lista 
spopadala, čeravno je tržaški list razglašal nevtralnost.25 Ob .postavljanju 
kandidatov je »Sloga« na ta problem računala, zato je dopustila na svoji 
kandidatni listi možnost, da se Kraševci zedinijo o kandidatu in ga nato 
sprejela kot svojega. Po volitvab je lahko ugotavljala, da je s svojo kandi­
datno listo za vse kurije povsem uspela, kljub delovanju opozicije. Čeravno 
je Tonkli prejel od Taaffeja zagotovilo, da se vlada v volitve ne bo vtikala,26 
pa se je videla kot de Pretisova mahinacija kandidatura sežanskega župana 
Rajmunda Mahorčiča. Če je bilo na Krasu delovanje prikrito, pa se. je v 
Tolminu odkrito razlagala kandidatura de Pretisa, poleg tega še že omenje­
nega Devetaka in njegovega zeta Goriupa in drugih; imena nasprotne liste 
je objavil »Il Corriere di Gorizia«.27 
Dve volitvi sta bili leta 1885. Prve 29. maja 1885, ko so volilci potrdili 
državnozborski mandat dr. Tonkliju, in druge 17. oktobra 1885, ko je na 
nadomestnih volitvah za odstoplim Povšetom prišel na deželnozborske klopi 
kot poslanec slovenskega veleposestva dr. Anton Gregorčič, ki je mandat z 
malenkostnim presledkom (od 6. 11. 1889 do 30. 8. 1890) ohranil do razpada 
Avstro-Ogrske. Čeravno je bil Tonkli kandidat »Sloge«, katero je k delav­
nosti pred volitvami pozivala »Soča«, pa Tonklijeva kandidatura ni bila so­
glasno sprejeta. Lepo nam o tem govori anonimna brošurica, tiskana v Mari­
boru »Pozor! Slovenci na Goriškem!«, skrbno pisan dokument, ki je volilcem 
v premislek razglabljal o Tonklijevem delovanju in značajskih potezah. Oči­
tala mu je preveliko oslonitev na dunajsko vlado, tako imenovani »vladni 
oportunizem« kot najdemo oznako v slovenski historiografiji. Očitala mu je 
med drugim tudi njegovo zadržanje, da je prebral načrt zakona kot posle­
dico socialističnih nemirov na začetku leta 1884 v Avstriji, mlačnost pri boju 
za uveljavljanje slovenskega jezika, briskiranje članov društva »Sloga«, ne­
spretnost in egoizem. Za konec je brošura postavila pogoje, če naj Tonklija 
goriški Slovenci še volijo. Prvi pogoj je bila obljuba odločnega potezanja 
za narodne in materialne pravice, da preneha njegova funkcija v deželnem 
odboru in deželnem šolskem svetu ter da izroči vodstvo Goričanov drugi 
osebi. Pisec delca se je dobro zavedal položaja, ki ga je Tonkli imel na 
Dunaju in bi ga bilo škoda izgubiti, a zato naj goriška politika preide v 
druge roke. Navedel je ime dr. Antona Gregorčiča. Če pa bi želel zadržati 
domače vajeti, potem naj bi mu na Dunaju sledili dr. Gregorčič ali dr. Josip 
Abram ali Matej Ternovec, tedaj sodnik v Sežani. Kljub brošuri je Tonkli 
z veliko večino zmagal, kar kaže, da opozicija ni bila stalna, pač pa občasna, 
zrasla ob dogodkih, ki so presegali korektnost njegovega voditeljskega rav­
nanja. Ob tem je zlasti zanimiv primer iz poletja 1884, ki nam v zvezi i s 
Tonklijem daje priliko, da pogledamo z nekaj osnovnimi potezami tudi raz­
mere pri italijanskih sosedih v Gorici in na Goriškem. 
2 5 E, 20. 6. 1883, št. 49. 
2 6 Soča, 1. 6. 1883, št. 22; 6. 7. 1883, št. 27. 
2 7 20. 6. 1883, št. 49; SN, 23. 6. 1883, št. 142. 
1 3 4 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
Med raznimi slovenskimi društvi, ki so v osemdesetih letih nastajala, 
je bilo najagilnejše Bralno in podporno društvo v Gorici, katerega prvotni 
namen je bila nekašna podružnica čitalnice za tiste goriške Slovence, ki niso 
dosegli take socialne ravni, !ki bi jih uvrstila enakovredno med prave čitalni-
čarje. Društvo je postalo nekakšna bolniška blagajna in je pr i njem že od 
začetka (marec 1882) deloval dr. Gregorčič. Verjetno je po zgledu tržaškega 
delavskega podpornega društva želelo pripraviti v Gorici 6. julija 1884 slo­
vesno blagoslavljanje svojega prapora. Napovedana povorka članov društva 
in gostov po Gorici je sprožila pri Italijanih val negodovanja, protestno 
izjavo, na katero so se goriški Italijani podpisovali in končno zahtevo oblasti, 
da društvo program prireditve okrne (sprevod po mestu), na kar prireditelj 
ni pristal in je raje prireditev preložil na poznejši čas. Dogodek je odmeval 
v slovenskem tisku in »Soča« je zapovedala: »Iredenta je postala predrzna, 
pozna dobro slabosti nekih merodajnih krogov, ukrotite jo Vi, izstradajte 
jo!«2 8 Skupaj z »Edinostjo« je pozivala goriške slovenske poslance, da grobo 
žalitev Slovencev (s protislovensko gonjo ni štedil liberalni »Il Corriere di 
Gorizia«) pokažejo v posebni interpelaciji goriški deželni poslanci. Na zahteve, 
da se poslance odpokliče, ker interpelacije niso sprožili, je »Soča« odgovar­
jala o nesmotrnosti takega početja, čeravno bi poslanci zadevo lahko pred­
očili deželnemu zboru.29 Očitek, da do zahtevane reakcije ni prišlo, je padel 
zopet na dr. Tonklija, ki se je izgovarjal na neke nepomembne formalnosti, 
nasprotniki pa so mu očitali, da je bil njegovi nezainteresiranosti vzrok 
Povše, predsednik društva, čigar zastava naj bi se blagoslovila.30 Pet let je 
bilo potreba 'počakati, da je končno 7. julija 1889 prišlo do slavja. Poleg 
neuresničenega protesta slovenskih deželnih poslancev naj bi kot odmev na 
protislovenske napade sledil gospodarski bojkot Italijanov. Ta se pa ni mogel 
uresničiti, saj tedanje goriške razmere niso še pogojevale samostojnejšega 
gospodarskega življenja goriških meščanov in slovenskih prebivalcev dežele. 
Na to je bilo potreba počakati še deset let. 
V osemdeseta leta vstopajo goriški Italijani prizadeti z nekaterimi vlad­
nimi in policijskimi ukrepi, ki so želeli zajeziti bojevite akcije iredentizma 
zlasti ob koncu zadnjega desetletja. Leta 1880 je prenehal liberalni »L'Isonzo«, 
njegov urednik Jurettig je bil zaprt in je kasneje postal urednik tržaškega 
iredentističnega »L'Indipendente«.31 2. novembra 1879 je bila ukinjena telo­
vadna organizacija »La Società goriziana di ginnastica« zaradi govora, ki ga 
je imel ob njeni desetletnici predsednik društva. Italijanska historiografija 
potrjuje pričevanje sodobnih slovenskih virov, da je društvo gojilo prikrito 
iredentistično dejavnost.82 Med leti 1879 in 1889 je društvo delovalo pod ime­
nom »Associazione Goriziana di Ginnastica«; 21. septembra 1889 je bilo pre­
povedano, ker je ob slavju društvenega prapora 15. septembra 1889 v Gorici 
prešlo svojo v statutu določeno dejavnost. Še isto leto se je znova preimeno­
valo in delovalo poslej pod imenom »L'Unione ginnastica goriziana«. Tri leta 
so bili goriški italijanski liberalci brez svojega glasila, ko se je na začetku 
leta 1883 pojavil že nekajkrat omenjeni »Il Corriere di Gorizia«, ki ga je 
2 8 11. T. 1884, št. 28. 
» Soča, 1. 8. 1884, št. 31. 
3 0 Pozor! . . ., str. 8. 
3 1 R. M. Cossar, n . d. str. 68. 
3 2 L. Spangher, Cent'anni della >Ginnastica goriziana<, 1868—1968. Gorizia 1968. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 135 
urejala goriška Židinja Carolina Luzzatto.3 3 Čeravno naj bi nadaljeval po 
poti »L'Isonza«, pa je v odnosih do Slovencev prinašal še'ekstremne jša sta­
lišča že od svojih prvih številk dalje. Njegova osnovna teza je bila, da so 
Slovenci v Gorici gostje, da so »a Gorizia«, ne pa »di Gorizia«.34 S »Sočo« 
sta si napovedala' časnikarski boj, ki ni več ponehal. »L'Eco del Litorale«, 
glasilo goriških katoličanov italijanske narodnosti, ki je izhajal od 1871 dalje, 
je ohranjeval svoje pozicije v odnosu do Slovencev: krščanska spoštljivost, 
a vendar naglaševanje kulturne nadmoči italijanskega sveta. Z goriškim libe­
ralnim italijanskim dvakrat tednikom pa nista hodila z roko v roki- Sep­
tembra 1884 je dobil »Il Corriere« pomoč v humorističnem »La Freccia«, 
5. maja 1885 (zadnja številka izšla 18. 12. 1887) pa je izšla prva številka še 
enega goriškega italijanskega štirinajstdnevnika »La Rassegna«, ki se je v 
uvodniku odrekel »zgrešeni politiki« iredente, a se je vendar razglašal za 
branilca italijanske narodnosti ob istočasnem stremljenju za sporazum med 
narodnostmi v deželi. Za njim je stal avstrijakantski del goriškega italijan­
skega meščana, ki ga je poosebljal tudi državni poslanec grof F. Coronini. 
Po prenehanju je ista skupina napravila z listom »Il Dovere« (prva številka 
14. 9. 1889, zadnja 27. 3. 1890) bežni poskus. Lista sta bila Slovencem dokaj 
naklonjena, vendar sta odklanjala tako »italianissime« kot »slavissime«. Med 
kratkotrajne časnikarske poskuse pri Italijanih sodita tudi v letu 1880 izha­
jajoča »L'Imparziale« (od 21. 4. do 15. 11. 1880) in »Il Raccoglitore« (od 12. 5. 
do 25. 11. 1880), kot nekaka naslednika »L'Isonza« ter zagovornik organiza­
cije »Pro patria« dvakratmesečnik »Il Gallo« (1887). 
Dogodki poletja 1884 so verjetno sprožili zamisel o nekakem nadnacio-
ualnem političnem društvu za interese Goriško-Gradiščanske, ki naj bi izda­
jalo svoj list tudi v slovenskem jeziku. Iz tega pa ni bilo nič in z letom 1885 
je opazna ponovna povezava Slovencev z Doliacovo katoliško družbo, ki je 
nastala že leta 1870 z namenom, da združuje katoliške Slovence in Italijane; 
kasneje so se ji Slovenci odtegnili skoraj v celoti. Povezava se je tedaj po­
kazala v tolikšni meri, da je dr. Gregorčič postal 29. januarja 1885 celo 
podpredsednik družbe. Seveda je bila to le epizoda v boju proti iredentizmu, 
ki se je konec novembra 1884 organiziral v društvu »L'Unione«. V sklopu 
pregleda povezav konservativnih Italijanov s Slovenci sodi tudi podatek, da 
je bila »Soča« z dne 24. oktobra 1884 zaplenjena zaradi članka »Pobratimstvo 
goriških Slovencev proti ' iredenti«. Iz takih povezav se ni rodilo ničesar, le 
pomoč Slovencev pri mestnih volitvah v Gorici, vendar pri tem brez direkt­
nih rezultatov v korist slovenskih meščanov. Ob koncu desetletja postane 
»Soča« še bolj bojevita proti iredentizmu in ko prevzame njeno vodstvo 
Andrej Gabršček, je polemika stalna in ne več priložnostna. Problematika 
tega bi zahtevala posebno razpravo. 
Tako smo se približali koncu desetletja, zadnjim letom Taaffejeve vlade, 
ki jim zaradi posebnih goriških razmer ne bomo do konca sledili. Pravza­
prav nam preostane še pregled dogodkov okoli goriškega razdora sredi leta 
1889. Če je desetletje med 1880 in 1890 Tonklijevo, je to zaradi izjemne kon­
centracije oblasti v njegovih rokah in nepotizma (brat Nikolaj), ko je mo-
» SN, 6. 3. 1883, št. 53; J. Pisani, La stampa a Gorizia dal 1800 ai giorni nostri. StudG ХГО1956, 
str. 43-5. 
» 6. 1. 1883, št. 2. 
136 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
gel zlasti s svojo funkcijo državnega poslanca vzbujati upanje. A prihajale 
so le drobtine, tako naj bi denar za »Sočo« prihajal iz dispozicijskega fon­
da, prav tako tudi denar za goriške otroške vrtce;1 8 Tolmince je nagrajeval 
z denarjem za ceste itd. Sam njegov prihod na čelo Goričanov je bil pred­
met polemičnih neodobravanj in pomislekov, enako velja za kasnejši čas. 
Toda vzporedno je rasla opozicija, ki pa je organizirano stopila na dan 
takrat, ko je Tonkliju hitel na pomoč Mahnič. Ta povezava pa ni bila 
sad p rista janja. na skupne ideje, pač pa pomoč v sili, tako Tonklija, ki je 
mislil, da bo mogoče dr. Gregorčiča z nekakšno ekskomunikacijo prisiliti 
k nedelavnosti, kakor tudi za dr. Mahniča, ki je videl v goriški katarzi prak­
tično uveljavljanje svojega »militantnega klerikalizma«. Mahnič je svoj boj 
napovedal v polemiki s pesnikom Gregorčičem, kasneje pa je bil verjetno 
sestavljalec pastirskega pisma škofov goriške cerkvene pokrajine, ki je bilo 
sprejeto na škofovskem posvetovanju v Gorici od 23. do 29. 11. 1887; pismo 
je izredno oster nastop proti katoliškemu liberalizmu. »Soča«, tedaj že pod 
Gregorčičevim uredništvom, je pisala o »listu«, ki je »udaril nedolžni, že 
tako preveč zatirani slovenski narod«.35 Ker pa so nekateri osrednji dunaj­
ski listi napačno spremenili vsebino pastirskega pisma, nalagajoč slovenske­
mu narodu rusofilske in veleizdajske namere, je interpelacijo proti pisanju 
tiska v imenu vseh slovenskih poslancev Goriškega deželnega zbora prebral 
20. septembra 1887 dr. Anton Gregorčič.36 Takrat Gregorčič ni urejal »Soče«, 
a zelo verjetno mu je izjava pomagala, da se ni uklonil pritisku goriške nad­
škofijske kurije. Z drugo polovico leta 1888 je pričel Mahnič izdajati »Rim­
skega katolika«, tedaj pa je »Sočo« ponovno prevzel dr. Gregorčič. Tako 
smo priča spopadov dveh goriških semeniških kolegov, kar se prenaša tudi 
na drugo slovensko časopisje, pri čemer se Mahničevi kritiki pridruži »Slo­
venec«, očitajoč dr. Gregorčičevo češčenje sv. Cirila in Metoda.37 
Deželne volitve 1889 so potekale v popolnem nesoglasju. »Soča«, ki jo 
je še vodil Gregorčič, je napadala Tonklija in njegovo »Slogo«. Čeravno 
je bil dr. Rojic kandidat »Sloge« v kmečki kuriji goriške okolice, je bil 
poleg J. Tonklija izvoljen tudi semeniški profesor Tomaž Čerin, doslej 
povsem nepoznana osebnost; dr. Rojic, označen za framasona, pa je pro­
padel. Razkol je bil tu in ko je na povabilo dr. Gregorčiča prišel v Gorico 
dotlej le sodelavec »Soče« Andrej Gabršček, mu je ta konec julija 1889 iz­
ročil uredništvo lista, potem ko se je pokazalo kot nepotrebno ustanav­
ljati novo glasilo, ki naj bi nosilo ime »Slovenski jez«. Dogodki, ki so potem 
sledili, so vodili v polni odcep. »Aktivna moč«, kot je Gabršček označil 
Tonklijevo opozicijo, je v »Soči« odklanjala vsako povezavo z »vodjem 
Tonklijem« in pojasnjevala svojo neodvisnost, ' poudarjajoč, da je toliko 
glasilo »Sloge«, kot briškega »Slovenskega jeza«, katoliške politične čital­
nice v Cepovanu ali »Vzajemnosti« iz Podmelca.3 8 Tonkli ni miroval in je 
Gabrščku vzel uredništvo, ker da je pri listu prišlo do spremembe brez 
vednosti lastnikov in da je bil storjen protizakonit akt. Tonklijevo »Sočo« 
je urejeval dr. Mahnič, Gabršček pa je pričel z »Novo Sočo«. Goriški raz-
« 10. 12. 188?, št. 50. 
3 6 I. Prijatelj, B. d., str. 280-1; D. Kermavner, n. d., str. 418—440; Zur Steuer der Wahrheit. Ein 
Antwort auf di Verdächtigungen des Slavenvolkes der Görzer Metropolie. Wien 1888. 
3' 13. 7. 1889, št. 158. 
» 11. 10. 1889, št. 41. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 137 
cep je tako dobil še formalno potrdilo. Med listoma je poslej razpredena nit 
stalne polemike, ki se polarizira tudi okoli »Slovenskega naroda« in »Slo­
venca«, dočim .je »Edinost« na Gabrščkovi strani. Gregorčič je poslej na­
nizal dva poraza dr. Tonkliju; 22. septembra 1891 je bil izvoljen za pred­
sednika »Sloge«, 4. marca 1891 pa je Tonklija porazil še na državnozbor-
skih volitvah. Tako je tudi formalno nehala Tonklijeva doba. 
Z deseto številko 8. marca 1891 je tudi nehala »Soča«, ki jo je od desete 
številke 1890 urejal duhovnik Červ, Mahničev naslednik. Z datumom 30. de­
cembra 1892 je izšla ponovno »Soča«, urednik in lastnik je bil Gabršček. 
Nastopilo je Gregorčič—Gabrščkovo desetletje, ki je pravzaprav slogaška 
formacija v času, ko sta se že formalno opredelila klerikalni in liberalni 
tabor v slovenskih okvirih. Konservativni Goričani dobijo s preselitvijo »Pri­
morskega lista« iz Trsta svoje glasilo, kot nekak rudiment goriškega preži­
velega avstrijakanstva pa se pojavi dne 9. septembra 1893 dvakrat mesečnik 
»Sloga«, pod katerim je bil kot lastnik in odgovorni urednik podpisan Ita­
lijan, a v slovensko družbo zahajajoči Obizzi, lastnik »prve slovenske tiskar­
ne«. Že v prvi številki se je branil, da ne izdaja lista proti dr. Gregorčiču, 
čez dve leti se je v prvi številki tretjega letnika opredelil za program »na­
roden na hristjansko-socijalnej podlagi«. Veliko politične veljave pa ni imel. 
V začetku devetdesetih let je tudi zanimiv list »Il Rinnovamento«, ki je za­
čel 12. aprila 1892 in ga je od 1. 6. 1893 dalje do številke 149 (3. 4. 1895) 
urejal dalmatinski Hrvat Ivan Kušar. Bil je predvsem literarno glasilo, ki 
je predstavljalo slovensko književnost italijanskemu svetu, a prinašal je tudi 
politične sestavke posvečene slovanski politiki. 
Dr. Gregorčič—Gabrščkovo desetletje je v pretežni meri usmerjeno v 
politično emancipacijo Slovencev v deželi, potem ko so začasno prenehali 
pretresi znotraj slovenskega tabora. Politična uveljavitev je tesno povezana 
z narodnostnim bojem in bojem za pridobivanje gospodarskih pozicij pred­
vsem v deželnem glavnem mestu. Če za gospodarski bojkot goriških Itali­
janov sredi osemdesetih let še ni bilo primernih pogojev pa je bilo v devet­
desetih letih že mogoče uveljavljati program, da postanejo Slovenci »mero-
dajni faktor v našem mestu«,39 ki ga je »Soča« strnila v osmih zapovedih, v 
duhu gesla »svoji k svojim«. 
Taaffejev čas na Goriškem je čas prvaka dr. Josipa Tonklija. Politična 
pota, dejanja in pobude krojijo njegovi nastopi seveda v tesni povezavi s 
tendencami osrednje državne politike, tržaškega namestništva, ki je delo­
valo po načelu »nič vedeti in nič slišati«40 in končno z nastopanjem itali­
janskega tabora na Goriškem. Italijani niso nastopali enotno, vendar niti* 
zmerni, niti iredentisti (katerih bojevitost je komaj odsev tistega kar se do­
gaja v Trstu — na primer dogodki leta 1882 in Oberdankov poskus umora 
cesarja 1882) Slovencem ne priznavajo vloge enakovrednega kulturnega, go­
spodarskega in zato tudi političnega činitelja. Tonklijeva prvaška politika 
je pravzaprav dopolnjevala vladne tendence v Primorju, od tod si lahko 
razlagamo njegov negativni odnos do povezav Goričanov s Tržačani, zape­
čatil je možnosti, da bi se lahko primorski Slovenci trdno politično pove-
3 9 Soča, 16. 9. 1887, št. 38. 
4 0 SN, 19. 7. 1889, št. 164. 
138 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
zali. P o letu I860 so b i la osemdeseta le ta n a G o r i š k e m re lat ivno mirne jša 
od obeh p r e d h o d n i h ; p o m e m b n i h de janj t u d i n i opaz i t i v deželnem p a r l a ­
m e n t u , kjer je ostalo narodnostno razmer je nespremenjeno. Ci ta ln i škemu 
življenju podežel ja so d a l a novo kval i te to pol i t ična d r u š t v a v B r d i h in Če-
p o v a n u , Podmelcu, zlasti br i ško je od 1882 dal je opravi lo veliko n a r o d n o 
o b r a m b n o delo. Nerešeni prob lemi prejšnjega časa (uveljavljanje slovenskega 
jez ika v javnosti, u p r a v n o združenje s lovenskega dela dežele, Slovencem p r a ­
vičnejši deželni volilni zakon, zastopstvo Slovencev v G o r i š k e m mestnem 
svetu itd.) so se skušal i sicer reševati, a u s p e h a n i bilo. 
Z u s a m m e n f a s s u n g 
DIE GÖRZER SLOWENEN ZUR ZEIT DER TAAFFESCHEN REGIERUNG 
Der Amtsantritt der Taaffeschen Regierung ist zugleich auch ein Meilenstein 
für die Periodisierung slowenischen Politik in Görz. Nach der Bewegten Zeit der 
Čitalnice und Tabori (1860—1872), nach den Auseinandersetzungen zwischen Jung-
und Altslowenen (1872—1875) und nach einer Zeit passiver Billigung (1876—1879) 
kommt es zwar nicht zu einschneidenden Änderungen der Verhältnisse, es beginnt 
die Zeit der »Regierungsopportunisten« Dr. Josip Tonkli und einer ständigen und 
latenten Opposition, die gerade am Vorabend der Zehnjahresfeier der Taaffe-Regier-
ung klar zutage tritt. In den achtziger Jahren werden die politischen Wege durch­
wegs von starken Einzelpersönlichkeiten bestimmt, im Küstenland darf dabei auch 
die langjährige Tätigkeit Stellvertreters von Triest Baron de Pretiš nicht unerwähnt 
bleiben. Die Massnahmen der Triestinischen Stellvertreterschaft ermöglichen keine 
festere Bindung zwischen Görzern und Triestern, die eben in diesen Jahren mit dem 
Aufbau einer eigenen Organisation beginnen. Für die Zeit der Regierung Taaffe ist 
in Görz sehr geringe politische Tätigkeit kennzeichnend, bedeutend ist diese Zeit 
jedoch für den Ausbau der Fundamente der slowenischen Gesellschaft, wie wir sie 
aus dem letzten Vierteljahrhundert vor dem ersten Weltkrieg kennen. Beim Fall von 
Taaffe sind die Görzer Slowenen wieder auf Konservative (Dr. A. Mahnič und 
Dr. Tonkli) und gemässigte Liberale (Dr. A. Gregorčič und A. Gabršček) zersplittert. 
Die nationalen Gegensätze im Görzischen haben sich vertieft. Der Verfasser befasst 
sich ausschlisslich mit politischen Problemen, andere, auch die im Leben der Gesell­
schaft neu erscheinenden (die Arbeiterbewegung), werden nicht mitberücksichtigt. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975/1-2, s. 139-147 l 5 9 
A v g u š t i n M a l l e 
KOROŠKI SLOVENCI V TAAFFEJEVI DOBI 
Referat na zborovanju slovenskih 
zgodovinarjev v Piranu okt. 1974 
Ko je bil avgusta 1879 imenovan grof Eduard Taaffe za ministrskega 
predsednika in je s tem prenehala doba liberalne vladavine, je bilo priča­
kovati, da ši bodo tudi koroški Slovenci laže priborili narodno enakoprav­
nost. Toda sprememba vlade na Dunaju ni niti najmanj omajala dominantne 
vloge, ki so jo igrali liberalci na Koroškem. To svojo vlogo so znali koroški 
liberalci, ki jih bolj točno moremo imenovati nemški nacionalisti, z vsemi 
razpoložljivimi sredstvi utrjevati in izgrajevati. Pri tem so se posluževali 
vseh sredstev, ki jih jim je nudil sistem — naj omenim le razdelitev volilnih 
okrajev na škodo Slovencev, krivično ureditev osnovnega šolstva ter ne na­
zadnje nadvse odločujočo gospodarsko moč. 
Krivični volilni sistem koroškim Slovencem ni dopuščal večjih volilnih 
uspehov. Te so mogli doseči edino pri deželnozborskih volitvah v velikov-
škem. okraju. Vsi drugi volilni okraji so bili jezikovno mešani in koroški 
Slovenci so iskali zaveznike med nemško govorečim prebivalstvom dežele. 
Politično vodstvo koroških Slovencev je take zaveznike videlo v konserva-
tivno-klerikalnih Nemcih, ki na Koroškem v Taaffejevi dobi niso igrali po­
membnejše vloge. Andrej Einspieler, ki se je predvsem zavzemal za nemško-
slovensko sodelovanje na Koroškem na podlagi katoliške vere in na kleri-
kalno-konservativni idejni osnovi, ni mislil na ustanovitev neke samostojne 
slovenske politične organizacije, ki bi v določenih predelih Koroške mogla 
postati odgovarjajoča protiutež snujočim se nemškim političnim organiza­
cijam. 
Taka organizacija je bila tudi »Bauernbund«, ki so ga njegovi idejni vo­
ditelji skušali prikazati kot stanovsko zastopstvo koroških kmetov, ki da ne 
pozna nacionalnih razprtij in nasprotij. Dejansko pa je bila ta »Kmečka 
zveza« privesek nemško-nacionalnega gibanja na Koroškem z nalogo, da 
prodre na slovensko podeželje in s tem ohromi vpliv slovenskega konser-
vativno-klerikalnega vodstva. Kmečka zveza je imela pri tem početju dolo­
čene uspehe, še prav posebno zaradi demagoškega nastopanja njenih vo­
diteljev, ki so vselej trdili, da koroškim Slovencem nikakor ne mislijo vzeti 
narodnosti oziroma materinskega jezika. 
V demagoškem nastopanju so bili nemški nacionalisti sploh prekaljeni. 
Demagogija in blatenje političnega nasprotnika — to je bila tudi osnovna 
publicistična poteza obeh nemško-nacionalnih listov »Freie Stimmen« in 
»Allgemeine Bauernzeitung«. Seveda je delo nemških nacionalistov olajševal 
nastop slovenskega konservativno-klerikalnega vodstva, ki je že najmanjši 
140 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
pojav liberalnih idej obsojalo in s tem odrinjalo od slovenskega narodnega 
gibanja predvsem edino posvetno intelingenco na podeželju — učiteljstvo in 
poleg tega važne vaške mogotce. 
Ker so idejni voditelji koroških Slovencev izhajali iz vrst duhovščine, je 
tudi krško škofijstvo izvajalo pritisk na le-te. Duhovnike so nadzirali. Na 
znane narodnjake-duhovnike so izvajali direkten pritisk.1 Tako se je moral 
leta 1872 zagovarjati pred krškim škofom slovenjeplajberški župnik Simon 
Muden prav zaradi narodnega delovanja. Podljubeljski občini je naznanil, 
da nemških dopisov ne bo več sprejemal in da jih bo vračal občini, kar je 
tudi storil. Okrajno glavarstvo je obvestilo škofa in ta je zahteval pojasnila. 
Muden pa je bil trdne volje, »v ti zadevi kot Slovenec, državljan in srenjčan 
svojo pravico tirjati in braniti in tudi ne jenjati, čeravno podpisani ni kot 
pravnik šole na vseučilišču doveršil, pa je vendar po božji milosti tolko 
zdravih možgan dobil in sprejel, da § 19 drž. osnovnih postav razložiti ve in 
se jemu nepotrebno dozdeva, se na nezmotljivost Podljubeljskoga župana in 
dopisca c. k. okrajne glavarije zanašati, . . .«2 Muden pripominja, da ni stvar 
uradnij, da razlagajo zakone napačno in pravi, da že leta slovensko dopi­
suje okrajni glavariji, dobiva pa le nemške odgovore ter meni: »Slovene je 
potrpežljiva duša, pa to ni enakopravnost, če bi imel Slovene le toliko vživ-
ljati, kolikor se drugim dopade in poljubi, če Slovene slovenski dopisuje je 
dolžen nemške odloke sprejemati, zares čudna enakopravnost — podpisani je 
ne more razumiti •— tako razlaganje § 19 preseže meje mojega omejenega 
podložnikovega uma! in podpisani le to resnobno izreka. Da je vsih uradnij, 
ki imajo s Slovenci opravka sveta dolžnost s Slovenci slovensko občevati, 
to dolžnost jim nalaga § 19 •— in to bomo tudi tirjali če bi mogel podpisani 
tudi prvi ali drugi po tem potu nastopati. Okoli 8.000—10.000 Slovencev je 
bilo zbranih, ki sim ravno § 19 na Taborji v Žopračah razkladal, in terjal 
tanjko izpolnevanje, — čim me uradniki niso zavernili?? —«8 
Še naprej bo uradnijam dopisoval slovensko, tako pa ne nastopa kot du­
hoven »— temveč kot Slovenec, državljan in srenjčan na pravni zemlji stoji 
in svojo pravico terja — tako bo stal in se boril za svojega — za slovenskega 
naroda pravice, kolikor se svojimi slabimi močmi le zmore. Uradi so pa po­
stavi dolžni, s slovenskimi strankami po slovenski ur adovati.«4 
Interese naroda postavlja Muden torej pred verske. Tako mišljenje pa 
je na Koroškem preganjala oblast tudi s pomočjo cerkvenih dostojanstve­
nikov. Sicer se je tudi Andrej Einspieler zavzemal v svojem življenju za na­
rodno enakopravnost, to dokazujejo vsi njegovi listi, vendar je stalno po­
udarjal, da je vsak napredek možen le na podlagi katoliške vere. Narodno 
enakopravnost je hotel doseči prav s pomočjo nemških klerikalcev-in s tem 
zašel v tabor, ki z interesi slovenskega prebivalstva na Koroškem ni imel 
nič skupnega, saj so njegovi pripadniki večinoma pripadali veleposestvu in 
industriji in so prav nekrščansko izžemali slovensko prebivalstvo, v času 
krize kmečkega gospodarstva pa pokupili v slovenskem delu Koroške šte­
vilne kmetije.5 
1 Npr. tudi na Andreja Einspielerja zaradi publicistične dejavnosti v šestdesetih letih 19. stoletja. 
2 Škofijski arhiv Celovec, farni akti, Slovenji Plajberk fase I. 
3 Škofijski arhiv Celovec, farni akti. Slovenji Plajberk fase I. 
4 Škofijski arhiv Celovec, farni akti, Slovenji Plajberk fase I. 
5 Pleterski, Nraodna in politična zavest na Koroškem, Ljubljana 1965, str. 94—128, 226—228. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 141 
Slovenskemu gibanju oziroma slovenski stranki je politični nasprotnik 
zlahka očital, da se brati z nasprotniki kmeta, čeprav je bila to le dema­
goška fraza. Nemški nacionalisti so se še v veliko večji meri opirali na go­
spodarsko moč veleposestnikov, industrije in malih podjetnikov. O »Misel­
nosti ,Nemcem prijaznih Slovencev' — ,Nemškutarjev' po letu 1873«e raz­
pravlja J. Pleterski, ki opozarja na gospodarske, politične in družbene fak­
torje, ki so bili temelj tej miselnosti. Genocidna miselnost se je na Koro­
škem oblikovala prav v tej dobi. Parole o mirnem sožitju Nemcev in Slo­
vencev in trditev, da spravlja slovensko narodno gibanje v nevarnost to mir­
no sožitje, so starejšega izvora, ohranile pa so se do današnjega dne. Najr 
pogosteje so se pojavljale v publicistiki nemških nacionalcev. 
Eden glavnih oblikovalcev in gojiteljev protislovenske ideologije je bil 
Albin Matschnig, ustanovitelj »Kärntner Bauernbunda« in urednik lista 
»Allgemeine Bauernzeitung«. Pod pretvezo, »da se bori za blaginjo dežele«,7 
je vplival kvarno na razpoloženje v deželi. Moral je leta 1888 pobegniti iz 
dežele oziroma države, ker bi ga bili sicer postavili pred sodišče. V poročilu 
na notranje ministrstvo o publicistiki na Koroškem poroča leta 1888 deželni 
predsednik, da se liberalizem in nemštvo povzdigujeta posebno na Koroškem 
in to s strani oseb in na način, ki da je bil mnogim že dolgo »zelo neljub 
in neprijeten«.8 Vendar se stari liberalci doslej niso upali reagirati. Dejstvo, 
da so se za »velikimi frazami o blaginji ljudstva, napredka in nacionalnosti 
skrivale le nepoštenost, želja po škandalih in korupcija«,9 je po mnenju de­
želnega predsednika globoko omajalo ali mogoče celo uničilo »verodostoj­
nost in kredit organov ostrejšega tona in njihovih zastopnikov«10 pri vseh 
tistih, ki se do tedaj niso mogli izvleči iz njihovega vpliva. Vendar se pri 
listih »Freie Stimmen« in »Allgemeine Bauernzeitung« v agresivnosti pisanja 
proti slovenski stranki ne da opaziti nobenih sprememb. Agresivnost se je 
kvečjemu še povečala z ustanovitvijo »Katoliškega političnega in gospodar­
skega društva za Slovence na Koroškem« 5. marca 1890, priložnost pa je 
nudil tudi podkloštrski incident, kjer je bil pri nekem pretepu med volitvami 
ubit volivec nasprotne stranke.1 1 Moralno krivdo za uboj so naprtili Gre­
gorju Einspielerju, ki je po smrti Andreja Einspielerja prevzel vodstvo ko­
roških Slovencev. 
Nemški nacionalisti so napadali vse in vsakega, ki je ogrožal njihovo 
dominantno vlogo v deželi, in zavračali še tako malenkostno koncesijo koro­
škim Slovencem s strani vlade. Pri svojem boju proti slovenski' stranki so 
uporabljali tudi slovenščino. Nazadnje so leta 1898 ustanovili še slovenskega 
pedanta k »Allgemeine Bauernzeitung« — »Koroški kmetski list«, ki je imel 
nalogo, da vpliva v »naprednem smislu prosvetljensko na kmečko prebival­
stvo slovenskih delov dežele Koroške«.12 V drugi številki imenovanega lista 
6 J. Pleterski, Narodna in politična zavest na Koroškem, Ljubljana 1965, str. 205—242. 
7 Kärntner Landesarchiv (KLA) Präs. Fasz. 156/1686 de 1888. 
8 KLA Präs. Fasz. 156/1686 de 1888. 
' KLA Präs. Fasz. 156/1686 de 1888. 
1 0 KLA Präs. Fasz. 156/1686 de 1888. 
11 KLA Präs. Fasz. 165/1177 de 1890. 
KLA Präs. Fasz. 165/1368 de 1890. 
KLA Präs. Fasz. 165/1463 de 1890. 
KLA Präs. Fasz. 165/1463 de 1890. 
KLA Präs. Fasz. 165/1577 de 1890. 
1 2 KLA Präs. Fasz. 202/688 de 1898. 
142 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 19?5 
najdemo pismo bralca iz Rožne doline, ki dokumentira, kako uspešna je 
bila propaganda nemških nacionalistov med premožnejšimi in slovensko go­
vorečim prebivalstvom dežele. 
Istovetenje slovenskega narodnostnega gibanja z nazadnjaštvom, konser-
vativizmom, klerikalizmom in materialno revščino je v tem primeru popol­
no. »Poglejmo en malo okoli sebe — en malo po krasni rožni dolini — kdo 
so naprednjaški možje in kdo je privrženec klerikalcev. Večji, premožnejši 
posestniki, ljudi, koji ste bolj omikani — vsi ste za napredek, vsi ste hva­
ležni sredstvu nemščine; nemški jezik vam kaj dobro služi, da si gospodar­
jenje zboljšate. — Klerikalcem pokorni so pa le bolj revni kočarji. — No­
čemo jih zavolj jih gmotno slabega stanja obrekovati — a kriva temu je 
tema, kteri služijo, tema ki ovira vsaki napredek.«1 3 Prav v tem pismu bralca 
»Koroškemu kmetskemu listu« najdemo vse prvine, ki jih navaja J. Ple-
terski v že omenjenem poglavju svoje razprave >Narodna in politična za­
vest ...« Manjka morda le še važna komponenta — to je komponenta izdaj­
stva domovine, agentstva za neko tujo silo. 
Seveda tega razmišljanja ni oblikoval šele »Koroški kmetski list«. Za­
četki takega naziranja segajo v obdobje po marčni revoluciji in so na Koro­
škem prisotni zdaj v manj potem spet v bolj jasni obliki. 
Pod takimi okoliščinami seveda ni bilo mogoče pričakovati velikih uspe­
hov pri volitvah. Volilni boj je bil posebej na Koroškem narodnostni boj, boj 
za enakopravnost Slovencev v šolah, uradnijah in pred sodišči.14 Volilno 
propagando slovenske stranke so nemški nacionalci označevali kot hujskanje 
in agitatorje stranke kot hujskače.15 Slovenskemu narodnostnemu gibanju so 
sploh odrekali domovinsko pravico in še posebej napadali »kranjske huj­
skače« in s tem terminom najpogosteje označevali slovenske poslance v dr­
žavnem zboru na Dunaju, ki so pogosto stavili interpelacije zaradi razmer, 
v katerih so se nahajali Slovenci na Koroškem. 
Politično so se koroški Slovenci prvič spet krepko pojavili pri državno-
zborskih volitvah leta 1879. Priborili so si znatno število glasov na vsem 
slovenskem področju Koroške, ne da bi seveda dosegli mandat, kar pa je pre­
prečeval krivični volilni sistem, ki enostavno ni dopuščal Slovencem volilnih 
uspehov. Združeni nemško-slovenski konservativci so dosegli 283 glasov, nem­
ški liberalni stranki je zadostovalo 362 glasov za dosego vseh štirih manda­
tov kmečke kurije. Pri nadomestnih deželnih volitvah leta 1880 v velikov-
škem okraju je z veliko večino prodrl Andrej Einspieler, ki je začetka ja­
nuarja 1882 ustanovil »Mir« — list, ki je nastopal v imenu slovenske in 
nemške katoliške (konservativne) stranke«1 6 vse do smrti svojega ustano­
vitelja. 
Prav v Taaffejevi dobi so koroški Slovenci pomagali organizatorično 
in gmotno nemškim konservativcem na noge, ne da bi imeli od tega koristi. 
Pri deželnih volitvah leta 1884 so slovenski konservativci osvojili oba man­
data kmečke kurije v velikovškem okraju, v mestni kuriji pa je propadel 
njihov kandidat dr. France Adamič. To je bil obenem prvi in zadnji poskus 
13 Koroški kmetski list, 15. februar 1898, št. 2. 
14 V. Melik, Volitve na Slovenskem, Ljubljana 1965, str. 238—248. 
15 Glej »Freie Stimmen« in »Allgemeine Bauernzeitung« v času volilnih bojev. 
16 Mir, 10. julij 1884, št. 13. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 143 
koroških Slovencev, da prodrejo s svojim kandidatom v mestni kuriji. Pri 
volitvah za državni zbor leta 1885 je A. Einspieler prepustil kandidaturo 
v volilnem okraju Celovec—Velikovec nemškemu konservativcu baronu Pi­
no ju, sam pa se je umaknil v brezizgledni bel jaški okraj. Kandidat nemško-
slovenske konservativne stranke Pino je bil izvoljen s konservativnimi gla­
sovi, v državnem zboru pa ni odprl ust za potrebe Slovencev in niti dve 
leti po izvolitvi je odložil mandat. V beljaškem volilnem okraju A. Einspieler 
ni bil deležen podpore nemških konservativcev. 
Po odstopu Pino ja od svojega poslanskega mandata so Slovenci na Ko­
roškem abstinirali nadomestne volitve v državni zbor. Leta 1888 so pri na­
domestnih volitvah v deželni zbor po smrti Andreja Einspieler ja kandidirali 
njegovega nečaka Gregorja Einspielerja, ki je prodrl z 78 glasovi. Njegov 
liberalni oziroma nemško-nacionalni nasprotnik je dosegel 33 glasov. Slo­
venci so pri deželnozborskih volitvah leta 1890 osvojili oba mandata kmečke 
kurije v velikovškem okraju. Pri volitvah v državni zbor leta 1891 pa so 
propadli v kmečki kuriji v volilnem okraju Celovec—Velikovec. 
Po smrti A. Einspielerja so bile oblasti prepričane, da se za stremljenja 
voditelja koroških Slovencev ne bo našel »enako vztrajen naslednik«.17 Gre­
gorju Einspielerju niso pripisovali sposobnosti, kot jih je imel A. Einspieler.18 
Oster boj so vodili nemški nacionalci na področju šolstva. Poudarjali so 
potrebo znanja nemščine, smešili dosežke slovenske kulture in trdili, da ko­
roški Slovenci »novoslovenskega« jezika ne razumejo. Čeprav so koroški 
Slovenci tožili nad jezikovno ureditvijo ljudskih šol, so nemški nacionalci do­
sledno in stalno poudarjali, da so Slovenci z jezikovno ureditvijo ljudske 
šole na Koroškem zadovoljni in da ne želijo sprememb. 
Že dolgo pred pričetkom Taaffejeve dobe so na Koroškem vodilni po­
litični faktorji formulirali svoje gledanje glede jezikovne ureditve ljudskih 
šol in odločno zavrnili želje koroških Slovencev po enakopravnosti na tem 
področju, dobro zavedajoč se, da bi s tem izgubili verjetno tudi vpliv pri 
učiteljstvu in pri velikem delu premožnejšega prebivalstva na slovenskem 
področju Koroške. Ko so poslanci slovenske narodnosti v neki spomenici leta 
1867 zahtevali enakopravnost slovenskega jezika v šolah, uradnijah ter pred 
sodišči in ko so ministrstvo za uk in bogočastje, notranje ministr­
stvo in justično ministrstvo izdali tozadevne odloke o upoštevanju 
slovenščine pri podrejenih uradih na Koroškem, je koroški dežel­
ni odbor nastopil proti zahtevam poslancev slovenske narodnosti in pri­
pomnil, da monarhija ne pozna poslancev narodnosti, temveč le poslance 
kronovin. Koroški deželni odbor je menil, da slovenski poslanci nimajo pra­
vice govoriti v imenu koroškega prebivalstva. "V odlokih je videl deželni zbor 
krepitev slovenskega in slabitev nemškega elementa na Koroškem. Koroška 
da je starodavna nemška cesarska dežela in nemški značaj dežele naj se ne 
spreminja s pomočjo administrativnih ukrepov; nemška kultura prekaša 
slovensko, nemški element pa da se je izkazal za podjetnejšega. Koroško 
prebivalstvo da je vselej živelo v »globokem miru in harmoničnem sožitju«.19 
Nemec je videl v Slovencu ljubega soprebivalca, še več, brata, kajti tako 
17 KLA Präs. Fasz. 157/84 de 1888. 
18 KLA Präs. Fasz. 157/1105 de 1888. 
19 KLA Präs. Fasz. 76/1425 de 1867. 
1 4 4 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
Neméc kot Slovenec sta se čutila kot Korošca. Koroški Slovenec v koroškem' 
Nemcu ni nikoli videl sovražnika. Rad in voljno je prevzemal nemško kul­
turo in sredstvo za dosego le-te, to je jezik svojega nemškega sodeželana . . . 
»Ob oživljajočem soncu nemške kulture se je naš Slovenec ogreval in v nje­
no okolje se je vživel, naučil se je več kot nemško govoriti, naučil se je 
čutiti in misliti nemško. In to ne samo, ker je njegova eksistenca s tisočimi 
niti povezana s to kulturo, ne, temveč tudi zaradi tega,, ker je v njej videl 
odrešenje iz barbarstva. Promet, industrija, vsi življenjski pogoji vežejo ko­
roškega Slovenca na Nemca. Samo nemška roka mu odvzema v mestih in 
trgih, ki je vsako in vsak na Koroškem še specifično nemško, njegove izdel­
ke, samo industrija, ki jo je ustvarila nemška bistroumnost in ki je razšir­
jena v vseh predelih dežele, mu daje delo, samo z nemščino se more spora­
zumevati preko mej svoje fare, samo nemški jezik in le nemška kultura mu 
odpirata svet.«20 In tej kulturi in temu jeziku naj bi se odpovedal. Ves ta 
triumfalni pohod nemške kulture pa je potekal brez nasilja. »Novejšemu 
času je bilo pridržano, da tudi na Koroškem odkrije jezikovno vprašanje in 
našla se je stranka, ne, kasta, ki se je nenaprošena in nepoklicana proglasila 
za zagovornika dozdevno napadenih pravic koroških Slovencev. So edino in 
le člani slovenskega klera na Koroškem in njihovi maloštevilni pristaši, ki 
skrbijo v deželi za nelepo delo nacionalnega hujskanja in iz te okoliščine 
sledi, da ni nemški jezik, temveč da je nemška kultura, ki se tu napada.«2 1 
Pri prevelikem vplivu, ki ga je imel kler v preteklih desetletjih, je bil oško­
dovan po pisanju koroškega deželnega odbora le nemški element. Najdejo 
se seveda tudi še vse druge znane teze. Nazadnje pa le preide na bistvo od­
govora, ko meni, da bi upoštevanje slovenščine kot enakopravnega jezika v 
šolah, uradih in pred sodišči spremenilo »nemški značaj«22 dežele na način, 
ki bi povzročil krik splošnega zgražanja in v drugem koraku bi se začela 
slavizacija dežele potom dekretov. 
Taka in podobna stališča so koroške oblasti v Taaffejevi dobi dosledno 
ponavljale, še posebno, ko so v dunajskem državnem zboru interpelirali 
slovenski poslanci zaradi razmer na Koroškem, ali je to bil zdaj Vošnjak, 
Poklukar, Klun, Ferjančič ali Šuklje. Odgovor Koroške je bil vselej enak — 
koroški Slovenci da so s svojim položajem zadovoljni. 
Nemški nacionalci so na Koroškem napadali vse, kar bi utegnilo krepiti 
narodno zavest slovenskega prebivalstva v deželi. Prav v Taaffejevi dobi so 
bili le-ti izredno dosledni in so pri tem prizadevanju izrabili vse možnosti. 
Neposredno so pritiskali na zastopnike koroških Slovencev. Andrej Einspieler, 
ki je državnemu poslancu Vošnjaku posredoval material za interpelacijo 
o koroških šolskih razmerah, je bil potem deležen izredne »pozornosti« s 
strani koroškega deželnega predsednika Schmida-Zabierowa, tako, da je na­
zadnje samo še upal, da bo v miru dočakal penzijo, do katere je imel le še 
mesec dni.2 3 Prav tako so nemški nacionalci trdili, da je zaradi praznovanja 
50-letnice mašništva A. Einspieler ja2 4 v nevarnosti deželni mir. Uradni za-
2 0 KLA Präs. Fasz. 76/1425 de 1867. 
2 1 KLA Präs. Fasz. 76/1425 de 1867. 
2 2 KLA Präs. Fasz. 76/1425 de 1867. 
2 3 Arhiv Slovenije, Priv. A LIX (korespondenca Josipa Vošniaka). 
2 4 KLA Präs. Fasz. 153/814 de 1887. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 ^ ° 
stopnik pa je zapisal,25 da je bilo praznovanje »tako dostojno in legalno«, 
da so se izkazale bojazni, da bi utegnil biti v nevarnosti deželni mir, ki so 
bile izrečene z nemške strani, »popolnoma neosnovane«. 
Gregorja Einspielerja je deželni predsednik zatožil zaradi letaka »Častiti 
gospod!«28 pri škofu. Letak, edini izvod, so zaplenili.27 Z letakom je mislil 
podpreti Gregor Einspielet zahtevo državnega poslanca dr. Ferjančiča po 
preureditvi volilnih okrajev. Letak naj bi Slovenci tudi podpisovali. V istem 
letaku je Gregor Einspieler zahteval tudi enakopravnost slovenščine v ljud­
skih šolah. Deželni predsednik je v pismu, ki ga je naslovil na škofa, menil, 
da bi letak sprožil val peticij — »Petitionssturm«. Označil je dejavnost 
G. Einspielerja kot »katoliškemu duhovniku nedostojno«28 in prosil škofa, da 
nekaj ukrene proti Einspielérjevi agitatorični dejavnosti. 
' G. Einspieler > se je udeležil proslave 25-letnice ljubljanskega Sokola in 
s te proslave poslal v imenu vseh udeležencev Strossmayerju čestitke. Taaffe 
sam je iz tega sklepal, da spada G. Einspieler k »najbolj vnetim«29 pristašem 
Strossmayerja in izrazil bojazen, da utegne med »slovanskim prebivalstvom 
dežele« agitirati za Strossmayerjeve ideje. Zato je zaukazal »strogo, toda pri­
krito nadzorstvo«30 nad dejavnostjo poslanca. Po približno letü in pol je stvar 
prišla na dan in državni poslanec grof Làzansky je naslovil na Taaffe ja 
interpelacijo, ki je le-tega neprijetno prizadela.81 Deželni predsednik se je v 
cirkularju, v katerem je zaukazal okrajnim glavarstvom nadzorstvo nad 
G. Einspielerjem glede na njegovo delovanje med slovenskim prebivalstvom, 
skliceval na tozadevni" Taaffejev ukaz. Kako so podkloštrski volilni incident 
izrabljali nemški nacionalci, smo že čuli. Posebno so se avstrijski politični 
krogi zanimali za Einspieler jeve stike in odnos s Slovanskim dobrodelnim 
društvom v Petrogradu. V preiskavo se je vključilo celo zunanje ministrstvo 
monarhije.*2 
Predmet interpelacije v koroškem deželnem zboru je bila 1884 Mohorjeva 
družba. Zopet enkrat je bil namreč mir dežele v nevarnosti, ker se je Mohor­
jeva družba drznila tiskati list »Mir«. Poslanec dr. Traun je skušal dokazati, 
da stoji Mohorjeva družba zunaj zakona. Posebno je kritiziral, da družba iz 
društvenega denarja vzdržuje tiskarno, kjer se tiska »Mir«, ki da seje v 
deželi »le nemir in zavist med narodnostima.«33 Čutil je »moralno obveznost«, 
da v »interesu miru in enakopravnosti v deželi«34 povpraša deželnega pred­
sednika po zakonitosti obstoja in delovanja družbe. Leta pozneje je celovški 
okrajni glavar Mac Nevin, ki je bil pri Slovencih na zelo slabem glasu, očital 
Mohorjevi družbi,- da je izdala dve knjigi, ki sta pridigali »golo veleizdajo« 
in so ju oblasti morale konfiscirati.35 Odbor je zahteval od okrajnega glavarja 
2 5 KLA Präs. Fasz. 153/П43 de 1887. 
2« KLA Präs. Fasz. 156/1808 de 1888. 
2 7 KLA Präs. Fasz. 156/1808 de 1888. 
» KLA Präs. Fasz. 156/1808 de 1888. 
» KLA Präs. Fasz. 156/1346 de 1888. 
» KLA Präs. Fasz. 156/1346 de 1888. 
" KLA Präs. Fasz. 166/726 de 1890. 
KLA Präs. Fasz. 170/204 de 1891. 
3 2 KLA Präs. Fasz. 182/284 de 1894. 
KLA Präs. Fasz. 182/358 de 1894. 
KLA Präs. Fasz. 182/1135 de 1894. 
» KLA Präs. Fasz. 143/1743 de 1884. 
» KLA Präs. Fasz. 143/1743 de 1884. 
» KLA Präs. Fasz. 172/1977 de 1892. 
10 Zgodovinski časopis 
*^° ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
pismeni preklic in Mac Nevin je moral priznati, da je bil njegov očitek ne­
utemeljen. Deželni predsednik ga je posvaril in mu priporočal večjo zadrža­
nost pri uradovanju s prebivalstvom celovške okrajne glavarije. 
Oblasti so skušale s pomočjo visokih cerkvenih krogov otežkočiti delo­
vanje Ciril-Metodove družbe. Duhovniki naj ne bi delili brošur te družbe. 
Brošura družbe »Valentin Vodnik, prvi slovenski pesnik«, je vzbujala po­
misleke v »patriotičnem pogledu«,36 brošura »Tisočletnica Metodova« je na­
letela sploh na težave ter so jo zaplenili sklicujoč se na §§ 302 in 303 kazen­
skega zakona. Brošura je bila po mnenju celovškega okrajnega šolskega sveta 
politične in agitatorske vsebine, ker je na »vse mogoče načine« stremela za 
tem, da »vzbudi in neguje slovansko zavest svojih bralcev«.37 Poleg tega je 
urad omenil, da dela »propagando za slovansko bogoslužje« in da bralce 
hujska proti Nemcem. Eden delivcev citirane brošure, župnik Scharwitzel, 
je bil celo obsojen na denarno kazen.3 8 
Ministrstvo za bogoslužje in pouk se je zanimalo za vpliv revije »Dom 
in svet«39 med študirajočo mladino in za agitatorje revije ter priporočalo, da 
deželno predsedstvo v primeru, da revija negativno vpliva na mladino, ukaže 
v šolskim direkcijam,40 da na primeren način prepovedo list. Podobno je mini­
strstvo nastopalo v primeru Mahničevega »Rimskega katolika«,41 ko je indi­
rektno prepovedalo branje revije oziroma sodelovanje v njej.42 Pomisleke je 
deželni predsednik izrazil, ko je krški škof Kahn leta 1887 sprejel v seme­
nišče veliko število študentov teologije češke narodnosti in menil, da to ne 
bo dobro vplivalo na mir v deželi, kajti »pri znanih narodnostnih razmerah 
te dežele, pri veliki občutljivosti pripadnikov nemške narodnosti proti vsemu, 
kar utegne spremeniti ali okrniti njihov položaj v deželi...«, bo večina videla 
v škofovem koraku »možnost, da, verjetno dalekosežnih sprememb v narod­
nostnih razmerah te dežele «43 
Ta občutljivost je bila zares izrazita, seveda pa tudi zavestna in namera­
vana. Tako se je deželni odbor izrekel proti navedbi imen katastralnih občin 
v zemljiški knjigi v nemščini in slovenščini. Očital je justični upravi, da s 
tem, ko zahteva tako vodenje zemljiških knjig, pripravlja »postopno sloveni-
zacijo«44 dežele. 
Ob zatonu Taaffejeve dobe so Slovenci prosili za uvedbo dvojezičnih 
poštnih žigov pri poštnih uradih v Pliberku in v Šmihelu. Poštna direkcija, 
ki je tozadevno povprašala deželno predsedstvo,' je dobila značilen odgovor: 
»Po mnenju c. k. deželne vlade naj se pomen nekega drugega deželnega jezika 
ne meri le po svoji številčni razširjenosti kot ,občevalni jezik', temveč tudi po 
pogostosti svoje uporabe v notranjem uradnem in v zunanjem uradnem pro­
metu. Izhajajoč iz tega stališča pomen slovenskega jezika na Koroškem ni­
kakor ne odgovarja svoji številčni razširjenosti kot občevalni jezik, kajti tako 
3 6 KLA Präs. Fasz. 165/438 de 1890. 
3 7 KLA Präs. Fasz. 165/438 de 1890. 
KLA Präs. Fasz. 169/265 de 1891. 
3 8 KLA Präs. Fasz. 169/265 de 1891. 
3 9 KLA Präs. Fasz. 196/681 de 1891. 
*> KLA Präs. Fasz. 169/1668 de 1891. 
4 1 KLA Präs. Fasz. 182/731 de 1894. 
4 2 KLA Präs. Fasz. 187/85 de 1895. 
4 3 KLA Präs. Fasz. 153/1306 de 1887. 
KLA Präs. Fasz. 153/1356 de 1887. 
KLA Präs. Fasz. 153/1470 de 1887. 
4 4 KLA Präs. Fasz. 157/1230 de 1888. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 1 4 7 
v n o t r a n j e m u r a d n e m k o t v zunanjem u r a d n e m p r o m e t u -— za zadnjega vse­
k a k o r v toliko, v kol ikor se odvija p ismeno, je t u d i v s lovenskih del ih dežele 
v r a b i skora j izkl jučno n e m š k i j e z i k ; . . . 4 5 Vzrok temu, d a je tako, so za 
deželno predsedstvo mesta in trgi, k i j ih poseljujejo več inoma Nemci. S temi 
p a t u d i Slovenci s podežel ja občujejo pogosto v nemščini . Koroški Slovenci 
si v Taaffejevi dobi niso mogli p r ibor i t i n i t i na jmanjš ih koncesi j n a n a r o d ­
nostnem področju. Rež im sam t u d i n i imel interesa, d a spremeni položaj v 
deželi, k i so jo imeli v z a k u p u n e m š k i nacionalci , t i p a so skušal i unič i t i in 
p r e p r e č i t i vse, k a r bi utegnilo koris t i t i razcv i tu in u t r d i t v i n a r o d n e zavesti 
med koroškimi Slovenci. 
Z u s a m m e n f a s s u n g 
DIE KÄRNTNER SLOWENEN ZUR ZEIT DER REGIERUNG TAAFFE 
Die Kärntner Slowenen konnten sich zur Zeit der Regierung des Grafen Eduard 
Taaffe weder politisch, wirtschaftlich, noch kulturell entscheidend in Szene setzen. 
Das wirtschaftliche Leben Kärntens lag in den Händen der deutschsprachigen Be­
wohner, die dadurch auch das politische Leben des Landes bestimmten. Einzig und 
allein in der Kurie der Landgemeinden des Bezirkes Völkermarkt konnten sich die 
Kärntner Slowenen bei Wahlen zum Kärntner Landtag durchsetzen. Eine stärkere 
Vertretung der Kärntner Slowenen im Landtag verhinderte die ungerechte Wahl­
kreiseinteilung sowie die soziale Struktur der slowenischen Bevölkerung. Das Pflicht-' 
Schulwesen stand unter der Kontrolle der Deutschen. Die slowenische Sprache fand 
weder in der Schule noch vor Behörden eine entsprechende Beachtung. Bildungs­
politisch kann man von einem Bildungsprivileg der deutschen Bewohner des Landes 
sprechen. Die Behörden unterdrückten jedwede Tätigkeit, die geeignet wäre, das 
Nationalbewusstsein der slowenischen Bevölkerung des Landes zu wecken oder zu 
heben. Sie verhinderten systematisch jeden nennenswerten Fortschritt der Kärntner 
Slowenen auf politischem, wirtschaftlichem und kulturellem Gebiet. Die slowenische 
Bewegung wurde als klerikal und konservativ abgetan, die »deutschfreundlichen 
Slowenen« als fortschrittlich und liberal bezeichnet. Zahlreiche Beschwerden und 
Interpellationen slowenischer Abgeordneter wurden als nicht gerechtfertigt zurückge­
wiesen, wobei auf den Gegenstand der Beschwerden teilweise überhaupt nicht ein­
gegangen wurde. 
« KLA Präs. Fasz. 174/1754 de 1892. 
10* 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975/1-2, s. 149—154 149 
IN MEMORIAM 
DUŠAN KERMAVNER 
Ljubljana 7. XII. 1903 — 11. VI. 1975 
Ko se spominjamo v krogu slovenskih zgodovinarjev dvajset tednov po nje­
govi smrti Dušana Kermavnerja kot enega izmed najmarljivejših delavcev na 
področju spoznavanja slovenske poti v današnje življenje slovenskega naroda — 
posebej v zvezi s prvim polstoletjem zgodovine našega delavskega gibanja — se 
naša naloga razlikuje od spominskih besed v imenu Zgodovinskega društva in in­
štituta za zgodovino na SAZU ob slovesu od pokojnika, čeprav so bile tudi one 
do kraja iskrene in odprte. Rad bi zastavil svojo besedo o njem tako, kot bi jo 
on sam, vsaj po njenem načinu: tako da odprto izmerim njegovo delo in njegove 
trajne rezultate, ne da bi pri tem zatajil razlike v najinih stališčih, ki so se javno 
kazale največ po krivdi različnih nesporazumov, mnogo ostreje pa v najini ko­
respondenci in še ostreje v pogostih osebnih razgovorih, zlasti dokler sem bil 
urednik Zgodovinskega časopisa. 
Dušan je v tretjem rodu potomec kmečkega rodu iz bližine Ljubljane, iz 
Vnanjih goric pri Brezovici, od koder je bil doma njegov ded, slovenski pesnik, 
prevajalec in avtor ene izmed najboljših slovenskih latinskih slovnic, Valentin 
Kermavner. Dušanov oče, ljubljanski uradnik, v slovenskem življenju ni zapustil 
posebne sledi, Kermavner, ki se omenja med nemško-nacionalnimi študenti v Grad­
cu 1897, pa je bil od ljubljanske družine vsekakor toliko oddaljen, da Dušan ni 
vedel, ali spada k njegovemu sorodstvu. 
Dušan sam je hodil v življenju po dveh poteh — po poti političnega aktivista, 
»soustvarjalca zgodovine, kot duhovni oče mlade slovenske marksistične inteligence 
ob rojstvu stare Jugoslavije, kot eden izmed voditeljev delavske mladine Slovenije?, 
ter kot zgodovinar delavskega gibanja med Slovenci. Do začetka 30-ih let je pri 
tem očitno prevladovala prva komponenta, o kateri je dal živo pričevanje njegov 
sopotnik Stane Krašovec (NR 4. VII. 1975). Sestnajstletnik se je ob Cankarjevi 
besedi vnel za ideje socializma in bil od 1920 kot član SKOJ in KPJ že kot gimna­
zijec med mladino eden izmed najvidnejših in najvplivnejših razširjevalcev marksi­
stične misli. Po maturi (1922) je študiral najprej tri semestre gospodarske vede 
na Handelshochschule v Berlinu, od začetka 1924 pa pravo na univerzi v Ljubljani 
(absolviral 1928, diplomiral 1932, promoviral 1941, ker je šele tedaj potekla obsodba 
na odvzem častnih državljanskih pravic iz leta 1933). Od 1920 do 1926 je bil član 
pokrajinskega odbora SKOJ, od 1924 do aretacije 1929 član pokrajinskega odbora 
KPJ, v zadnjem letu pred aretacijo kot njegov sekretar, že 1924 pa se je udeležil 
kot delegat 5. kongresa Kominterne v Moskvi. V teh letih je živo sodeloval tudi 
v delavskih listih (Britovškova bibliografija v Prispevkih za zgodovino delavskega 
gibanja 13, 1973, 271 si., navaja 42 člankov, dobro polovico iz leta 1928). Že v tej 
publicistiki je bila vrsta prispevkov usmerjenih v zgodovino slovenskega delav­
skega gibanja (Slovenska socialna demokracija ob izbruhu ruske revolucije, Enot­
nost 1927;' France Železnikar, Enotnost 1928; Rusija in mi, Slovenska mladina 1928). 
Sledil je najprej križev pot po kaznilnicah: po obsodbi 1. 1929 do 1931, po drugi 
obsodbi 1933 do 1936. Kratko vmesno obdobje 1931 do 1933 izpolnjuje organizacijsko 
delo med študenti in vrsta člankov v Književnosti, med njimi vnovič več zgodo­
vinskih (zlasti »Zgodovinski pregled revizionizma« in »Karl Marx«, oboje 1932/33). 
Pet let, ki jih je prebil v ječi, je do najvišje možnosti izkoristil za študij novejšega 
razdobja v slovenski zgodovini, ki ga označuje začetek in razvoj delavskega giba­
nja. Že iz Sremske Mitrovice se spominja Boris Ziherl na njegova predavanja 
o pregledu zgodovine slovenskega delavskega gibanja in na pomoč, ki jo je pri 
l ^ e ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
poglabljanju v ta vprašanja nesebično nudil svojim tovarišem na robiji. Prav to 
zgodovinarsko znanstveno delo je po njegovem povratku v Ljubljano postalo 
srčika Kermavnerjevega življenja, saj je prešla poglavitna'skrb za politično organi­
zacijo^ ilegalne partije na njeno novo vodstvo, ki se je izoblikovalo okrog Borisa 
Kidriča in Edvarda Kardelja. 
Prvi rezultat tega dela je bila vrsta obravnav življenja in dela nekaj zelo 
pomembnih ljudi v vrstah slovenskega delavskega gibanja. Tako je k spominom 
(Iz mojega življenja, 1937) socialističnega publicista in politika Henrika Tume 
dodal — v.veliki meri s povzemanjem Tumovih spisov — »urednikove dopolnitve: 
(419—473), ki j ih je delno dopolnil z novim gradivom in dodal poskus analize 
Tumovega značaja in dela — ob sicer vprašljivem vzporejanju z Levstikom — 
v obsežnem polemičnem spisu v Sodobnosti 1939. V isto vrsto spada izdaja spominov 
Albina Prepeluha (Pripombe k naši prevratni dobi, 1938, na dveh mestih z ne­
popolnim besedilom) in zlasti v knjigo vključena obsežna analiza avtorjevega 
»idejnega razvoja in dela« (Albin Prepeluh — Abditus, 295—562), kjer je Kermav-
ner v zaokroženi monografiji združil povzemanje Prepeluhovih del z njihovo 
analizo, oboje pa v marsičem dopolnil z ustreznimi podatki političnega življenja 
ali publicistike. To je vse doslej edino tako temeljito obravnavanje kakega poli­
tičnega publicista pri nas (prim, tudi označbo Prepeluha v SBL 8. zv., 1952) in 
doslej najpomembnejša monografija iz zgodovine slovenskega delavskega gibanja 
v prvih dveh desetletjih našega stoletja. Iz Tumove zapuščine je prišla tudi prva 
pobuda za začetek študija o Ivanu Cankarju (objava predavanja o Trubarju, pri­
pravljena in že postavljena za Sodobnost 1938, ki jo je z obsežnimi črtanji. Can­
karjevega besedila preprečila tedanja cenzura, tako da je bilo besedilo objavljeno 
po korekturnih odtisih iz arhiva uredništva šele v Novem svetu 1947 in 1951). 
Vendar je vodilo to Kermavnerja kmalu v širši študij problemov okrog Cankarja, 
zlasti seveda njegovih političnih sodb (Sodobnost 1938, 510—527), kar je v zvezi 
s Cankarjem ostalo tudi pozneje poglavitni problem Cankarjevega dela in se tudi 
pri poznejšem obravnavanju pozna prvotno Kermavnerjevo izhodišče v priljublje­
nem avtorjevem vzporejanju Cankarjevih sodb s Tumovimi. 
Če izvzamemo Cankarja, so spadala navedena dela med prve temeljitejše 
študije o vprašanjih slovenske družbenopolitične problematike neposredno pred 
prvo svetovno vojno in po njej. To delo pa je bilo za Kermavnerja pomembno 
tudi še v drugem pogledu. Napravil si je obsežne izpiske iz Prepeluhove in zlasti 
iz Tumove korespondence in si na ta način pridobil zlasti za gluho dobo med 
prvo svetovno vojno zbirko virov, ki jo je smatral za odločilne pri presojanju 
slovenske zgodovine med prvo svetovno vojno. Zal ga je smrt prehitela prav ko je 
začel s pripravljanjem vnovič odkrite Tumove korespondence za objavo v publika­
cijah SÂZÛ. Njihova objava bo brez dvoma pomembna- tudi za razumevanje vsega, 
kar je pisal Kermavner o Slovencih med prvo svetovno vojno. 
Leta 1939 je objavil z obravnavo prve velike stavke v trboveljskem revirju 
(1889 — Prvi veliki boj slovenskega delavstva, 1939, ponatis z dopolnili 1950) tudi 
prvi rezultat svoje druge poti pri poglabljanju v zgodovino delavskega gibanja 
v obliki podrobnega študija posameznih stavkovnih in podobnih gibanj, pri čemer 
poleg ugotovitve stvarnega dogajanja pogosto z obsežnimi citati dokumentira tako 
namene stavkujočih kakor tudi stališča različnih strank do teh dogodkov. Vsa 
zadnja predvojna leta (1938—1940) je sodeloval pri reviji »Sodobnost«, nekaj časa 
tudi kot član ožje redakcije. V tem časopisu je sodeloval poleg drugega tudi z 
aktualnimi polemičnimi razpravljanji o evropskem političnem položaju med avgu­
stom 1939 in drugo polovico 1. 1940, ki uporabljajo zgodovinske podatke (zlasti o 
prvi svetovni vojni in Slovencih) seveda le kot ozadje argumentacije o sodobnosti. 
Prav ta zadnji Kermavnerjev poseg v politično publicistiko po 23. avgustu 1939 
je z ideološko tezo o Londonu kot središču svetovne reakcije sprožil ne le ostro 
diskusijo z Lojzetom Udetom (prim. Slovenci in jugoslovanska skupnost, 1972), 
marveč tudi polemiko zoper Kermavnerjevo stališče na sestanku sodelavcev So­
dobnosti, ki jo je opisal Fr. Zwitter na znanstvenem posvetovanju ob petindvajset-
letnici Osvobodilne fronte (Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 6, 1966, 
268 si.). 
Drugo svetovno vojno je prebil Dušan Kermavner po koncentracijskih tabo­
riščih v Italiji in Nemčiji (1942 do 1945). Po koncu vojne je bil najprej nekaj 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 151 
mesecev član komisije za ustavo pri ministrstvu za konstituanto DFJ, nato pa je 
bil od konca oktobra 1945 do 1948 zaposlen najprej v zvezi z diplomatskim bojem 
za meje v Beogradu (svetnik ministrstva za zunanje zadeve in član inštituta za 
proučevanje mednarodnih vprašanj; znanstveni sodelavec pri inštitutu za med­
narodno gospodarstvo in politiko), na mirovni konferenci v Parizu 1946 in ob dveh 
posvetovanjih ministrov zunanjih zadev (London in Moskva 1947). Ta črta se je 
zalomila, ko se je po juniju 1948 stari in goreči partijski borec težko ločeval od 
ideološke uvere, da mora imeti svetovno socialistično gibanje enotno in skupno 
vodstvo, tako da je za nekaj mesecev izgubil svobodo tudi v novi Jugoslaviji, nàto 
pa postal poleti 1949 v Ljubljani znanstveni sodelavec v Narodni in univerzitetni 
knjižnici, kjer je bil zaposlen do upokojitve 1. 1962 (od 1960 naprej kot znanstveni 
svetnik). Vzporedno s tem je bil do 6. knjige Enciklopedije Jugoslavije (do 1965) 
tudi sekretar slovenske redakcije tega pomembnega dela. Kakorkoli je že prišlo 
do Kermavnerjevega povratka v Ljubljano, je bil to za slovensko zgodovinarstvo 
pomemben in srečen dogodek. Šele odtlej se je namreč Kermavner utegnil z vso 
svojo energijo vrniti k nadaljevanju pred 1941 začetega študija zgodovine delav­
skega gibanja pri Slovencih in pozneje razširiti to delo tudi na druga področja 
slovenske preteklosti v zadnjega polstoletja pred prvo svetovno vojno. 
Tudi sedaj je v enem delu svojih objav nadaljeval z obravnavanjem posa­
meznih oseb ali njihovega dela ter posameznih pomembnejših dogodkov iz delav­
skega gibanja. Poleg kratkega zapiska o Vlad. Martelancu (Sd 1964, 950-4, pred­
vsem opis publicističnega Hpla^ in «лаИгр ГппргфТплујг^ру«^ i33Tite,r.j,fl-dfx-Slwže,nr.ev 
{NSd 1960, blizu 60 str.) z utemeljenim popravkom v slovenski publicistiki pre-
yTgdrrfoefll ИШШ1Ј, aloiiecìll dotlej skoraj izključno še na Rlrekovih Izpiskih-K • 
ODsezen o Slancü, 10. zv., 1У6'/', 346—ЗУУГЖћГ nóVpó -rjmiiografiji, sicer bolj opis 
kakor analiza) in v EJ, pa tudi članki po različnih časnikih. Med obravnavami 
stavkovnih gibanj so najpomembnejše one o Jesenicah (1891 — Kronika 4, 1956, 
1—6; 1904 — Jeseniški zbornik 1, 1964, 41—90), oboje poglavji iz dela »Razvoj 
delavskega gibanja in političnih bojev na Jesenicah od začetkov do leta 1920«. 
V ta okvir spada tudi knjižica o prvi ruski revoluciji v slovenski publicistiki 
(1960, 91 str.), ki jo pa zaradi obsežnega citiranja tedanjih časnikov sam označuje 
le kot »zgodovinsko branje« oz. »zbrano gradivo«, odreka pa ji značaj »mono­
grafije«. V publikaciji »Prvi junij 1924 v Trbovljah« (2. izd., 1964) je (poleg uvoda, 
5—18) težišče na objavi stenograma sodne razprave v Celju. Končno spadata v ta 
okvir še dve oceni — prva s kratko označbo A. Dermote (Sd 1940, 81—83) in druga 
— nenavadna po svojem obsegu in po tem, da je razdrobljena v deset različnih 
kosov in objavljena v štirih različnih časopisih in še drugje — o Golouhovih spo­
minih; mnogi popravki v tej oceni so zelo potrebni, podroben način polemičnega 
komentiranja obsežnih citatov in pod. pa prav tako problematičen. 
Vendar so prispevki te vrste v Kermavnerjevem delu po 1950 le drugotnega 
značaja. Najpomembnejši kompleks v njegovem delu predstavljajo v zadnjih 
petindvajsetih letih dela, v katerih je (po kratkem pregledu Delavsko gibanje v 
slovenskem kulturnem življenju, Sd 1939, 412—418) začel na široko podrobno 
obravnavati slovensko delavsko gibanje predvsem na Kranjskem (tu zajema še 
Trbovlje) in v Primorju. V celoti ga je zajel (od 1869 do 1920) v zborniku večji 
del po tisku zbranih dokumentov (Zgodov. arhiv KP J V, 1951), kjer sta dokumente 
uredila skupaj z Golouhom (1—464), opombe (465—493) pa je napisal Kermavner 
sam. V monografični preiskavi pa je zajel t r i obdobja: v dveh knjigah (Dodatek 
»Socialistično gibanje med Slovenci /od začetkov do leta 1895/« v knjigi Prijatelj 
V/2, D. Kermavner, Slovenska politika v letih 1879—1895, 1966, 559—802, ter Začetki 
slovenske socialne demokracije v desetletju 1884—1894, 1963, 462 str. (nekaj od­
lomkov iz zadnje knjige je objavil že pred izidom knjige, npr. v Kroniki 4, 1956, 
in 10, 1962) je obsežno obdelal četrt stoletja začetkov delavskega gibanja pri nas 
(z vrzeljo procesa proti »krvavcem«, ki ga je prepustil R. Kyovskemu) in pokazal 
v resnici povsem novo konkretno podobo; obsežni citati iz časopisja in policijskih 
aktov delno zamenjujejo tudi publikacijo virov. V treh razpravah je — kljub 
njihovemu polemičnemu izhodišču in delno tudi značaju — podrobno obdelal deset­
letje med 1896 in 1906, s težiščem na 20. stol. (Narodnostna delitev avstrijske 
152 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
socialne demokracije v luči zgodovinskih pogojev in boljševiške kritike, NSd 4, 
1956, 753—747, nedokončano; O slovenskem delavskem gibanju do Cankarjevega 
političnega nastopa, NSv 1950. okr. 120 str.; Slovenske stranke v volilnoreformni 
situaciji in narodnostna politika slovenske socialne demokracije v letih 1905—07, 
NSv 1952, okr. 35 str.), od česar so delno antikvirana danes po Melikovi disertaciji 
le z volilno reformo in volitvami zvezana vprašanja. Te problematike se je dotaknil 
še tr ikrat v ostrih polemičnih spopadih z Gradnikovim spominskim stališčem o 
nacionalni strani slovenskih tržaških socialistov (NSd 2, 1954, 1091—1108) ter z 
Udetom o vlogi socialistične organizacije v etničnem razvoju na Koroškem (NSd 5, 
1957, 782—788, in 6, 1958, 62—69 in 161—168; ob nekaterih utemeljenih opozorilih 
mu je tu polemična zagnanost zaprla oči za druge, prav tako ali celo bolj po­
membne elemente v razvoju). Končno je z vrsto razprav (O odmevu oktobrske 
revolucije pri Slovencih v letih 1917—1921, .NObz 10, 1957, 593—609, z dodatkom 
o Prežihovem Kan juhu iz Zagate, 609-12; Oktobrska revolucija in Slovenci, Sd 15, 
1967, 1057-75 /in Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 1967, 23—37/ z dodano 
polemiko zoper Kocbekovo spominsko pisanje v »Listini« o jeseni 1939, 1075 do 1080 
/37—41; tu str. 263—269, 429—430 tudi še polemika po referatu in njen umik/; 
Slovenski socialisti o ruskem revolucionarnem dogajanju 1. 1917—1918, Sd 16, 1968, 
81—96; O radikalizaciji in demokratizaciji slovenske meščanske politike v letu 1917, 
Dialogi 3, 1967, 297—308; Ko je pretilo razkosanje Slovenije, Sodobnost 13, 1965, 
315—328 /vrsta drobnih popravkov/; Ustanovitveni manifest »delavske socialistične 
stranke za Slovenijo« z dne 3. marca 1920, Kronika 7, 1959, 57—65) očitno pripravljal 
monografičen pristop k obdobju od 1917 do 1918 ali 1919, vendar mu je ta obrav­
nava očitno manj dozorela kakor prejšnji dve in so nekajkrat posamezna Kermav-
nerjeva stališča glede te dobe zbudila na znanstvenih posvetovanjih po njegovih 
referatih ali diskusijskih posegih tudi ostre diskusijske kontroverze, včasih pa 
opozorila tudi na nejasnosti, ali so se nekatere (zlasti Tumove) koncepcije, ki jih 
je le reproduciral, tudi v tedanji zgodovinski situaciji realne ter ali jih je mogoče 
podajati ločeno od »zgodovinske prakse«. Tako je bilo že ob njegovem referatu 
»O posegu Ivana Cankarja v slovensko politiko« (ZČ 1969, 89—100) na zborovanju 
slovenskih zgodovinarjev v Gorici, medtem ko je obsežna monografija o istem 
vprašanju (Ivan Cankar in slovenska politika leta 1918, 1968, . 265 str.) sprožila 
ostro kontroverzo med Fr. Zwitterjem (Zlom avstromarksizma pri Slovencih, ZČ 26, 
1972, 103—138) in Kermavnerjem (Boj v političnem zgodovinopisju brez konca in 
kraja, ZČ 27, 1973, 107—126); glede na metodološke nesporazume in odprta stvarna 
vprašanja v odgovoru ta spor vsekakor ni še zaprt. 
O tem kompleksu svojega dela je podal Kermavner že pred osmimi leti tudi 
nekak avtoreferat pod splošnejšim naslovom »o stanju istoriografije socialdemokrat-
skog perioda u Sloveniji« (Prilozi za istori ju socializma 4, 1967, 329—338), kjer 
vsebinsko poroča le o svojih knjižnih publikacijah, za druge avtorje (brez knjižnih 
objav) pa navaja le njihova imena. V obdobje po 1. 1920 se je spuščal predvsem 
v različnih prispevkih po časnikih, sicer pa skoraj izključno le v svojih kritičnih 
nastopih (zlasti proti Golouhu). 
Tretji kompleks Kermavnerjevega dela predstavljajo njegove obravnave 
slovenske politične zgodovine od 1848 naprej . Najprej se je je dotaknil le glede 
periodizacije (Novi svet 1952, 72—77, le z upoštevanjem Prijatelja in enega izmed 
Lončarjevih stališč; pozneje je svoje stališče vsaj glede časovnih meja delno 
spremenil). K poglabljanju v ta vprašanja pa ga je pritegnila naloga, naj sestavi 
političnozgodovinske opombe k objavi predavanj Ivana Prijatelja »Slovenska kul-
turnopolitična in slovstvena zgodovina 1848—1895«. V prvih treh zvezkih (I, 1955, 
386—414, II, 1956, 499—626, III, 1958, 414—536) se omejuje do konca 60-ih let na 
komentar pretežno z dopolnjevanjem po večjih delih iz zgodovinske literature, 
z zanemarjanjem podrobnejše l iterature in skoraj brez poglabljanja v vire (bodisi 
časnike, bodisi arhivske vire in pod.). Že v III. knjigi, še bolj pa v IV. (1961, 
548—675) in v komentarju k V., ki se mu je razrasla ..v obsežno knjigo (V/2, gl. 
zgoraj, opombe te vrste str. 5—558), pa je;skušal podati celotno revizijo Prijateljeve 
koncepcije dobe po 1870, uporabljajoč tako publicistiko kot tudi ohranjeno kores­
pondenco. V podrobnostih je ta podoba v. marsičem nova, medtem ko je v širših 
koncepcijah v nekaterih pogledih še nepopolna (zlasti zaradi zanemarjanja gospo-
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 19?5 153 
darskih elementov razvoja, ki se jim avtor načelno izogiblje, češ da zanje ni 
strokovnjak; delno tudi zaradi stališča, da ni potrebno preverjati časniških poročil 
po stenografskih protokolih državnega zbora in pod.), v nekaterih pa tudi sporna 
in so drugi raziskovalci prišli v zadnjem času do drugačnih rezultatov, zoper 
katere je Kermavnerjeva polemika tudi še v novejšem času (Prispevki za zgodo­
vino delavskega gibanja 1970, 219—225, ZČ 1970, 34—36) premalo precizna in kljub 
apodiktičnosti pogosto neprepričljiva. Kermavner popravlja Prijateljeve koncepcije 
v vprašanjih, ki jih je Prijatelj že načel, ne razširja pa — razen že obravnavanega 
delavskega gibanja — problematike na širša in globlja vprašanja globalnega sloven­
skega narodnega razvoja, ki so za slovensko zgodovino v tem času prav tako ali 
še bolj pomembna kot ona, ki jih zajema diskusija med politiki in političnimi 
strankarskimi glasili. To velja tudi za nekatere probleme, ki so v slovenski 
historiografiji pred njegovim delom že bili načeti ali obravnavani. Bistveno po­
membna novost konceptualnega značaja pa je pri Kermavnerju vsekakor spoznanje 
Trsta kot drugega pola slovenske politike, drugačnega od Ljubljane. 
Delno v komentarjih, delno pa v posebnih razpravah v ZČ (14, 1960, 203—217; 
16, 1962, 81—144; 17, 1963, 225—254 in 155—170; 19—20, 1965—1966, 319—352) in HZb 
(16, 1963, 147—158; 18, 1965, 251—283) je obravnaval posebej vprašanje ljubljanskega 
kongresa 1870. Dokazal je neupravičenost Radojčićeve prekonstrukcije akcije za 
jugoslovanski program tega kongresa, čeprav je bilo v obzirni obliki to v naši 
historiografiji povedano že pre j ; pritegnil je tudi nove vire in dosegel posamezne 
nove rezultate glede poteka in odmeva kongresa. Nekaj temeljnih vprašanj (po­
sebej vprašanje tehtnosti in realnosti protiavstrijskih koncepcij pri nekaterih 
Slovencih) je ostalo bolj odprtih, kot je Kermavner priznaval bodisi v teh raz­
pravah bodisi v komentarjih k Prijatelju. Nekaj podobnih odprtih vprašanj je 
tudi sicer ob njegovem razpravljanju bodisi o 60-ih letih prejšnjega stoletja, bodisi 
o prvi svetovni vojni (npr. zanikanje obstoja liberalnih idej in njihovega politič­
nega delovanja pred politično organizacijsko osamosvojitvijo po 1872, ob proti­
avstrijskih koncepcijah pred 1918 in mestu deklaracijskega gibanja, obsegu med­
vojnih persekucij proti Slovencem — ZČ 1970, 97 si., in posebej v polemiki zoper 
Pleterskega ZČ 27, 1973, 343—375 — in pod.). 
V svoji zadnji veliki monografiji »Politični boji na Gorenjskem in delavsko 
gibanje na Jesenicah—Javorniku od začetkov do leta 1918« (I-III, 1975, 339+397 + 
367) je strnil obe poglavitni črti svojega dela v celoto in nam par mesecev pred 
svojo prezgodnjo smrtjo poklonil prvo — čeprav regionalno omejeno — kompleks­
no političnozgodovinsko monografijo o koncu 19. in prvih dveh desetletjih našega 
stoletja. V njej je plastično osvetlil dva loka zgodovine jeseniško-radovljiškega 
kota: v prvi knjigi od propada starega železarstva in pavperizacije nekdanjih 
železarskih krajev preko gospodarskega vzpona, ki so ga pomenile nove železarne 
na Jesenicah, do svojevrstne poslušnosti delavstva, ki se je zavedalo, iz kakšne 
revščine ga je nova tovarna rešila — do poslušnosti, ki jo je začela lomiti šele 
krščansko-socialistična delavska stavka leta 1904. V tretji knjigi je analiziran lok, 
ki vodi na Jesenicah med leti 1908 in 1918 od klerikalne premoči z naraščanjem 
delavskega socialističnega gibanja zlasti med svetovno vojno do klerikalnega 
zloma. Le druga knjiga je glede teh velikih zgodovinskih komponent bleda in za 
ponazoritev vse bednosti tedanjih časnikarskih in lokalnih političnih spopadov 
pač prepodrobna in preobsežna. Prav ta monografija pa je obetala, da se bo 
Kermavner vendarle lotil naloge, katere izvršitev smo že dolgo čakali od njega: 
sintetičnega dela o zgodovini slovenskega delavskega gibanja od njegovih začetkov 
do leta 1919. Zaenkrat še ne vidimo zgodovinarja, ki bi bil pripravljen prevzeti 
na svoja ramena to nalogo, ki jo je s Kermavnerjevih odvzela njegova prezgodnja 
smrt. 
S svojimi približno 150 zgodovinarskimi publikacijami se je uvrstil Dušan 
Kermavner med najboljše poznavalce slovenske politične zgodovine zlasti zadnjih 
desetletij 19. in prvih desetletij 20. stoletja ter je na tem področju v svoji gene­
raciji kljub vsem odprtim vprašanjem storil daleč največ za dopolnjevanje in 
nadaljevanje tozadevnega dela Ivana Prijatelja. Za slovensko zgodovinopisje so 
posebej pomembna njegova prizadevanja, da bi postavil delavsko gibanje na tisto 
mesto v slovenski zgodovini, ki mu vsekakor gre po odločilnem pomenu tega 
154 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
gibanja v vsem polpreteklem in sodobnem družbenem dogajanju na naših tleh — 
v dogajanju, v katerem Dušan Kermavner ni bil samo znanstvenik, marveč tudi 
pomemben borec za zmago delavskega razreda. Kermavnerjeva dela s tega pod­
ročja pomenijo trdne temeljne kamne, na katere se bo oprla ne le zgodovina 
slovenskega delavskega gibanja, marveč j ih bo morala vgraditi tudi zgodovina 
slovenskega naroda kot celote v tem obdobju, seveda pa izpopolnjena z analizo 
gospodarskih in družbenih struktur, ki so v našem zgodovinopisju navzoče doslej 
še vedno le v skopih obrisih najvažnejših črt. Tako nas tudi Kermavnerjevo delo 
enako kot delo vsakega resnično plodnega in pomembnega zgodovinarja ob uri 
njegove smrti opominja predvsem na potrebo po njegovem nadaljevanju. 
30. oktobra 1975 B o g o G r a f e n a u e r 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975/1-2, s. 155—156 155 
K O N G R E S I IN S I M P O Z I J I 
A n t o š a L e s k o v e c 
MEDNARODNI KULTURNOZGODOVINSKI SIMPOZIJ MODINCI 
(MOGERSDORF) 
V spomin na bitko pri Monoštru so po proslavi 300-letnice (1964) še nekajkrat 
priredili v Modincih (Mogersdorfu), porabskem kraju na avstrijskem Gradiščanskem, 
ki je bil bojišču najbliže, srečanja zgodovinarjev, iz katerih se je razvila mednarod­
na prireditev. Leta 1970 so sklenili gradiščanska deželna vlada, institut za kulturne 
stike s tujino v Budimpešti in po pooblastilu izvršnega sveta SR Slovenije združenje 
visokošolskih zavodov v Mariboru pogodbo o vsakoletnem mednarodnem kulturno­
zgodovinskem simpoziju. Jeseni 1971 je v krog prirediteljev stopilo še Povijesno 
društvo Hrvatske. 
Namen simpozija je, kot pravi pogodba: »da bi si znanstveniki družno priza­
devali s predavanji in razgovori ustvariti novo zgodovinsko podobo o mejnem ozem­
lju treh narodov, da bi premagali predsodke, ki jih je povzročilo v preteklosti često 
zmaknjeno prikazovanje te podobe in tako pomembno pripomogli h kulturnemu spo­
razumevanju med narodi. . .« Od 1969 do danes (junija 1975) se je zvrstilo že šest 
teh prireditev; gradivo s petih je že izšlo v posebni seriji publikacij. 1969. (od 28. 
julija do 2. avgusta v Modincih) je bil to še avstrijski simpozij z udeležbo Madžarov 
in Slovencev. Okvirna tema je bila >Avstrija in Turki«. Avstrijci kot domačini so 
prebrali dvanajst referatov, Madžari dva, iz Slovenije sta referirala dr. Josip Zon-
tar pod naslovom Južni Slovani in Turki in mag. Jože Koropec pod naslovom 
Krščanske cerkve jugoslovanskih ljudstev pod turško oblastjo. Tudi simpozij 1970 
(od 6.—11. julija, v Modincih) je bil formalno še avstrijski z madžarsko in sloven­
sko udeležbo (v gradivu '— vabilih in poročanju je to Das Kulturhistorische Sympo­
sion Mogersdorf 1970, v naslovu publikacije pa kot že 1969 Internationales Kultur­
historisches Symposion Mogersdorf 1970). Generalna tema je bila »Avstrija in Južni 
Slovani«, referati so bili že precej enakomerno porazdeljeni, saj so jih Avstrijci 
prebrali štiri, Madžari tri in Slovenci dva: dr. Janez Rotar pod naslovom Zasedba 
Bosne in Hercegovine 1878 kot tema v slovenskem slovstvu in Bruno Hartman pod 
naslovom Dunajska dvorna knjižnica in njeni slovenski knjižničarji. Prvi simpozij 
po mednarodni pogodbi je bil prirejen med 5. in 10. julijem 1971 zopet v Modincih, 
kot je to določila pogodba. Generalna tema je bila Narodnostni problem v panon­
skem prostoru — prispevek k sporazumevanju med narodi. Avstrijska stran je oskr­
bela pet referentov, madžarska štiri, Slovenci smo imeli od napovedanih dveh na 
simpoziju le enega, ker drugi zaradi službenih zadržkov ni mogel priti na simpozij. 
Naš referent Franc Šebjanič je govoril o protestantskem gibanju panonskih Sloven­
cev od 16. do konca 18. stoletja. Madžari, ki so po pogodbi prevzeli organizacijo 
simpozija 1972, so ga priredili v Kisku (Köszeg) v Železni županiji. Generalna tema 
je bila »Mesta in trgi v panonskem prostoru od 16. do 19. stoletja«, krog referentov 
in udeležencev so razširili Hrvati. Gostitelji Madžari so prebrali tri referate, Avstrij­
ci dva, Hrvati dva in dva vnaprej pripravljena koreferata. Naša referenta sta bila 
profesor dr. Vasilij Melik, ki je prebral referat o demografskem in etničnem razvoju 
v slovenskih mestih v 19. stoletju in profesor dr. Sergij Vilfan, ki je referirai o temi 
Srednjeveško mesto med Panonijo in Jadranom. Združenje visokošolskih zavodov 
v Mariboru je organiziralo simpozij v Mariboru od 2.—7. julija 1973. Z generalno 
temo »Položaj kmeta in kmečki upori od 15.—19. stoletja« je dal simpozij medna­
rodno obeležje proslavljanju 500-letnice slovenskih kmečkih vstaj in 400-letnice slo-
vensko-hrvaškega punta. V zaslugo si smemo slovenski prireditelji šteti, da smo na 
156 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
tem simpoziju z uvedbo simultanega prevajanja v jezike partnerjev prispevali k 
dejanski enakopravnosti udeleženk simpozija in tako utrdili njegov mednarodni zna­
čaj. V nemščini so bili na dotedanjih prireditvah brani referati in nemško se je 
diskutiralo, v publikacijah simpozija so bili do zbornika kiseškega simpozija le 
nemški teksti referatov, povzetki pa v madžarščini in hrvaščini in le povzetki re­
feratov slovenskih referentov v slovenščini. V publikaciji referatov s simpozija v 
Kisku so teksti vseh referatov objavljeni v madžarščini in v nemščini, povzetki 
k vsem referatom pa tudi v slovenščini. V Mariboru so referenti in diskutanti go­
vorili v svojih jezikih, tako so referati (diskusije se ne objavlja) tudi objavljeni 
v zborniku, v katerem so za vsakim referatom povzetki v ostalih treh jezikih. Slo­
vensko stran kot domačina so v Mariboru zastopali trije referenti: akademik pro­
fesor dr. Bogo Grafenauer (Kmečki upori na Slovenskem do 18. stoletja), docent dr. 
Jože Koropec (Slovenski kmečki upor leta 1635) in profesor dr. Sergej Vrišer (Zgo­
dovina in znamenitosti Maribora), hrvatsko dva, avstrijsko tri, ker je Gradiščanska 
pridobila en dodatni referat za Štajersko, ki se je najprej potegovala za vstop med 
prirediteljice in je bila nato zastopana po Gradiščanski, madžarsko dva. V Sisku je 
organiziralo Povijesno društvo Hrvatske simpozij Modinci 1974 z generalno temo 
»Delavska gibanja od začetka do konca prve svetovne vojne«. Hrvati so prebrali 
štiri referate, Madžari dva, Avstrijci tri (dva za Gradišćansko, eden za Štajersko!, 
mag. Franc Rozman je bil s svojim referatom Socialistično delavsko gibanje na slo­
venskem Štajerskem do izbruha prve svetovne vojne edini slovenski referent, ker naš 
drugi napovedani referent ni mogel priti na simpozij. Izid zbornika referatov s sim­
pozija so organizatorji napovedali za letošnje leto. 
Kakšne koristi imamo Slovenci od tega simpozija, v katerega smo se vključili 
na pobudo iz severovzhodne Slovenije in ki ga za nas organizira institucija, združu­
joča mlade mariborske visokošolske zavode? Tako v objavljenem programskem delu 
kot v neformalnih stikih z našimi panonskimi sosedi Avstrijci in Madžari, ki jih ta 
prireditev nam kot tudi Hrvatom omogoča, je obilo priložnost za diskusijo. Zgo­
dovini je pripadlo na teh prireditvah plemenito poslanstvo utrjevanja mirnega so­
žitja med sosedi ob vzajemnem spoštovanju. Medsebojnemu spoznavanju služi tudi 
okvirni program kulturnih prireditev, vsako leto nastopajo na folklornem večeru 
skupine iz vseh dežel prirediteljic in se prirejajo enodnevne ekskurzije. Z ožje stro­
kovnega gledišča simpozij naše zgodovinarje spodbuja, da nadoknadijo zamujeno 
pri raziskovanju panonskih Slovencev. Naši udeleženci simpozija se spoznavajo z 
delavci tistih znanstvenih in kulturnih ustanov madžarskega Čezdonavja, ki hranijo 
tudi gradivo za zgodovino Prekmurja. Gradiščanski zgodovinarji, s katerimi se sre­
čujemo, so v tem oziru gotovo pred nami in nam morejo njihove izkušnje koristiti. 
Zato si simpozij Modinci zasluži zanimanje naše znanstvene in kulturne javnosti ter 
njeno podporo. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 157 
OCENE IN POROČILA 
S e r g i j V i l f a n in J o ž e Ž o n t a r , Arhivistika. Arhivsko društvo Slove­
nije, Arhivski priročniki: zvezek 2. Ljubljana 1973. 170 strani; cena 35,00 dinarjev. 
Arhivistika je za Arhivsko tehniko že drugi arhivski priročnik, ki ga je izdalo 
Arhivsko društvo Slovenije in tako poskrbelo za temeljni deli domače arhivistične 
literature. Avtorja, priznana arhivska delavca, sta v predgovoru zapisala, da Arhi­
vistika ne more in noče biti recept za delo v arhivu, temveč da z njo hočeta podati 
taka pravila in take razvrstitve pojmov, ki so kolikor mogoče uporabni za vse 
glavne tipe arhivskega gradiva, nastale v najrazličnejših razmerah, in s katerimi 
imajo slovenski arhivi največ opravka; ta pravila pa naj bi bila kolikor mogoče 
neodvisna od vsakokratne zakonodaje. Pisca sta pri tem skupno zasnovanem delu 
upoštevala domače in tuje izkušnje. 
Delo obravnava arhivistiko v ožjem pomenu besede, obravnava torej specifična 
strokovna dela, namenjena določitvi gradiva trajnega pomena in njegovi obdelavi 
z namenom, da se doseže njegova najboljša preglednost in uporabnost, le deloma 
pa obravnava tudi arhivsko pravoznanstvo. Delo sta avtorja začela s temeljnimi 
pojmi in načeli arhivskega dela. Približno enako obsežno je poglavje o temeljnih 
lastnostih arhivskega gradiva. Največ prostora pa sta posvetila poglavju o ure­
janju arhivskega gradiva, v katerem podajata nastanek in izbor splošnih načel, 
uporabo le-teh, organizacijo in tehniko urejanja. V posebnih poglavjih sta obdelala 
izločevanje nepotrebnih delov registraturnega gradiva oziroma odbiranje arhiv­
skega gradiva, razvide nad gradivom, varstvo arhivskega gradiva, njegovo uporab­
ljanje ter arhivske strokovne opravke v zvezi z mikrofilmanjem in posebnimi 
vrstami zapisov. Njim sta dodala še izbor temeljne domače in tuje arhivske lite­
rature ter strokovnih časopisov. 
Arhivistika ni samo prvo tovrstno slovensko delo, je tudi najbolj izčrpna in 
najboljša obravnava arhivistike v jugoslovanskem okviru. Nedvomno bo to spretno 
grajeno, tehtno in pregledno delo bistveno vplivalo na razvoj arhivistike in tudi 
na dvig strokovnega dela v jugoslovanskih arhivih. S tem delom je slovensko 
arhivarstvo visoko prerastlo svoje prevečkrat zelo omejene materialne in kadrov­
ske možnosti in dokazalo, da zmore vrhunske dosežke ter da tudi zaradi njih 
vsekakor zasluži največjo družbeno pozornost. 
Arhivistiko so arhivski delavci že težko pričakovali. Delo bo opravilo nadvse 
koristno vlogo pri strokovnem usposabljanju arhivskih delavcev. Tudi uporabni­
kom arhivskega gradiva, zgodovinarjem, raziskovalcem in drugim, bo vpogled v 
arhivistiko, zgodovinsko pomožno vedo, koristilo pri uporabljanju arhivskega 
gradiva. Janez Kos 
Bevölkerungsgeschichte. Köln 1972. Neue Wissenschaftliche Bibliothek, 54, Ge­
schichte. 
Wolfgang Köllmann in Peter Marschalck sta izdala zbornik, za katerega je 
17 avtorjev prispevalo kar 19 razprav, večidel kot ponatisov. Gre za knjigo, ki 
je posvečena raznim problemom prebivalstva in njegove zgodovine, na primer 
odnosu med gospodarstvom in porastom števila prebivalcev, dotoku ljudi v mesta 
v moderni dobi, izseljevanju iz Evrope prek oceanov, načrtovanju družine v za­
hodni Evropi — in podobno. 
Za uvod oriše Köllmann razvoj in stanje demografske vede. Njeno • zgodovino 
pričenja z omembo demografskopolitičnih konceptov, k i j ih vsebujeta že stari 
testament in Platonova Politeia, vendar se več zadrži šele pri Thomasu Robertu 
Malthusu in pri pol stoletja starejšem a manj znanem Prusu Johannu Petru 
Siissmilchu — in pri drugih raziskovalcih iz novejše dobe; pregled končuje s 
158 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
francoskimi »Annales«, katerih sodelavci so dali demografskozgodovinskim razi­
skavam bistveno pomembni impulz. Pod vplivom del Louisa Henryja in Philippe 
Goubertsa je historična demografija postala samostojna raziskovalna panoga in 
prav Francozi danes močno vplivajo na tovrstno mednarodno dejavnost. 
Uvodu sledijo ponatisi iz del starejših demografov: strani 49—60 iz Siiss-
milchovega Božjega reda (II. izd., Berlin 1761), nato odlomek izpod peresa Johna 
Stuarta Milla z naslovom O zakonitosti pomnoževanja prebivalstva, potem 3. po­
glavje Gerharda Mackenrotha Temelji historično-sociološke demografske teorije. 
Težišče zbornika sestavljajo razprave sodobnih demografov in zgodovinarjev pre­
bivalstva. Omejujemo se le na nekaj del. Rudolf Heberle piše o tipologiji migracij, 
Gunter Ipsen pa je ponatisnil in še razširil svojo Zgodovino prebivalstva, kjer 
omenja katastrofalne posledice kužnih bolezni, tridesetletne vojne, verskih vojn, 
ter kolonizacijsko politiko Prusije, Avstrije in Rusije. Isti avtor je objavil še zani­
mivo razpravo o osvoboditvi kmetov v Prusiji kot prispevku za izgradnjo dežele 
(od 1717 dalje do prve svetovne vojne). Karl Obermann reproducira tekst z zboro­
vanja zgodovinarjev na Dunaju 1965 »Nemška statistika o prebivalstvu in prebival-
stveni strukturi Nemške zveze v letih okoli 1815«. Kot Obermann se tudi Friedrich 
Burgdörfer dotika problemov, ki se nanašajo na habsburško monarhijo, in jim 
da skupni naslov Preseljevanja prek nemških državnih meja v poslednjem sto­
letju. Evropsko preseljevanje prek morja v 19. in 20. stoletju obravnava Frank 
Thistlethwaite, se pa pri tem dotika tudi migracij med evropskimi državami 
samimi. Wolfganga Köllmanna priteguje razvoj prebivalstva v določenih nemških 
velemestih v obdobju visoke industrializacije, T. H. Hollingsworth pa se je odločil 
za demografsko raziskavo družin angleškega visokega plemstva. 
Tudi ostale razprave bi zaslužile omembo, toda tu smo omenili le tiste, ki se 
v večji ali manjši meri nanašajo na habsburško monarhijo in njene probleme 
,(z izjemo študije o angleškem visokem plemstvu). Poudariti moramo, da obsega 
bibliografija na koncu zbornika kar deset tiskanih strani in da je, tako menimo, 
precej izčrpna. Jože Som 
Schwerpunkte der Eisengewinnung und Eisenverarbeitiing in Europa 1500— 
1650. Herausgegeben von Herman Kellenbenz. Kölner Kolloquien zur internatio­
nalen Sozial- und Wirtschaftsgeschichte, Band 2. Köln 1974 (Böhlau-Verlag). 506 
strani, 27 kar t in 3 slike. 
Leta 1967 je bil v Kölnu prvi kolokvij, ki je obravnaval temo »Tuji trgovci 
na iberijskem polotoku«. Zaradi pozitivnega rezultata in dobrega odmeva se je 
profesor Kellenbenz odločil za drugi kolokvij, ki naj bi obravnaval zgodovino 
železarstva. Povod za sklicanje kolokvija je bil naslednji: Ko je Kellenbenz spisal 
razpravo za 5. zvezek znane Cambridge Economic History o evropskih industrijah 
med 1500 in 1650, je spoznal, da je še mnogo vrzeli v zgodovini železarstva tega 
obdobja. Kölnska zbornica za trgovino in industrijo mu je finančno omogočila, 
da je izpeljal tudi 2. kolokvij. O njem sem poročal v Zgodovinskem časopisu XXII, 
1968; dodal bi samo še to, da je organizator nanj povabil iz Jugoslavije dr. Josipa 
Zontarja, ta pa je udeležbo prepustil podpisanemu in mu stal ob strani tudi pri 
koncipiranju referata. 
Koncept o kolokviju je zahteval, naj bodo referati sinteze, kjer naj se odgo­
vori na nekaj vprašanj, ki so zanimala organizatorja. Ze pri referiranju, še bolj 
pa v obravnavani knjigi nekateri udeleženci niso upoštevali želje in so zašli v 
precejšnje podrobnosti. Toda kljub temu je profesorju uspelo, da je kot poslednjo 
ali devetnajsto razpravo v zborniku objavil svojo sintezo, ki obsega kar 56 strani 
tiska, in da zajema družbe oziroma države, ki niso poslale svojih referentov 
(Sovjetsko zvezo in druge vzhodne države). 
V srednjem veku se je železarstvo (rudarjenje, taljenje in obdelava železa) 
razvijalo bolj ali manj samoniklo, pozneje, zlasti od sredine 16. stoletja dalje, pa 
se je^ zaradi migracij pokazala večja povezanost pri uveljavljanju novih tehničnih 
dosežkov. Proti koncu srednjega veka so imeli peči na volka, visoke 4—6 metrov, 
na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, v okolici Schmalkaldena in na Bližnjem 
vzhodu. Temu nasproti sta imeli Nemčija in Švedska že neprekinjeno delujoče 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 159 
peči, ki pa so porabile več goriva. Prvi opis prave visoke peči ali plavža — visok 
je bil 5 m — izhaja iz Švedske leta 1320. Sredi 15. stoletja so imeli take visoke 
peči razen tu še v Siegerlandu, Belgiji, blizu Bergama in v Toskani, ok. 1500 tudi 
v Franciji. V Anglijo so to novost zanesli nemški in valonski delavci. Prav tedaj 
se je v Franciji in Belgiji razvil poseben tip peči, ki je bila visoka 7 metrov; 
uspelo j i je, da je izrinila starejši tip peči. V Angliji so peči dosegle v drugi 
polovici 17. stoletja višino prek 8 metrov. Rusi so na Uralu gradili sredi 18. sto- v 
letja celo do 15 m visoke plavže. Sredi 16. stoletja so vpeljali na Švedskem 7,2 m 
visoke peči tja priseljeni Nemci, okoli 80 let pozneje pa tja priseljeni Valonci 
celo 8,4—9 m visoke plavže. 
Tudi količina dnevne proizvodnje se je večala. V Nemčiji je v 16. in 17. sto­
letju znašala 1.000—1.600 kg, v Angliji druge polovice 16. stoletja 1.000 kg, v na­
slednjem stoletju že 2.000—3.000 kg, v Rusiji prve polovice 18. stoletja prek 4.000 kg 
(take peči so tam gradili Nemci »po angleških merah«). 
Glede skupne proizvodnje železa v Evropi si raziskovalci niso enotni. Johann-
sen jo za konec srednjega veka suponira na 60.000 ton (vzhodnoalpske dežele, 
Zg. Pfalza in Francija po 10.000 ton, Švedska in Anglija po 5.000 ton itd.), Sprandel 
jo za čas okoli leta 1500 določa na ok. 40.000 ton, Nef jo za ok. 1525 ceni na pri­
bližno 100.000 ton; Kellenbenz se zaradi pomanjkljivih podatkov odpoveduje raču­
nanju skupne evropske količine proizvedenega surovega železa in se omejuje na 
citiranje podatkov po posameznih deželah ali državah: Anglija konec 16. stoletja 
12.000 ton, dve glavni področji v Španiji sredi 16. stoletja okoli 1.500 ton (konec 
17. stoletja vsa država — po Gilleju — 5.810 ton, leta 1738 celo 13.600 ton), Italija 
v 17.' stoletju prek 7.000 ton, Francija 1738 kar 40.800 ton, za Nemčijo se skupne 
količine ne more določiti; štajerski Erzberg je na začetku 16. stoletja proizvedel 
6.000—9.000 ton, pol stoletja pozneje 12.500—13.500 ton, sto let pozneje komaj 
8.000 ton; medtem ko za Koroško ni na voljo točnih podatkov, se za Kranjsko 
1569 navaja okoli 1.500—2.000 ton cajnanega železa in jekla (konec 17. stoletja 
1.650 ton), za Rusijo 1668 kar 8.000 ton, okrog 1725 že 25.000 ton. 
Češka je kljub svojim plavžem železo uvažala iz Avstrije, tudi Francija je 
bila v podobnem položaju. V Angliji je bilo zaradi večajoče se mornarice in 
oboroževanja s topovi povpraševanje po železu tolikšno,. da so železo uvažali iz 
severne Španije in Nizozemske, pozneje iz Švedske in končno iz Rusije. Konec 16. 
in začetek 17. stoletja je Anglija svoje topove že izvažala, na primer v Španijo 
in drugam, glavni kupec pa so bili Holandci, ki so topove uporabljali v boju proti 
Špancem za svojo neodvisnost in v svoji prekmorski aktivnosti. Izraziti eksport 
železa se je razen v navedenih deželah kazal še v Nemčiji, v alpskih deželah in 
na Poljskem. Rusi dolgo časa niso mogli misliti na obsežen izvoz; na bolje se je 
obrnilo šele po 1716 in 1732 so že izvozili 1.600 ton, 18 let pozneje celo skoraj 
19.800 ton. S tem so pričeli resno konkurirati Švedom, ki so ob pričetku 18. sto­
letja izvozili nekako 30.000 ton železa. 
Za naše zgodovinarje železarstva je zbornik zelo dobrodošla knjiga, ker bodo 
mogli primerjati svoje izsledke s tujimi dognanji in povezati razvoj na Sloven­
skem z evropskim dogajanjem. Razprave so pisane razen v nemščini, angleščini 
in francoščini še v španščini. Profesor Prada z barcelonske univerze je na kolok­
viju referiral v lepi francoščini, v knjigi pa je dal prednost svoji materinščini. 
Sicer lepa in razumljiva gesta, toda s tem je zmanjšal krog bralcev svoje raz­
prave. . Jože Šorn 
Die Slawen in Deutschland. Geschichte und Kultur der slawischen Stämme 
westlich von Oder und Neisse vom 6. bis 12. Jahrhundert. Ein Handbuch heraus­
gegeben von Joachim Herman. Zweite, durchgesehene Auflage. Bearbeitet in einem 
Autorenkollektiv. . . Berlin 1972, str. 530. 
Vsebinsko zanimiva in bogata knjiga, ki so jo avtorji označili za priročnik 
verjetno zavoljo zelo preglednega in zgoščenega načina pisanja, a hkrati zaradi 
funkcionalne notranje strokovne opreme s številnimi kartami, skicami, tlorisi in 
rekonstrukcijskimi prikazi, dalje številnih opomb, povezanih s problematiko ob 
samem besedilu in seveda tudi posebnega ob koncu besedila dodanega seznama 
160 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
virov in literature ter kazal. Njen pomen ni samo v tem,-da bo res mogla služiti 
kot primeren priročnik marsikomu, ki se bo želel seznaniti z osnovnimi potezami 
zgodovine Polabskih Slovanov v obdobju od naselitve v prostoru zahodno od Odre 
in Niše pa vse _do 13. stoletja, ko so bili pod nemškim kolonizacijskim in političnim 
pritiskom z izjemo Lužiških Srbov obsojeni na izginotje. Pomembnost knjige, ki 
je delo širšega kolektiva znanstvenikov različnih znanstvenih področij od arheo­
logije, zgodovine, etnografije do lingvistike, od univerzitetnih profesorjev do 
članov raznih znanstvenih institutov, je zlasti v tem, da so se avtorji-postavili 
po robu stari nemški šoli, ki se deloma nadaljuje v zvezni republiki še danes in 
ki je iz najrazličnejših vzrokov izkrivljala zgodovino Slovanovpod vplivom nacio­
nalističnih in šovinističnih, junkerskih in velikoburžoaznih koncepcij, zlasti v ob­
dobju imperializma in nacizma. Pri tem se avtorji niso' naslonili samo na soraz­
merno veliko število novih na historičnem materializmu slonečih raziskav nemških, 
poljskih, čeških in sovjetskih zgodovinarjev, marveč tudi na svoja proučevanja 
problematike iz zgodovine Polabskih Slovanov.. Na osnovi novih ugotovitev raz­
ličnih družbenih in jezikoslovnih vej znanosti so brez pretirane polemičnosti za­
vrnili mnoga napačna gledanja in ocene zgodovine najzahodnejših slovanskih 
ljudstev, bivajočih nekdaj na sedanjih ozemljih obeh Nemčij in dali zelo preprič­
ljivo napisano podobo njihovega gospodarskega, družbenega, političnega in kultur­
nega življenja v obravnavanem obdobju. Hkrati s tem so prikazali vlogo Slovanov 
in njihove ostaline v nemški sredini oziroma na nemških tleh, kjer jih danes 
razen Lužiških Srbov že stoletja ni več. Mogli bi reči, da v dosedanji nemški 
historiografiji ni bilo napisanega dela, ki bi bilo bliže zgodovinski resnici ob tej 
problematiki, kakor je ta knjiga, napisana in izdana na ozemlju Nemške demo­
kratične republike. 
Po poglavju o poselitvi Polabskih Slovanov, njihovih plemenih in poselitvenih 
področjih, o zvezah z preostanki germanskih ljudstev na rtëm prostoru, o naj-
zahodnejši naselitveni meji in o jeziku ter dialektih Polabskih Slovanov so avtorji 
v dveh poglavjih zelo podrobno po tedanjih obstoječih panogah opisali gospodar­
stvo in njegov razvoj, dalje podobo vaške naselitve in naselbin ter pomen in 
razpored gradov in utrdb, a tudi zgodnje mestne naselbine. Posebno poglavje je 
posvečeno družbenemu razvoju, družbenim strukturam ter državnim tvorbam pri 
Polabskih Slovanih, kolikor ta spoznanja dopuščajo skopi in deloma tudi ne­
zanesljivi ohranjeni viri. Materialna in duhovna kultura s posebnim poudarkom 
na umetnostnem ustvarjanju, veri in verskemu kultu sta predmet obravnave v 
nadaljnjem poglavju. Naslednji dve poglavji sta posvečeni prikazu zunanjepoli­
tičnim dogajanjem obravnavanega obdobja: frankovski zavojevalni politiki proti 
Slovanom, nemškemu fevdalnemu širjenju na slovanski vzhod, boju slovanskih 
ljudstev za ohranitev svobode in neodvisnosti do 13. stoletja, razvoju Lužiških 
Srbov pod nemško fevdalno oblastjo in utrditvi fevdalne družbe na ozemlju med 
Labo in Odro. V osmem in zadnjem poglavju daje knjiga pregled zgodovinskega 
razvoja edinega preostanka Polabskih Slovanov, Lužiških Srbov v Zgornjih in 
Spodnjih Lužicah od 13. stoletja in vse do današnjih dni. V njem smo dobili hkrati 
tudi podobo konkretnega reševanja vprašanja slovanske narodne manjšine v Nem­
ški demokratični republiki, katere ustava zagotavlja Lužiškim Srbom pravico do 
uporabe materinega jezika in pravico razvijanja lastne kulture. (Ob tem naj 
opozorim* na d e h r T . Glavana o Lužiških Srbih, ki ga je pred leti izdala Slovenska 
Matica). Knjigo na več kakor stotih zadnjih straneh dopolnjujejo razni dodatki, 
opombe k posameznim poglavjem, seznam kratic, virov in literature ter krajevni 
in osebni register. Posebej je knjigi dodana skrbno izdelana in vsebinsko zelo 
ekspresivna karta slovanskih najdišč ter slovanskih in slovansko-nemških krajev­
nih imen na poselitvenem ozemlju Polabskih Slovanov. 
Delo daje zelo kompleksen pregled zgodovinskega razvoja Slovanov na ozem­
lju obeh Nemčij v glavnem do konca visokega srednjega veka in bo lahko služila 
strokovnjakom kot izhodišče za nove raziskave, a iz njega.bo dobil jasno podobo 
o dogajanjih v teh stoletjih pri Polabskih Slovanih tudi vsak v zgodovino ne­
posvečen bralec. ' . . . . 
-j . Ferdo Gestrin 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 161 
A r n o L u b o s , Deutsche und Slawen, Dunaj 1974, strani 222. 
Razmerje med nemštvom in slovanstvom je vprašanje, ki je prisotno tako 
v raziskavah znanstvenega značaja, publicistiki kot tudi v dnevnem političnem 
tisku. Spomnimo se le neposrednega dogajanja v naši bližini, na avstrijskem 
Koroškem, kjer se še vedno odvijajo germanizacijski procesi v taki ali v drugačni 
obliki. Popolnoma drugačen položaj pa je danes na vzhodni nemško-slovanski 
črti, kjer je konec druge svetovne vojne prinesel bistveno novo ureditev in po­
dobo. Prav tega vprašanja in njegovih odmevov v današnji čas se dotika Arno 
Lubos. Njegova knjiga obsega vrsto (deset) zapisov predvsem literarno zgodovinske 
narave posvečenih temu problemu. V nasprotju z vrsto nemških piscev očrtuje 
medsebojni odnos šlezijskega nemškega ter slovanskega (poljskega in češkega) 
življa pa tudi delovanje organizacije nekdanjih šlezijskih Nemcev (nedvomno 
bi bilo le želeti, da bi tudi v Avstriji iz podobnih izhodišč očrtali dèlo »domovini 
zvestih« organizacij na avstrijskem Koroškem). 
Predvsem pa skuša Lubosova knjiga prispevati k boljšemu razumevanju nem-
ško-slovanskih odnosov na območju Slezije ter stičišču štirih narodov, Nemcev, 
Poljakov, Čehov ter Lužiških Srbov. Tu skuša bralca, ki mu slovanski jeziki niso 
blizu, opozarjati na odprta vprašanja ter s sociološkim prijemom skicirati doga­
janje v zadnjih sto letih na očrtanem stičišču. Iz Lubosovih zapisov naj pokažemo 
predvsem na nekatere očrte, tako na primer očrt lužiškosrbske manjšine ter 
njenega literarnega in političnega snovanja, pa tudi na njeno odmevnost v obeh 
sosednjih slovanskih državah, na Poljskem in Češkem. Za slovenskega bralca bo 
še posebej zanimivo opozorilo, ki govori o delovanju lužiškosrbskih političnih 
organizacij ter o kulturnem življenju lužiškosrbske manjšine. Iz sestavka o šlezij-
ski grofiji Kladsko bi omenili oris vnemčevanja tega prostora (gre za območje, 
ki danes pripada LRfPoljski). Za Slovence bo gotovo zanimivo dejstvo, da je po 
prvi svetovni vojni, ko je stavila ČSR zahtevo do tega mejnega prostora, deloval 
poseben Kladski (Glatzer) Heimatdienst, ki je nastopal^ proti češkoslovaškim pri­
zadevanjem. Nehote se ob tem odpira paralela s Koroško in gotovo bo pre j ali 
slej treba odgovoriti' na vprašanje, ali je koroška inačica Heimatdiensta nastala 
po vzgledih na območju nemškega1 rajha, ali pa obratno. 
V celoti pa predstavlja osrednji del knjige oris odnosa Prusije do poljskega 
vprašanja (oziroma do šlezijskih Poljakov) in to od začetka preteklega stoletja 
dalje. Pri tem dobi bralec nazorno sliko izhodišč prihodnjega razvoja ter med­
sebojnih prusko (in kasneje nemško) poljskih odnosov vse do Hitlerjevega poskusa 
»dokončne rešitve« šlezijskega in poljskega vprašanja.' Če odmislimo (vsaj v za­
četku) verska nasprotja med protestantskimi Prusi in katoliškimi Poljaki, pa tudi 
dediščino nemškega viteškega reda, se položaj poljskega življa po Lubosovih 
opozorilih poslabša v drugi polovici preteklega stoletja (po letu 1871). Z razvojem 
industrije nastopi tudi poljski šlezijski proletariat, tako da postaja poljsko vpra­
šanje istočasno tudi socialno. V knjigi je tudi očrtano poljsko kulturno življenje 
v tem času, pa tudi obojestranska, nemška in poljska literatura v Šleziji med 
obema svetovnima vojnama in po letu 1945. In če se dotaknemo znanega šleziji 
skega plebiscita po prvi svetovni vojni in kasnejše državne pripadnosti tega 
prostora, se ustavimo še ob Lubosovem opozorilu, da je bila ob plebiscitu masa 
Slezijcev, sestavljena iz rudarjev, železničarjev in majhnih kmetov, stavljena pred 
odločitev, priznati se k »znanim, čeprav nezadovoljivim odnosom (= Nemčiji), ali 
pa k popolnoma novi in neznani državni tvorbi, k Poljski«; gre torej za odločitev, 
pred katero je leta 1920 stal tudi slovenski človek na Koroškem! Med politične 
faktorje, ki so odmevali pri šlezijskem plebiscitu našteva Lubos dotedanjo (prusko) 
šolsko in vojaško vzgojo, torej faktorja, od katerih je vsaj prvi odmeval tudi na 
Koroškem! Za slovenskega bralca bodo poučni še prikazi dela vidnih, tudi živečih, 
pisateljev vseh treh jezikov, nemškega, poljskega, češkega, izhajajočih iz šlezij­
skega prostora in o njihovem angažiranem literarnem snovanju. Posebej omenimo 
Lubosovo diskusijo z A. Scholtisom, po lastnih besedah »Prusom dvojezičnih 
staršev šlezijske krvi«, drugače nemškim pisateljem, katerega težnja je bila v 
narodnostnem pogledu mirno prelitje »dvojezičnega« življa Šlezije v nemštvo. Gre 
torej za pisatelja, ki se v določenem smislu približuje koroškemu J. F. Perkonigu, 
upoštevajoč pri tem vse razločke, ki jih moramo imeti pred očmi. „ „ 
11 Zgodovinski časopis 
162 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1973 
H a n s S t e i n a c h e r , Bnndesleiter der VDA 1933—193? (Errinerungen und 
Dokumente). Izdal Hans-Adolf Jacobsen. Boppard am Rhein, 1970. str. 628, 8°. 
O nekdanjem vodji »Narodne zveze za nemštvo v tujini« (Volksbund für das 
Deutschtum im Ausland, VDA) in še pred tem aktivnem protijugoslovanskem 
plebiscitnem delavcu na Koroškem, dr. Hansu Steinacherju, je biio že marsikaj 
napisano. Nenazadnje tudi izpod Steinacherjevega peresa samega. Naj se spom­
nimo le Steinacherjevih spominov na koroški plebiscit Sieg in deutscher Nacht, 
Wien 1943, na predelano izdajo te knjige, izšlo ob petdesetletnici plebiscita In 
Kärntens Freiheitskampf, Klagenfurt 1970, pa tudi na njegovo tipkopisno diser­
tacijo Wirtschaft und Volksabstimmungen. Eine Untersuchung über den Einfluss 
wirtschaftlicher Faktoren auf den Ausfall der Volksabstimmungen in den deutschen 
Grenzgebieten mit besonderer Berücksichtigung von Oberschlesien und Kärnten, 
Frankfurt/Main 1925 (disertacija je dostopna na Inštitutu za narodnostna vprašanja 
v Ljubljani). — Drugo področje Steinacher j eve dejavnosti, ki se ga literatura 
dotika, pa je predvsem namenjena letom 1933—1937. Tej, drugi plati Steinacher-
jeve dejavnosti, je posvečena Jacobsenovà knjiga. Zanimivost tega pristopa po-
gojuje predvsem dejstvo, da v njej Jacobsen predvsem ponatiskuje del neobjav-
ljenih Steinacherjevih spominov na takratni čas ter jih dopolnjuje z objavo vrste 
dopolnilnih virov, ki naj nadrobneje osvetle s spomini objavljeno podobo. Pri 
tem je očitna izdajateljeva težnja, da bi »korigiral«, kot sam pravi, »enostransko 
podobo« številnih publikacij iz tridesetih let pa tudi po letu 1945 o značaju VDA 
in na ta način »objektivno ocenil« takratno Steinacherjevo vlogo. Pri tem ima 
nedvomno v mislih vrsto del, ki so opozarjala in še opozarjajo na nacistično pogo­
jenost VAD (oz. pogledov te organizacije na nemško vprašanje v tujini). Tu naj 
omenimo predvsem dve taki deli. Prvo je uradna ameriška publikacija iz leta 1943 
N a t i o n a l s o c i a l i s m — basic principles, their application by the Nazi 
party's foreign organisation, and the use of Germans abroad for Nazi aims (knjiga 
se obsežno poslužuje dokumentacije VDA ter Steinacherjevih takratnih izjav). 
Drugo delo je knjiga Heinza Pohla, Auslandorganisationen, Tatsachen aus Akten­
berichten der 5. Kolonne, napisana po nalogu vlade ZDA (Pohlovo knjigo citiramo 
po poročilu celovškega lista Volkswille z dne 10. februarja 1948, št. 34). Ob teh 
delih je poučna tudi knjiga Otta Schäferja Sinn und Wesen der V.D.A. (3. izpo­
polnjena izdaja iz leta 1933). Za ocenjevanje, kako je takratna nemška publicistika 
povzemala Steinacherjevo dejavnost v tridesetih letih pa je opozoriti na knjigo 
Waltherja Gehla Der nationalsozialistische Staat, Breslau 1937. S tega zornega 
kota pomeni Jacobsenovà knjiga osebno rehabilitacijo Steinacherja, saj posredno 
zavrača v literaturi večkrat nakazane trditve o nacističnem značaju VDA in o 
nacistični miselnosti njenega takratnega vodje. Zanimiva je bila v tej smeri 1969. 
leta Steinacherjeva pravda s koroškim Slovenskim vestnikom, ki je omenjal Stei­
nacherjevo nacistično preteklost, saj je kljub nasprotni Steinacherjevi trditvi 
sodišče ugotovilo, da je bil član NSDAP od 1. maja 1940 (reg. št. 7,753.917, Orts­
gruppe Berlin /Zehlendorf/). Sodišče je tudi ugotovilo, da Steinacherjevi knjigi 
Sieg in deutscher- Nacht in Ostlandtagung des VDA, Pfingsten 1935, pričata o naci­
stični miselnosti tožilca (Slovenski vestnik, 11. julij 1969, št. 27). 
Pri tem gre za zanimivo nadrobnost, saj zavrača Jacobsenovo mnenje, da 
Steinacher ni bil član NSDAP. Pač pa izdajatelj spominov opozarja na njegovo 
konservativno naravnanost, za kasnejši čas pa ugotavlja, da se je Steinacher pod 
vtisom nemških zmag naslonil na določene programske točke nacistične ideologije 
in terminologije. To da je opaziti zlasti v letih 1943/44. Jacobsen poudarja, da 
očrtuje v knjigi Steinacherjevo delovanje v letih 1933—1937 in nazore, kot so se 
mu izoblikovali do tega časa. 
Na tem mestu naj navedemo najvažnejše točke njegove dotedanje in pri­
hodnje življenjske poti. Steinacher izhaja iz protestantske družine iz koroškega 
Bleiberga (r. 1. 1892). Kot dijak je štipendist nemškega nacionalnega društva Süd­
mark; kot tak obiskuje evangelijsko, 1. 1869 ustanovljeno učiteljišče v nemškem 
jezikovnem otoku na stari poljski meji v Biali (Bielitz). Kasneje deluje kot učitelj 
v južnotirolskem Meranu. Znana je njegova vloga v oboroženih bojih na Koroškem 
po razpadu Avstroogrske in še posebej pri ustanovitvi koroškega »deželnega 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 19Г5 163 
propagandnega vodstva« (Landesagitationsleitung), kasnejšega Kärntner Heimat-
diensta (Heimatbunda). Prav koroški plebiscit pogoji njegovo nadaljnjo življenjsko 
pot. Kot izvedenec za narodnostna obmejna vprašanja je na nemški strani udeležen 
pri vseh takratnih akcijah na širšem nemškem prostoru. Najdemo ga 1921. leta pri 
zgornješlezijskem plebiscitu, zatem pri pripravah za plebiscit, ki naj bi odločil 
pripadnost Tirolske nemški državi, in še isto leto pri plebiscitu na Gradiščanskem. 
To »junaško obdobje« obmejnega boja zaključi s sodelovanjem pri preprečevanju 
porurskega separatizma 1. 1923. V prihodnjem obdobju se Steinacher ukvarja s 
»teoretičnimi osnovami narodnega boja«. Leta 1925 prevzame za nekaj mesecev 
vodstvo nacionalističnega avstrijskega društva Deutscher Schulverein. Zatem se 
preseli v Nemčijo, kjer mu prusko notranje ministrstvo naroči ustanoviti urad, 
ki naj bi opazoval, oziroma se boril proti separatističnim ali podobnim gibanjem 
ter proučeval francoske metode prodiranja v takrat po njih zasedenem Porurju 
(do srede 1. 1930). V teh letih skuša Steinacher vzbuditi folksdojčerska gibanja ter 
odgovarjajoče organizacije predvsem v belgijskem Eupen-Malmedyju, v Luksem­
burgu in na južnem Tirolskem ter poglobiti gibanje za priključitev Avstrije k 
nemški državi. Po francoski izpraznitvi Porurja gre v Berlin, kjer postane vodja 
centralnega urada za nemške knjižnice v tujini. Sedaj tudi ni več podrejen pru­
skemu notranjemu ministrstvu, ampak nemškemu zunanjemu ministrstvu Njegova 
dotedanja dejavnost je 1933. leta pogojila dejstvo, da je bil na občnem zboru 
Volksbunda (do tedaj Vereine) für das Deutschtum im Ausland izvoljen za vodjo 
te organizacije. Takoj v začetku uveljavi Steinacher v organizaciji firerski princip. 
VDA pod njegovim vodstvom močno razširi dejavnost med nemškimi manjšinami 
v Evropi in v obeh Amerikah. Se isto leto ustanovi Hitlerjev namestnik R. Hess 
poseben Volksdeutsches Rat, poseben posvetovalni in izvršilni organ za vsa vpra­
šanja zamejskega nemštva. Tajnik tega organa postane Steinacher; po njegovem 
opozorilu postane Volksdeutsches Rat kmalu »generalni štab za boj pripadnikov 
nemškega naroda onkraj meja«. Vendar pa prihaja ves čas Steinacherjevega 
vodstva VDA do sporov s posamezniki ter s posameznimi nacističnimi organiza­
cijami. Vzrok je bilo tudi dejstvo, da je Steinacher nasprotoval uporabi VDA za 
sousmeritev različnih političnih smeri med nemškimi manjšinami v duhu naci­
stične stranke. Ob tem je bila vidno Steinacherjevo prizadevanje po avtonomnem 
nastopanju njegove organizacije. Kot faktor sta pri tem igrali očitno dve dejstvi: 
Steinacherjev agresivni nacionalizem ter dvotirnost nastopanja VDA in NSDAP 
v tujini, saj je VDA imela stike predvsem s konservativnimi grupacijami, medtem 
ko se je nacistična stranka naslanjala na »obnovitvena«, v nacizem vodeča giba­
nja. Da je moralo pri tem prihajati do sporov, je razumljivo. Razumljivo postane 
to dejstvo tudi, če upoštevamo notranja nasprotstva takratnih nacističnih veljakov, 
tem pa se je pridruževalo (med drugim) nasprotovanje vodje hitlerjugenda von 
Schiracha (v ozadju so bila Schirachova prizadevanja po vključitvi mladinskih 
skupin VDA v hitler Jugend, čemur se je Steinacher upiral). Značilno pa je. da je 
imel Steinacher poleg nekaterih instanc tretjega rajha podporo v nemški vojski. 
Predvsem pa so bile vidne razlike v nastopanju VDA in NSDAP do posameznih 
manjšin. Dokumentacija, ki jo Jacobsen prinaša, kaže, da je k Steinacherjevi od-
slovitvi kot vodje VDA prispeval tudi pritisk Italije (šlo je za takratno dejavnost 
V D 4 . ° a J u ž n e m Tirolskem). Nadaljnji vzrok odslovitve pa so bili že nakazani 
različni pristopi Steinacherja in nacistične stranke do zamejskega in prekomor-
skega nemštva pa tudi dejstvo, da je Steinacher odklonil vstopiti v SS. V tem 
primeru bi namreč odpadle vse ovire, odpadla pa bi tudi dotedanja Steinacher jeva 
akcijska svoboda pr i delovanju med nemškimi manjšinami (ob objavljeni doku­
mentaciji o odslovitvi Steinacherja iz VDA naj pokažemo še na zadevna opozorila 
njegovega ozkega sodelavca Heinza Brunnerja v knjigi Geblieben aber ist das 
Volk, Graz-Göttingen 1954). • • ' -' 
Iz kasnejšega Steinacherjevega delovanja (omejujemo se na momente, ki se 
neposredno navezujejo na slovenski živelj na Koroškem) je omeniti, da je Steina­
cher pred znanim glasovanjem, ki naj bi 10. aprila 1938 potrdilo vključitev Avstrije 
v tretji rajh, aktivno nastopal za uresničitev anšlusa (prim, takratno ' celovško 
Freie Stimmen). Značilno je tudi, da je v tem času označeval narodno zavedne 
Slovence za iredentiste. Svoje poglede na slovensko vprašanje je znova ponovil 
164 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
po vrnitvi iz britanskega vojnega ujetništva po koncu druge svetovne vojne. V 
začetku je sicer deloval v ozadju, 1949. leta pa nastopil s programom, ki še danes 
očrtuje nastopanje koroškega nemškega nacionalizma do Slovencev. Poudaril je, 
da je treba v narodnostni politiki znova uveljaviti nemške narodnostno obrambne 
naloge, ki jih je navedel v tehle zahtevah: pobiti je treba zgodovinsko laž o ger­
manizaciji, obnoviti nemška narodnoobrambna (= nacionalna) društva, uvesti v 
šolsko politiko posebno »pravico staršev«, opozarjati na nevarnost slovenske ire­
dente, na vsak način ohraniti vindišarsko tvorbo in končno preprečiti vsako na­
rodnostno ureditev s paragrafi. V okviru meščanske ljudske stanke je deloval kot 
njen izvedenec za manjšinsko vprašanje. Leta 1949 so ga tudi izvolili za namestnika 
predsednika te stranke na Koroškem. Na volitvah leta 1953 je kandidiral na listi 
te stranke v državni zbor. Še isto leto so ga imenovali za generalnega konzula re­
publike Avstrije v Milanu. Tu je deloval do leta 1958, ko je bil upokojen (prejkone 
je moral iz Milana na pritisk Italije). — 
Za problematiko koroškega slovenstva (in tudi nemške manjšine v Jugoslaviji) 
v tridesetih letih je več kot značilno dejstvo, da je bila kot edina nemška orga­
nizacija izven nemške države, vključena v VDA, avstrijsko Nemško šolsko društvo 
Südmark (Deutscher Schulverein Südmark). S kakimi 1.500 krajevnimi skupinami 
je bilo to društvo največja nemškonacionalna organizacija v Avstriji. Iz podatkov, 
ki jih nudijo v Jacobsenovi knjigi objavljeni Steinacherjevi spomini naj povza­
memo še nekatera opozorila. Tako je za poglede nemških nacionalistov na koroški 
plebiscit značilno Steinacherjevo priznanje, da so Slovenci leta 1920 odločili ple­
biscit (in torej ne »vindišarji«). Za spoznavanje širše problematike zamejskega 
nemštva je opozoriti na pripombo, da je VDA v nadomestilo za označevanje Nem­
cev izven nemške države in Avstrije z »auslanddeutsch« v tridesetih letih uvedla 
oznako »volksdeutsch«. Ko se Steinacher dotika svojega, v začetku tridesetih let 
na Koroškem pridobljenega posestva na Miklavčevem, omenja svoje žrtve, da bi 
bilo to posestvo »zavarovano v nemških rokah« in to »sredi slovanskega jezikov­
nega območja«. Zanimiv je tudi podatek, da je SS že spomladi leta» 1933 razmišljala 
o preselitvi folksdojčerjev v tretji rajh; Steinacher je takim zamislim seveda na­
sprotoval. Opozarja, da je VDA bila tudi soudeležena pri takratni nemški kolo­
nizaciji južne Koroške. Dalje so zanimivi Steinacherjevi pogledi na položaj posa­
meznih nemških manjšin in na struje med njimi, pa tudi očrti stikov teh manjšin 
s Steinacher jem samim. 
Ob vprašanjih nemške manjšine v Jugoslaviji Jacobsen v knjigi zavrača 
trditev, da bi Steinacher potom VDA nacificiral jugoslovanske Nemce. Vendar pa 
sama knjiga opozarja, da je VDA v Steinacherjevi eri vplivala na krepitev na­
cionalizma med nemškimi manjšinami in s tem (vsaj posredno) prispevala h kre­
pitvi nacističnih gibanj. To pa toliko bolj, saj so nacionalna gesla tako VDA kot 
NSDAP v glavnem sovpadala; očitno pa so bili načini in pristopi, pa tudi cilji 
različni. Steinacher sam piše o taktični svobodi, ki jo je potreboval v okviru VDA 
(od tod tudi vrsta sporov s posameznimi instancami tretjega rajha in NSDAP). Na 
vprašanje neuradnega zastopnika britanskega zunanjega ministrstva je poleti 1937 
zagotovil, da VDA ni organizacija NSDAP, vendar pa je priznal mnoge vezi svoje 
organizacije na narodnostnem področju z »določenimi« teoretičnimi izhodišči na­
cistične stranke. Poudaril je še, da so vse politične stranke v času weimarske 
republike poudarjale enotnost nemškega naroda, podobno da je bilo tudi v du­
najskem parlamentu. 
Ko se dotika dela VDA v tujini Steinacher opozarja, da se je organizacija pri 
tem naslanjala predvsem na »avtohtone« organizacije (tudi v Jugoslaviji), kjer pa 
to ni bilo mogoče pa na zaupnike (na primer v Alzaci ji ali na južnem Tirolskem). 
Značilno je, da so po Steinacherju Nemci vsega sveta tvorili »usodnostno skup­
nost«. To skupnost je skušala VDA tudi ohranjevati in prav ob teh vprašanjih je 
prihajalo do sporov s posameznimi instancami nacističnega rajha (oz. nacistične 
stranke). Iz dokumentacije, ki jo Jacobsen objavlja, naj povzamemo še opozorilo 
predstavnika Deutscher Schulvereina Südmark poleti 1935 o podpori VDA pri 
»okrepljeni obrambi pred slovenskimi sunki na Koroškem« (!). 
Tone Zorn 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 1 " 5 
Die Habsburgermonarchie 1848—1918. Band I. Die wirtschaftliche Entwicklung. 
Wien 1973. — Založila Avstrijska akademija znanosti. 666 strani, 3 zemljevidi 
(četrtti na ovitku), več diagramov in shem. 
Vse bolj se daljša vrsta del, ki obravnavajo gospodarsko zgodovino. Katera 
država na svetu v tem delu prednjači, je težko fiksirati, vsekakor pa že m vec 
tako enostavno, priboriti si pregled nad omenjenim historiografskim delom. S tem 
ni rečeno, da postaja politična zgodovina manj interesantna, nikakor ne, samo 
potreba po gospodarski zgodovini se veča. Načini, kakor organizatorji sintez pri­
stopajo k preučevanju in pisanju tovrstnih del, so zelo različni. Ponekod se naloge 
lotijo posamezniki, ponekod večji ali manjši kolektivi. Na primer: Histoire écono­
mique et sociale de la France, ki jo vodita Fernand Braudel in Ernest Labrousse, 
je načrtovana na štiri tome, najprej pa je izšel II. tom za čas 1660—1789 ("ariš 
1970), medtem ko so Avstrijci, — omejujem se le na nekaj primerov iz poslednjih 
let, — publicirali leta 1971 knjigo Die Wirtschaftsgeschichte Österreichs (izdal 
Institut für Österreichkunde), kjer je deset razprav za čas od prazgodovine do 
druge republike, Herbert Matis sam je leta 1972 objavil Österreichs Wirtschaft 
1848—1913 — Konjunkturelle Dynamik und gesellschaftlicher Wandel im Zeitalter 
Franz Josephs I, medtem ko je Anton Tautscher podal leta 1974 pod naslovom 
Wirtschaftsgeschichte Österreichs aus der Grundlage abendländischer Kulturgeschi­
chte prav svojevrsten opus, ki v glavnem pričenja z osmim stoletjem, zajema pa 
tudi še pogled v bodočnost. . 
Gotovo najobsežnejši in najdalekosežnejši opus je pa pričela objavljati Av­
strijska akademija znanosti. Ze pred leti je napovedala objavo devetih obsežnih 
knjig _ monografij o habsburški monarhiji. Zanimivo je, da je kot prvo najavila 
monografijo o gospodarskem razvoju. Zato moremo na tem mestu spregovoriti 
nekaj besed le o tej knjigi, kajti druga bo posvečena socialni strukturi, tretja bo 
obravnavala geografske in etnične osnove, četrta bo namenjena razvoju ustavnega 
življenja, peta bo obdelala politično misel in stranke, šesta bo zajela upravo m 
pravo, sedma bo pojasnila zunanjo politiko, osma se bo ukvarjala z vlogo dina­
stije, vojske in birokracije, deveta nam bo približala kulturno življenje. Priprave 
na izid te velike zgodovine habsburške monarhije so tekle več kot dvajset let m 
brez pomoči iz tujine delo ne bi bilo takšno, kot je, saj je razumljivo, da bi Aka­
demija sama ne mogla nositi vseh materialnih stroškov. Organizatorju je tudi 
uspelo, da je pridobil nekaj tujih sodelavcev, vendar predstavljajo večino doma­
čini Avstrijci, predvsem Dunajčani. Priznati je treba, da so vsi skupaj opravili 
res veliko delo. Potek priprav in konkretizacija vodilne misli so popisane v oce­
njevani prvi knjigi na straneh XI—XXII; iz navedb sledi, da je bil gonilna sila 
pokojni univerzitetni profesor Hugo Hantsch, vodilo pa ideja o habsburški monar­
hiji kot o nadnacionalni državi (str. XIII: Für das zunächst geplante Forschungs­
programm arbeiteten dann im Herbst 1958 Johann Christoph Allmayer-Beck, Fritz 
Fellner und Gerald Stourzh ein 13 Punkte umfassendes Memorandum »Die Habs­
burgermonarchie und das Problem des übernationalen Staates« aus, das als Grund­
lage für die weitere Plannung diente.). Določeno mnenje o citirani vodilni ideji 
bomo mogli izreči šele po izidu vsega kompleta devetih knjig, ko bomo videli, 
kako so organizatorji izpeljali idejo; pri ocenjevanju samo prve knjige to še ni 
mogoče, ker je gospodarstvo vezano na enotno valuto, na carinsko politiko, ki 
brani interese države kot narodnogospodarske enote, na enotno trgovinsko in sploh 
gospodarsko pravo, ter še na druge faktorje, ki se dobro vklapljajo v pojem 
»Gesamtstaatsidee«. Gre za čas 1848—1918 in za srednjo Evropo, torej za čas in 
prostor, ko in kjer se je veliko diskutiralo o nacionalni problematiki. Vsekakor 
je poskus sodobnih avstrijskih zgodovinarjev, da so za svoje delo vpeljali nov 
terminus, prav zanimiv, pozneje bo kritika gotovo povedala, koliko je termin 
historično primeren in vzdržljiv. 
Obravnavana prva knjiga je seveda pisana s stališča narodnogospodarske 
enotnosti vsega ozemlja, opasanega z državno mejo. Ni naključje, da komplet o 
habsburški monarhiji pričenja s poglavjem o gospodarstvu kot o sili, ki je državo 
povezovala. Saj si znotraj državnih meja nihče ni mogel omisliti še posebnega 
»nacionalnega« gospodarstva, še celo pa ne nacije, ki so bile razdeljene na več 
dežel. S političnimi strankami, z raznimi verskimi skupnostmi in podobnimi 
1 6 " ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
silami je drugače: morejo imeti močno nacionalno obeležje (na primer: Vsesloven­
ska ljudska stranka, pravoslavna cerkev itd.). V tej prvi knjigi deželne, nacionalne 
in drugačne razlike glede stopnje industrijske razvitosti, glede stopnje akumulira­
nega kapitala, glede politične barve raznih denarnih zavodov itd. niso izločene, 
res pa je, da so bolj blago poudarjene. Razlike so močneje poudarjene samo med 
obema velikima deloma monarhije, med pozneje uveljavljeno Cislajtanijo oziroma 
1 ranslajtanijo. To je razumljivo. Kadar govorimo o gospodarski zgodovini dolo-
cene države, ne govorimo o gospodarski zgodovini gubernijev, departmanov, kan­
tonov, grofij, dežel. 
Organizator celotnega opusa se je odločil za leto 1848 kot začetno letnico 
svojega popisovanja in se dogajanja pred tem časom loteva bolj skopo. Mislimo, 
da bi bilo delu samo v prid, če bi kdo izmed avtorjev v uvodu obsežneje poudaril 
vlogo merkantilistične gospodarske politike pri centraliziranju države. Oba po­
java, razmah merkantilizma in centralistična orientacija vseh reform od sredine 
18. stoletja dalje, sta šla za tem, da znivelirata velike razlike med deželami: deželni 
stanovi so odrinjeni, zamenjajo jih c. kr. uradniki, odnos do cehovskih in nece-
hovskih obrti se dvigne na platformo načelnosti, veljavne za vso državo, gospo­
darska politika države se vse bolj izostruje. Za državo porazni dogodki od približno 
1805 do 1815 so po dunajskem kongresu samo pospešili in okrepili proces gospo­
darske m siceršnje centralizacije. Če so že leta 1775 ustvarili iz ozemlja poznejše 
Cislajtanije eno in enotno ozemlje in ukinili vse notranje pregraje, potem je ko-
, , ? z J e , t a 1 8 5 1 > ki ukinja še carinsko mejò z ogrsko polovico države, samo logični 
zaključek gospodarske politike vodilnih forumov, ki imajo svojo tradicijo. 
Nobena dežela in noben narod ne more iskati v obravnavani monografiji svo­
je lastne gospodarske zgodovine, ker je delo koncipirano tako, kot smo zgoraj 
omenili. Toda če se je avtor Mentschl že odločil (str. 273), da bo citiral Gvida 
Pongartza m Karla Pollaka, potem bi moral pomisliti, ali ne bi kazalo, citirati 
se koga. Vpliv Cehov na gospodarske razmere na Slovenskem ni neznaten (Vošnjak, 
Ljubljanska kreditna banka itd.). Če pa nihče od piscev tega ne pozna, ker ne ob­
vlada slovenskega jezika, potem bi morda kazalo, da bi mi sami kaj napisali v 
enem izmed svetovnih jezikov. Mnoge znanstvene organizacije po svetu že prak­
ticiraju tak način seznanjanja javnosti z določenimi izsledki in dogajanji. 
Neizbežno je, da se v tako veliko delo vkradejo tudi napake, ki bi se ob 
pozornem pisanju ne smele vriniti. Ko se na strani 152 govori o proizvodnji pre­
moga se citirajo Trbovlje kot kra j na Kranjskem. V tej deželi ni nastala Kraini-
sche Eisenmdustriegesellschaft (npr. str. 161), ampak Krainische Industriegesell­
schaft, kot se na drugih mestih pravilno citira. Res so od 1851 dalje proizvajali 
cementno jeklo v Eibiswaldu (str. 160), s tem pa ne smemo misliti, da so ga pro­
izvajali kot prvi v monarhiji, — tako vsaj da avtor razumeti besedilo, — ampak 
so v Tržiču na Gorenjskem že 1823 postavili peč za cementno jeklo in ga tudi 
proizvajali. Nikjer se ne omenja kopanje manganove rude v naših hribih in pro­
izvodnja feromangana v sklopu Kranjske industrijske družbe, čeprav to dejstvo 
— leromangan — niti ni tako malo pomembno. Na strani 383 piše, da je bila naj­
starejša strokovna šola na področju trgovstva ustanovljena na Dunaju 1848 kot 
»Gremialhandelsfachschule der Wiener Kaufmannschaft«; to je sicer res, zakaj pa 
je avtor prezrl Mahra in njegovo šolo iz sredine predmarčne dobe, ne vemo. Na 
str. 370 se poučimo samo o krošnjarjih na Dunaju; mislimo, da bi se dalo veliko 
napisati o krošnjarjih sploh. Virov, kot smo nakazali v Kroniki XII, 1964, je do­
volj, samo zbrati j ih je treba. Celota bo le dala neko reliefno podobo o tej zvrsti 
drobne trgovine. 
Ne želimo se še naprej zadrževati pri napakah, ker so pri tako široko kon-
cipiranem delu neizbežne. Govoriti želimo o monografiji kot celoti. Organizatorji 
so pritegnili k delu znane strokovnjake in ti so se v danem primeru prav gotovo 
potrudili, dati bralcu zaokroženo podobo o dogajanju v gospodarskem sektorju 
stare monarhije. Konkretno za nas Slovence, verjetno pa še za marsikoga bo 
delo koristno predvsem zato, ker so tu zbrani vsi pomembnejši podatki za državo 
kot narodnogospodarsko celoto in nam je na ta način dan širok okvir za obrav­
navanje naše narodne zgodovine. V ostalem je pa delo, po naši sodbi, premalo 
reliefno, premalo plastično. Habsburška monarhija namreč ni bila tako homo­
gena enota kot na primer kraljevina Srbija, Norveška, Portugalska itd., itd. Glede 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 1 * " 
tega je bila monarhija trši oreh. Jugoslovani razumemo to zapleteno problema­
tiko, saj je imela na primer kraljevina Jugoslavija določene tržave vse svoje 
življenje, čeprav je šla za tem, da na tak ali drugačen način likvidira nehomo­
genost svoje strukture. 
Ko bo izšel ves komplet devetih knjig, bo laže izreči določeno mnenje o or-
ganizatorjevi vodilni misli in o načinu podajanja vsekakor zanimive in zapletene 
zgodovine velike srednjeevropske državne tvorbe. 
Jože Šorn 
Acta historico-oeconomica Iugoslaviae. Časopis za ekonomsko zgodovino Ju­
goslavije. Vol. I. Zagreb 1974 — 184 strani (Založba Šolska knjiga, Zagreb). 
Pred nami je prvi zvezek nove jugoslovanske revije za gospodarsko zgodo­
vino. Novi strokovni časopis izdaja Komisija za ekonomsko zgodovino pri Zvezi 
društev jugoslovanskih zgodovinarjev, ki ima sedež v Beogradu, težo dela pa nosi 
uredniški odbor s centralo v Zagrebu. Komisija in časopis, zlasti ta, imata namen 
povezati domače gospodarske zgodovinarje in jih načrtneje usmerjati k siste­
matični obdelavi določenih poglavij, ki so karakteristična za vse jugoslovanske 
pokrajine (npr. zgodovina prometa, nastajanje manufaktur in tovarn, razvoj eko­
nomskega šolstva itd.). 
Prvi volumen objavlja razprave, ki so jih nekateri zgodovinarji predložili za 
prvo okroglo mizo ekonomskih historikov v Zagrebu 1972. Ta je imela delovni na­
slov >Industrijska revolucija v jugoslovanskih pokrajinah« in je o njej Zgodovin­
ski časopis že poročal. Vrstni red objavljenih razprav je naslednji: Nikola Vučo 
načelno razglablja o industrijski revoluciji nasploh in v jugoslovanskih pokrajinah 
še posebej, o periodizaciji le-te, o problemih, ki nastajajo zaradi velikih razlik 
med posameznimi predeli, itd. — Kemal Hrelja najprej tudi teoretizira o industrij­
ski revoluciji, potem pa stopi s svojim opisom industrializacije v BiH od začetka 
do druge svetovne vojne na povsem historičnokonkretna tla; pričenja s šestde­
setimi leti preteklega stoletja, ko so vzniknile prve kapitalistične manufakture, 
končuje pa z letom 1938, ko tudi sicer preneha objava statistične literature, te­
melječe na virih. — Igor Karaman karakterizira industrijo v severni Hrvatski pred 
prvo svetovno vojno in omenja težave, ki nastajajo zaradi pomanjkanja enotnih 
statističnih podatkov od začetka do leta 1880. — Karamanov prispevek nadaljuje 
Zdenka Simunčič s podajanjem osnovnih značilnosti industrijskega razvoja na 
področju Hrvatske v času med obema svetovnima vojnama. — Nikola Vučo se 
omejuje na pregled industrijske revolucije v Srbiji v 19. stoletju. Zajema čas od 
1834 do 1906. — Kaiman Ćehak oriše nekaj aspektov pa tudi rezultatov industria­
lizacije v Vojvodini od šestdesetih let 19. stoletja do prve svetovne vojne. Dančo 
Zografski opisuje glavne faze, značilnosti in dimenzije razvoja industrije v Ma­
kedoniji do konca druge svetovne vojne. Sredi 19. stoletja se je v Makedoniji 
izvedla osnovna začetna akumulacija kapitala, dosežen je določen napredek v 
razvoju proizvajalnih sil na bazi delitve dela v manufakturah, ustvarjeni so naj­
nujnejši pogoji za najemanje delovne sile. Od te štartne osnove so Makedonci do­
speli v letu 1918 že na 16 industrijskih podjetij, leta 1940 pa kar na 111 podob­
nih podjetij. 
Se v sklop razprav spadata dva doneska, k i pravzaprav le opozarjata na vid­
nejše okoliščine, ki so po svoje intenzivirale in modificirale industrializacijo v do­
ločenih deželah. To je najprej moj Donesek k preučevanju problema »industrij­
ska revolucija v jugoslovanskih pokrajinah«, ki se seveda omejuje na Slovenijo, 
in Miroslave Despotove članek z naslovom Tehnična izobrazba in propagandna 
sredstva. Prispevka, ki sta nastajala neodvisno od drugega, je pa njuna vsebina v 
določenih točkah podobna, namigujeta na to, da bodo morali iti preučevalci indu­
strializacije bolj v širino, če bodo hoteli časovno in družbeno opredeliti stvarni 
razvoj. Kje šele so paralele med našo in zahodnoevropsko stvarnostjo, da o Angliji 
ne govorimo še posebej! 
Obžalovati je treba, da ni objavljen referat Franceta Kresala, ki je za okroglo 
mizo govoril o zgodovini tekstilne industrije v Sloveniji. 
Slede diskusijski prispevki, ki so vsi zanimivi, so si pa kar precej edini v tem, 
da smo šele na začetku razpravljanja o tem, kakšnih kriterijev naj se oprimemo, 
* " 8 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
ko definiramo »industrijsko revolucijo«, še posebej »industrijsko revolucijo v ju­
goslovanskih pokrajinah«. 
Će vzamemo za vzorec angleško industrijsko revolucijo, potem moramo ve­
deti, da je^ le-ta nekje posledica razvoja prirodoslovnih znanosti in filozofije na 
Otoku, ki že ne živi več v fevdalnem družbenem sistemu, moramo poznati angle­
ške ekonomiste, moramo študirati strukturo uvoza in izvoza pred kontinentalno 
blokado in po njej, moramo ugotoviti, kolikšni del angleškega delavstva je živel 
od agrara in kolikšni del od industrije ter rudarstva nekje okrog leta 1790 in leta 
1830, itd. Na Otoku sta parnik in lokomotiva na koncu industrijske revolucije. 
V Avstriji je situacija obrnjena: prav industrija je tista, ki razkraja obdajajoči jo 
fevdalni družbeni sistem, industrija je tista, ki terja modernizacijo univerz in 
uvedbo novih tehniških šol vseh rangov, in prav parnik ter lokomotiva sta tista 
stroja, ki tako rekoč uvajata »industrijsko revolucijo«, pa še ta dva spadata v 
kategorijo .promet' in sta v začetku importirana iz Anglije ali od drugod. To pa 
ni vseeno, kot sploh nič v zgodovini ni vseeno. Zato si moramo priti najprej na 
jasno, kaj si historiki in kaj si sociologi predstavljamo pod pojmom »industrijska 
revolucija v jugoslovanskih pokrajinah«, se pravi v deželah z avstrijsko obliko 
fevdalizma, s turško obliko fevdalizma, s posebnostmi, kot so vojna krajina, Dal­
macija, Črna gora — in podobno. 
Jože Šorn 
D u š a n k a D i n i ć - K n e ž e v i ć : Položaj žena u Dubrovniku u XIII. i 
XIV. veku (Srpska akademija nauka i umetnosti). Posebna izdaja, knjiga CDLXIX; 
odeljenje istorijskih nauka, knjiga 2, Beograd 1974. 
Dušanka Dinić-Knežević je januarja 1956 na filozofski fakulteti v Novem 
Sadu zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Položaj žena u Dubrovniku i 
Srbiji u XIII. i XIV. veku. Pozneje je to študijo v veliki meri dopolnila in razširila, 
posebno tisti del, ki se nanaša na Dubrovnik, zato se ji je zdelo, da je sedanji 
naslov dela (Položaj žena u Dubrovniku u XIII. i XIV. veku) ustreznejši. 
Položaju žensk v srednjeveškem Dubrovniku, njihovem mestu v gospodarstvu 
in družbi so poleg avtorice posvečali svojo pozornost še drugi raziskovalci. I. Man-
ken je v svoji obširni študiji (Dubrovački patricijat u XIV. veku, Beograd 1960) 
navedla tudi podatke o ženskah, ki so igrale važno vlogo v tedanji družbi. A. So-
lovjev pa je (Trgovina bosanskim robljem do godine 1661, Godišnjak zemaljskog 
muzeja n. s., Sarajevo 1946) obdelal med drugim tudi položaj in vlogo suženj. 
Kolikšna je bila vloga Dubrovčank v trgovini vidimo tudi v razpravi D. Kova-
čević: Zore Bokšić — dubrovački trgovac i protovesti jar bosanskih kraljeva, Go­
dišnjak istorijskog društva BiH, god. XIII., Sarajevo 1962. 
Avtorica se je časovno omejila na razdobje 13. in 14. stol. V tem časovnem 
okviru je skušala prikazati vlogo žensk v gospodarstvu, v javnem in privatnem 
življenju, njihovo izobrazbo, obleko in nakit. 
Vloga Dubrovčank v gospodarstvu je bila znatna, vendar je bila odvisna od 
njihovega družbenega položaja. Ločiti moramo med pravno in ekonomsko svo­
bodnimi, kamor spadajo plemkinje in meščanke, pravno svobodne so bile služkinje 
in žene kmetov, popolnoma brezpravne pa so bile sužnje. 
Suženjstvo je obstajalo v Dubrovniku ves srednji vek, vendar sužnji niso 
predstavljali osnovne delovne sile. Sužnje so opravljale predvsem hišna dela. 
Prihajale so iz patarenske Bosne in neposrednega zaledja, redkeje pa iz Srbije in 
Hrvatske. Pogodbe o kupoprodaji suženj so bile sestavljene pred notarjem v 
prisotnosti priče, ki je jamčila, da sužnja ne bo pobegnila. Sužnjo je gospodar 
lahko prodal, zastavil za dolg, ki ga ni uspel poravnati, jo dal za doto. Ze zelo 
zgodaj se uveljavi v Dubrovniku običaj, da se sužnja daje za doto. Z odredbo iz 
leta 1235 je to postalo obvezno. Lahko so namesto sužnje izplačali 12 perperjev. 
Sužnje so bile gospodarjeva lastnina. Z njimi so postopali kot z blagom, ki ima 
določeno denarno vrednost. 
Poleg suženj so hišna dela opravljale še svobodne ženske, katerih položaj je 
bil veliko boljši od suženj. To se jasno vidi tudi iz pogodbe, sklenjene 19. aprila 
1281, v kateri Ljuba, žena Desirada iz Rudina, daje hčerko Stano Jakovu Talavu, 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 169 
da mü služi 3 leta za 2 solida, od katerih je 8 dinarjev dobila takoj, ostalo pa po 
preteku pogodbene dobe. Jakov se je obvezal, da ji bo dal hrano, obleko in obu­
tev. Mati je jamčila, da hči ne bo pobegnila ali kradla. Vendar so tudi služkinje 
živele v precej težkih razmerah, zato so često bežale in jemale s seboj nakit, 
denar, obleko. Gospodarji pogosto prijavljajo sodišču služkinje zaradi kraje in 
pobega. 
V Dubrovniku se ženske iz nižjih slojev udejstvujejo kot prodajalke v trgo­
vinah ali na trgu, v krčmah pa kot krčmarice. V 15. stol. je Občina prodajo ne­
katerih artiklov zaupala izključno ženskam. Tudi v krčmah so vino prodajale 
samo ženske, kar je določeno tudi v statutu. Z lastnikom krčme so se pogodile o 
pogojih dela. Krčmar se je obvezal, da jim bo dajal hrano po dubrovniških obi­
čajih. Njihova plačaj je bila odvisna od količine prodanega vina. V skladiščih, 
kjer so shranjevali občinsko žito, včasih so ga tudi prodajali, so delali v 14. stol. 
izključno moški. V 15. stol. pa so to delo opravljale tudi ženske imenovane »fon-
techarize«. 
S poslovnimi posli so se v veliki meri ukvarjale predvsem meščanke in plem-
kinje. To jim je omogočila dota, pa tudi veliko število služinčadi, ki so opravljali 
skoraj vsa hišna dela. Trgovina je bila v dubrovniškem gospodarstvu najvažnejši 
in osnovni vir dohodkov, zato je razumljivo, da so se z njo ukvarjale tudi ženske. 
Sodelovale so v trgovskih družbah kot »socius stans«. V dokumentih naletimo tudi 
na izraz »mercatrix« za določene ženske, za katere pa ne vemo, ali so robo samo 
prodajale, ali so jo tudi nabavljale. 
V 14. stol. često srečujemo ženske, ki so posojale denar ali pa ga jemale na 
kredit. Poleg tega so prodajale in kupovale nepremičnine. Pomembno je bilo tudi 
njihovo sodelovanje v trgovini z vinom in živino. 
V poslih so lahko ženske nastopale samostojno ali pa so bile sodelavke svojih 
mož, ko so bili le-ti zaradi poslov odsotni. Tak je tudi primer Maruše, žene Zore 
Bokšiča. Zore Bokšič je bil od leta 1390 v službi bosanskih vladarjev (protovesti-
jar) in je zato stalno bival na dvoru bosanskih vladarjev. Maruša pa je živela v 
Dubrovniku, kjer je v imenu svojega moža posojala denar, sprejemala in pro­
dajala svinec poslan iz Bosne. Bila je zapisana celo v knjigi Antoninov. V testa­
mentu, ki ga je Zore Bokšič sestavil 1398. leta, jo je določil za izvršilca testa­
menta in je zapustil »diexe millia ducati«, kar je za takratni čas ogromna vsota 
denarja. 
Zelo zanimiva oseba je bila tudi Nikoleta, druga, žena Jakova Sorkočeviča, 
hčerka Klementa Gučetiča. Bila je zelo bogata. Za doto je dobila 3000 perperjev, 
a od svojega sina iz prvega zakona Klementa Vukasoviča je nasledila vse njegovo 
premoženje. Kot skrbnik (prokurator) svojega moža Jakova Sorkočeviča je raz­
polagala z vso njegovo lastnino. Po njegovi smrti 1387 pa je bila izvršiteljica (epi-
tropa) njegovega testamenta, kar pa je ni oviralo pri opravljanju poslov. Njena 
aktivnost^ preneha 1390. leta. O njej so resno razpravljali v Malem svetu, saj so 
jo obdolžili, da je ponaredila testament svojega moža Jakova Sorkočeviča. Bila 
je obsojena na pet let izgnanstva. V tem času sta vodili njene posle njena mati 
Vekija Galošič in Mara Dive Bulica. Nikoleta je kazen prestala, v javnem živ­
ljenju pa jo srečamo spet 1396. leta. Bila je zelo aktivna, posojala je denar, da­
jala zemljo v krčenje in gradila hiše. Spadala je med peterico najbogatejših žensk 
v Dubrovniku v 14. stol. Veliko denarja je dobila v obliki dote, kmalu zatem je 
podedovala imovino svojih staršev, nasledila imetje rano preminulega sina iz pr­
vega zakona in tudi svojega moža. 
Kot smo že pre j omenili, je ženskam omogočala njihove mnogoštevilne de­
javnosti dota. V statutu so ji posvetili celo I. poglavje IV. knjige. Tu je točno 
določeno, kaj se je dajalo za doto. Višino dote posameznim dekletom so določili, 
ko so sklenili ženitovanjsko pogodbo (pacta matrimonialia). Ta se je morala potem 
tudi izplačati, razen v izrednih primerih, kot je smrt enega od obeh zaročencev. 
Pri sklepanju teh pogodb je imel odločilno vlogo oče ali skrbniki. Ce je bila po­
godba sklenjena v času, ko dekle še ni bilo polnoletno, je v času polnoletnosti 
temu lahko ugovarjala. Ta pravica pa je bila le formalna, saj je bilo doto vseeno 
treba izplačati. Dekle brez dote pa je imelo v srednjeveškem Dubrovniku kaj 
malo možnosti, da se omoži. Vsak fant je iskal ženo z veliko doto, saj mu je slu-
1?0 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
žila kot začetni kapital. Vedeti moramo, da od očeta ni dobil denarja, dokler je 
bil le-ta še živ, na dediščino pa je bilo treba čakati včasih zelo dolgo. 
Za doto so dajali denar, nakit, obleko, posteljnino, sužnje, zemljo, ladje, 
h i š e . . . Višina dote se je vedno speminjala. Od leta 1235, ko je znašala pri plem-
kinjah 200 perperjev in 10 penz zlata, je neprestano rasla. V 80 letih 14. stol. niso 
redke dote 2000 perperjev ali 100 dukatov. Ker so dote stalno rasle, so postale prava 
nadloga tudi za premožnejše plemiške družine. Da bi j ih omejili na razumno 
mejo je Svet naprošenih 30. januarja 1423 odločil, da izberejo pet plemičev, ki 
bodo določili višino dote. 10. marca 1423 so določili vrednost dote, ki je znašala 
2300 perperjev in to 1600 perperjev v denarju in 700 perperjev v obleki in nakitu. 
Doto je lahko mož z ženinim dovoljenjem upravljal, ni pa je smel potrošiti ali 
zastaviti. Tudi žena ni smela svoje dote svojevoljno potrošiti, ampak jo je morala 
čuvati za svoje potomce. 
Dote so bile tako zelo pomembne tudi zato, ker so predstavljale nekako ga­
rancijo ženi za primer, če bi jo mož odslovil ali če bi postala vdova. 
Institucija vdovščine je v Dubrovniku povezana z dednim in rodbinskim pra­
vom. Temu vprašanju je v statutu posvečena IV. knjiga, dopolnilne določbe pa 
najdemo v VIII. knjigi. Dubrovniški statut pri vdovščinah uzakonja obstoječe obi­
čajno pravo. Prav institutcija vdovščine zagotavlja ženi po smrti moža primerno 
življenje. 
Avtorica je posvetila svojo pozornost tudi izobrazbi dubrovniških žensk. Sole 
so v Dubrovniku obstajale že v 14. stol., kar se jasno vidi iz nastavitve učiteljev 
in določitve njihovih plač. Vemo, da so šole obiskovali dečki, ne vemo pa, ali so 
j ih obiskovale tudi deklice. Tudi ne zasledimo, da bi očetje sklepali pogodbe z 
domačimi učitelji za pouk svojih hčera. Vendar so Dubrovčanke le morale imeti 
neko elementarno izobrazbo, da so se lahko ukvarjale s trgovskimi in denarnimi 
zadevami. 
Veliko vlogo je imela v Dubrovniku tudi obleka in nakit. Dubrovčani so 
radi hodili razkošno in lepo oblečeni. Sledili so predvsem modi italijanskih mest. 
K obleki so izbrali tudi odgovarjajoči nakit, ki je bil pri bogatejših slojih zlat, 
pr i revnejših pa srebrn. Kako zelo pomembna je bila obleka, kaže tudi to, da je 
bilo v doti točno določeno, katere kose obleke mora nevesta prinesti s seboj in 
kolikšna naj bo vrednost nakita. 
Delo Dušanke' Dinić-Knežević temelji na virih. Za boljše razumevanje polo­
žaja žensk v Dubrovniku je prikazala tudi stanje v ostalih evropskih mestih, 
predvsem v italijanskih in v srednjeveški Srbiji. 
V knjigi je poleg glavnih virov, po katerih je delala, navedla tudi literaturo, 
ki se ukvarja neposredno ali posredno s to problematiko. Knjiga vsebuje še re­
gister in priloge najpomembnejših dokumentov. 
Zaključila je s povzetkom, v katerem je ugotovila, da je bila vloga žensk v 
13. in 14. stol. v Dubrovniku velika, saj so imele svoje mesto tako v gospodarstvu 
kot v družbenem življenju, bile pa so izključene iz političnega življenja. 
Antonija Glas 
Faksimilirane izdaje nekaterih starejših historiografskih del o Furlaniji, Trstu 
in Goriški (II). 
Italijanske založbe pripravljajo čedalje več fotomehaničnih (anastatičnih) pona­
tisov starejših historiografskih del oziroma tistih, ki so pošla na knjižnem trgu. V 
ponatise je svoje delo zlasti usmerila založba Arnaldo Forni iz Bologne. O nekaterih 
njenih reprintih smo že poročali v lanskem letniku Zgodovinskega časopisa, sedaj 
poročamo na prvem mestu o drugih ponatisih iste založbe in nato še drugih založ­
nikov. Pravcata poplava ponatisov kaže na ne posebno usklajeno delovanje založnikov. 
Tako smo priča skoraj sočasnemu izidu navadnih in faksimiliranih ponatisov (kot 
primer navajamo dvakratna ponatisa P. Kandlerja »Storia del consiglio di patrizi 
di Trieste« in C. Morellijeve »Istoria della Contea di Gorizia«). 
Septembra 1971 je bil dotiskan anastatični ponatis Kandlerjeve knjige »Storia 
del consiglio di patrizi di Trieste dali anno MCCCLXXXII all'anno MDCCCIX con 
documenti«. (Trieste 1858, 194 + IV strani, 8°). Ponatis spremlja kratka uvodna be-
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 171 
seda redakcije ponatisa. Ta Kandlerjeva knjiga je izšla leto dni zatem v navadnem 
ponatisu (glej lanski ZČ). 
Leta 1973 je izšel ponatis treh knjig G. Girardija »Storia fisica del Friuli«., 
ki so prvič izšle med leti 1841-2 v San Vito al Tagliamento (prva knjiga iz 1841 ima 
175 + III strani, druga knjiga iz 1841 ima 183 + V strani, tretja knjiga iz 1842 
ima 224 strani, vse 8°). Čeravno je delo predvsem geografsko, vsebuje vrsto tistih 
•domoznanskih prvin, ki zanimajo tudi zgodovinarja. Vsebinsko je razdeljena na 
osem poglavij, prinaša tudi nekaj podatkov za razmere v Beneški Sloveniji. 
Februarja 1974 sta izšli dve knjigi ponatisov. Starejši po času nastanka je B. 
Asquimja »Ragguaglio geografico storico del territorio di Monfalcone nel FriulU 
(Udine 1741, XII + 128 strani, 8°). Knjiga vsebuje zemljepisno-zgodovinskhe podatke 
za področje spodnjega toka reke Soče. Ponatis je 117. knjiga zbirke »Biblioteca isto-
rica della antica e nuova Italia«. Biografski leksikon S. Gliubicha »Dizionario bio­
grafico degli uomini illustri della Dalmazia* (VIII + 325 strani, 8°) je prvič izšel 
na Dunaju oziroma Zadru. Gliubichevo delo je izšlo leto dni za Valentinellijevo 
»Bibliografia della Dalmazia e del Montenegro* (1855), ki jo tudi že imamo v pona­
tisu iz leta 1967 (glej lanski ZČ). Tema priročnikoma k zgodovini Dalmacije in so­
sednjih dežel se pridružuje še ponatis I. Kukuljeviča-Sakcinskega »Bibliografia Hrvat­
ska. Dio prvi. Tiskane knjige* (Zagreb 1860, VIII + 233) z dodatkom (Zagreb 1863, 
IV + 31), ki ga je pripravila ljubljanska Cankarjeva založba (1974) ter vsebuje 
tudi spremno besedo T. Jakiča. 
C. Morellija »Istoria della Contea di Gorizia* je z izidom faksimiliranega po­
natisa (julij, september 1974) doživela že svojo peto izdajo: Delo je prvič izšlo leta 
1773 pod naslovom »Saggio storico della Contea di Gorizia dall'anno 1500 all'anno 
1600« v dveh delih. Sledil je ponatis prvega dela »Saggio storico della Contea di Go­
rizia di Carlo Morelli completato e documetato«, ki ga je pripravil z namenom, da 
ponatisne celoto, goriški tiskar Seitz leta 1854. Celotno delo (3 knjige) je nato izšlo 
med leti 1855-6 s četrto knjigo opomb Della Bone pri tiskarju Paternolliju v Gorici. 
Četrti ponatis je iz leta 1972, je le deloma faksimiliran in je pripravljen po Pater-
nollijevi izdaji. Po isti izdaji je prirejen tudi peti ponatis, ki združuje knjige v dve 
(XXXIII + 300 + IV in 284 + IV strani; 374 + VI in 263 + XVII strani; vse 8°) 
in nosi številko 93 zbirke »Biblioteca istorica della antica e nuova Italia« založbe 
Forni. 
Na začetku leta 1975 je izšel ponatis tretje dopolnjene izdaje P. A. Codellijevega 
biografskega leksikona »Gli scrittori friulano-austriaci negli ultimi due secoli (Go­
rizia 1972, 245 + IX strani, 8°). Knjiga je izšla v zbirki »Italica gens« repertorijev 
italijanskih bio-bibliografij (ima številko 65). Na tem mestu še omenimo za sloven­
sko zgodovino manjšega pomena. F. Schröderja genealoški seznam plemenitih be­
neških družin »Repertorio genealogico delle famiglie confermate nobili e dei titolati 
nobili esistenti nelle Provincie venete* (Venezia 1830), v dveh delih (I, 512 strani in II, 
496 strani, oba 8°); v ponatisu je izšel v začetku leta 1972. : 
Poleg bolonjske založbe pa so ponatise izdali tudi drugi založniki. Na prvem 
mestu omenimo dve izdaji založbe Atesa prav tako iz Bologne. Junija 1974 je za­
ložba natiskala N. Grassija »Notizie storiche della provincia della Carnia* (Udine 
1782, Vil i + 224 strani, 8°) in septembra isto leto obsežno domoznansko delo G. Ci-
conija (bil je tudi član kranjskega zgodovinskega društva) »Udine e sua provincia* 
(Udine 1862, 550 strani, 8°). Ponatis je bil napravljen po drugi izdaji, prva krajša 
izdaja je izšla v Cantüjevi »Grande Illustrazione del Lombardo-Veneto« (Milano 
1861, str. 241—599). 
Konec leta 1973 in sredi leta 1974 sta izšla ponatisa dveh drugih Caprinovih 
knjig. V prvem poročilu o reprintih (ZČ, n. o. m.) omenjamo šest ponatisov, kot 
sedmi je izšel »Tempi ardanti« iz leta 1891 (527 + VII strani, 8°) s kratkim uvo­
dom izdajatelja (založba »Italo Svevo«, Trst) na treh neoštevilčenih straneh. Knjiga 
prinaša izseke iz tržaškega življenja v 19. stoletju in ima dodana pisma A. Mado-
nizze Prosperu Antoniniju. Osma Caprinova knjiga v ponatisu je »Il trecento a 
Trieste* (Trieste 1897, 253 strani, 8°) in jo je julija 1974 izdala tržaška založba LINT. 
Tudi ta ponatis tretje knjige o tržaški srednjeveški zgodovini je izšel z uvodonr 
pri izdajah Caprinovih knjig je ta najdaljši (32 strani), napisal ga je G. Cervani. 
172 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
Bolj kot v področje zanimanja zgodovinarja sodijo k narodopisju knjige V. 
Ostermanna (1841—1904). Kot ravnatelj tehnične šole v Huminu je leta 1876 izdal 
knjigo furlanskih pregovorov in rekov »Proverbi friulani raccolti della viva voce 
del popolo ed ordinati da...«. Knjiga je izšla aprila 1974 v reprintu pri založbi 
Arnaldo Forni (306 + II strani, 8°). Najpomembnejša Ostermannova knjiga »La vita 
in Friuli. Usi-costumi-credenze popolari*: je izšla prvič leta 1894. Nato jo je 1940 
v popravljeni obliki izdal G. Vidossi. Po tej drugi izdaji je založba Del Bianco iz 
Vidma pripravila fotomehanični ponatis (Videm 1974), v dveh knjigah (VIII _+ 558 
strani, 8°). Tako so ponatisov deležna tudi dela, ki so izšla pred par desetletji. Go­
riška knjigarna Adamo je aprila 1975 izdala ponatis R. M. Cossarjevega zgodovin­
skega paberkovanja »Gorizia d'altri tempii (XIV + 267 strani, 8°), prvič je izšlo leta 
1934. Krajši uvod k ponatisu je napisal F. Macedonio vendar brez kritičnih name­
nov. Cessarjeva knjiga je poljudna interpretacija nekaterih dogajanj iz zgodovine 
mesta Gorica. 
Branko Marušič 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975/1—2, s. 173—205 l ? 3 
BIBLIOGRAFIJA 
NOVE KNJIGE V NARODNI IN UNIVERZITETNI KNJIŽNICI, KNJIŽNICI 
ODDELKA ZA ZGODOVINO FILOZOFSKE FAKULTETE, BIBLIOTEKI 
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI, KNJIŽNICI INSTITUTA ZA 
NARODNOSTNA VPRAŠANJA IN KNJIŽNICI INŠTITUTA ZA ZGODOVINO 
DELAVSKEGA GIBANJA V LJUBLJANI 
V pregled tuje zgodovinske literature, nabavljene v letu 1974 so vključene tudi 
knjige, ki jih je biblioteka SAZU prejela v letu 1973, ker j ih v zadnjem pregledu 
nismo zajeli. . . 
Pregled je sestavljen tako kot pretekla leta. Glede ureditve je treba poudariti, 
da je največja skupina »splošna dela« razdeljena v vrsto podskupin: priročniki, 
širši pregledi, atlasi, prazgodovina in antika, srednji vek, 16. do 18. stoletje, 19. m 
20. stoletje do 1914, od 1914 do 1938, od 1938 do 1945, od 1945 dalje, kulturna in 
socialna zgodovina, cerkvena zgodovina, delavsko gibanje in socializem, Slovani, 
vzhodna in jugovzhodna Evropa. Tudi pri posameznih državah, kjer smo_ uvedli 
notranjo razdelitev, se držimo gornje razdelitve, po potrebi pa uvajamo še nove 
podskupine npr. lokalna zgodovina. Letošnji bibliografski pregled nove tuje lite­
rature obsega 759 knjig in je urejen tako, da začenjamo s pomožnimi zgodovin­
skimi vedami, zgodovinopisjem in arhivistiko, sledijo splošna dela (tu so tudi dela, 
ki jih ni mogoče uvrstiti pod eno državo), sledi l iteratura o Sloveniji, Koroški, 
Trstu, Goriški in Beneški Sloveniji, Gradiščanskih Hrvatih ter dela razvrščena po 
državah; začenjamo z Jugoslavijo in končujemo z izvenevropskimi kontinenti. Za 
lažje iskanje navajamo abecedni seznam držav (narodov) in kontinentov, ki so 
posebej zajeti s številko odstavka: 
Afrika 31 — Albanija 15 — Avstrija s habsburško monarhijo kot celoto 8 — 
Azija 30 — Belgija 26 — Bizantinsko cesarstvo 16 — Bližnji in srednji vzhod ter 
arabske države 28 — Bolgarija 13 — Češkoslovaška 9 — Francija 24 — Gradišćan­
ski Hrvati 6 — Grčija 14 — Italija 12 — Jugoslavija 7 — Koroška 4 — Latinska 
Amerika 33 — Madžarska s staro Ogrsko kot celoto 10 — Nemčija 21 — Poljska 
20 — Romunija 11 — Severna Amerika 32 — Skandinavske države 23 — Slovenija 
3 _ Sovjetska zveza 19 — Stari vzhod 17 — Španija 27 — Švica 25 — Trst, Goriška 
in Beneška Slovenija 5 — Turčija 18 — Velika Britanija in Irska 22 — Zidje 29. 
Bibliografski pregled so sestavili Miloš Rybar za knjige iz NUK, Olga Janša-
Zorn za knjige oddelka za zgodovino FF, Nataša Stergar za knjige biblioteke 
SAZU, Mara Mervič za knjige INV in Nataša Kandus za knjige v knjižnici IZDG. 
1. P o m o ž n e z g o d o v i n s k e v e d e , z g o d o v i n o p i s j e 
i n a r h i v i s t i k a 
Atti del convegno per i primi trent'anni di attività della sovrintendenza. Roma, 
Sovrintendenza archivista per la Campania 1973. 115 str. 8°. IZDG 4900 — Bloch, 
Marc: Apologija istorii ili Remeslo istorika. Apologie pour l'historié au metier 
d'historien. Prev. E. M. Lysenko. Primečanija A. J. Gureviča. Moskva, Nauka 1973. 
232 str. + pril. + corr. 8°. [cir.] SAZU 68045 H — Brunet, Jean-Paul & Alain Plessis: 
Explications de textes historiques de la revolution au XX siècle. Paris, Libraire A. 
Colin (1970). 493 + (III) str. 8". (Collection U2. 99.) INV A 291 — Capelli, Adriano: 
Lexicon abbreviaturarum. Dizionario di abbreviature latine ed italiane. Milano, 
Ulrico Hoepli (1973). XLIX + 531 str. 8°. FF B 858 — Denken über Geschichte. 
Aufsätze zur heutigen Situation des geschichtlichen Bewusstseins und der Ge-
schichtswissenschaft. Hrsg. von Friedrich Engel-Janosi, Grete Klingenstein, Hein-
174. 
1 - ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
n e h Lutz. Wien, Verlag für Geschichte und Politik 1974. 257 str. 8°. (Wiener Bei­
trage zur Geschichte der Neuzeit. 1.) IZDG 5155, F F D 4536 — Enlightenment 
histriography: three German studies. (Middletown 1971.) (IV) + 86 str 8° (History 
and theory. 11.) NUK II 196030 — Floud, Roderick: An introduction to quantitative 
methods for historians. London, Methuen & co. (1973). XI + 220 str. 8°. F F C 3655 
— Hodson, J . . . H.: The administration of archives. Oxford [itd.] (1972). XV + 217 
s t r - + P " 1 - ! " - (International series of monographs in library and information scien­
ce. ID.) NUK b 231530 — Ivanov, Vladimir Vasilevič: Sootnošenie istorii i sovre-
menosti kak metodologičeskaja problema. (:Očerki po marksistko-leninskoj meto-
dologn istoričeskogo issledovanija:) Moskva, Nauka 1973. 286 + (II) str. 8°. [cir.] 
SAZU 69623 — Janosz — Biskupowa, Irena: Archiwum ziem pruskich. Studium 
archiwoznocze. Warszawa-Pozfian 1974. 282 + (II) str. + pril. 4°. SAZU II 8801/77,3 
— Katalog pergamentnyh dokumentov. Archives in Lviv 1233—1799. Kiiv, Naukov'a 
dumka 1972 672 + (IV) str. + pril. 8°. Ilustr. SAZU 66764 H — Kittel, Erich: 
Siegel. Mit über 400 Abb. und 8 farbigen. Braunschweig (1970). 530 + (I) str. 8°. 
(Bibliothek für Kunst- und Antiquitäten Freunde. 11.) SAZU 68319/11 H — 
Korn, Johannes Enno: Adler und Doppeladler. Ein Zeichen im Wandel der Ge­
schichte. Göttingen 1969. VI + 104 str. 8°. Iz: Der Herold N. F. Br. 5/6. 1965—1968. 
SAZU 72586 U — Lanzoni, Francesco: Genesi, svolgimento e tramonto delle leggen­
de storiche. Studio critico. Roma 1925. VIII + 304 str. + corr. 8°. (Studi e testi. 43.) 
NUK II 43375 — Marwick, Arthur: The nature of history. Repr. (London & Basin-
stoke), Macmillan (1971). 272 str. 8°. F F C 3673 — Miscellanea archivistica Angelo 
Mercati. Città del Vaticano 1952. XXVII + 462 str. + pril. 8°. (Studi e testi. 165.) 
NUK II 43375 — Santifaller, Leo: Quellen und Forschungen zum Urkunden- und 
Kanzleiwessen Papst Gregors VII. Unter Mitwirkung von Helmut Feigl [itd] 
hrsg. 1. Città del Vaticano 1957. 8°. (Studi e testi. 190.) T. NUK II 43375 — 
Schobben, Joseph Mraia Gerardus: Contributions à l'étude des sources de 
David Aubert. . . . The Hague & Paris, Mouton 1972. (VII) + 95 str. 4°. Diss.. 
Utrecht. NUK II 251100 — Sussidi per la consultazione dell'Archivio Vaticano^ 
Città del Vaticano 1926—1947. (Ristampa anastasica.) (Roma & Graz 1961—1969.) 
8°. (Studi e testi. 45, 55, 134.) 3 voi. NUK II 43375 — Toynbee, Arnold: A study of 
history. London, Oxford university press & Thames and Hudson 1972. 576 str. + 
pril. 4°. FF E 672. 
2. S p l o š n a d e l a 
Priročniki: 
Dictionary of international biography. Vol. 1—7. London, Dictionary of inter­
national biography comp. 1963—1971. 4°. NUK II 251256 — Dictionary of world 
history. Ed. G. M. D. Howat. (London), Nelson (1973). XXVII + 1720' str. 8°. F F E 
660 — Der Fischer Weltalmanach 1974. Hrsg. von Gustav Folcher-Hauke. (Frank­
furt am Main), Fischer Taschenbuch Verl. 448 str. 8°. FF B 846 — Fuchs, Konrad 
& Heribert Raab: DTV-Wörterbuch zur Geschichte. (München), Deutscher Taschen­
buch Verl. (1972). 8°. Bde: 1. A—Konv. 2. Konz—Z. FF B 845 — Geschichte und 
Politik. Daten und Fakten zum Nachschlagen. Hrsg. vom Lexikon-Institut Bertels­
mann. (Gütersloh [idr.]), Bertelsmann Lexikon-Verlag (cop. 1974). 323 str. 8°. Ilustr. 
IZDG 5084 — Lexikon der Abkürzungen. Bearbeitet von Jos. Greiser. 2. Aufl. Osna­
brück, From (cop. 1955). 271 str. 8°. IZDG 5021 — Literaturberichte über Neuer­
scheinungen zur ausserdeutschen Geschichte. Hrsg. von Walther Kienast. München 
1973. 726 + (I) str. 8°. (Historische Zeitschrift. Sonderheft. 5.) NUK 195613 — Kurth, 
Hanns & Hans Martin Stückelberger: Welt- und Kulturgeschichte. 10000 Daten nach 
Kalendertagen geordnet. Ratingen [itd.], A. Henn Verl. (Cop. 1974). 928 str. 8* 
ht D 4D08 — Meyers grosses Personenlexikon. Mit und 70 Stammtafelauszügen 
und über 100 Namenlisten im Text. Mannheim & Zürich, Bibliographisches In­
stitut 1968). XV + 1483 + (IV) str. 8°. FF C 3628 - Zgodovina. (Sest.f Ivan Artač 
Litd.J 1—3. Općine, Srednja šola 1964—1966. 8°. Strojep. avtogr. NUK 244343: 
Sirši pregledi: 
,»•, Agn«rlli, Arduino: La genesi dell'idea di Mitteleuropa. Ristampa inalterata 
Milano, A. Giuffrè 1973. VII + 311 str. 4°. (Pubblicazioni della Facoltà di giuris-
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 175 
prudenza dell'Università di Trieste, il.) INV C 373 — Ansprenger, Franz: Auf-
lösung der Kolonialreiche. (2. Aufl.) (München), Deutscher Taschenbuch Verlag 
(cop. 1973). 323 str. 8°. (dtv-Weltgeschichte des 20. Jahrhunderts, 13.) IZDG 4872 — 
Badouin, Robert: Économie rurale. Paris, Librairie Armand Colin (1971). 599 str. 8°. 
FF D 4518 — Bradford, Ernie: Mediterranean. Portrait of a sea. (2. impr.) London 
[itd.], Hodder and Stoughton (1972). 574 str. + pril. 8°. Z zvd. NUK 242277 — 
Bruaire, Claude: La raison politique. (Paris), Fayard (cop. 1974). 266 str. 8°. (Évolu-
tions.) IZDG 5083 — Contre les États les Régions d'Europe. Pref. d'Alexander Marc. , 
Introd. de Guy Heraud. Paris, Presses d'Europe (1973). 223 + (I) str. 8°. (Collection ) 
Régions. 2.) INV B 2138 — Dami, Aldo: Refaire l'histoire. Paris, La Pensée univer--
selle (1973). 284 + (III) str. + corr. 8°. INV B 2360 — Dunn, John: Modern revolu-
tions. An introduction to the analysis of a political phenomenon. Cambridge, Uni-
versity press 1972. XIV + 346 str. 8°. NUK 245467 — Ellul, Jaques: Histoire des 
institutions. Paris, Presses universitaires de France. 1969—1972. 4. ed. Vol.: 1-2. 
L'antiquité. 3, Le moyen age. 4. XVIe—XVIII siècle. 5. Le XIXe siècle. (Themis. Scien-
ces politiques. [3.]) FF B 841 — Ethnie Groups and Boundaries. The Social Organi-
zation of Cultural Difference. Ed. by Fredrik Barth. Bergen & Oslo, Universitets-
forlaget; London, Allen & Unwin (1970). 153 str. 8°. S kt. INV B 2474 — Geschichte 
der politischen Ökonomie. Eine Einführung in Lebensbildern. Hrsg. von Horst 
Claus Recktenwald. Mit einer Abhandlung Politische Ökonomie in Gegenwart und 
Zukunft und 23 Bildtafeln. Stuttgart (1971). 640 str. + pril. 8°. (Kröners Taschen-
ausgabe. 427.) NUK Č 43246 — Gosudarstvennaja sobstvenost'i antimonopolitiče-
skaja bor'ba v stranah razvitogo kapitalizma. Moskva, Nauka 1973. 390 + (II) str. 8°. 
[cir] SAZU 69489 — Heraud, Guy: L'Europe des ethnies. Pref. d'Alexandre Marc. 
2. éd. Paris, Presses d'Europe (1974). 324 + (II) str. 8°. (Réalités du present. 3.) 
INV B 861 — Hobsbawm, Erich J.: I banditi. Il banditismo sociale nell'età moderna. 
(Torino, Einaudi cop. 1971). 135 str. 8°. (Piccola Biblioteca Einaudi. 153.) IZDG 3173 — 
Horowitz, David: Imperialismus und Revolution. Neue Fakten zur gegenwärtigen 
Geschichte. (Berlin), Wagenbach (cop. 1970). 227 str. 8°. (Rotbuch. 22.) IZDG 4904 — 
Hroch^ Miroslav: Die Vorkämpfer der nationalen Bewegung bei kleinen Völkern 
Europas. Eine Vergleichende Analyse zur gesellschaftlichen Schichtung der patrioti-
schen Gruppen: Praha, Università Karlova (1968). 171 str. 8°. IZDG 5143 — Imbert, 
Jean & Henri Legohérel: Histoire économique des origines à 1789. 2. éd. Paris, 
Presses universitaires de France 1970. 480 str. 8°. FF B 855 — Imperialismus. Heraus-
gegeben von Hans—Ulrich Wehler. (2. Aufl.) Köln, Kiepenheuer & Witsch (1972). 
464 str. 8°. (Neue Wissenschaftliche Bibliothek. 37. Geschichte.) IZDG 5260 — Kann, 
A. Robert: Die Restauration als Phänomen in der Geschichte. (The Problem of 
Restauration. Übertr. von Margreth Kees.) (Graz [itd.]), Styria (cop. 1974). 458 str. 
8°. IZDG 5139 — Knittler, Herbert: Städte und Märkte. Wien, Verl. für Geschichte 
und Politik 1973. 178 + (II) str. 8°. (Herrschaftsstruktur und Ständebildung. 2.) 
FF C 3627/2 — Mannhardt, J. W.: Grenz- und Auslanddeutschtum als Lehrgegen-
stand. J e n a , G. Ficher 1926. (IV) + 17 str. 8°. (Schriften des Instituts für Grenz-
und Auslanddeutschtum an der Universität Marburg. 4.) INV B 2383 — Meuvret, 
Jean: Études d'histoire économique. Paris, Armand Colin 1971. 344 str. 8°. (Cahiers 
des annales. 32.) FF D 4499 — Milhau, Jules & Roger Montagne: Économie rurale. 
2. éd. Paris, Presses universitaires de France 1968. (IV) + 456 str. 8°. FF B 856 — 
Mouchez, Philippe: Démographie. 2. éd. Paris, Presses universitaires de France 
1968. (II) + 263 str. 8°. (Themis.) FF B 856 — Prozess der Diktatur. Hrsg. von Otto 
Forst de Battaglia. Zürich, Leipzig, Wien, Amalthea Verlag (cop. 1930). 415 str. + 
pril. 8°. IZDG 5019 — Pounds, Norman J. G.: An historical geography of Europe. 
450 B. C. — A. D. 1330. Cambridge, The university press 1973. XIV + 475 str. 8°. 
FF D 4546 — Reintanz, Gerhard: Geschichte des Völkerrechts. T. 1-2. Halle (Saale) 
1971—1972. 8". (Wissenschaftliche Beiträge der Martin-Luther Universität Halle-
Wittenberg. 1971. 2, 1972. 13.) NUK 208796 — Schulz, Gerhard: Revolutionen und 
Friedensschlüsse. (3. Aufl.) (München), Deutscher Taschenbuch Verlag (cop. 1974) 
301 str. 8°. (dtv. Weltgeschichte des 20. Jahrhunderts. 2.) IZDG 4872 — Trentin, 
Silvio: Scritti inediti. Testimonianze. Studi. Contributi di Paolo Gobetti. Parma, 
Guanda 1972. XII + 344 str. + pril. 8°. IZDG 4902 — Die Wahl der Parlamente und 
anderer Staatsorgane. Ein Handbuch. Hrsg. von Dolf Sternberger und Bernhard 
1 ? " ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
Vogel. Red. Dieter Nohlén. Berlin, Walter de Gruyter & co. 1969. 8°. Bd 1. Europa. 
FF D 4547, IZDG 5196. P 
Atlasi: 
Bayerischer Geschichtsatlas. Hrsg. von Max Spindler. (München), Bayerischer 
Schulbuch-Verl. (1969). 46 zvd. 4". FF F 255 — Grosser historischer Weltatlas. 5. 
Aufl. München, Bayerischer Schulbuch Verl. 1972. 1. T.: Vorgeschichte und Alter­
tum, 1972. 2. T.: Mittelalter. 1970. 3. T.: Neuzeit. 1967. 3. Aufl. SAZU II 66768 H. 
Prazgodovina in antika: " ^ , 
Bernhardt, Rainer: Imperium und Eleutheria. Die römische Politik gegenüber 
den freien Städten des griechischen Ostens. . . . Hamburg, b. t. 1971. (IV) + 300 str. 
8°. Diss., Univ. Hamburg. NUK 238973 — Caffarello, Nelida: Dizionario archeologico 
di antichità classiche. Firenze, Olschki 1971. XII + 529 + (I) str. 8°. Ilustr. NUK C 
233232 — Christ, Karl: Römische Geschichte. Einführung, Quellenkunde, Biblio-
graphie. Darmstadt .Wissenschaftliche Buchgesellschaft 1973/ 335 str. 8°. FF C 3672 
— Crisan, Ion Horatiu: Ceramica daco-gericä. Cu specialä privire la Transilvania. 
Bucuresti, Editura stiintifica 1969. 363 + (II) str. + pril. + corr. 4°. Ilustr. NUK II 
251328 — Clarke, David Leonard: Analytical archaelogy. (Repr.) London (1971). 
XX + 684 str. 8°. (University paperbacks. 428.) NUK 171740 — Dörries, Hermann: 
Konstantin der Grosse. 2. Aufl. Stuttgart [itd.], Kohlhammer (1967). 192 str. + pril. 
8°. (Urban Bücher. 29.) FF B 580/29 — Franchi de' Cavalieri, Pio: Constantiniana. 
Città del Vaticano 1953. 207 + (I) str. 8°. (Studi e testi. 171.) NUK II 43375 — Hero-
dotus: Istorija. (Istorion.) V devjati knigah. Perevod i primečanija G. A. Strata-
novskogo. . . . Leningrad, »Nauka« 1972. 600 str. + 2 pril. 8° [cir.] (Literaturnye 
pamjatniki.) NUK 245695 — Jones, A. H. M.: Le déclin du monde antique. 284—610. 
(Paris), Editions Sirey 1970. (VI) + 398 + (I) str. + zvd. 8°. (Histoire de l'Europe. 1.) 
FF C 3623 — Kolosovskaja, Julija Konstantinovna: Panonija v I—III vekah. Moskva, 
Nauka 1973. 252 + (IV) str. 8°. [cir.] SAZU 69487 — Die Kultur des klassichen 
Altertums. Die Kultur der Griechen von Olof Gigon. Die Kultur der Römer von 
Alfons Wotschitzky. Frankfurt am Main, Athenaion (1969.) loč. pag. 4°. (Handbuch 
der Kulturgeschichte. Abt. 2. [14.]) FF E 658 — Luce, John Victor: The end of 
Atlantis. New light on an old legend. 14 colour pi., 100 monochrome pi., 20 line 
drawings. [London], Thames and Hudson (1969). 224 str. 4°. (New aspects of anti­
quity.) NUK II 235999 — Monumenti antichi. Pubbl. per cura della Reale Accademia 
d'Italia. Vol. 14. 1904., Vol. 23. 1914. (Mainz 1972.) NUK II 199852 — Neppi Modona, 
Aldo: Guida alle antichità etrusche. Con 37 illustr. e 1 carta appositamente de-
lineata. (6. ed. riv. 1. ristampa.) Firenze 1970. (VI) + 136 + (IV) str. + zvd. 8°. 
(Pocket library of »Studies« in art. 18.) NUK 214926 — Robert, Louis: Opera minora 
selecta. Épigraphie et antiquités grecques. T. 1-3. Amsterdam, Hakkert 1969. 8°. 
NUK 242353 — Schef fer, Thassilo von: Die Kultur der Griechen. (Wien), Phaidon 
(1935). 646 + (I) str. + 1 zvd. 4°. Ilustr. NUK II 234142 — Tacitus, Publius Cornelius: 
Historiarum Hb. IL Adnotationibus criticis ex omnibus codicibïïs qui exstant haustis 
instruxit Ingeborg Schinzel. Prefationem scripsit Rudolphus Hanslik. Wien [itd.] 
1971. XXIII + 109 str. 8°. (Wiener Studien. Beih. 3.) NUK 211121 — Von den Anfän-
gen Roms bis zum Ausgang der Republik. Bd. 1-3. Berlin & New York 1972—1973. 
8° (Aufstieg und Niedergang der römischen Welt. 1.) NUK 242247. 
Srednji vek: 
Antike und Orient im Mittelalter. Vorträge der Kölner Mediavistentagungen 
1956—1959. Hrsg. von Paul Wilpert unter Mitarb. von Willehad Paul Eckert. 2. 
durchges. Aufl. Berlin & New York 1971. XV + 274 str. 8°. (Miscellanea Mediaevalia. 
1.) NUK 232996 — Artigianato e tecnica nella società dell'alto medioevo occidentale. 
2—8 aprile 1970.. In Spoleto, Centro italiano di studi sull'alto medioevo 1971. 8°. 
Tome 1, 2. FF C 2818 — Baszkiewicz, Jan: Powszechna historia panstwa i prawa. 
1. Starozytnosc. i wieki šrednie. Katowice 1974. 8°. SAZU 80116/88 — Brooke, Christo-
pher: L'Europe au milieu du moyen-age. (Paris), Sirey 1967. (IV) + 417 str. 8°. 
(Histoire de l'Europe. 3.) FF C 3624/3 — Feldbauer, Peter: Herren und Ritter. Mit 
einer Einleitung in das Gesamtwerk von Michael Mitterauer. Wien, Verl. für 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 177 
Geschichte und Politik 1973. 268 str. 8°. (Herrschaftsstruktur und Ständebildung, i.) 
FF C 3627/1 — Folz, Robert: De l'antiquité au monde médiéval. Avec la collabora­
tion de André Guillou [itd.]. Paris, Presses universitaires de France 1972. 657 + (I) 
str. 8°.. (Peuples et civilisations. 5.) F F C 3620 — Frühmittelalterliche Studien, Jahr­
buch des Instituts für Frühmittelalterforschung der Universität Münster. Bd 7. 
Berlin 1973. 4°. NUK II 229013 — Hay, Denys: L'Europe aux XIVe et XVe siècles. 
(Paris), Sirey 1972. (IX) + 416 str. 8°. (Histoire de l'Europe. 5.) FF C 3624/5 — 
Johrendt, Johann: 'Milities' und 'Militia' im 11. Jahrhundert. Untersuchung zur 
Frühgeschichte des Rittertums in Frankreich und Deutschland. . . . (Erlangen, t. 
Offsetdruck-Fotodruck 1971.) (IV) + 492 + (I) str. 8". Diss., Friedrich-Alexander-
Univ. Erlangen-Nürnberg. NUK 245018 — Neusyhin, Aleksandr Iosifovič: Problemy 
evropejskogo feodalizma. Izbrannye trudy. Moskva, Nauka 1974. 537 + (III) str. +, 
1. si. 8° .[cir.] SAZU 64338 — Skazkin, Sergej Danilovič: Izbranye trudy po istorii. 
Moskva, Nauka 1973. 454 str. 8°. [cir.] Ilustr. SAZU 68047 H — Wedzki, Andrzej: 
Poczatki reformy miejskiej w srodkowej Europie do polowy XIII wieku. Warszawa 
& Poznan 1974. 297 + (II) str. 8°. Prace Komisiji historyczy. 27. SAZU II 5938/27. 
16. do 18. stoletje: 
Anderson, Matthew: L'Europe au XVIIIe siècle. (Paris), Éditions Sirey 1968. 
VIII + 378 str. 8°. (Histoire de l'Europe. 8.) FF C 3624/8 — Koenigsberger H. G. & 
G. Mosse: L'Europe au XVIe siècle. (Paris), Sirey 1970. (IV) + 393 str. 8°. (Histoire 
de l'Europe. 6.) FF C 3624/6 — Picard, Bertold: Das Gesandtschaftswesen Ostmittel-
europas in der frühen Neuzeit. Beiträge zur Geschichte der Diplomatie in der 
ersten Hälfte des sechzehnten Jahrhunderts nach den Aufzeichungen des Freiherrn 
Sigmund von Herberstein. Graz [itd.] 1967. 192 str. 8° (Wiener Archiv für Geschichte 
des Slawentums und Osteuropas. 6.) NUK 135029 — Von der Renaissance zur Re-
volution. (Textred. Peter Finch. Deutsche Übers, u. Bearb. Helga Zoglmann.) (Kla-
genfurt), Buch und Welt (1972). 192 str. 4°. Ilustr. NUK II 235845. 
19. in 20. stoletje do 1914: 
Der Bauer Mittel- und Osteuropas im Sozio-ökonomischen Wandel des 18. und 
19. Jahrhunderts. Red. Heiz Ischreyt. Köln & Wien, Böhlau Verl. 1973. (VIII) + 
400 str. 8°. (Studien zur Geschichte der Kulturbeziehungen in Mittel- und Ost-
europa.) FF D 4598 — Hearder, H.: L'Europe au XIXe siècle. 1830—1880. (Paris), 
Editions Sirey 1973. XVI + 372 str. 8°. (Histoire de l'Europe. 10.) FF C 3624/10 — 
Eriisalimsij, Arkadij Samsonovič: Kolonial'naja çkspansija kapitalističeskih der-
žav i osvoboditel'noe dviženie narodov Južnoj Afriki i Kitaja v XVII—XIX vv. 
Moskva, Nauka 1974. 352 + (II) str. 8°. [cir.] SAZU 71553 — Mouvements nationaux 
d'indépendance et classes populaires aux XIXe et XXe siècles en occident et en 
orient. Paris, Armand Colin 1971. 8°. Tome 1, 2. FF D 4506 — Northedge, Frederick 
Samuel & M. J. Grieve: A hundred years of international relations. (London), Duck-
worth (1971). X + 397 str. 8°. NUK 245423 — Obščestvenno-političeskie dviženija v 
Central'noj Evrope v XIX-načale XX v. Sbornik sfatej i materialov. Moskva, Nauka 
1974. 402 + (II) str. 8°. [cir.] SAZU 71374 — The Revolutions of 1848-49. Ed. bv 
Franck Eyck. Edinburgh, Oliver & Boyd (1972). VIII + 202 str. 8° (Evidence and 
commentary.) NUK 245468- — Stern, Fritz: The variétés of history. From Voltaire 
to the present. Edited, selected, and introduced by Fritz Stern. New York, World 
publishing co. (1972). 528 str. 8°. FF C 3621. 
Od 1914 do 1938: 
Bloch, Camille: The causes of the World War. An historical summary. Author, 
transi, from the French by Jane Soames. New York, Howard Fertig 1968. 224 str. 8°. 
NUK 237711 — Carsten, Francis Ludwig: Revolution in Central Europe. 1918—1919. 
London, Temple Smith (1972). 360 str. + pril. 8°. NUK 241985 — Carsten, Francis L.: 
Revolution in Mitteleuropa 1918—1919. (Aus d. Engl, von Francis L. Carsten.) (Köln), 
Kiepenheuer & Witsch (1973). 334 str. 8°. (Studien-Bibliothek.) INV B 2345 — Duro-
selle, Jean Baptiste: Storia diplomatica dal 1919 al 1970. Trad, di Franca Avantàg-
giato Puppo. Roma, Ediz. dell'Ateneo (1972). XI + 806 + (I) str. 8°. INV B 2424 — 
Elcock, Howard: Potrai! of a decision. The council of four and thè treaty of Ver-
12 Zgodovinski časopis 
178 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
sailles. (Birkenhead, Eyre Methuen 1972.) XIII + 386 str. 8°. F F C 3619 — Herzfeld, 
Hans: Der Erste Weltkrieg. (3. Aufl.) (München), Deutscher Taschenbuch Verlag 
(cop. 1974). 371 str. 8°. (dtv-Weltgeschichte des 20. Jahrhunderts. 1.) IZDG 4872 — 
Grami, Hermann: Europa zwischen den Kriegen. (2. Aufl.) (München), Deutscher 
Taschenbuch Verlag (cop. 1974). 402 str. 8°. (dtv-Weltgeschichte des 20. Jahrhunderts. 
5.) IZDG 4872 — Jazkova, Alla Alekseevna: Malaja Antanta v evropeiskoi politike 
1918—1925. Moskva, Nauka 1974. 330 + (II) str. 8°. [cir.] SAZU 56914 — Nolte, Ernst: 
Die faschistischen Bewegungen. Die Krise des liberalen Systems und die Ent­
wicklung der Faschismen. (4. Aufl.) (München), Deutscher Taschenbuch Verlag 
(cop. 1973). 334 str. 8°. (dtv-Weltgeschichte des 20. Jahrhunderts. 4.) IZDG 4872 — 
Pervaja mirovaja vojna. 1914—1918. (A. L. Sidorov, otvetstv. red.) Moskva, »Nauka« 
1968. 376 str. + corr. [cir.] 8°. NUK 238012 — Sugar, Peter F.: Native fascism in the 
successor states. 1918—1945. Santa Barbara, ABC Clio 1971. VI + 166 str. 8°. F F D 
4526 — Zimmermann, Horst: Die Schweiz und Österreich während der Zwischen­
kriegszeit. Eine Studie u. Dokumentation internationaler Beziehungen im Schatten 
der Grossmächte. Wiesbaden, F. Steiner Verl. GmbH 1973. XIV + 536 str. 8°. S si 
kt. INV B 2427. 
Od 1939 do 1945: 
Baum, Walter & Eberhard Weichold: Der Krieg der »Achsenmächte« im Mit­
telmeer-Raum. Die »Strategie« der Diktatoren. Göttingen [itd.], Musterschmidt 
(cop. 1973) 478 str. + pril. (Studien und Dokumente zur Geschichte des Zweiten 
Weltkrieges. 14.) Ilustr. IZDG 3931 — Broad, Pery: KZ-Auschwitz. Aussage einem 
SS-Mann der Politischen Abteilung im Konzentrationslager Auschwitz. (Übers, der 
Vorworte u. Anmerkungen: Herta Henschel.) W Oswiecimiu, Panstwowe Muzeum 
1969. XIX + 8 8 + (II) str. 8". Ilustr. NUK 214984 — Calvocoressi, Peter & Guy 
Wint: Total War. Causes and Courses of the Second World War. (London), Allen 
Lane The Penguin Press (cop. 1972). XIII + ' 959 str. + pril. Ilustr. 8°. IZDG 5214 
— Chambard, Claude: Histoire mondiale des maquis. Paris, Éditions France-Em­
pire (cop. 1970). 612 str. + pril. 8°. IZDG 5125 — Collotti, Enzo: La seconda guerra 
mondiale. Torino Loescher (1973). 222 str. 8°. (Documenti della storia. 2.) IZDG 
4922 — Gruchmann, Lothar: Der Zweite Weltkrieg. Kriegfürung und Politik. (2. 
Aufl.) (München), Deutscher Taschenbuch Verlag (cop. 1971). 526 str. 8". (dtv-
Weltgeschichte des 20. Jahrhunderts. 10.) IZDG 4872 — La Guerre. Comité d'hi­
stoire de la 2e guerre mondiale. La guerre en Méditerranée 1939—1945. Actes du 
Colloque International tenu a Paris du 8 au 11 avril 1969. Paris, Centre National 
de la Recherche Scientifique 1971. 792 str. 8°. IZDG 5157 — Guerrilleros, Partisa­
nen. Theorie' und Praxis. Einglt. und hrsg. von Joachim Schickel. (München), 
Hanser Verlag (cop. 1970). 222 str. 8°. (Reihe Hanser. 42.) IZDG 4905 — Hart, Lid­
dell: Geschichte des Zweiten Weltkrieges. (History of the Second World War. Aus 
dem Englischen übertragen von Wilhelm Duden und Rolf Hellmut Foester.) Düssel­
dorf, Wien, Econ Verlag (cop. 1972). 8°. Ilustr. 2 Bde. IZDG 5110 — Kühnrich, 
Heinz: Der Partisanenkrieg in Europa 1939—1945. (2., überarb. u. erw. Aufl.) Ber­
lin, Dietz 1968. 756 + (II) str. + pril. 8". NUK 216790 — Littlejohn, David: The 
Patriotic Traitors. A History of Collaboration in German-Occupied Europe, 1940-45. 
London, Heinemann (cop. 1972). XV + 391 str. + pril. IZDG 5128 — Lombardi, 
Gabrio: L'8 settembre fuori d'Italia. (4. ed.) (Con 38 fotogr. fuori testo e 1 cartina.) 
(Milano), U. Mursia & C. (1969). 464 str. 8° (Testimonianze fra cronaca e storia. 17.) 
INV B 1535 — Macmillan, Harold: The Blast of the War. 1939—1945. London, Mel­
bourne, Toronto, Macmillan 1967 XVI + 765 str. + pril. 8°. Ilustr. IZDG 5064 — 
Maschke, Günther: Kritik des Guérillero. Zur Theorie des Volkskrieges. (Frank­
furt/Main), Fischer (cop. 1973). 126 str. 8° (Reihe Fischer). IZDG 4903 — Ressing, 
Gerd: Versagt der Westen in Jalta und Potsdam? Ein dokumentierter Wegweiser 
durch die allierten Kriegskonferenzen. (Frankfurt am Main), Athenaion (1970). 
173 str. 8° NUK 237357 — Rezistenta éuropeana î anii celui de-al doilea razboi 
mondial 1938—1945. (Bucuresti), Editura militera 1973 —. 8°. Vol. 1. Tarile din 
Europa centrala si de sud-est. 1973. IZDG 5018 — Schramm, Wilhelm von: Der 
Geheimdienst in Europa 1937—1945. (München & Wien), Langen Müller (cop. 1974). 
407 str. 8°. IZDG 5207 — Seaton, Albert: Der russisch-deustche. Krieg 1941—1945. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 \ 179 
(The Russo-German War 1941-45. Übers, von Hans Jürgen Baron von Koskull.) 
Hrsg. von Andreas Hillgruber. Frakfurt/Main, Bernard & Graefe 1973. 478 str. 
8°. Ilustr. IZDG 5121 — Seconda Controffensiva italo-tedesca in Africa setten­
trionale da El Agheila a El Alamein. (:Gennaio — settembre 1942:). 2. ed. Roma, 
Ministero della difesa — Stato maggiore esercito — Ufficio storico 1971. 432 str. 
+ pril. 8°. IZDG 5106 — Snell, John Leslie: Illusionen und Realpolitik. Die diplo­
matische Geschichte des Zweiten Weltkrieges. (Illusion and necessity. Deutsche 
Übers.: Dorothea Bernhard.) Wien, Verlag für Geschichte und Politik 1966. 227 
str. 8°. Z zvd. NUK 233348. 
Od 1945 dalje: 
Bahitóv, Muhetdin Šarafutdinovič: Kritika sovremenyh tendencij antikomu-
nizma. Moskva, Nauka 1973.-149 + (III) str. 8°. [cir.] SAZU 69579 — Higgins, Hugh: 
The Cold War. (London [itd]), Heinemann Educational Books (cop. 1974). (IX) 
+ 141 str. 8°. (Studies in Modern History.) Ilustr. IZDG 5133 — Narinskij, Mihail 
Matveevič: Anglija i Francija v poslevoenoj Evrope 1945—1949 gg. Moskva, Nauka 
1972. 275 + (V) str. 8°. [ci.] SAZU 66802 H — Lukacs, John: Konflikte der Welt­
politik nach 1945. Der Kalte Krieg. (München), Deutscher Taschenbuch Verlag 
(cop. 1970). 307 str. 8°. (dtv-Weltgeschichte des 20. Jahrhunderts. 12.) IZDG 4872 — 
Plotnikov, Aleksej Semenovič: Reformizm i kolonializm: tajnyj sgovor. Moskva, 
Nauka 1974. 138 + (II) str. 8°. [cir.] SAZU 72163 — Problemy razvitija selzkogo 
hozjajtva socijalističeskib. stran Evropy. Moskva, Nauka 1973. 200 str. 8°. [cir.] 
Ilustr. SAZU 69818 — Sevortjan, Rustçm Crvandovič: Armija v političeskom re­
žime stran sovremennogo Vostoka. Moskva, Nauka 1973. 166 + (II) str. 8°. [cir.] 
SAZU 69545 — Wagner, Wolfgang: Europa zwischen Aufbruch und Restauration. 
Die europäische Staatenwelt seit 1945. (München), Deutscher Taschenbuch Ver­
lag (cop. 1968). 343 str. 8°. (dtv-Weltgeschich te des 20. Jahrhunderts. 14.) IZDG 
4872 — Wheler-Bennett, John: The Semblance of Peace. The Political Settlement 
after the Second World War. By John Wheeler-Bennet & Anthony Nicholls. (Lon­
don), MacMillan (cop. 1972). XIV + 878 str. + pril. Ilustr. IZDG 5029. 
Kulturna in socialna zgodovina: 
The Age of enlightenment. 1745—1790. Ed. by Egon Wellesz and Frederick 
Sternfeld. London 1973. XX + 724 str. + pril. 8°. (New Oxford history of music. 
7.) Z notami. NUK II 150638 — Archiv für Sozialgeschichte. Hrsg. von der Fried-
rich-Ebert-Stiftung. (Hannover), Verlag für Literatur und Zeitgeschehen 1961 —. 
8° Bd. 13 (1973), 14 (1974). IZDG 3879 — Baller, Eleazar Aleksandrovič: Preem-
stvennost' v razvitii kul'tury. Moskva, »Nauka« 1969. 294 + (I) str. + corr. 8". 
[cir.] NUK 237697 — Bindman, David: European sculpture from Bernini to Rodin. 
(London), Studio vista (1970). 160 str. 8°. (Dutton pictureback. 43.) NUK 245521 — 
Chaunu, Pierre: La Civilisation de l'Europe classique. 264 héliogr., 8 pi. en coul., 
37 cartes et plans. (Paris), Arthaud 1970. 706 + (II) str. 4°. (Les Grandes civili­
sations. 5.) Ilustr. NUK F 9 II GRA/5 — Copleston, Frederick Charles: A history 
of medieval philosophy. London, Methuen & Co (1972). (VII) + 399 str. 8° NUK 
245429 — Hollander, Eugen: Äskulap und Venus. Eine Kultur- und Sittengeschichte 
im Spiegel des Arztes. Berlin, Propyläen-Verlag 1928. 488 str. 4°. Ilustr. NUK II 
228295 — Hüppauf, Bernd-Rüdiger: Von sozialer Utopie zur Mystik. Zu Robert 
Musils »der Mann ohne Eigenschäften«. München, W. Fink 1971. 183 str. 8°. Diss., 
Univ. Tübingen. SAZU 66992/1H — Internationales Kulturhistorisches Symposion 
Mogersdorf. Eisenstadt, Landesarchiv 196. — 8°. Bd. 3.: Das Nationalitätenproblem 
im pannonischen Raum. Ein Beitrag zur, Völkerverständigung. Mogersdorf 1971. 
FF C 3624 — Kratki j očerk istorii filosofii. Pod red. M. T. Iovčuka, T. I. Ojzermana, 
I. Ja. Sčipanova. 2., pererabotannoe'izd. Moskva, »Mysl't 1971. 790 + (II) str. 8°. 
[cir.] NUK 245707 — Kultura i obščestvo v epohu stanovlenija nacij. (:Central'naja 
i Jugo-Vostočnaja Evropa v konce XVIII-70h godah XIX v.:) Moskva, Nauka 1974. 
208 + (IV) str. 8°. [cir.] SAZU 70264 — Die Kultur der Westslawen und Südslawen. 
Mit 250 Abb. und 3 Taf. Frankfurt am Main, Athenaion 1970. 136 + 118 + 180 str. 
4°. FF E 658 — Die Kulturen der eurasischen Völker. Frankfurt am Main, Athe­
naion (1968) loč. pag. 4°. (Handbuch der Kulturgeschichte. 2. Abt. [8.]) FF E 658 
180 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
— Die Kulturen des Orients. Frankfurt am Main, Athenaion (Cop. 1966). 103 + 
94 + 76 str. + pril. 4°. (Handbuch der Kulturgeschichte.) F F E 658 — New Oxford 
history of music, Vol. 3. Ars nova and the Renaissance. 1300—1540. Vol. 7. The 
age of enlightenment. 1745—1790. London [itd.] 1960—1970. NUK 150638 — Olle, 
James Gordon: Library history. An examination guidebook. 2. ed. fully rev. and 
enl. London, Clive Bingley (1971). 131 str. 8°. NUK b 237665 — Seguin, Jean-Pierre: 
Le Jeu de carte. Histoire des cartes . . . cartes à jouer et vision plastique. Paris, 
Hermann (1968). 344 + (I) str. 4°. Ilustr. NUK F 7 II SEG — Slythe, R. Margaret': 
The art of illustration 1750—1900. London, The Library association 1970. 144 str. 
4°. Ilustr. NUK b II 251263 — Sozialstruktur und Organisation europäischer Na-
tionalbewegungen. Unter Mitwirkung von Peter Burian hrgb. von Theodor Schie-
der. München & Wien, Oldenbourg 1971. 175 str. + zvd. 8°. (Studien zur Geschichte 
des neunzehten Jahrhunderts. 3.) FF D 4522/3 — Teyssèdre, Bernard: L'Histoire de 
l'art vue du Grand Siècle. Recherches sur l'Abrégé de la Vie des Peintres, par 
Roger de Piles (:1699:), et ses sources. Avec 16 pi. d'illustrations. Paris, Julliard 
(1964). 400 str. 4°. (Collection »Histoire de l'art«.) NUK F 7 II TEY — Vorländer, 
Karl (& Johann Eduard Erdman:) Geschichte der Philosophie. Bd. 2—7. (Reinbek 
bei Hamburg 1969—1971.) 8°. (Rowohlts deutsche Enzyklopädie. 193/194. 242/243. 
261/262. 281, 364, 365.) NUK 128948. 
Cerkvena zgodovina: 
Borg, Vincent: Fabio Chigi apostolic delegate in Malta (: 1634—1639:). An 
edition of his official correspondence. Città del Vaticano 1967. XXVIII + 528 str. 
+ 2 pril. 8°. (Studi e testi. 249.) NUK II 43375 — Campenhausen, Hans Frhr. von: 
Griechische Kirchenväter. 4. Aufl. Stuttgart [itd.], Kohlhammer )1967). 172 str. 8°. 
(Urban Bücher. 14.) FF B 580/14 — Campenhausen, Hans Frhr. von: Lateinische 
Kirchenväter. 3. Aufl. Stuttgart [itd.], Kohlhammer (1972). 256 str. 8°. (Urban-
Taschenbücher. 50.) FF B 857 — Cian, Vittorio: Un illustre nunzio pontificio del 
Rinascimento. Baldassar Castiglione. Città del Vaticano 1951. (Ristampa anastatica.) 
(Roma 1970.) XI + 340 str. 8°. (Studi e testi. 156.) NUK II 43375 — Duby, Georges: 
Adolescence de la chrétienté occidentale. 980—1140. (Geneve), Skira (1967). 215 + 
(I) str. 4°. FF F 250 — Engel-Janosi, Friedrich: Il Vaticano fra fascismo e nazismo. 
(Tit. orig.: Vom Chaos zur Katastrophe. Vatikanische Gespräche 1918—1938. Trad, 
di Enrico Cescutti.) Firenze, Le Monnier 1973. XXIII + (I) + 401 + (II) str. 8°. 
Quaderni di storia. 27.) INV B 1388 — Henss, Walter: Leitbilder der Bibelüber-
setzung im 5. Jahrhundert. Heidelberg 1973. 100 str. + pril. 8°. Abhandlungen der 
Heidelberger Akademie d. Wiss. Philosoph-histor. Kl. 1973/1 SAZU 7174/1973,1 — 
Hogg, James: Die ältesten Consuetudines der Kartäuser. Berlin, J. Hogg 1970. 
252 str. 8°. (Analecta Cartusiana. 1.) NUK 236035 — Koval'skij Nikolaj Aleksändro-
vic: Katolicizm i mirovoe social'noe razvitie. Moskva, Nauka 1974. 181 + (III) 
str. 8°. [cir.] SAZU 72404 — Léonard, Emile G.: Histoire générale du protestan-
tisme. T. III: Déclin et renouveau (:XVIIIe—XXe siècle:). Paris, Presses Universi-
taires de France 1964. (IV) + 786 + (I) str. + pril. 4P. NUK F II LEO/3 — 
Mercati, Angelo: Dall'Archivio Vaticano. I. Una corrispondenza fra curiali della 
prima metà del quattrocento. IL Diarii di concistori del pontificato di Adriano 
VI. Città del Vaticano 1951. 119 + (II) str. 8°. (Studi e testi. 157.) NUK II 43375 — 
On method in the history of religions. Ed. by James S. Helfer. (Middlertown 
1968.) 57 str. 8°. (History and theory. 8.) NUK II 196030 — Paschini, Pino: Il car-
teggio fra il card: Marco Barbo e Giovanni Lorenzi (:1481—1490:) Città del Vati-
cano 1958. (II) + 232 + (III) str. 8°. (Studi e testi. 137.) NUK II 43375 — The 
Scrolls and Christianity. Historical and theological significance. [By] W. F. Albright 
[itd.]. Ed. and with an introd. and concluding chapter by Mathew Black. London, 
S.P. C K . 1969: 132 str. 8°. (Theological collections. 11.) NUK 237355. 
Delavsko gibanje, socializem: 
Bernstein, Eduard: Die Voraussetzungen des Sozialismus und die Aufgaben 
der Sozialdemokratie. Hrsgb. von Günther Hillmann. (Reinbek bei Hamburg), 
Rowohlt (1969). 254 str. 8°. (Rowolts Klassiker der Literatur und der Wissenschaft. 
Bd. 14.) FF B 848 — Cesnokov, D. L: Istoričeskij materializm kak sociologija 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 181 
marksizma-leninizma. Moskva, Mysl' 1973. 318 + (II) str. 8°. [cir.] IZDG 5081 — 
Engels, Friedrich: Studienausgabe 1, 2. Hrsg. und einglt. von Hartmut Mehringer 
und Gottfried Mergner. (Reinbek bei Hamburg), Rowohlt (cop. 1973). 8°. (Philo­
sophie der Neuzeit. Politik und Gesellschaft. 37, 38) 2 Bde. IZDG 4907 — Fleischer, 
Helmut: Marxismus und Geschichte. (Frankurt a. M.), Suhrkamp Verl. (1972). 
169 + (IV) str. 8°. F F B 852 — Gustafsson, Bo: Marxismus und Revisionismus. 
Eduard Bernsteins-Kritik des Marxismus und ihre ideengeschichtlichen Voraus­
setzungen. (Frankfurt/Main), Europäische Verlagsanstalt (cop. 1972). 8°. (Kritische 
Studien zur Politikwissenschaft.) 2 knj . IZDG 5030 — Gegen den Dogmatismus in 
der Arbeiterbewegung. Hrsg. von Wolfgang Dressen. (Berlin), Wagenbach (cop. 
1970). 240 str. 8°. (Sozialistisches Jahrbuch. 2. Rotbuch. 23.) IZDG 4904 — Hirsch, 
Helmut: Friedrich Engels in Selbstzeugnissen und Bilddokumenten. (Reinbek bei 
Hamburg), Rowohlt (1968).' 149 + ^ (IX) str. 8°. (Rowohlts Monographien. 142.) 
FF C 3670,— Histoire générale du socialisme. Publiée sous la direction de Jacques 
Droz. T. L: Des origines à 1875. Paris, Presses Universitaires de France (1972). 
658 + (I) str. + pril. 4°. NUK F 9 II HIS — Istoričeskij materializm kak teorija 
socialnogo poznanija i dejatel'nosti. Moskva, Nauka 1972. 318 + (II) str. 8°. 
SAZU 66077 — Jakovlev Leonid Ivanovič: Očerki po istorii meždunarodnoj soli­
darnosti trudjaščihsja. Moskva, Nauka 1974. 390 + (II) str. 8°. [cir.] SAZU 72151 — 
Leser, Norbert: Die Odyssee des Marxismus. Auf dem Weg zum Sozialismus. 
Wien-München-Zürich, Molden (cop. 1971). 432 str. 8°. IZDG 4934 — Lichteim, 
George: Kurze Geschichte des Sozialismus. (A Short History of Socialism. Prev.: 
Lilli F. Flechtheim, Victoria Wocker.) (Köln), Kiepenheuer & Witsch (cop. 1972). 
243 str. 8°. (Studien-Bibliothek.) IZDG 5184 — Marksistsko-. Leninskaja metodo­
logija voenoj istorii. Moskva, Nauka 1973. 293 + (III) str. 8°. [cir.]. SAZU 67346 H 
— Mouvements ouvrier et dépression économique de 1929 à 1939. Assen, Van 
Gorcum & Comp. N. V. — Prakke & Prakke 1966. VIII + 404 str. 8°. (Publications 
on social history issued by the International instituut voor sociale geschiedenis 
Amsterdam. 3.) IZDG 4974 — Problémy nârodniho a socialistického hnuti v dëji-
nâch Československa a Jugoslavie od roku 1867 do konce 19. stoleti. Sbornik praci 
z vëdeckého zasedâni ceskoslovensko-jugoslâvské komise v Banské Bystrici 10.—11. 
9. 1973. Praha, (Ceskoslovensko-sovëtsky institut ČSAV) 1974. 300 str. 8°. [Strojep. 
avtograf.] FF C 3671 — Rjazanov, D.: Marx und Engels nicht nur für Anfänger. 
(Marks i Engels.) Aus dem Russischen von Rainer Traub. Berlin, Rotbuch (cop. 
1973). 190 str. 8°. (Rotbuch. 105.) IZDG 5161 — Schmidt, Alfred: Geschichte und 
Struktur. Fragen einer Marxistischen H i s t o r i e (München 1971.) 140 + (IV) str. 8°. 
Reihe Hanser. 84. SAZU 67072/84 H — Studien zu Jakobinismus und Socialismus. 
Hrsg. von Hans Pelger. Berlin; [idr.], Dietz Nachf. GmbH (cop. 1974). X + 271 
str. 8°. (Internationale Bibliothek. 75.) IZDG 5171 — Weber, Hermann: Die Komu-
nistische Internationale. Eine Dokumentation. Hannover, Dietz (cop. 1966). 411 + 
(IV) str. 8°. IZDG 5257. 
Slovani: 
Dvornik, Francis: Les Slaves. Histoire et civilisation de l'Antiquité aux dé­
buts de l'époque contemporaine. Paris, Editions du Seuil 1970. 1197 str. 8°. FF C 
3622 — Études historiques. Sofia, Académie Bulgare des Science, Institut d'histoire 
196 —. 8°. VI. A l'occasion du VIIe Congres international des etudes slaves, Var­
sovie 1973. (1973). IZDG 3922 — Europa- Stowianszczyna — Polska. Studia ku 
uczczeniu profesora Kazimierza Tymienieckiego. (Gl. ur.: Czesiaw Luczak.) Po­
znan,- Uniwersyter im. Adama Mickiewicza 1970. 595 str. + pril. 8°. (Prace wyd-
zialu filozoficzno-historycznego. Seria historia. 36.) Ilustr. IZDG 4764 — Petrov, 
Viktor Platonovič: Etnogenez slov'jan. Kyjiv, Naukova dumka 1972. 212 + (IV) 
str. 8°. [cir.] SAZU 67778 H — Slowanie w dziejaćh Europy. Poznan 1974. 528 str. 
+ pril. 8°. Prace wydzialu filozoficzno-historicznega. Seria historia. 58. SAZU 
42265/58 — Slowanie w dziejach Europy. Studia historyczne ku uczczeniu 75 roczni-
cy urodzin i 50-lecia pracy naukowej profesora Henryka Lowmianskiego. (Ur.: 
Jerzy Ochmanski.) Poznan, Uniwersytet im. Adama Mickiewicza 1974. 327 str. + 
pril. 8°. (Wydzial filozoficzno-historyczny. Seria historia. 58.) Ilustr. IZDG 4764 — 
Voprosy istoriografii i istoričnikovedenija slavjano-germanskih otnošenij. Moskva, 
^ 2 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
Nauka 1973. 286 + (II) str. 8°. [cir.] SAZU 70289 — Zagiba, Franz: Das Geistesleben 
der Slaven im frühen Mittelalter. Wien [itd.], H. Böhlaus Nachf. 1971. 228 str. + 
p n i . 8°. (Annales Instituti Slavici. 7.) F F D 4514. 
Vzhodna in jugovzhodna Evropa: 
Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas. Bd. 1., Lfg. 4/5: [Crno-
jević-Fugger.] München. R. Oldenbourg 1974. Str. 337—557. 8°. [Ov. nasi.] (Südost-
europäische Arbeiten. 75.) INV B 174 — Congres international d'etudes du Sud-Est 
Européen. 3. Résumés des communications. Bucarest, L'office d'information et de 
documentation dans les sciences sociales et politiques. 1974. Tome 1. Histoire. 
F F E 667 — Dost Jan, Irina Stepanovna: Rossi ja i balkanski j vopros. Iz istorii rus-
sko-balkanskih političeskih svjazej v pervoj treti XIX v. Moskva, »Nauka« 1972. 
366 + (II) str. + 1 zvd. + corr. 8°. [cir.] NUK 245757 — Fall 7. Das Urteil im 
Geiselmordprozess. Hrsg. von Martin Zöller und Kazimierz Leszcynski. Mit einer 
Einleitung und einer Chronik über den Volksbefreiungskampf in Jugoslawien, 
Griechenland und Albanien von Martin Zöller. Berlin, VEB Deutscher Verlag der 
Wissenschaften 1965. 250 str. 8°. IZDG 5017 — Issledovanija po istorii slavjanskih 
i balkanskih narodov. Epoha sredneveskov'ja. Kievskaja Russ'iee slavjanskie so­
sedi. Moskva, Nauka 1972. 288 + (IV) str. 8°. SAZU 66811 H — King, Robert: Mi­
norities under Communism. Nationalities as a Sources of Tensions among Balkan 
Communist States. Cambridge, Harvard University Press 1973. VIII + (II) + 326 
str. 8°. S kt. INV B 2494 — Olshausen, Klaus: Zwischenspiel auf dem Balkan. Die 
deutsche Politik gegenüber Jugoslawien und Griechenland von März bil Juli 1941. 
Stuttgart, Deutsche Verlags-Anstalt 1973. 375 str. + pril. 8°. (Beiträge zur Militär 
— und Kriegsgeschichte. 14.) IZDG 5154 — Strepetova, Margarita Petrovna: So-
fruđničestvo stran SEV s razvivajuščimisija gosudarstvami. (Obrazovanie i pod-
gotovka kadrov). Moskva, Nauka 1973. HO str. 8°. [cir.] SAZU 69823 — Südost­
deutsche Forschungen. Hrsg. im Auftrage des Instituts zur Erforschung des deu­
tchen Volkstums im Süden und Südosten in M ü n c h e n . . . Jg. 30. München 1971. NUK 
II 59224 — Vostocnye istočniki po istorii narodov jugo-vostočnoj i central'noj 
Evropy. Pod redakciej A. S. Tveritinovoj. Moskva, »Nauka« 1974. 310 + (I) str. 
8°. Vol. 3. [cir.] F F D 4113. 
3. S l o v e n i j a 
Alisi, Antonio: Pirano. La sua chiesa. La sua storia. (Trieste, t. Tip. Villaggio del 
Franciullo 1971.) 162 + (VI) str. + pril. 8°. Ilustr. INV B 2431 — Dolinar, France: 
Odsotnost slovenske državne misli v prevratu 1918. Buenos Aires 1971. 48 str. 8°. 
(Zrenja in uvidi. 2.) NUK D 215047 — Sema, Paolo: La lotta in Istria 1890—1945. Il 
movimento socialista e il Partito comunista italiano, la sezione di Pirano. Tergeste, 
Cooperativa libraria universitaria (1971). 365 + (I) str. 8°. Ilustr. NUK 242691. 
4. K o r o š k a 
Hartwagner, Siegfried: Das Zollfeld eine Kulturlandschaft. Klagenfurt, Kärntner 
Druck & Verl.-Ges. M. B. H. 1957. 163 str. + pril. 4°. F F E 679 — Kafka, Karl: 
Wehrkirchen Kärntens. T. 1-2 Wien (1971—1972). 8". (Kärntens) Wien (1971—1972). 8°. 
(Kärntens Burgen und Schlösser. 4.) Ilustr. NUK 217652 — Kärnten — ein Alarm­
zeichen. Wien, österreichische Widerstandsbewegung 1974. (70) str. 8°. (Informa­
tions — und Pressedienst der Österreichischen Widerstandsbewegang. 1.) Ilustr. 
IZDG 5025, F F C 3629, INV B 2358 — Kronsteiner, Otto: Die slowenischen Namen 
Kärntens in Geschichte und Gegenwart. Wien, (österreichische Gesellschaft f. 
Namenforschung) 1974. 55 str. 8°. S kt. (Österreichische Namenforschung. 1.) INV 
B 2388 — Malle, Augustin: Die slowenische Presse in Kärnten 1848—1900. Wien 
1972. (VIII) + 280 + (XXX) str. = f. 4°. [Strojep. avtogr.] Diss., Univ. Wien 1972. 
INV C 487 — Neues aus Alt-Villach. Jahrbuch 8-9/10. Villach 1971—1973. NUK 211761 
— 900 [Neunhundert] Jahre Villach. Neue Beiträge zur Stadtgeschichte. Geleitet 
ZGODOVINSKI. ČASOPIS XXIX 1975 *83 
von Wilhelm Neumann. Villach, Stadt 1960. 560 str. + zvd. 8". Ilustr. FF D 4603, 
NUK 157403 — Die Slovenen in Kärnten. — Slovenci na Koroškem. Gegenwärtige 
Probleme der Kärntner Slovenen. Sodobni problemi koroških Slovencev. (Izd. Na­
rodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij.) (Borovlje, Drava) 
[1974]. 62 + (II) str. + 17 str. + kt. + corr. 8°. Besedilo nem., slov.' INV B 2452, 
F F D 4534, IZDG 5101, SAZU 71788, NUK 265370 
5. T r s t , G o r i š k a i n B e n e š k a S l o v e n i j a (s Furlanijo) 
Cracina, Angelo: Antiche preghiere popolari slovene del Santuario di Castel-
monte. Udine, Arti Grafiche Friulane 4974. 24 str. 8°. S si. INV B 2475 — Cermelj, 
Lavo: Sloveni e Croati in Italia t ra le due guerre. (Tit. orig.: Slovenci in Hrvati 
pod Italijo. Trad.: Karel Siškovič.) Trieste, (Editoriale stampa triestina) 1974. XVI + 
343 + (I) str. 8°. (Gli Sloveni in Italia. A cura dello Slovenski raziskovalni inštitut.) 
INVB 2462, NUK 255717 — De Simone, Pasquale: Il problema giuliano. Secondo 
estratto di note d'archivio. (Gorizia, t. Budin 1973.) LI + 78 + (VII) str. 8°. (Quaderno 
di Gorizia. [2].) INVB 2194 — Kostoris, Sergio: La risiera di Trieste. Un crimine co­
mune non militare. (Roma), Berulli (cop. 1974). 72 + (III) str. 8°. IZDG 5256 — Leghissa, 
Adolfo: Trieste che passa 1884—1914. Vita di popolo, arti e mestieri, industria e 
commercio, usi e costumi, tipi e figure, scenete comiche popolaresche. Con disegni 
alla grossa dello stesso autore. (2. ed.) Trieste, Libreria internazionale Italo Svevo 
(1971). 317 + (I) str. 8°. Ilustr. INV B 2426 — Maserati, Ennio: Il movimento operaio 
a Trieste dalle origini alla prima guerra mondiale. [Milano], Giuffré (1973). (Ili) + 
281 str. 8°. IZDG 4901 — Memorie storiche forogiuliesi. Anno 51—52. Cividale del 
Friuli 1971—1972. NUK II 151617 — Morelli di Schönfeld, Carlo: Istoria della Contea 
di Gorizia. In quattro volumi. Gorizia 1855. [Faks. izd. Spremna beseda Pasquale 
de Simone.] Vol. 1. Dall'anno 1500 all'anno 1600. 2. Dall'anno 1600 all'anno 1700. 
3. Dall'anno 1700 all'anno 1790. 4. Ossevazioni ed aggiunte di G. D. della Bona sopra 
alcuni passi dell'istoria della Contea di Gorizia di Carlo Morelli di Schönfeld. 
(Gorizia, Arti grafiche campestrini 1972.) F F C 3674 — Pahor, Drago: Prispevki k 
zgodovini obnovitve slovenskega šolstva na Primorskem 1943—1945. Trst, (ZTT) 1974. 
126 + (II) str. 8°. S si. INV B 2498, NUK 255407 — Passato e presente degli Sloveni 
in Italia. [Di] Milko Kos, Lavo Čermelj, Bogo Grafenauer [itd.] (Trad, di Ivan Fi­
scher & Pavel Kodrič.) Trieste, (Editoriale Stampa Triestina) 1974. 100 + (IV) str. 8°. 
(Gli Sloveni in Italia. A cura dello Slovenski raziskovalni inštitut.) INV B 2462, NUK 
255716 — Petricig, Paolo & Valentino Z. Simonitti: La comunità Slovena del Friuli. 
San Pietro al Natisone — Trieste, (Editorale Stampa Triestina) 1974. 61 + (II) str. 8°. 
S fotogr. (Quaderni Nediža. 1.) INV B 2461 — Petricig, Paolo & Valentino Z. Simo-
nitti: Slovenska skupnost v Beneški Sloveniji. Špeter Slovenov — Trst, (Založništvo 
tržaškega tiska) 1974, 58 + (IV) str. 8°. (Zbirka Nediža. 1.) INV B 2460, FF C 3715, NUK 
255719 — Piemontese, Giuseppe: Il movimento operaio a Trieste. Dalle origini all'av-
vento del fascismo. Pref. di Vittorio Viđali. (Roma), Editori Riuniti (1974). 535 str. 8°. 
(Biblioteca del movimento operaio italiano. 32. Studi, memorie, documenti.) IZDG 
4288 — Pravne poti do rešitve problemov Slovencev v Italiji. (Uvodna beseda Karel 
Šiškovič). Trst, Založništvo tržaškega tiska) 1974. 160 str. 8°. (Slovenci v zamejstvu.) 
FF G 3663, NUK 255405 — Proposte di soluzione legislativa dei problemi degli Sloveni in 
Italia. (Introd. di Karel Šiškovič.) Trieste, (Editoriale Stampa Triestina) 1974. 182 + (II) 
str. 8°. (Gli Sloveni in Italia. A cura dello Slovenski raziskovalni inštitut.) INV B 
2462, NUK 255715 — Prost, Brigitte: Le Frioul. Région d'affrontements. Gap. Ed. Ophrys 
(1973). 352 str. + 39 si. 8°. S si., kt. INV B 2467 — Slovenci v Italiji včeraj in danes. [Na­
pisali] Milko Kos, Lavo Cermelj, Bogo Grafenauer, Janko Jeri, Gorazd Kušej. Trst, 
Založništvo tržaškega tiska 1974. 97 + (IV) str. 8°. (Slovenci v zamejstvu.) [Izšlo 
tudi v angleščini.] FF C 3663, INV B 2463, NUK 255406 — The Slovenes in Italy yester­
day and today by Milko Kos, Lavo Čermelj, Bogo Grafenauer [itd.] (Transi, by 
Franc Slivnik.) Trieste, (Založništvo tržaškega tiska — Editoriale Stampa Triestina) 
1974. 108 + (II) str. 8°. (The Slovenes in Italy. Publish, by Slovenski raziskovalni 
inštitut.) INV B 2496, NUK 255718. -
184 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
6. G r a d i š č a n s k i H r v a t i 
Dobrović, Ivan: Naši Hrvati u dobi reformacije i prva stoljeta u' novoj domo­
vini. Beč, Hrvatsko nakladno društvo 1955. 105 + (III) str. 8°. (Knjiga 19. Hrvat­
skoga nakladnoga društva.) INV B 467 — Svečani spis 25 ljet H[rvatskog] A[ka-
demskog] K[luba]. — Festschrift 25 Jahre HAK. (Wien, HAK 1973.) 52 str. 8°. Ilustr. 
Besedilo hrv., nem. INV B 2336 — Valentie, Mirko: Die burgenländischen Croaten 
vom 16. Jahrhundert bis heute. Sonderausstellung. (Eisenstadt), Burgenländisches 
Landesmuseum (1972). 96 + XXXVII + (I) str. + 1 pril. 8°. Ilustr. (Burgenländisches 
Landesmuseum. Katalog. N. S. 7.) INV B 2307. 
7. J u g o s l a v i j a 
Auty, Phyllis: Tito. Traduit de l'anglais par Muricette Begic. Paris, Seuil (1972). 
320 + (II) str. 8". SAZU 66133 H — Auty, Phyllis: Tito. Staatsmann aus dem Wider­
stand. (Tito — a biography. Nach d. engl. Ausg. übers, von Josef Trimmel.) (Mün­
chen [itd.]), Bertelsmann (1972). 383 str. + pril. 8°. NUK 239010 — Adizes, Ichak: 
Industrial Democracy: Yugoslav Style. The Effect of Decentralization on Organi­
zation Behavior. New York, The Free Press; London, Collier-Macmillan (cop. 1971). 
XXI -f 297 str. 8°. IZDG 5159 — Bićanić, Rudolf: Economic Policy in socialist Yugo­
slavia. Cambridge, University Press 1973. VIII + 254 str. 8°. IZDG 5160 — Bjelo-
vučić, Harriet: The Ragusan Republic. Victim of Napoleon and its own conserva­
tism. Leiden, E. J. Brill 1970. (VII) + 184 str. 8°. NUK 231616 — Carter, Francis W.: 
Dubrovnik (:Ragusa.:) A classic citystate. London & New York, Seminar press 1972. 
XXXI + 710 str. 8°. Ilustr. NUK 241819 — Globokar, Tatjana: Die Integrationsrolle 
des jugoslawischen Landverkehrsnetzes und sein Ausbau in den Jahren 1919—1939. 
. . .Köln, b. t. 1970. (II) + 112 str. 8°. Diss., Freie Univ. Berlin. NUK 239706 -
Gračev, Viktor Petrovič: Serbskaja gosudarstvennost' v X—XIV vv. (:Kritika teorii 
»župnoj organizacii«:). Moskva, Nauka 1972. 331 + (I) str. + corr. 8°. SAZU 66204 H 
— Histria. Numero unico dedicato alla civiltà istriana e dalmata. (2. ed.) Trieste, 
Associazione nazionale Venezia Giulia e Dalmazia — Comitato provinciale di 
Trieste 1972. 647 str. 4°. INV C 544 — Kapidžić, Hamdija: Der Aufstand in der 
Hercegovina im Jahre 1882. (Auszüge:) Graz 1972. (VIII) + 167 str. (= f.) + pril. 8°. 
SAZU 69118/2,1 H — Proda, Gian: Dal passato di Fiume. Studi e ricordi. Venezia, 
Lido 1968. 125 + (I) str. + corr. 8°. Z avtorj. si. NUK 231591 — Reismüller, Johann 
Georg: Jugoslawien. Vielvölkerstaat zwischen Ost und West. (Düsseldorf & Köln, 
E. Diedrich (1971). 240 str. 8°. INV B 2407 — Sovetskie ljudi v osvoboditel'noj bor'be 
jugoslovanskogo naroda 1941—1945 gg. Moskva, Nauka 1973. 206 + (II) str. + corr. 
8°. [cir.] SAZU 71139 — Wuescht, Johann: Jugoslawien und das Dritte Reich. Eine 
dokumentierte Geschichte der deutsch-jugoslawischen Beziehungen von 1933 bis 
1945. Stuttgart, Seewald Verlag (1969). 359 str. 8°. NUK 233258. 
8. A v s t r i j a s h a b s b u r š k o m o n a r h i j o k o t c e l o t o 
Splošno : 
Beiträge zur Bevölkerungs- und Sozialgeschichte Österreichs. Nebst einem 
Überblick über Entwicklung der Bevölkerungs- und Sozialstatistik. Hrsg. von 
Heimold Helczmanovszki. Wien, Verl. f. Geschichte u. Politik 1973. 448 str. 8°. S kt. 
INV B 2396, IZDG 5042 — Bruckmüller, Ernst: Täler und Gerichte. Wien, Verl. für 
Geschichte und Politik 1973. Priključ.: 1. Stradal, H.: Die Prälaten. 2. Mitterauer, 
M.: Ständegliederung und Ländertypen. (Herrschaftsstruktur und Ständebildung. 3.) 
FF C 3627/3, SAZU 71167/3 — Geschichte der Österreichischen Nationalbibliothek. 
Hrsg. von Josef Stummvoll. T. 2. Die Nationalbibliothek. (:1923—1967.:) Wien 1973. 
4°. (Museion. N. F. Reihe 2. 3.) NUK R II 131696 — Geschichte und Gesellschaft. 
Festschrift für Karl R.- Stadler zum 60. Geburtstag. (Hrsg. von Gerhard Botz, Hans 
Hautmann und Helmut Konrad.) (Wien), Europaverlag (cop. 1974). 583 str. + pril. 
8°. IZDG 5158 — Historisches Jahrbuch der Stadt Graz. Bd 1-4. Graz 1968—1971. 8°. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX. 1975 1 8 ? 
NUK 211112 — Im Lebensraum der Grenze. Festschrift Fritz Posch zur Vollendung 
des 60. Lebensjahres dargebracht. Hrsg. von Franz Pichler und Ferdinand Tremel. 
Graz 1971. 233 str. 8°. (Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark. 
Sonderbd. 18.) NUK 60522 — Magguigan, Dorothy Gies: Familie Habsburg. (The 
Habsburgs.) 1273 bis 1918. (Aus d. Englischen übertr. von Lore von Stiller.) Mit 
32 Seiten Kunstdurckbild. Wien, Fritz Molden (1967). 454 str. + pril. 8°. NUK 233220 
— Mitterauer, Michael: Zollfreicheit und Marktbereich. [Wien], Verein für Landes­
kunde von Niederösterreich und Wien 1969. 377 str. + 8 zvd. 8°. (Forschungen zur 
Landeskunde von Niederösterreich. 19.) F F D 4596 — Kann, Robert Adolf: Renners 
Beitrag zur Lösung nationaler Konflikte im Lichte nationaler Probleme der Gegen­
wart. Wien, österreichische Akademie der Wissenschaften, philosophisch-historische 
Klasse 1973. 18 str. + 1 si. 8°. (Sitzungsberichte. 279/4.) INV B 2522, SAZU 5898/279 — 
Schriften des Heeresgeschichtlichen Museums in Wien. 4. Wien & München, öster­
reichischer Bundesverlag für Unterricht, Wissenschaft und Kunst 1969. 8°. Bde. 
NUK 233628 — Tausend Jahre Österreich. Eine biographische Chronik. Hrsg. von 
Walter Pollak. Wien & München, Jugend und Volk (1973). 8°. Bde 1. Von den 
Babenbergern bis zum Wiener Kongress. 2. Vom Biedermeier bis zur Gründung 
der modernen Parteien. F F D 4527, NUK 265362 — Tautscher, Anton: Wirtschafts-, 
geschichte Österreich auf der Grundlage abendländischer Kulturgeschichte. Berlin. 
Duncker & Humblot (cop. 1974). XX + 881 str. 8°. IZDG 5185 — Tremel, Ferdinand: 
Wirtschafts- und Sozialgeschichte Österreichs. Von Ferdinand Tremel. Wien, Franz 
Deutiche 1969. VIII + 846 str. + pril. 8°. Ilustr. SAZU 68035 H — Die Wirtschafts­
geschichte Österreichs. Wien, F. Hirt (1971). 223 str. 8°. SAZU 69121 H. 
Srednji in novi vek do 1848: 
Feldbauer, Peter : Der Herrenstand in Öberösterreich. Ursprünge, Anfänge, 
Frühformen. Wien. Verlag für Geschichte und Politik 1972. 240 str. 8°. SAZU 71108 — 
Hantschk, Rolanda: Die Geschichte der Kartause Mauerbach. Salzburg, J. Hogg 
1972. Il l + 164 str. 8°. (Analecta Cartusiana. 7.) NUK 236035 — Herinek, Ludwig: 
Österreichische Münzprägungen von 1740—1969. Wien, Herinek 1970. (V) + 374 str. 
8°. Ilustr. NUK 233263 — Kaufmann, Jacques: Eine Studie über Die Beziehungen 
der Habsburger zum Königreiche Ungarn in den Jahren 1278 bis 1366. Eisenstadt 
1970. 124 str. 8°. (Burgenländische Forschungen. 59.) NUK 135189 — Krassler, Josef: 
Steirischer Wappenschlüssel. Graz 1968. 351 str. 8°. (Veröffentlichungen des Steier-
märkischen Landesarchives. 6.) Ilustr. NUK 157136 — Lang, Helmut W.: Die Buch­
drucker des 15. bis 17. Jahrhunderts in Österreich. Mit einer Bibliographie zur 
Geschichte des österreichischen Buchdrucks bis 1700. Baden-Baden 1972. 103 str. 8°. 
(Bibliotheca bibliographica Aureliana. 42.) NUK b 158627 — Die Matriken der 
Universität Innsbruck. Bd. IL Matricula theologica. Bd. 2. 1701—1735. Bearb. von 
Johann Kollmann. Innsbruck & München (1972). 4°. NUK II 234160 — Paulhart, 
Herbert: Die Kartause Gaming zur Zeit des Schismas und der Reformkonzihen. 
Salzburg 1972. (V) + V + 138 str. 8°. (Analecta Cartusiana. 5.) NUK 236035 — 
Pevesz, Laszlo: Der osteuropäische Bauer. Seine Rechtslage im 17. und 18. Jahr­
hundert unter besonderer Berücksichtigung Ungarns. Bern, Schweizerisches Ost-
Institut (1964). X + 311 str. str. 8°. SAZU 67332 H — Stekl, Hannes: Österreichs 
Aristokratie im Vormärz. Wien, Verl. für Geschichte und Politik 1973. 250 + (I) 
str. 8°. (Sozial- und Wirtschaftshistorische Studien.) F F C 3627/4 — Wiesflecker, 
Herman: Kaiser Maximilian I. Das Reich, östereich und Europa an der Wende zur 
Neuzeit. Wien, Geschichte und Politik 1971. 8°. Bd. 1. Jugend, burgundisches Erbe 
und Römisches Königtum bis zur Alleinherrschaft 1459—1493. SAZU 69120 H — 
Zechmeister, Gustav: Die Wiener Theater nächst der Burg und nächst dem Kärnt­
nerthor von 1747 bis 1776. Mit 22 Kunstdrucktafeln und 10 Textillustr. Im Anhang: 
Chronolohisches Verzeichnis aller Ur- und Erstaufführungen. Wien 1971. 632 str. + 
pril. 8°. (Theatergeschichte Österreichs. III. 2.) NUK 211117. 
Od 1848 do 1918: 
Die Auflösung des Habsburgerreiches. Zusammenbruch und Neuorientierung 
im Donauraum. Hrsg. von Richard Georg Plaschka und Karlheinz Mack. Wien 1970. 
556 str. 8°. (Schriftenreihe des österreichischen Ost- und Südosteuropa-Instituts. 3.) 
I ™ ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
NUK 231477 — Bridge, Francis Roy: From Sadowa to Sarajevo. The foreign policy 
of Austria-Hungary 1866—1914. London & Boston, Routledge & Kegan Paul (1972). 
YVI + 480 str. 8°. Z zvd. NUK 245402 — Furlani, Silvio und Adam Wandruszka: 
Österreich und Italien. Ein bilaterales Geschichtbuch. Wien & München, Jugend u. 
Volk (1973). 282 str. 8°. INV B 2539 — Die Habsburgermonarchie 1848—1918. Hrsg. 
von Adam Wandruszka und Peter Urbanitsch. Wien, österreichische Akademie der 
Wissenschaften. 1973. 8°. Bd. 1. Die wirtschaftliche Entwicklung. Hrsg. von Alois 
Brusatti. 1973. IZDG 5168 — Hauptmann, Ferdinand: Erzherzog Johann als Ver­
mittler zwischen Kroatien und Ungarn im Jahre 1848. Graz 1972. (II) + 60 str. (= f.) 
8". Zur Kunde Südosteuropas. 2/1. SAZU 69119/2,1. H — Hautmann, Hans & Rudolf 
Kröpf: Die österreichische Arbeiterbewegung von Vormärz bis 1945. Sozialökono­
mische Ursprünge ihrer Ideologie und Politik. (Wien), Europa Verlag (cop. 1974). 
215 str. 8°. (Schriftenreihe des Ludwig-Boltzmann-Instituts für Geschichte der 
Arbeiterbewegung. 4.) IZDG 5208 — Johnston, William M.: The Austrian mind. An 
intellectual and social history 1848—1938. Berkeley [itd.], University of California 
press 1972. XVI + 515 str. + pril. 8°. Ilustr. NUK 240698, INV B 2513 — Malli, 
Rudiger: Die steirischen Abgeordneten im österreichischen Reichsrat 1897—1901. 
Mit besonderer Berücksichtigung des Nationalitätenproblems. Graz 1973. (X) + 228 
str. = f + pril. 8°. Zur Kunde Südosteuropas 2/2. SAZU 469119/2,2 — Matis, Herbert: 
Österreichs Wirtschaft 1848—1913. Konjunkturelle Dynamik und gesellschaftlicher 
Wandel im Zeitalter Franz Joseh I. Berlin, Duncker & Humbolt (1972). 492 str. 8°. 
FF D 4528 — Österreichisches Montanwesen. Produktion, Verteilung, Sozialformen. 
Hrsg. von Michael Mitterauer unter redaktioneller Mitarbeit von Peter Feldbauer. 
Wien, Verlag für Geschichte und Politik 1974. 316 str. 8". Ilustr. SAZU 71170 — 
Der österreichisch-ungarische Ausgleich von 1867. Seine Grundlagen und Aus­
wirkungen. München, Verl. R. Oldenbourg 1968. 200 str. + corr. 8°. (Buchreihe der 
Südostdeutschen historischen Kommission. 20.) F F D 4510. 
Od 1918 dalje: 
Ardelt, G. Rudolf: Zwischen Demokratie und Faschismus. Deutschnationales 
Gedankengut in Österreich 1919—1930. Wien & Salzburg, Geyer 1972. (V) + 212 
+ XVI str. 8°. (Veröffentlichungen des Historischen Instituts der Universität Salz­
burg.) IZDG 5136 — Barker, Elisabeth: Austria 1918—1972. (London & Basingtoke), 
Macmillan (1973). XII + 306 str. + si. 8°. S si. INV B 2359 — Berhmann, Lilly-
Ralou & Peter Proche & Wolfgang Strasser: Bibliographie zur Aussenpolitik der 
Republik Österreich seit 1945. (:Stand 1. Dez. 1971:). Wien & Stuttgart, W. Brau­
müller (1974). (IV) + 505 str. 8°. (Schriftenreihe d. österreichischen Gesellschaft 
f. Aussenpolitik u. internationale Beziehungen. 7.) INV B 1604 — Bluhm, William 
T.: Building an Austrian Nation. The Political Integration of a Western State. New 
Haven & London, Yale University Press 1973. XII + 265 str. 8°. INV B 2532 — 
Kocensky, Josef: Dokumentation zur österreichischen Zeitgeschichte. 1945—1955. 
Wien & München, Jugend und Volk (1970). 531 str. 8°. NUK 237414 — Österreich 
1918—1938. Hrsg. vom Institut für Österreichkunde. Wien, Ferdinand Hirt (1970). 
154 str. 8°. NUK 23746 — Oberleitner, Wolfgang: Politisches Handbuch Österreichs 
1945—1972. Wien, österreichischer Bundesverl. f. Unterricht, Wissenschaft u. Kunst 
(1972). 248 str. 8°. INV B 2392 — Österreich 1927 bis 1938. Protokoll des Symposion 
in Wien 23. bis 28. Oktober 1972. Wien, Verl. f. Geschichte u. Politik 1973. 276 str. 
8°. (Veröffentlichungen. 1.) INV B 2473 — Pelinka, Anton: Stand oder Klasse? Die 
Christliche Arbeiterbewegung Österreichs 1933 bis 1938. Wien [itd.], Europaverlag 
(1972). 334 str. 8°. (Veröffentlichungen d. Ludwig Boltzmann Instituts f. Geschichte 
d. Arbeitsbewegung.) INV B 2395 — Preradovich, Nikolaus von: Die Wilhelmstrasse 
und der Anschluss Österreichs 1918—1933. Bern, und Frankfurt, Lang & Cie AG 
(cop. 1971.) (Europäische Hochschulschriften. 3.) IZDG 5055 — Rossiwall, Theo: 
Die letzten Tage. Die militärische Besetzung Österreichs 1945. Wien, Kremayr & 
Scheriau (1969). 352 str. 8". Ilustr. NUK 237342 — Schausberger, Norbert: Rüstung 
in Österreich 1938—1945. Eine Studie über die Wechselwirkung von Wirtschaft, 
Politik und Kriegsführung. Wien, Hollinek (cop. 1970). 228 str. 8°. (Publikationen 
des österreichischen Instituts für Zeitgeschichte und des Instituts für Zeitgeschichte 
der Universität Wien. 8.) IZDG 4109 — Schnschnigg, Kurt: Dreimal Österreich. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 187 
(4. Aufl.) Wien, Hegner 1938. 335 str. 8°. IZDG 5020 — Slapnicka, Helmut: Öster­
reichs Recht ausserhalb Österreichs. Der Untergang des österreichischen Rechts­
raums. Mit sechs Karten. Wien, Verlag für Geschichte und Politik 1973. 106 str..8'. 
(Schriftenreihe des österreichischen Ost- und Südosteuropa-Instituts. 4.) Ilustr. IZDG 
5204, F F D 4599 — 40 [Vierzig] Jahre Stadtmuseum Graz. 1928—1968. Graz 1968. 
VIII + 158 str. + pril. 8°. (Historisches Jahrbuch der Stadt Graz. 1.) Ilustr. NUK 
211112 — Withalm, Hermann: Aufzeichnungen. (2. Aufl.) (Graz) [itd.], Styria (1974). 
224 str. + sl. 8°. INV B 2406. 
9. Č e š k o s l o v a š k a 
Brügel, Johann Wolfgang: Czechoslovakia before Munich. The German Mi­
nority problem and British appeasement policy. Cambridge, Univ. Press 1973. 
XIII + 334 str. + 1 kt. 8". INV B 2430 — Dolansky, Julius: Màsaryk a rusko pfe-
revolučni. Praha, Češkoslovenska Akademia vëd 1959. 322 + (I) str. 8°. SAZU 
66409 H — Dorovski, Ivan: Češke zemë a Balkan. Kapitoly z dèjin česko-makedon-
skych a makedonsko-ceskych styku. (Brno, Università J. E. Purkynë 1973.) 236 + 
(XI) str. 8°. (Spisy filosofické fakulty. 196.) Ilustr. IZDG 3185 — Historicky misto-
pis Moravy a Slezska v letech 1848—1960. Sv. 3. Ostrava (1972). NUK 210097 — 
Horejsek, Jaroslav: Snahy československe buržoazie o hospodâfskou expanzi do 
Polska v letech 1918—1929. Praha 1966. 106 + (I) str. 8". (Acta Universitatis Pa-
lackianae Olomucensis. Facultas philosophica. 38.) NUK 158650 — Kralik, Oldfich: 
V pfišeri češke protohistorie. Kus metodologie a polemiky. Praha 1969. 200 + 
(III) str. 8°. (Acta Universitatis Palackianae Olomucensis. Facultas philosophica. 56.) 
NUK 158650 — Mezihorâk, František: Dèlnické hnuti a KSČ na jihovychodni 
Morave v letech 1921—1924. V Praze 1968. 109 + (I) str. 8". (Acta Universitatis 
Palackianae Olomucensis. Facultas philosophica. Suppl. 13.) NUK 158650 — 800 
let Mikulova. 1173—1973. Mikulove, Okresni archiv & Regionalni muzeum v pri-
ležilost 800. vyroci Mikulovà 1973. 14 str. 4°. Ilustr. SAZU II 72352 — Padesât 
vitëznych let. Sbornik praci z vëdecké konference filosofické fakulty Univer-
sity J. E. Purkynë k 50. vyroci vzniku Komunističke strany Československa. 
Usporâdal Bedrich Čerešnak. (Brno, Universita J. E. Purkynë 1973.) 191 str. + 
pril. 8°. (Spisy filosofické fakulty. 186.) IZDG 3185 — Peer, Pfemysl: Dëjiny Teplicka 
do roku 1848. Teplice 1969. 84 + (II) str. 8°. SAZU 80093/4 — Pozorny, Reinhard: 
Deutsche Schutzarbeit im Sudetenland. Die Tätigkeit des Deutschen КиНигтег-
bandes 1918—1938. Wien, österreichischer Landsmannschaft 1974. (IV) + 51 str. 8°. 
(Eckartschriften. 49.) INV A 28 — Varsik, Branislav: Za slovenkého stredoveku. 
Vyber historickych studii a člankov z rokov 1946—1968. Bratislava, Slovenska 
akademia 1972. 534 + (III) str. 8°. SAZU 66816 H. 
10. M a d ž a r s k a s s t a r o O g r s k o k o t c e l o t o 
Barta, Istvan: Die Geschichte Ungarns. Budapest, Corvina Verlag (1971). 786 
+ (I) str. 8°. Ilustr. SAZU 69122H — Fenyo, Mario D.: Hitler, Horthy, and Hun­
gary. German — Hungarian Relations, 1941—1944. New Haven & London, Yale 
University Press 1972. XII + 279 str. 8°. (Yale University and East European Stu­
dies. 11.) IZDG 5182 — Horthy, Miklós: Confidental Papers of Admiral Horthy. 
(Prep, and introd. by Miklós Szinai and Läszlo Szücs.) (Budapest), Corvina (cop. 
1965). XXII + 439 str. + pril. 8°. IZDG 5103, NUK 210864 — Istorija Vengrii. 
Moskva, Nauka 1971. 8°. T. 1. 1971, T. 2. 1972. 3. 1972. SAZU 63860 H — A Mün-
«heni egyezmény létrejotte es Magyarorszâg kulpolitikâja 1936—1938. Ur. Adam 
Magda. Budapest, Akadémiai kiadó 1965. 1030 str. 8°. (Diplomâciai iratok Ma­
gyarorszâg kulpolitikâjâhoz. 2.) IZDG 5173 — Zapletal, Vladislav: Pocätky slo-
venského socialne demokratickeho dëlnického hnuti v Budapešti 1893—1900. Praha 
1969. (II) + 105 + (XVI + I ov.) str. 8°. (Acta Universitatis Palackianae Olomu­
censis. Facultas philosophica. 57.) NUK 158650. 
188 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
i l . R o m u n i j a • 
„. Acone, Antonio: Nicolae Ceausescu. (Roma), Edizioni Simba (1974). 110 str. 
8. Ilustr. IZDG 5205 - Bantea, E. & N. Constantin & G. Zaharia: La Romania nella 
guerra antihitleriana. (August 1944 — Mai 1945.) 23 agosto 1944 — 12 maggio 1945. 
A cura di Gheorghe Zaharia. (Roma), Editori Riuniti; (Bucarest, Editura Militare 
cop. 1974.) 262 str. + pril. 8°. IZDG 5206 — Biedrzycki, Emil: Historia Polaków na 
Bukowinie. (Warszawa & Kraków 1973.) 260 str. + pril. 8°. (Zeszyty naukowe 
Umwersytetu Jagiellonskiego. 300.) Vzpor. nasi, v lat. NUK 136662 — Buck, August 
& Wilhelm Giese & Martin Block: Die Kulturen der südlichen Romania. Konstanz, 
Athenaion 1964. loč. pag. 4°. (Handbuch der Kulturgeschichte.) FF E 658 — 
Ceausescu, Nicolae: Sviluppo economico e democrazia socialista in Romania. Pref 
di Ugo Pecchioli. (Roma), Editori Riuniti (cop. 1973). Vili + 110 str. 8°. IZDG 5014 
— Curticâpeanu, V.: Le mouvement culturel pour le parachèvement de l'état 
national Roumain. Bucarest 1973. 264 str. + pril. 8°. Bibliotheca Historica Ro-
mamae. Monographies. 12. SAZU 44089 H — Documente din istoria miscärii munci-
toresti din Romania. (1879—1892). (Bucuresti, Editura politica 1973. 949 str. 8° 
IZDG 4339 — Georgescu-Buzäu, G.: The 1848 [eighteen hundred and forty-eight] 
revolution in the Rumanian lands. Bucharest, Meridiane Publishing House 1965 
116 str. + pril. 8°. NUK 246539 — Iacos, Ion: Partidul muncitorilor din Romania 
™ V l a t a s o c l a l - P o l i t i c a a tarii (:1893—1910:). Bucuresti, Editura politica 1973. 72 + 
!•> ? t rv, 8 - ( F l l e d e i s t o r ie-) IZDG 5013 — Intrebari si raspunsuri pe teme din 
istoria Partidului Comunist Roman si a miscarii muncitoresti din Romania. Bucu-
resti Editura politica 1974. 308 str. 8°. IZDG 5039 — Ionesco, Grigore: Histoire de 
1 architecture en Roumanie de la préhistoire à nos jours. (Trad, par Radu Cre-
teanu.) Bucarest 1972. 589 str. + 1 zvd. 8°. (Bibliotheca historica Romaniae. Mo-
nographies. 11.) NUK 194655 — Ionita, Elisabeta: Ecaterina Arbore. Bucuresti, 
Editura politica 1973. 79 + (II) str. 8°. (Evocari). Ilustr. IZDG 4353 — Marea cin-
Uagratie e secolului XX al doilea razboi mondial. Lucrare distinsa cu premiul 
»Stefan Gheorghiu« pe anul 1971 al Academiei Republicii Socialiste Romania. 
Editia a Il-a revazuta si adaugita. Bucuresti, Editura politica 1974. 703 str. + pril. 
Ilustr. IZDG 5248 — Miclea, Ion: Romania antiqua. Vorwort von Constantin Daico-
viciu. Gedichte von Ion Brad, deutsch von Lotte Berg. Einl. von Hadrian Daico-
viciu. (Bukarest), Meridiane 1969. X + 141 + 14 str. 4°. Ilustr. NUK II 250390 — 
Cusmr Mihailovici, Clara & Fl. Dragne & Gh. Une: Mi scarea muncitoreasca din 
Romania 1916—1921. Crearea Partidului Comunist Roman. Bucuresti, Editura po-
litica 197 f. 524 + (Ш) str. 8°. Ilustr. NUK 237743 - Moroianu, George: Les luttes 
des Roumains transylvains pour la liberté, et l'opinion européenne. Episodes et 
souvenirs. Avec préf. par M. Wickham-Steed. Paris 1933. (Nachdr.) (München, 
Rumänische Studien 1969.) 284 str. 8°. NUK 219386 — Nadejde, Costin: Iosif Na-
dejde — Armasu. De Costin Nadejde, Maria Nadejde. Bucuresti, Editura politica 
1974. 94 str. 8°. (Colectia Evocari.) Ilustr. IZDG 4353 — Le Origini del Partito co-
munista romeno. (:Maggio 1921:). A cura di Ion Popescu-Puturi e Augustin Deak. 
(Roma), Editori (1973). 487 str. + pril. 8°. IZDG 5015 — Peyfuss, Max Demeter: 
Die Aromumsche Frage. Ihre Entwicklung von den Ursprüngen bis zum Frieden 
von Bukarest (:1913:) und die Haltung Österreich-Ungarns. Wien & Köln & Graz 
1974. 166 str. 8°. SAZU 25508/8 — Sassu, C : Roumains et Hongrois. Premisses hi-
storiques. Bucuresti (1940). (Nachdr.) (München, Romanische Studien 1969) 178 + 
(lil) str + zvd. 8°. NUK 219490 — Solidaritatea miscarij muncitoresti si demo-
c r a t i c din Romania cu miscarea muncitoreasca si democratica din Bulgaria An-
talogm de texte. (Odg. ur.: Ion Babici.) Bucuresti, Editura politica 1974. 248 str. 
+ pril. 8 . IZDG 5243 — Zaharia, Georghe: Pages de la résistance antifasciste en 
Roumanie. Bucarest, Editions Meridiane 1974. 168 str. 8°. IZDG 5123. 
e , . 12. I t a l i j a 
öplosno: 
De Luca, -Francesco: Gli Archivi delle Antiche Parrochie di Lecce. Galatina 
1974. 96 + U) str. 8". Università degli studi di Lecce. Quaderni della biblioteca 
centrale. 4. SAZU 80128/4 — Dizionario biografico degli Italiani. Voi 12 Bonfan-
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 189 
dmi-Borrello. Vol. 13. Borremans-Brancazolo. Roma (1970—1971). NUK C 169085 -
Dizionario storico politico italiano diretto da Ernesto Sestan. (Firenze), Sansoni 
(1971). (VI) + 1458 str. 8°. INV B 2401 — Ferrandi, Mario: L'Alto Adige nella sto­
ria. (2. ed.) (Calliano), Manfrini (1972). 373 + (III) str. + 31 str. fotogr. + corr. 
8°. INV B 2429 — Galli, Giorgio: Il difficile governo. Un'analisti del sistema par­
titico italiano. Bologna, il Mulino (cop. 1972) 272 str. 8°. (La specola contempora­
nea.) IZDG 5190 — Machiavelli, Nicolo: Istorija Florencii. Istorie fiorentine. Per. 
N._ J. Rykoroj. Leningrad, Nauka 1973. 440 str. + pril. 8°. [cir.] SAZU 68046 H — 
Missori, Mario: Governi, alte cariche dello stato e prefetti del regno d'Italia. Roma, 
Ministero dell'Interno 1973. XIII + 579 str. 8°. (Pubblicazioni degli archivi di 
stato. Fonti e sussidi. 3.) IZDG 3955 — Problemy ital' janskoj istorii. (Red. kolle-
gija: S. D. Skazkin.) Moskva, »Nauka« 1972. 360 str. 8°. [cir.] NUK 245686 — 
Sema, Paolo: Luigi Frausin, Natale Kolarič. Figli di Muggia operaia dirigenti del 
P. C. I., eroi della resistenza. (Trieste, Federazione autonoma triestina del P. C. I. 
1972). 79 str. 8°. Ilustr. IZDG 5041 — Storia d'Italia. Voi. 5.: I documenti. (Torino), 
Einaudi (1973). 2172 str. 8°. 2 d. Ilustr. INV B 2182. 
Srednji in novi vek do vključno 18. stoletja: 
Chlfdowski, Kazimierz: Rom. Die Menschen der Renaissance. (Übertr. von 
Rosa Schapire. 8.—10. Tsd.) München, Georg Müller 1922. 524 + (I) str. + pril. 8°. 
NUK 232119 — De Maio, Romeo: Alfonso Carafa, cardinale di Napoli (:1540—1565:). 
Città del Vaticano 1961. 379 + 1 pril. 8°. (Studi e testi. 210.) NUK II 43375 -
Esposito, Enzo: Annali di Antonio De Rossi stampatore in Roma (: 1695—1755:). 
Firenze 1972. XXXI + 646 str. 8°. (Biblioteca di bibliografia italiana. 67.) NUK b 
II 69511 — Knieriem, Michael: Friedrich Engels: Cola di Rienzi. Ein unbekannter 
dramatischer Entwurf. Hrsg. . vom Friedrich-Engels-Haus, Wuppertal und Karl-
Marx-Haus, Trier. (Wuppertal, Hammer Verlag cop. 1974). 77 str. + pril. 8°. 
(Schriften aus dem Karl-Marx-Haus. 13.) Ilustr. IZDG 5192 — Lanzoni, Francesco: 
Storia ecclesiastica e agiografia faentina dal XI al XV secolo. A cura di Giovanni 
Lucchesi. Città del Vaticano 1969. XI + 479 + (I) str. 8°. (Studi e testi. 252.) NUK 
li 43375 — Manzi, Pietro: La tipografia napoletana nel '500. Annali di Mattia 
Cancer ed eredi (:1529—1595:). Firenze 1972. 256 str. + pril. 8°. (Biblioteca di bi-
bliograf ia italiana. 65.) NUK b II 69511 — Menis, Gian Carlo: Il patriarcato di 
Aquileia all'incontro di tre culture. Udine, Lions Club 1974. 62 + (I) str. 8°. 
SAZU 71786 — Mercati, Angelo: I costituti di Niccolò Franco (:1568—1570:) di-
nanzi l'Inquisizione di Roma, esistenti nell'Archivio Segreto Vaticano. Città del 
Vaticano 1955. (II) + 242 + (I) str. 8°. (Studi e testi. 178.) NUK II 43375 — Mer-
cati, Giovanni: Note per la storia di alcune biblioteche romane nei secoli XVI—XIX. 
Città del Vaticano 1952. (VI) + 190 str. + pril. 8°. (Studi e testi. 164.) NUK II 
43375 — Mercati, Giovanni: Per la storia dei manoscritti greci di Genova, di 
varie Badie basiliane d'Italia e di Patmo. Città del Vaticano 1935. (Ed. anastatica.) 
(Graz 1961.) XII + 360 str. + pril. 8°. (Studi e testi. 68.) NUK II 43375 — Patetta, 
Federico: Venturino de Prioribus Umanista ligure del secolo XV. Città del Vati-
cano 1950. IX + 431 str. 8°. (Studi e testi. 149.) NUK II 43375 — Riedmann, Josef: 
Die Beurkundung der Verträge Friedrich Barbarossas mit italienischen Städten. 
Wien 1973. 184 str. 8°. Sitzungberichte der Österr. Akad. d. Wiss. Philosoph.- histor. 
Kl. 291/3 SAZU 5898/291,3 — Rota, Ettore: Il problema italiano dal 1700 al 1815. 
(L'idea unitaria.:) 2. ed. Milano (1941). 305 + (I) str. 8°. (Documenti di storia e di 
pensiero politico. 1.) NUK 55688 — Sapori, Armando: Libro giallo della com-
pagnia dei Covoni. Milano, Instituto editoriale Cisalpino 1970. CCXXIII + 381 + 
(II) str. 4°. FF F 256 — Scheck, Dietlind: Die Araber im Reich Rogers IL . . . (Ber-
lin, t. Dissertationsdruckstelle 1969.) (II) + 196 + . (II) str. 8°.. Diss., Freie Univ. 
Berlin. NUK 238889 — Schiaparelli, Luigi: Influenze straniere nella scrittura ita-
liana dei secoli Vili e IX. Note paleografiche. Roma 1927. (Ed. anastatica.) (Graz 
1959.) (IV) + 72 str. + pril. 8°. (Studi e testi. 47.) NUK II 43375 — Schmidinger, 
Heinrich: Patriarch und Landesherr. Die weltliche Herrschaft der Patriarchen 
von Aquileja bis zum Ende der Staufer. Graz-Köln, Verl. Hermann Böhlaus Nachf. 
1954. XVI + 178 str. 8°. (Publikationen des österreichischen Kulturinstituts in 
Rom. I./1.) FF D 4511 — Statuti comunali di Villanova d'Asti. Introd. — testo — 
190 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
franchigie — documenti — indici e glossario. A cura di Pietro Savio. Città del 
Vaticano 1934. XCI + 446 str. + pril. 8°. (Studi e testi. 61.) NUK II 43375 — 
Statuti di Bologna dell'anno 1288. A cura di Gina Fasoli e Pietro Sella. Città del 
Vaticano 1937—1939. (Studi e testi. 73, 85.) 2 voi. NUK II 43375 — Taxae pro com-
munibus servitiis ex Libris obligationum ab anno 1295 usque ad annum 1455 con-
fectis, excerpsit Hermannus Hoberg. Città del Vaticano 1949. XIX + 400 str. 8°. 
(Studi e testi. 144.) NUK UU 43375. 
19. in 20. stoletje do 1918: 
Chisalberti, Carlo: Stato e costituzione nel Risorgimento. Milano, A. Giuffre 
1972. Vili + 317 + (II) str. 8°. (Ricerche sull'Italia moderna. Collezione di studi 
storici. 9.) INV B 910 — Galante Garrone, Alessandro: Filippo Buonarroti e i 
rivoluzionari dell'ottocento (:1828—1837:). Nuova ed. ampi. (Torino, Eiunaudi cop. 
1972). 544 str. 8°. (Piccola Biblioteca Einaudi. 183.) IZDG 3173 — L'esercito e i 
suoi corpi. Sintesi storica. Roma, Stato Maggiore dell'Esercito — Ufficio storico 
1971. 4°. Voi. 1. 1971. IZDG II 488 — Luzzatto, Gino: L'economia italiana dal 1861 
al 1894. 2. ed. (Torino, Giulio Einaudi 1968.) IX + 224 str. 8°. (Biblioteca di cultura 
storica. 100). FF C 3662 — Pâsztor, La Jos & Pietro Pirri : L'archivio dei governi 
provvisori di Bologna e delle Provincie Unite del 1831. Città del Vaticano 1956. 
LXXX + 635 str. 8°. (Studi e testi. 189) NUK II 43375 — Pettorelli-Lalatta, Cesare: 
L'occasione perduta. Carzano 1917. (2 ed.) (Con 21 fotogr. fuori testo e 1 cartina.) 
(Milano), U. Mursia & C. (1967). 306 str. 8°. (Testimonianze fra cronaca e storia. 
24.) INV B 1535 — Rosselli, Nello: Mazzini e Bakunin. Dodici anni di movimento 
operaio in Italia (:1860—1872:) Prefazione di Leo Valiani. (3. ed.) Torino, Einaudi 
cop. 1967.) 368 str. 8°. (Piccola Biblioteca Einaudi. 89.) IZDG 3173 — Valsecchi, 
Franco: L'unificazione italiana e la politica europea dalla guerra di Crimea alla 
guerra di Lombardia 1854—1859. Milano (1939) .л 422 + (I) str. 8°. (Documenti di 
storia e di pensiero politico. 7.) NUK 55688 — Vecchietti, Tullio: Il pensiero po­
litico di Vincenzo Gioberti. Milano (1941). 421 + (I) str. 8°. (Documenti di storia 
e di pensiero politico. 13.) NUK 55688. 
Od 1919 do 1939: 
Fascismo e società italiana. (Relazioni dell'8 ed. (:1972:) del Seminario di 
Storia contemporanea . . . ad iniziativa dell'Istituto di Storia dell'Università di 
Torino, del Centro Studi Pietro Gobetti e del Circolo della Resistenza.) A cura 
di Guido Quazza. (Torino, Einaudi 1973.) (Vili) + 253 + (I) str. 8°. (Piccola bi-
blioteca Einaudi. 200.) INV B 235, IZDG 3173 — Hamilton, Alastair: L'illusione 
fascista. Gli intellettuali e il fascismo 1919—1945. (Tit. orig.: The Appeal of 
Fascism. Trad, di Renzo Butazzi.) (Con 24 illustr. fuori testo.) (Milano), U. Mursia 
& C. (1972). (IV) + 321 + (II) str. 8°. (Biblioteca di storia contemporanea. 5.) INV 
B 2232 — La Francesca, Salvatore: La politica economica del fascismo. (2. ed. 
ampliata.) (Roma & Bari), Laterza (1973). XIII + HO + (IV) str. 8°. (Libri del 
tempo. 126.) INV B 707 — Romolotti, Giuseppe: 1919 la pace sbagliata. (Con 57 
fotogr. fuori testo e 1 cartina.) (Milano), U. Mursia & C. 1969. 418 str. 8°. (Testi-
monianze fra cronaca e storia. 38.) INV B 1535 — Šaranov, Mihail Senovič: Kom-
munisty i katoliki v Italii. Iz istorii dialoga (1921—1956). Moskva, Nauka 1973. 
358 + (II) str. + corr. 8°. [cir.] SAZU 69811. 
Od 1940 dalje: 
Amendola, Giorgio: Lettere a Milano. Ricordi e documenti 1939—1945. (Roma), 
Editori Riuniti (1973). XV + 763 + (I) str. 8°. (Biblioteca del movimento operaio 
italiano. Studi memorie e documenti. 27.) INV B 2421 — Bianchi, Gianfranco: 
Perché e come cadde il fascismo. 25 luglio crollo di un regime. (2. ed. riv. e am­
pliata.) (Milano), U. Mursia & C. (1972). XIII + 926 str. + si. 8°. (Biblioteca di 
storia contemporanea. 1.) INV B 2232 — Bollettini di guerra del Comando Supre­
mo. 1940—1943. Ristampa. Roma, Ministero della difesa — Stato maggiore dell'eser­
cito — Ufficio storico 1.973. Vili + 654 str. 8°. IZDG 5105 — Il corpo italiano di 
liberazione. (:Aprile-settembre 1944:). Narrazione — documenti. 2. ed. (Comp, di 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 191 
Salvatore Ernesto Crapanzano.) Roma, Ministero della difesa — Esercito, Stato 
maggiore dell'esercito — Ufficio storico 1971. 340 + (II) str. + 2 pril. 8°. Ilustr. 
IZDG 5107 — Dalla guerra fascista al campo di sterminio della Risiera. (Friuli-
Venezia Giulia 1940—1945). (Udine), A. N. P. I. (1973). 60 str. 8°. (Quaderni della 
resistenza. 2.) Ilustr. IZDG 4919 — Davis, Melton S.: Who Defends Rome? The 
Forty-five Days, July 25 — September 8, 1943. New York, The Dial Press 1972. 
XIII + 560 str. + pril. 8°. IZDG 5183 — D'Angelo Bigelli, Maria Grazia: Pietro 
Nenni dalle berricate a Palazzo Madama. (Con 27 fotogr. fuori testo.) (Milano), 
U. Mursia & C. (1971). 386 + (III) str. 8°. (Paesi e uomini oggi. 4. = Testimonianze 
fra cronaca e storia. 52.) INV B 2480 — De Feo. Italo: Tre anni con Togliatti. (Mi­
lano), U. Mursia & C. (1971). 300 + (I) str. + si. 8V (Voci uomini e tempi. 4.) 
INV B. 2398 — Filatov, Georgi j Semenovič: Krah ital'janskogo fašizma. Moskva. 
Nauka 1973. 490 + (II) str. + pril. 8°. [cir.] SAZU 67348H — Fogar, Galliano: 
Dalla cospirazione antifascista alla Brigata Proletariate. (Udine, A cura del co­
mune di Ronchi dei legionari, t. Arti Grafiche »G. Fulvio« 1973.) 122 str. + pril. 
8°. Ilustr. IZDG 5115 — Fogar, Galliano: Dall'irredentismo alla Resistenza nelle 
Provincie adriatiche: Gabriele Foschiatti. (Udine), Del Bianco (1966). 295 + (I) 
str. 8°. (Lotta politica e Resistenza nel Friuli Venezia Giulia. Saggi e documenti. 
8.) INV A 8 — Fornaca, Remo: I problemi della scuola italiana dal 1943 alla 
Costituente. (Roma), A. Armando (1972). 235 + (I) str. 8°. (Educazione e politica. 
25.) INV B 2433 — La frontiera italiana. Introd. e testi. A cura di Luigi Buratti. 
(Bologna), A. Forni 1971. 450 str. 8°. S kt. (Pubblicazioni dell'Istituto di Sociologia 
Internazionale di Gorizia. Ser. Materiali. 2.) INV B 2261 — I Giornali dell'Ossola 
libera. A cura di Giulio Maggia. (Novara), Instituto storico della resistenza in pro­
vincia di Novara e in Valsesia. Comitato per il trentesimo anniversario della 
repubblica dell'Osola (1974). 4°. IZDG II 492 — Il Governo dell'Osola. A cura di 
Mario Giarda e Giulio Maggia. (Novara), Istituto Storico della Resistenza in pro­
vincia di Novara e in Valsesia, Comitato per il trentesimo anniversario della 
republica dell'Ossola 1974. 151 str. 8°. IZDG 5234 — Italia 1945-48. Le origini della 
Republica. Torino, Giappichelli Editore 1974. Vili + 391 str. 8". IZDG 5241 — 
Komolova, Nelli Pavlovna: Dviženie soprotivlenija i političeskaja bor'ba v Italii 
1943—1947 gg. Moskva, Nauka 1972. 444 str. 8°. Ilustr. SAZU 66370 H — Lussu, 
Emilio: Sul Partito d'Azione e gli altri. Note critiche, [1943—1947.] (Milano), Ù. 
Mursia & C. (1968). 264 str. 8°. (Saggi. 2. =• Testimonianze fra cronaca e storia. 
29.) INV B 2399 — Mario Pasi. Un eroe della Resistenza. Roma, (Risorgimento 
Socialista 1952.) 28 str. 8° Ilustr. IZDG 5232 — Mennel, Rainer: Italien 1943—1945: 
Ein Beitrag zur politischen Geographie eines Wehr- und Kampfraumes. . . . (Ber-
lin, t. Dissertationsdruckstelle 1971.) (X) + 258 + (II) str. 8°. Diss., Freie Univ. 
Berlin. NUK 245478 — Parri, Ferruccio: Due mesi con i nazisti. Dal tavolaccio 
alla branda. (Roma), Carecas (1973). 141 str. 8°. Ilustr. IZDG 4923 — Serova, Ol'ga 
Vasil'evna: Italija i antigitlerovskaja koalicija 1943—1945. Moskva, Nauka 1973. 
272 str. 8°. [cir.] SAZU 69820 — Valussi, Giorgio: Il confine nordorientale d'Italia. 
Trieste, LINT 1972. 331 + (IV) str. 8°. (Serie »Materiali«. 3.) Ilustr. IZDG 5031. 
13. B o l g a r i j a 
Dimitrov, Georgi biografija. Avtori: (Veselin Hadžinikolov) [idr.] Sofija, 
Partizdat 1972. 644 str. + pril. 8°. SAZU 66828 H — Dimitrov, Georgi: Otečestveni-
jat front. Sofija, Otečestvenijat front 1971. 437 + (I) str. 8°. SAZU 66820 H — 
Dimitrov, Georgi: Viden deec na meždunarodnoto komunističesko dviženie. So­
fija, Partizdat, Moskva, Partizdat 1972. 387 + (II) str. 8°. SAZU 66827 H — Di­
mitrov, Georgi i bülgarskata narodnodemokratična duržava. Sofija, Narodna mla­
dež 1972. 95 + (V) str. + pril. 8°. SAZU 66826 H — Dimitrov, Georgi 1882—1972. 
Jubileen sbornik. Sofija, Bülgarska akademija na naukite 1972. 335 + (I) str. 4°. 
SAZU 66817 H — Dimitrov, Georgi: Za edinnija front. (Bülgarskata komunističeska 
partija) Sofija 1970. 390 + (II) str. 8°. SAZU 66831 H — Documents and Materials 
on the History of the Bulgarian People. Sofia, Bulgarian Academy of Sciences 
1969. 526 + (I) str. 8°. SAZU 67335 H — Hadžinikolov, Veselin: Georgi Dimitrov 
i süvetskata obščestvenost 1934—1945. Sofija, Bulgarska akademija na naukite 1972. 
192 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
SAZU 66818 H — L'histoire bulgare dans les ouvrages des savants européens. 
Sofia 1969. 439 + (I) str. Izsledovanija za istorijata na bulgarskita narod. 1. SAZU 
67334/1 H — Istorija na Sürbsko-bülgarskata vojna 1885. Sofija, Dürzavno voenno 
izdatelstvo 1971. 490 + (II) str. + pril. 8°. SAZU 66580 H — Nedev, Ned ju: Lajpcig-
skijat proces i bulgarskoto antifašistko dviženie. Sofija, Nauki i izkustvo 1972. 243 
+ (II) str. + pril. 8". SAZU 66819 H — Problemi na bülgarskata istoriografija. 
Sofija, Nauka i izkustvo 1973. 701 + (I) str. 8". SAZU 72471 — Sto godini ВШ-
garska akademija na naukite. 1869—1969. Vol. 3. Profesori i starši naučni sütrud-
nici prirodo-matematičeski i priložni nauki. Sofija 1972. [cir.] NUK 230123. 
14. G r č i j a 
Barnalidos, Soterios L.: O archiepiskopos Achridos Zösimas (1686—1746) kai e 
ekklesiastike kai politike drasis autu. Thesalonike 1974. 190 + (I) str. 8°. Etairea 
makedonikon spudon. 147. SAZU 80005/147 — Christinidis, Andreas: Demokratie 
und Monarchie in Griechenland 1909—1922. . . . (Giesen, t. Foto-Druck Chemoprint 
1970.) (I). + VIII + 211 str. 8°. Diss., Freie Univ. Berlin. NUK 239770 — Iowa, Ivan 
Filimonovič: Bessarabija i grečeskoe nacional'no-osvoboditel'noe dviženie. Kišinev, 
Stinca 1974. 256 + (IV) str. 8° [cir.] SAZU 72386 — Kir'jakidis, Georgios Dimitros: 
Graždanskaja vojna v Grecci 1946—1949. Moskva, Nauka 1972. 373 + (I) str. + pril. 
8°. Ilustr. SAZU 66577. 
15. A l b a n i j a 
Parrino, Ignatius: Acta Albaniae Vaticana. Res Albaniae saeculorum XIV et 
XV atque cruciatam spectantia. Città del Vaticano. 1971. 8°.R(Studi e testi. 266.) t. 
NUK II 43375. 
16. B i z a n t i n s k o c e s a r s t v o 
Bréhier, Louis: Le Monde byzantin. T. I l l : La civilisation byzantine. (Paris), 
Michel (1970). 624 + (XI) str. 8°. (L'Évolution de l'humanité au format de poche. 21.) 
NUK F 9 EVO/21 — Constanthms VII — [bizantinski cesar] : De thematibus. Introd. 
— testo critico — commento a cura di A. Pertusi. Città del Vaticano 1952. XV + 
210 str. + 3 pril. 8°. (Studi e testi. 160.) NUK II 43375 — Každan, Aleksandr Petro-
vič: Social'nyj sostav gospodstvujuščego klasa Vizantii XI—XII vv. Moskva, Nauka 
1974. 291 + (I) str. 8°. [cir.] SAZU 72407 — Medvedev, Igor Pavlovič: Mistra. Očerki 
istorii i kul 'tury pozdnevizantijskoga naroda. Leningrad, Nauka 1973. 161 + (III) 
str. + pril. 8° [cir.] SAZU 67570 H — Toynbee, Arnold: Constantine Porphyro-
genitus and his world. London [itd.], Oxford University press 1973. XIX + 768 str. 
8°. FF D 4543 — Wessel, Klaus: Die Kultur von Byzanz. Mit 263 Abb. Frankfurt 
am Main, Athenaion 1970. 526 str. 4°. Ilustr. (Handbuch der Kulturgeschichte.) 
FF E 658. 
17. S t a r i v z h o d 
Barquet, Paul: Le livre des morts des anciens Egyptiens. Paris, Les éditions 
du Cerf (1967). 307 + (II) str. 8°. (Littératures anciennes du Proche-Orient. 1.) FF 
C 3651/1 — Börker-Klähn, Jutta: Untersuchungen zur altelamischen Archäologie. 
. . . Berlin, (t. Dissertationsdruckstelle) 1970. 233 + (XCII) str. 8°. Diss., Freie Univ. 
Berlin. NUK 239776 — Finet, André: Le code de Hammurapi. Paris, Les éditions 
du Cerf (1973). 200 str. 8°. (Littératures anciennes du Proche-Orient. 6.) FF C 3651/6 
— Goyon, Jean-Claude: Rituels funéraires de l'ancienne Egypte. Paris, Les éditions 
du Cerf 1972. 357 str. + pril. 8°. (Littératures anciennes du Proche-Orient. 4.) FF 
C 3651/4 — Mayrhofer, Manfred: Die Indo-Arier im alten Vorderasien. Mit einem 
analytischen Bibliographie. Wiesbaden, O. Harrassowitz 1966. 160 str. + pril. 8". 
Ilustr. SAZU 669490 — Moret, Alexandre: The Nile and Egyptian civilization. 
(Reissued. Transi, by M. R. Dobie.) London, Routledge & Kegan Paul (1972). XXIX 
+ 497 str. + pril.. 8°. (The history of civilization.) Ilustr. NUK 241961 — Oberhuber, 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 193 
Karl: Die Kultur dès'Alten Orients. Von Karl Oberhuber. Mit 195 Abb. Frankfurt 
am Main, Athenaion 1972. 369 str. 4°. Ilustr. (Handbuch der Kulturgeschichte.) FF 
E 658 — Reallexikoii der Assyriologie (und Vorderasiatischen Archäologie). Unter 
Mitwirkung zahlreicher Fachgelehrten hrsg. von Erich Ebeling [idr.]. 1-3. Berlin 
[idr.], Walter de Gruyter & Co. 1928—1971. 8°. NUK C 233265. 
18. T u r č i j a 
Pitcher, Donald Edgar: An historical geography of the Ottoman empire from 
earliest times.to the end of the sixteenth century. With detailed maps to illustrate 
the expansion of the Sultanate. Leiden, Brill 1972: X + 171 str. + 36 zvd. 4°. 
F F E 668. 
19. S o v j e t s k a z v e z a 
Splošno: 
Almedingen, Marta Edith von: Die Romanows. Geschichte einer Dynastie 1613 
bis 1917. 16 Seiten Kunstdruckbild. (Aus dem Englischen übertr. von Flora Zandl.) 
Wien [itd.], Fritz Molden (1968). 432 str. + pril. 8°. NUK 237338 — Ar temi j , Vladi-
mirovič Arcihovskij: Materyali k biobibliografii ucenyh SSSR. Moskva, Nauka 1973. 
400 str. + pril. + corr. 8°. [cir.] SAZU 69791 — Drevnosti Baškirii. (Otvetstv. red.: 
A. P. Smirnov.) Moskva, »Nauka« 1970. 195 str. + 2 zvd. 8°. [cir.] Ilustr. NUK 220427 
— Istorija, arheologija, etnografija Moldavii. Ukazatel' Sovetskoj literatury 1918— 
1968 gg. Kišinev, Kartja moldovenjaske 1973. 562 + (II) str. SAZU 71385 — Istorija 
Sibiri. Tekuščij ukazatel literatury. Novosibirsk, Akademija nauk SSSR 1972. 269 + 
(III) str. 8°. [cir.] SAZU 66801 H — Klibanov, Aleksander Wie: Religioznoe sektan-
stvo v prošlom i nastojaščem. Moskva, Nauka 1973. 255 + (I) str. 8°, SAZU 67145 H 
— Kratkaja istorija SSSR v dvuh častjah. 2. izd., pererabotannoe. Leningrad. Nauka 
1972. 8°. 1. S drevnješih vremen do Velikoj Oktjabr'skoj socialističeskoj revoljucii. 
2. Ot Velikoj Oktjabr'skoj socialističeskoj revoljucii do naših dnej. SAZU 66812 H 
— Lawrence, John: A history of Russia. New York, Farrar, Straus and Cudahy 
1957. XII + 372 str. 8°. SAZU 69865 — Sladkovskij, Mihail Iosifovič: Istorija torgovo-
ekonomičeskih otnošenij narodov Rosii s Kitaem (do 1917 g.) Moskva, Nauka 1974. 
438 + (II) str. 8°. [cir.] SAZU 71393 — Slavjane i Rossija. K 70-letiju so dnja 
roždenija S. A. Nikitina. (Red. kollegija: Ju. V. Bromlej [itd.].) Moskva, »Nauka«. 
1972. 308 str. 8°. [cir.] NUK 245671 — Social'noe i nacional'noe. Opyt enosociologi-
českih issledovanij po materialam Tatarskoj ASSR. Moskva, Nauka 1973. 330 + (II) 
str. 8°. [cir.] SAZU 69480 — Ukraine. A concise encyclopaedia. Prepared by Shev-
chenko Scientific. Society. Ed. by Volodymyr Kubijovyc. Foreword by Ernest J. 
Simmons. Toronto, University of Toronto Press (1963—1971), 8°. 2 vol. Ilustr. NUK 
C 233523 — Who was who in the USSR. . . . Compiled by the Institute for the study 
of the USSR, Munich, Germany. Ed. by Heinrich E. Schulz, Paul K. Urban, Andrew 
I. Lebed. Metuchen, N: J., Scarecrow press 1972. IX + 677 str. 4°. NUK I II 251673. 
• Arheologija: 
Paleolit i neolit SSSR. Pod redakciej A. P. Okladnikova [idr.] T. 7. Moskva & 
Leningrad 1972. [cir.] (Materialy i issledovanija po arheologu SSSR. 185.) NUK 
83252 — Vasil'evskij, Ruslan Sergeevič: Drevnie kultury Tihookeanskogo Severa. 
Novosibirsk, Nauka 1973. 267 + (I) str. 8°. [cir.] SAZU 69540. 
Srednji vek do vključno 18. stoletja: 
Florja, Boris Nikolaevič: Russko-pol'skie otnošenija i baltiskij vopros v konec 
XVI- načala XVII v. Moskva, Nauka 1973. 220 + (IV) str. 8°. SAZU 67206 H —. 
Jakobson, Anatolij Leopol'dovič: Krym v srednie veka. Moskva, Nauka 1973. 172 + 
(II) str. 8°. [cir.] SAZU 70243 — Kahk, J. & Ligi H. & Tarvel e.: Beiträge zum 
marxistischen Agrargeschichte Estlands der Feudalzeit. Neue Ergebnisse, . neue 
Probleme, neue Methoden. Tallinn, Eesti Raamat 1974. 149 + (II) str. 8°. SAZU 72542 
— Kijas, Artur: Gospodarstwo w wlasne feudale na Wielkorusi od XIV do polowy, 
XVI wieku. Poznan 1973. 176 + (II) str. + pril. 8°. Prace wydzialu filözoficzno-
13 Zgodovinski časopis 
194 
l y * ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
historicznega. Seria historia. 60. SAZU 42265/60 — Krest'janskaja vojna 1773—1775 
gg. v Rossii. Moskva, Nauka 1973. 440 str. + corr. 8°. [cir.] Ilustr. SAZU 69784 — 
Krest'janskie vojny v Rosii XVII—XVIII vekov: problemy poiski, rešeniia. Moskva, 
Nauka 1974. 446 + (II) str. 8°. [cir.] SAZU 71546 — Limonov, Juri j Aleksandrovič & 
Vladimir Vasilevič Mavrodin & Viktor Mojseevič Panejah: Pugačev i pugačevcv. 
Leningrad, Nauka 1974. 185 + (III) str. 8°. SAZU 72405 — Orazov, Tagan: Razvitie 
eticeskoj mysh turkmenskogo naroda v XVIII v. (:Azadi, Andabid, Šabende, Ma-
grup 1 :) Ašhabad, Ylym 1974. 168 str. 8°. [cir.] Vpr. naslov v turkmenščini. SAZU 
72147 — Pokrovskij, Nikolaj Nikolaevič: Aktovae istočniki po istorii černosošnogo 
zemlévladenija v Rossii XIV- načala XVI v. Novosibirsk, Nauka 1973. 229 + (I) 
str. 8°. [cir.] SAZU 67345 H — Preobraženskij, Aleksander Aleksandrovič: Ural i 
Zapadnaja Sibir' v konce XVI- načala XVIII veka. Moskva, Nauka 1972. 391 + (I) 
str. 8°. SAZU 66369 H — Russkoe naselenie Pomor'ja i Sibiri. (Period Feodalizma). 
Moskva, Nauka 1973. 447 -f (I) str. 1 si. 8°. [cir.] SAZU 69488 — Sunkov, Viktor L: 
Voprosy agrarnoj istorii Rossii. Moskva, Nauka 1974. (II) 374 + (II) str. + 1 si. 8°. 
[cir.] SAZU 72458 — Tarchnišvili, Michael: Geschichte der kirchlichen georgischen 
Literatur. Auf Grund des ersten Bandes der georgischen Literaturgeschichte von 
K. Kekehdze bearb. in Verbindung mit Julius Assfalg. Città del Vaticano 1955. 
f V 4 + 5 2 1 s t r - 8°- < S t u d i e t e s t i - 185.) NUK II 43375 — Tihomirov, Mihail Niko-
laeviç: Istončeskie sv jazi Rossii so slavjanskimi stranami i Vizantiej. Moskva 
»Nauka« 1969. 372 + (IV) str. + 1 si. 8°. [cir.] NUK 221361 — Voprosy istorii Sibiri 
dosovetskogo perioda. Novosibirsk, Nauka 1973. 462 + (II) str. 8°. [cir.] SAZU 67 
567 H. 
19. stoletje: 
Beskrovnyj, Ljubomir Gligor'evič: Russkaja armija i flot v XIX veke. Moskva, 
Nauka 1973 615 + (I) str. + pril. 8°. [cir.] SAZU 67328 H — Grosul, Vladislav 
Jakimovic: Rossijskie revoljucionnery v Jugo-Vostočnoj Evrope. (: 1859—1874 gg:) 
c c c ü e l ' T
S t i n c a 1 9 7 3 - 5 3 8 + ( I I ) s t r - 8°- C c i r -J S A Z U 7 1 3 9 6 — Istočnikovedenie istorii 
SbbR XIX- načala XX v. . . . (Pod red. I. A. Fedosova, I. I. Astaf eva, I D Ko­
val cenko.) (Moskva), Moskovskij universitet 1970. 470 str. 8°. [cir.] NUK 238999 — 
Istorija rabočih Leningrada v dvuh tomah. Leningrad, Nauka 1972 8" 1 1703 — 
fevral 1917. 2. 1917 1965. SAZU 67204 H — Jacunskij, Viktor Kornel'evič: Šocial'no-
ekonomiceskaja istorija Rossii XVIII—XIX. Izbrannye trudy. Moskva, Nauka 1973 
302 + (II) str. + pril. 8°. [cir.] SAZU 70020 — Levin, Sneer Mendelevič: Očerki po 
is tom russkoj obščestvennoj mysli. Vtoraja polovina XIX- načalo XX veka. Lenin­
grad, Nauka 1974. 444 + (III) str. + 1 si. 8°. [cir.] SAZU 71387 — Meščeriakov, 
Georgi j Polikarpovič: Russkâja voennaja mysl' v XIX v. Moskva, Nauka 1973. 
316 str. 8°. [cir.] SAZU 70018 — Orehov, Aleksandr Mihajlovič: Social-demokrati-
ceskoe dvizeme v Rossii i pol'skie revoljucionery 1887—1893 gg. Moskva, Nauka 
1973. 304 str. 8° [cir.] Ilustr. SAZU 70039 — Orlik, O lga Vasilevna: Peredovaja 
Rossija i revoljucionnaja Francija. (:I. polovina XIX v.:) Moskva, Nauka 1973. 297 
+ (III) str. 8°. [cir.] SAZU 67568 H — Picht, Ulrich: M. P. Pogodin und die S l a v i s t e 
.trage. Lin Beitrag zur Geschichte des Panslavismus. (Stuttgart 1969.) 294 str. 8°. 
(Kieler Historische Studien. 8.) NUK 233661 — Pullat, Rajmo: Istorija Tallina s 
načala 60-h godov XIX stoletija do 1970 goda. Tallin, Ççsti raomat 1972. 463 + (IV) 
s t r ; + PJìl- 8°. [cir.] SAZU 67349 H - Puti razvitija russkogo iskusstva konca XIX-
nacala XX veka. Pod red. N. I. Sokolovoi i V. V. Vanslova. . . . Moskva, »Iskusstvo« 
1972. 272 str. + pril. 4°. [cir.] NUK II 251403 — Revoljucionnaja situacija v Rossii 
v 1859—1861 gg. Moskva, Nauka 1974. 382 + (II) str. 4°. [cir.] SAZU II 71086 -
Rozkova, Marija Konstantinovna: Formirovanie kadrov promyslennyh rabočih v 
60- načale 80- godov XIX b. Po materialam Moskovskoj gubernii. Moskva Nauka 
1974. 176 str. 8°. [cir.] SAZU 71104 — Solov'ev, Juri j : Samoderžavie i dvórjanstvo 
v konce XIX veka. Leningrad, Nauka 1973. 882 + (II) str. 8°. [cir.] SAZU 67572 H — 
Vahtre, Sulev: Eestimaa talurahvas hingeloenduste andmeil (1782—1858). Ajaloolis-
demograafiline uurimus. Tallin, Eesti raamat 1973. 297 + (III) str. 8°. SAZU 71065 — 
Woodham-Smith, Cecil: The reason why. (Reprint.) New York, Time Incorporated 
(1962). XXIII + 312 + (II) str. + pril. 8°. (Time reading program. Special edition.) 
NUK 236220. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 195 
Od 1900 do 1940: 
Berkov, Pavel Naumovič: Istorija sovetskogo bibliofil'stva (:1917—1967:) Mosk­
va, »Kniga« 1971. 8°. [cir.] NUK b 237999 — Bikovs'kij, Lev: Vasil' Kuziv, 1887-1958. 
Jogo zittja j dijal'nist'. English summary pages 89—90. Vinnipeg [itd.], Ukrains'ke 
evangel s ke ob'ednannja v PivniĆnij Americi 1966. 103 str. + 1 pril. 8° [ c i r ] 
Ilustr. Vzpor .nasi.: Basil Kusiw. 1887—1958. Biographical study. NUK 239009 — 
Les Bolcheviks et la révolution d'Octobre. (I Bolscevichi e la rivoluzione d'Ottobre.) 
Proces-verbaux du Comité central du Parti ouvrier social-démocrate russe (bolche­
vique:) août 1917 — février 1918. Introd. et notes de Giuseppe Boffa. Trad, du russe 
par Catherine Paris. Paris 1964. 361 + (III) str. 8". (Bibliothèque socialiste. 4.) NUK 
217721 — Carlo, Antonio: Politische und ökonomische Struktur der UdSSR (-1917— 
1975:). Diktatur des Proletariats oder bürokratischer Kollektivismus. (Berlin), 
Wagenbach (cop. 1972). 151 str. 8°. (Politik. 36.) IZDG 4906 — Efremenko, A. P.: 
Agrarnye preobrazovanija inačalo sociailstičeskogo stroitel'stva v litovskoj derevne 
v 1940—1941 godah. Vil'njus, Akademija nauk Litovskoj SSR 1972. 264 str. + pril. 
8 : SAZU 62818 H — Fabry, Philipp W.: Die Sowjetunion und das Dritte Reich. 
Eine dokumentierte Geschichte der deutsch-sowjetischen Beziehungen von 1933 bis 
1941. Stuttgart, Seewald Verlag (cop. 1971). 485 + (II) str. 8°. IZDG 5044 — Gorbatov, 
Oleg Markovič & Leonid Jakovlevič Čerkasskij: Sotrudničestvo SSSR so stranami 
so Arabskogo Vostoka i Afriki. Moskva, Nauka 1973. 341 + (II) str. 8°. [cir.] SAZU 
69482 — Gimpel'son, Efim Gilevič: Sovetskij rabočij klass 1918—1920 gg. Social'no-
političeskoje izmenenija. Moskva, Nauka 1974. 352 str. + corr. 8°. [cir.] SAZU 70282 
— Gogolev, Z. V.: Social'no-ekonomičeskoe razvitie Jakutii (:1917-ijun' 1941 gg. :). 
Novosibirsk, Nauka 1972. 256 + (IV) str. 8°. SAZU 66508 H — Istoričeskaja nauka 
v Sibirii za 50 let. (:Osnovnye problemy istorii sovetskoj Sibiri:) Novosibirsk, 
Nauka 1972. 275 + (I) str. 8°. SAZU 66368 H — Istorija latysskih strelkov (:1915— 
1920:). Riga, Zinatne 1972. 787 + (I) str. 8°. SAZU 66579 H — Ivnickij, Nikolaj 
Alekseevič: Klassovaja bor'ba v derevne i likvidacija kulačestva kak klassa (:1929— 
1932: gg.:). Moskva, Nauka 1972. 359 + (I) str. 8°. SAZU 66374 H — Iz istorii graždan-
skoj vojny 1 mtervencii 1917—1922 gg. Sbornik statej. Moskva, Nauka 1974. 480 str. 
8 . [cir.] SAZU 72186 — Kabanov, Vladimir Vasil'evič: Oktjabr'skaja revoljucija i 
kooperacija. (1917 g. — mart 1919 g.). Moskva, Nauka 1973. 293 + (III) str. 8°. [cir.] 
SAZU 69628 — K 50-letiju obrazovanija SSSR. Materialy mežresspublikanskoj nauč­
noj konferenca otdeleniji obëestvennyh nauk Akademii nauk Pribaltijskih sovet-
skih respublik. Talin, Akademija nauk Estonskoj SSR. 1973. 169 + (II) str. 8° SAZU 
69492 — Malikov, Fajzulla: Fevral'skaja buržuazno-demokratičeskaja revoljucija v 
Kazahstane. Alma-Ata, Nauka 1972. 238 + (II) str. 8". SAZU 66230 H — Mnogo-
nacionaPnoe Sovetskoe gošudarstvo. Moskva, Izdatel'stvo političeskoj l iteratury 
1972 431 + (I) str. 8°. [cir.] INV B 2409 — Novikov, Mihail Ivanovič: Dialektika 
russkih revoljucionnyh demokratov i ee mesto v istorii domarksistskoj dialektiki. 
Moskva, Nauka 1973. 248 str. 8°. [cir.] SAZU 69822 — Oktjabr'skaja revolucija i 
armija. 25 oktjabrja 1917 g. — mart 1918. Moskva, Nauka 1973. 453 + (III) str. 8°. 
[cir.] SAZU 68315 H — Osipova, T. V.: Klassovaja borba v derevne v period 
podgotovki i provedenijs velikoj oktjabr'skoj socialističeskoj revoljucii. Moskva 
Nauka 1974. 348 + (IV) str. 8°. [cir.] SAZU 72467 — Persic, Moisej Aronovič: 
Revoljucionery Indii v strane Sovetov. U istokov indijskogo kommunističeskogo 
dviženija 1918—1921. Moskva, Nauka 1973. SAZU 69619 — Pogranicnye vojska SSSR. 
1929—1938. Sbornik dokumentov i materialov. Moskva, Nauka 1973. 776 str. 8°. [cir.] 
SAZU 64504 H — Poznanskij, Vladimir Semenovič: Očerki istorii vooružennoj 
bor'by Sovetov Sibiri s kontrerevoljuciej v 1917. 1918 gg. Novosibirsk, Nauka 1973. 
306 + (II) + corr. 8°. [cir.] SAZU 70017 — Poznanskij, Vladimir Semenovič: Sibir-
skyj krasnyj general. Novosibirsk, Nauka 1972. 477 str. 8°. Ilustr. SAZU 66578 H — 
Problemy gosudarštvennogo stroitel'stva v pervye gody sovjetskoj vlasti. Lenin­
grad, Nauka 1973. 361 + (III). 8°. Trudy Instituta Istorii SSSR, leningradskoe 
otdelenie. 14. SAZU 58251/14 H — Rogačevskaja, Ljudmila Solomonovna: Likvi­
dacija bezraboticy v SSSR 1917—1930 gg. Moskva, Nauka 1973. 282 + (II) str. 8°. 
SAZU 67165 H — Salzman, Rainer: Die schulpolitischen Vorstellungen der Parteien 
in der dritten Reichsduma. Bonn (t. Rheinische Friedrich-Wilhelms Univ ) 1972 
IV + 149 + (I) str. 8°. SAZU 66134 H — Semanov, Sergej Nikolaevič: Likvidacija 
196 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
antisovetskogo kronštadskogo mjateha 1921 goda. Moskva, Nauka 1973. 232 + pril. 
8°. [cir.] Ilustr. SAZU 69782 — Slavin, Mark Moiseevič: Revvoensovety Y 1918—1919 
gg. Istoriko-juridičeskij očerk. Moskva, Nauka 1974. 144 str. 8°. [cir.] SAZU 70234 — 
Sobolev, Gennadij Leont'evič: Revoljucionnoe soznanie rabočih i soldat Petrograda 
v 1917 g. Period dvoevlastija. Leningrad, Nauka 1973, 328 + (III) str. 8°. [cir.] 
SAZU 69481 — Strižkov, Jurij Konstantinovič: Prodovol'stvennye otrjady v gody 
graždanskoj vojny i inostrannoi intervencii. 1917—1921 gg. Moskva, Nauka 1973. 
320 str. + corr. 8°. [cir.] SAZU 69801 — Sacillo, Kornej Fedorovič: Rossija pered 
pervoj mirovoj vojnoj. (:Voružannye sily carizma v 1905—1914 gg.:) Moskva, Nauka 
1974. HO + (II) str. 8°. [cir.] SAZU 71022 — Voennye organizacii rossijskogo prole-
tariata i opyt ego vooružennoj bor'by. 1903—1917. Moskva, Nauka 1974. 417 + (II) 
str. + pril. 8°. [cir.] SAZU 71388. 
Od 1941 dalje: 
Carell, Paul: Unternehmen Barbarossa. Der Marsch nach Russland. (8. Aufl.) 
(Frankfurt/M. [itd.]), Ullstein (cop. 1963). 576 str. + pril. Ilustr. IZDG 5215 — 
Dokučaev, Georgij Antonovič: Rabočij klass Sibiri i dal'nego Vostoka v godv 
velikoj otečestvennoj vojny. Moskva, Nauka 1973. 422 + (II) str. 8". [cir.] SAZÜ 
69642 — Galickij, Kuz'ma Nikitovič: Gody surovyh ispytanij 1941—1944. Zapiski 
komandarma. Moskva, Nauka 1973. 499 + (I) str. + pril. 8°. Ilustr. SAZU 59672 — 
Leljušenko, Dmitri j Danilovič: Moskva—Stalingrad—Berlin—Praga. Zapiski ko­
mandarma, Moskva, Nauka 1973. 390 + (II) str. + corr. 8°. [cir.] SAZU 61223 H — 
Nepokorennyj Leningrad. Kratkij očerk istorii goroda v period Velikoj Oteče­
stvennoj vojny. Vtoroe izd., pererabotannoe i dopolnennoe. Leningrad, Nauka 1974. 
502 + (II) str. + pril. 8°. [cir.] SAZU 70256 — Moskalenko, Kirill Semenovič: Na 
jugo-zapadnom napravlenii. 1941—1943. Vospominanija komandarma. Moskva 1973. 
8°. [cir.] 1. 1973. SAZU 69786 — Peresypkin, Ivan Terent'evič: Svjaz' v velikoj 
otečestvenoj vojne. Moskva, Nauka 1973. 282 + (II) str. + pril. 8°. [cir.] Ilustr. 
SAZU 71394 — Problemy otečestvennoj istorii. Sbornik statej aspirantov i soiskate-
lej Instituta istorii SSSR. Moskva, Institut istorii 1973-. Čast 1,2. SAZU 71378 — 
Ruffmann, Karl-Heinz: Sowjetrussland. Struktur und Entfaltung einer Weltmacht. 
(4. Aufl.) (München), Deutscher Taschenbuch Verlag (cop. 1973). 293 str. 8°. (dtv-
Weltgeschichte des 20. Jahrhunderts. 8.) IZDG 4872 — Tolubko, Vladimir Fedorovič: 
Na južnom flange. Boevoj put 4-go gvardejskogo mehanizorovanogo korpusa 
(:1942—1945 gg.:) Moskva, Nauka 1973. 399 + (II) str. 8°. Ilustr. SAZU 68316 H — 
Werth, Alexander: L'Unione Sovietica nel dopoguerra. 1945—1948. (Russia: The 
Post-War Years. Trad, di Franco Salvatorelli.) Epilogo di Harrison E. Salisbury. 
(Torino), Einaudi (cop. 1973). XVIII + 404 str. 8°. (Saggi. 509.) IZDG II 484. 
20. P o l j s k a 
Splošna zgodovina: 
Czarnowska, Maria: Ilosciowy rozwój polskiego ruchu wydawniczego 1501— 
1965. . . .Warszawa 1967. 202 str. 8°. (Prace Instytutu bibliograficznego. 6.) NUK b 
188867 — Dwudziesta [XX] rocznica powstania Polskiej Partii Robotniczej. Refe-
raty i dyskusja z sesji naukowej Uniwersytetu im. Adama Mickiewicza. Poznan, 
Uniwersytet im. Adama Mickiewicza 1962. 263 + (I) str. 8°. (Prace wydzialu filo-
zoficzno-historycznego. Seria historia. il.) Ilustr. IZDG 4764 — Eckert, Marian: 
Przemysl rolno-spozywczy w Polsce w latach 1918—1939. Poznan, Uniwersytet im. 
Adama Mickiewicza w Poznaniu 1974. (II) + 308 + (I) str. + pril. 8°. (Wydzial 
filozoficzno-historyczny. Seria historia. 64.) Ilustr. IZDG 4764, SAZU 50686 — 
Matnszewski, Jòzef: Nazwy administrayjne osad lokowanych na prawie niemeckim. 
Lodz 1974. 155 str. 8°. Lodzkie towarzystwo naukowe. SAZU 5923/76 — Pachonski, 
Jan: Jescze Polska nie zginela. W 175- lecie powstania polskiego hymnu narodo-
wego. Gdansk, Gdänskie towarzystwo naukowe 1972. 143 + (I) str. + 1. si. 8°. 
Ilustr. SAZU 66135 H — Parsadonova, Valentina Sergeevna: Formirovanie nacional-
nogo fronta v Pol'še (:1944—1946 gg.:). Moskva, Nauka 1972. 269 + (III) str. 8°. 
SAZU 66799 H — Piećdziesiat [50] lat Zwiazku Radzieckigo i Stosunki Polsko-
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 *97 
Radzieckie. M a t e r i a t y z ses ji naukowej w Uniwersytecie im. Adama Mickiewicza 
11—12 grudnia 1972 roku. Pod redakcija Jerzego Ochmanskiego. Poznan, Uniwer-
sytet im. Adama Mickiewicza 1973. 140 str. 8°. (Wydziai filozoficzno-historyczny. 
Seria historia. 61.) IZDG 4764 — Polska — NRD. 20 lat przyjazni i wspólpracy. 
Praca zbiorowa pod redakcija Antoniego Czubinskiego. Poznan, Uniwersytet im. 
Adama Mickiewicza 1971. 127 str. 8°. (Wydziat filozoficzno-historyczny. Sena hi­
storia. 51.) IZDG 4764 — Pol'ša i Rys. Certy obščnosti i sveobrazija v istoričeskom 
razvitii Rusi i Pol'ši XII—XIV vv. Moskva, Nauka 1974. 422 + (II) str. 8°. [cir.] 
SAZU 71555 —' Robakowski, Kazimierz: Rola dzial alnošć Polskiej Partii Socjah-
stycznej w Wiekopolsce i na ziemi Lubuskiej w latach 1945—1948. Poznan 1973. 
153 str. 8°. (Prace wydziolu filozoficzno-historicznega. Seria historia. 57.) SAZU 
42265/57 H — Rozwój Przemyslu rolno-spozywczego na Ziemiach Polskich w XIX 
i XX w. (:MateriaIy z ses ji naukowej:) Poznan, Uniwersytet im. Adama Mickiewicza 
1970. 175 + (II) str. 8°. (Wydziai filozoficzno-historyczny. Seria historia. 34.) IZDG 
4764 — Schmeidler, Felix: Nikolaus Kopernikus. Mit 15 Abb. Stuttgart 1970. 246 str. 
8°. (Grosse Naturforscher. 34.) NUK 125087 — Stosunki polsko-niemieckie w historio­
grafu. 1. d.: Studia z dziejów historiografu polskiej i niemieckiej pod redakcja 
Jerzego Krasuskiego [idr.] Poznan, Instytut Zachodni 1974. 533 str. 8°. (Studium 
niemcoznawcze Instytutu Zachodniego. 25.) INV B 410, SAZU 33901 — Studia z 
dziejów w Polsce. Lublin 1973. 393 str. 8°. Rozpravy wydzialu teologiczno-kanonicz-
nego. 3. SAZU 16494/33 — Wezlowe problemy dziejów Prus XVII—XX Wieku. Ma-
teriaiy z sesji naukowej w UAM. (:11 i 12 VI 1970:) Pod redakcja Gerarda Labudy, 
Poznan, Uniwersytet im. Adama Mickiewicza 1971. 215 str. 8°. (Wydziai filozoficzno-
historyczny. Seria historia. 48.) IZDG 4764. 
Lokalna zgodovina: 
The Cracow circle of Nicholas Copernicus. (Transi, by Janina Ozga. Ed. Józef 
Gierowski.) (Warsaw & Cracow 1973.) 118 + (II) str. + pril. 8°. (Zeszyty naukowe 
Uniwersytetu Jagiellonskiego. 314.) NUK 136662 — Dzieje Zakladow Naprawczych 
Taboru Kolejowego »Poznan«. Red.: Czeslaw Luczak. Poznan, Uniwersytet im. 
Adama Mickiewicza 1970. 224 + (II) str. + pril. 8°. (Prace wydzialu filozoficzno-
historyczny. Seria historia. 37.) Ilustr. IZDG 4764 — Eraznras, Edward: Referendum 
i wybory w Województwie poznanskim w latach 1946—1947. Poznan, Uniwersytet 
im. Adama Mickiewicza 1970. 180 + (II) str. + pril. 8°. (Prace wydzialu filozoficzno-
historycznego. Seria historia. 38.) Ilustr. IZDG 4764 — Filipiak, Tadeusz & Stefan 
Kowal & Józef Kujawa: Zaklad Doskonalenia Zawodowega w Poznanm 1931—1965. 
Studium ekonomiczno-historyczne. Pod redakcja Czeslawa Luczaka. Poznan, Uni­
wersytet im. Adama Mickiewicza 1969. 447 + (I) str. + pril. 8°. (Prace wydzialu 
filozoficzno-historycznego. Seria historia. 31.) IZDG 4764 — Gacek, Stanislaw: 
Rozwój Oéwiaty Doroslych w Województwie Poznanskim w latach 1945—1964. 
Poznan, Uniwersytet im. Adama Mickiewicza 1968. 209 str. 8°. (Prace wydzialu 
filozoficzno-historycznego. Seria historia. 25.) Ilustr. IZDG 4764 — Kowal, Stefan: 
Struktura spoleczna wielkopolski w mifdzywojennym dwudziestoleciu 1919—1939. 
Poznan 1974. 196 + (I) str. 8°. Prace wydziaiy filozoficzno-historycznego. Seria 
historia. 62. SAZU 42265/62 — Kres, Bogdan: Winiarstwo na Ziemi Lubuskiej. 
Poznan, Uniwersytet im. Adama Mickiewicza 1972. (II) + 218 + (II) str. 8". (Wydziai 
filozoficzno-historyczny. Seria historia. 53.) Ilustr. IZDG 4764 — Labuda, Gerard: 
Polska granica zachodnia. Wyddawnictwo poznanskie. Poznan 197. 452 + (III) str 
I. pril. 8°. Ilustr. SAZU 72487 — Laszcewska, Teresa: Z najdawniejszych dziejow 
Lodzi. Lodz 1973. B. pag. 4°. Ilustr. Biblioteka Muzeum Arheologicznega w Lodzi. 
8°. SAZU II 14968/8 — Litynski, Adam: Szlachecki samorzad gospodarczy w malo-
polsce. (1606—1717). Katowice 1974. 132 str. 8°. Prace Naukowe Uniw. Slaskiego 
w Katowicach. 53. SAZU 80116/53 — Orczyk, Jozef: Produkcja zbozowa Wielko­
polski w 1. 1929—1939. Poznan, Uniwersytet im. Adama Mickiewicza 1963. 210 + 
(23) str. + pril. corr. 8°. (Prace wydzialu filozoficzno-historycznego. Seria historia. 
15.) Ilustr. IZDG 4764 — Problematyka polsko-niemiecka i polskich ziem zachod-
nich w badaniach Uniwersytetu im. Adama Mickiewicza w Poznaniu. (:1919—1969:). 
Praca zbiorowa pod redakcja Zdzislawa Kaczmarczyka. Poznan, Uniwersytet im. 
Adama Mickiewicza 1971. 173 str. 8°. (Wydziai filozoficzno-historyczny. Seria 
198 
- ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
i s t o r i a . o2.) IZDG 4764 - Robakowski, Kazimier: Rola i dzialalnošć Polskiej 
bocjahstycznej w Wielkopolsce i na ziemi Lubuskiej w latach 1945-1948. Poznan, 
Uniwersytet im. Adama Mickiewicza 1973. 158 str. 8°. (Wydzial filozoficzno-histo-
ryczny. Sena historia 57.) IZDG 4764 - Warsicki, Seweryn: Kultura fizyczna w 
VOÂA o& l C e T l a - f c h o ^ 9 " 1 9 2 7 - Poznan, Uniwersytet im. Adama Mickiewicza 
1966. 246 str. + pni . 8°. (Praca wydzial wydziau filozoficzno-historycznego. Seria 
historia. 23.) IZDG 4764 — Zajaczkowski, Stanislaw Marian: O lokacjach wsi na 
prawie niemeckim w Leczyckiem i Sieradzkiem od konca XIV do poczatków XVI 
wieku. Lodz 1974. 57 str. 8°. Lodzkie towarzystwo naukowe. Wydz. IL SAZU 5923/75. 
21. N e m č i j a 
Srednji in novi vek do vključno 18. stoletja: 
<r B r , ^ d ' , ^ a l t x e r Ј ! о г , а с е : Deutsche Kultur der Goethezeit. Konstanz, Athenaion 
(Cop. 19(b). 327 str. 4°. (Handbuch der Kulturgeschichte.) F F E 658 — Corterier, 
î i e i tf : J e r . „ eTlc,hs,tag- S e m e Kompetenzen und sein Verfahren in der zweiten 
cfvTT/:l e s J8- Jahrhunderts. Bonn, (t. R. Schwarzbold) 1972. IV + 159 + (I) str 8° 
bAZU 66805 H — Ermatinger, Emil: Deutsche Kultur im Zeitalter der Aufklärung. 
! S # a- M., Athenaion 1969. V + 381 str. 4°. (Handbuch der Kulturgeschichte ) 
i.- i.? i ~ Herrman, Joachim: Die Nordwestslawen und ihr Anteil an der Ge-
schichte des deutschen Volkes. Berlin 1973. 40 str. 8°. Ilustr. Sitzungsberichte des 
Plenums und der Problem gebundenen Klassen der Deutschen Akademie der 
Wisensch. zu Berlin 1972/5 SAZU 62285/1972, 5 - Kleinertz, Everhard Kari: Die 
Politik der Landstande im Herzogtum Preussen 1562-1568 . . . vorgelegt von Everhard 
OKA _L ,т? ? rdJ : ll1*I1^T rT t z- B o n n ' ( i R h e i n i s c h e Friedrich Wilhelms-Universität) 1972. 
fitX-®„BÎÏ f: SA^4 6 8 0 5 3 H - K o c h ' W a l t e r : D i e Reichskanzlei in den Jahren 
Ub7 bis 1174. Line diplomatisch-paläographische Untersuchung. Wien 1973 194 str 
ih P . " - N сд4т?Ч-т (Denkschriften der österr. Akademie d. Wiss. Philosoph.-histor. 
Kl. l b j SAZU II 6546/115 - Raabe, Gotthard: Bündnisse der wendischen Städte 
£1S MTTV ?,aom,boUrg' K 1 ^ Ч ( П ) + Х Х П + 3 6 ° + № s t r - 8°- D i s s - Univ. Ham­
burg. NUK 238912 - Schmidt, Justus: Johann Kepler. Sein Leben in Bildern u. 
eigenen Berichten. (Linz), Trauner (1970). 308 str. 4°. Ilustr. NUK II 234992 — 
Schilling, Hermann: Caspar Ebel. (:1595—1664.:) Ein Philosoph der lutherischen 
öpatscholastik an der Universitäten Marburg und Giessen. Giessen 1971 (IV) + 72 
1^ , + 2 pril. 8°. (Berichte und Arbeiten aus der Universitätsbibliothek Giessen. 21.) 
4 t A?^ 0 3 9 0 - _ Zeeden, Walter: Deutsche Kultur in der frühen Neuzeit. Frankfurt 
a. M., Athenaion 1968. XV + 510 str. 4°. (Handbuch der Kulturgeschichte.) FF E 658. 
19. in 20. stoletje do leta 1932: 
iC4A Aî^"ensÀ W e r n e r : D a s sozialistische Genossenschaftswesen in Hamburg 1890— 
1914. Lm Beitrag zur Sozialgeschichte der Arbeiterbewegung Hamburg (t 
Bamberger Fotodruck Bamberg) 1970. (II) + 314 + (I) str. 8». Diss., Univ. Ham-
burg NUK 221471 - A l b e r g , Hans Rudolf: Wirtschafts- und Sozialgeschichte der 
btadt Trier von der Mitte des 19. Jahrhunderts bis zum Beginn des ersten Welt-
krieges. Bonn, (t. Rheinische Friedrich-Wilhelms-Univ.) 1972. 304 + (I) str 8° Diss 
7™' i l 0 n n - r
S A Z U ^ 8 0 4 . H - BucMieim, Karl: Deutsche Kultur zwischen'1830 und 
1870 Frankfurt a. M Athenaion 1966. VIII + 261 str. + pril. 4». (Handbuch der 
Kulturgeschichte.) FF E 6>8 •— Czubinski, Antoni: Stanowisko socijaldemokraciji 
niemieckiej wobec politky kolonialnej II rzeszy w latach 1876-1914. Poznan Uni-
wersytet l m - Adama Mickiewicza 1966. 323 str. 8°. (Prace wydzialu filozof'iczno-
historycznego. Sena historia. 22.). IZDG 4764 — Deutschland im ersten Weltkrieg 
Von einem Autorenkollektiv unter Leitung von Fritz Klein [itd.J. Bd 1-3 Berlin 
Akademie-Verlag 1970-1971. 8°. NUK 233248 - Dobers, Ulf: Die deutsch-dänischen 
politischen Beziehungen im Spätsommer 1914. Untersuchung eines Sektors der 
deutschen Aussenpohtik beim Ausbruch des Ersten Weltkrieges unter Berück-
w ^ S S ? ™ ^°Ц? m i l i t ä r i scher Ressorts, insbesondere der Marine. Hamburg, 
v 7 ^ 7 2 ; , ! 1 1 1 ^ + ^ X I t 5 2 6 s t r - 8 - Diss-> U n i v - Hambug. NUK 245479 - Fliegner 
Helmut Allred: Gewerbevereine in den preussichen Rheinlanden in der ersten 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 *^9 
Hälfte des 19. Jhr. Bonn, (b. T.) 1972. Loč. pag. 8°. Ilustr. Diss., Univ. Bonn. SAZU 
68052 H — Heiber, Helmut: Die Republik von Weimar. (7. Aufl.) (München), 
Deutschen Taschenbuch Verlag (cop. 1974). 283 str. 8°. (dtv-Weltgeschichte des 
20. Jahrhunderts. 3.) IZDG 4872 — Hermans, Baidur H.: Das Problem der Sozial­
politik und Sozialreform auf den Deutschen Katholikentagen von 1848 bis 1891. 
Ein Beitrag zur Geschichte der katolisch-sozialen Bewegung. . . vorgelegt von 
Baidur H. A. Hermans. Bonn, (t. Rheinische Friedrich-Wilhelms Universität) 1972. 
SAZU 68054 H — Hirsch, Helmut: Rosa Luxemburg in Selbstzeugnissen und Bild­
dokumenten. (Reinbek bei Hamburg), Rowohlt (1969). 158 str. 8°. (Rowohlts Mono­
graphien. 158.) F F C 3670 — Hirsch, Helmut: August Bebel in Selbstzeugnissen und 
Bilddokumenten. Dargestellt von Helmut Hirsch. (Reinbek bei Hamburg 1973.) 149 
str. 8°. (Rowohlts Monographien. 196.) NUK 161827, F F C 3670 — Kramer, Hans: 
Deutsche Kultur zwischen 1871 und 1918. Mit 189 Abb. und 1 Farbtaf. Frankfurt 
am Main, Athenaion (1971). 324 str. 4°. (Handbuch der Kulturgeschichte. Abt. l.[4.]) 
F F E 658 — Oberschelp, Reinhard: Die Bibliographien zur deutschen Landes­
geschichte und Landeskunde im 19. und 20. Jahrhundert. Frankfurt am Main (1967). 
102 str. 8° (Zeitschrift für Bibliothekswesen und Bibliographie. Sonderheft. 7.) NUK 
b 207348 — Schlüter, Rolf R.: Probleme der Deutschen Friedensbewegung in der 
Weimarer Republik. Bonn, t. Rheinische Friedrich-Wilhelms. Universität 1974. 350 
str. 8". Diss. Univ. Bonn. SAZU 72671 — Schönwälder, Hans Günter: Werden und 
Wandel des Industriegebietes Salzgitter. . . . Hamburg, (t. Bamberger Fotodr.) 1967. 
(V) + 362 + (XIII) str. 8°. Strojep. avtogr. Ilustr. Diss., Univ. Hamburg. NUK 203180 
— Sobczak, Janusz: Propaganda zagraniczna Niemiec weimarskich wobec Polski. 
Poznan 1973. 356 + (II) str. + corr. 8°. Studium niemcoznawcze Instytutu Zachod-
niego. 24. SAZU 33901/24 — Wolf, Lore: Ein Leben ist viel zuwenig. Frankfurt/Mam, 
Röderberg Verlag (cop. 1974). 184 str. 8°. IZDG 5049 — 275 [Zweihundertf ünfund-
siebzig] Jahre Universitäts- und Landesbibliothek in Halle (Saale). Entwicklung 
und Leistung einer Bibliothek. Hrsg. von Joachim Dietze. Halle 1971. 96 str. 8°. 
(Schriften zum Bibliotheks- un"d Büchereiwesen in Sachsen-Anhalt. 35.) NUK b 95990. 
Od 1933 do 1938: 
Bagel-Bohlan, Elke Anja: Die industrielle Kriegsvorbereitung in Deutschland 
von 1936 bis 1939 B. k. t. 1973. 238 + (I) str. 8°. Diss., Univ. Bonn. SAZU 72096 — 
Bracher, Karl Dietrich: Die deutsche Diktatur. Entstehung, Struktur, Folgen des 
Nationalsozialismus. (4. verb. Aufl.) (Köln), Kiepenheuer & Witsch (cop. 1972). 
(XII) + 584 str. 8°. (Studien-Bibliothek.) IZDG 5072 — Breitling, Rupert: Die na­
tionalsozialistischen Rassenlehre. Entstehung, Ausbreitung, Nutzen und Schaden 
einer politischen Ideologie. Meisenheim/Glan, Hain (cop. 1971). 76 + (I) str. 8 . 
IZDG 5043 — Cecil, Robert: The Myth of the Master Race: Alfred Rosenberg and 
Nazi Ideology. London, Batsford Ltd. (cop. 1972). X + 266 + pril. 8°. IZDG 5142 — 
Doering, Dorte: Deutsche Aussenwirtschaftspolitik 1933—35. Die Gleichschaltung 
der Aussenwirtschaft in der Frühphase des nationalsozialistischen Regimes. . . . Berlin, 
(t. Photo Copie). 1969. 377 + (II) str. 8°. Diss., Freie Univ. Berlin. NUK 239749 — 
Genov, Todor: Dnevnik s obratna d a t a . . . Lajpcigski dni. Razkazi s fakti, doku­
menti i razmišlenija. Sofija, Bulgarski pisatel 1972. 179 + (IV) str. 8° SAZU 66830 H — 
Himmler, Heinrich: Geheimreden 1933 bis 1945 und andere Ansprachen. Hrsg. von 
Bradley F. Smith [idr.] Einführung von J. C. Fest. (Frankfurt/M [itd.]), Propyläen 
Verlag (cop. 1974) 319 str. + pril. 8°. IZDG 5212 — Kuhn, Axel: Hitlers aussen-
politisches Programm. Entstehung und Entwicklung 1919—1959. Stuttgart, Klett 
Verlag (cop. 1970). 286 str. 8°. (Stuttgarter Beiträge zur Geschichte und Politik. 5.) 
IZDG 5028 — Magistrati, Massimo: Il prologo del dramma. Berlino 1934—1937. (Con 
28 illustr. fuori testo.) (Milano), U. Mursia & C. (1971). 221 + (II) str. 8°. (Diari e 
memorie. 1.) INV B 2400 — Mommsen, Hans: Beamtentum im Dritten Reich. Mit 
ausgewählten Quellen zur nationalsozialistischen Beamtenpolitik. Stuttgart, Deu­
tsche Verlag-Anstalt (cop. 1966). 246 str. 8°. (Schriftenreihe der Viertel j ahrshef te 
für Zeitgeschichte. 13.) IZDG 2422 — Reisberg, Arnold: Februar 1934. Hintergründe 
und Folgen. (Wien, Globus Verl. 1974.) XIX + 255 str. + pril. 8°. INV B 2393 — 
Schwarzwäller, Wulf: »Der Stellvertreter des Führers« Rudolf Hess. Der Mann in 
Spandau. Wien—München—Zürich, Molden (cop. 1974). 304 str. 8". Ilustr. IZDG 5114. 
200 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
Od 1939 do 1945: 
Akten zur deutscheu auswärtigen Politik. 1918—1945. Serie E: 1941—1945. 
Bd. 2. 1. März bis 15. Juni 1942. Göttingen, Vandenhoeck & Ruprecht 1972. 8°. 
IZDG 5195 — Besymenski, Lew: Die letzten Notizen von Martin Bormann. Ein 
Dokument und sein Verfasser. (Aus dem Russ. übertr. von R.-Holler.) (Stuttgart), 
Deutsche Verlags-Anstalt (cop. 1974). 345 str. 8°. IZDG 5213 — Besymenski, Lew: 
Sonderakte Barbarossa. Dokumentarbericht zur Vorgeschichte des deutschen Über­
falls auf die Sowjetunion- aus sowjetischer Sicht. (Aus dem Russischen übers, 
von Erich Einhorn.) (Reinbek bei Hamburg), Rowohlt (1973). 349 str. 8". IZDG 
5122 — Blond, Georges: L'agonie de l'Allemagne. 1944—1945. Paris, Presses de la 
Cité (cop. 1973.) 275 + (II) str. 8°. Ilustr. IZDG 5124 — Creveld, Martin L. van: 
Hitler's Strategy 1940—1941. The Balkan Clue. Cambridge, University Press (cop. 
1973). XI + 248 str. 8°. IZDG 5259 — Dašičev, Vjačeslav Ivanovič: Bankrotstvo 
strategu germanskogo fašizma. Moskva, Nauka 1973. 4°. SAZU II 68318 H — Deutsch, 
Harold C : Das Komplott. Oder die Entmachung der Generale. Blomberg — und 
Fritsch — Krise Hitlers Weg zum Krieg. (München), Neue Diana Press (cop. 
1974). 461 str. 8°. IZDG 5258 — Getman, Andrej Lavrent'evič: Tanki idut na Ber­
lin. (:1941—1945:). Moskva, Nauka 1973. 388 + (IV) str. + 1 si. 8°. [cir.] SAZU 
68041 H — Hoffmann, Peter: Widerstand, Staatsstreich, Attentat. Kampf der Opo-
sition gegen Hitler. 2. verb. Aufl. Frankfurt am Main [itd.], Ullstein (1974). 988 
+ (II) str. 8°. FF B 860 — Leach, A. Barry: German Strategy against Russia. 
1939—1941. Oxford, Clarendon Press 1973. VIII + (IV) + 308 str. 8°. IZDG 5138 -=-
Morton, Blum John: Deutschland ein Ackerland? Morgenthau und die amerika­
nische Kriegspolitik 1941—1945. Aus den Morgenthau-Tagenbüchern. (The Mor­
genthau Diaries. Years of War 1941-45. Übertr. von Ursula Heinemann und Ilse 
Goldschmidt.) Düsseldorf, Droste Verlag (cop. 1968). 330 str. 8°. IZDG 5209 — 
Proektor, Daniil Mihajlovič: Agressija i katastrofa. Vyssee voennoe rukovodstvo 
fašistkoj Germanu vo vtoroj mirovoj vojne 1939—1945. Izd. 2-e, pererabotannoe 
i dopolnnenoe .Moskva, Nauka 1972. 766 + (II) str. 8°. SAZU 66907 — Der Reichs­
tagsbrand. Eine wissenschaftliche Dokumentation. (Berlin, arani Verlags-GmbH 
cop. 1972.) 8°. Bd. 1. Hrsg. von Walther Hof er (itd.) (cop. 1972). IZDG 5071 — 
Résistance. Erinnerungen deutscher Antifaschisten. (Zusammengestellt und be­
arbeitet von Dora Sçhaul.) Frankfurt/Main, Röderberg-Verlag GmbH 1973. 477 str. 
+ pril. 8° IZDG 5057 — Sillner, Leo: Als alles in Scherben fiel. Das Ende Zweiten 
Weltkrieges in Deutschland. München, Süddeutscher Verlag (cop. 1970). 206 str. 8". 
(SVM-Tatsachen.) Ilustr. IZDG 5126 — Solov'ev, B. G.: Vermaht na puti k gibeli. 
Krušenie planov nemecho-fašistskogo komandovanija letom i osen'ju 1943. Moskva, 
Nauka 1973. 310 + (II) str. + pril. 8°. [cir.] SAZU. 67571 H — Thorwald, Jürgen: 
Die Illusion. Rotarmisten in Hitlers Heeren. (Zürich), Droemer Knaur (cop. 1974). 
400 str. 8°. IZDG 5112 — Trevor-Roper, H. R.: Hitlers letzte Tage. (The Last days, 
of Hitler. Übers, von Joseph Kalmer.) (3. Aufl.) Frankfurt/M-Berlin-Wien, Ullstein 
1973.) 238 + (II) str. 8°. (Ullstein Buch. 525.) IZDG 3549. 
Od 1945 dalje: 
Das Bundesarchiv und seine Bestände. Übersicht. Bearb. von Friedrich Fa-
cius, Hans Booms, Heinz Boberach. 2. erg. und neu bearb. Aufl. (Boppard/Rhein, 
Boldt Verlag cop. 1968.) XXVIII + 400 str. + pril. 8°. (Schriften des Bundesarchivs. 
10.) IZDG 5070 — Das historische Museum als Aufgabe. Forschungen und Berichte 
aus dem Museum für hamburgische Geschichte 1946—1972. Hrsg. von Wilhelmine 
Jungraithmayr. Hamburg 1972. SAZU 68036/6H — Kraus, Günther: De Gaulle und 
Adenauer im Spiegel sechs deutscher Wochenzeitungen, Die Beurteilung ihrer 
gemeinsamen Politik 1958—1963. . . . (Erlangen, t. Offsetdruck-Fotodruck 1970.) (V) 
+ 436 + (I) + (I ov.) str. 8°. NUK 245012 — Sontheimer, Kurt: Grundzüge des 
politischen Systems der Bundesrepublik Deutschland. München, R. Piper & Co. 
(1971). 237 str. 8°. (Piper Sozialwissenschaft. 2.) INV B 2338 — Wickert, Johannes: 
Albert Einstein in Selbstzeugnissen und Bilddokumenten. (Reinbek bei Hamburg 
1972.) 182 str. 8°. (Rowohlts Monographien. 162.) NUK 161827. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 201 
Lokalna zgodovina: -
Weisert, Hermann: Die Verfassung der Universität Heidelberg. Überblick 
1386—1952. Heidelberg 1974. 168 str. 8°. Abhandlungen der Heidelberger Akade­
mie d. Wiss. Philosoph.-histor. Kl. 1974/2. SAZU 7174/1974,2 — Widmann, Hans: 
Tübingen als Verlagsstadt. Mit 16 Taf. Tübingen 1971. XIII + 268 str. + p n i . 8 . 
(Contubernium. 1.) NUK b 241272. 
22. V e l i k a B r i t a n i j a i n I r s k a 
Alter, Peter: Die irische Nationalbewegung zwischen Parlament und Re­
volution. Der konstitutionelle Nationalismus in Irland. 1880—1918. München & 
Wien, Oldenbourg 1971. 232 str. 8°. (Studien zur Geschichte des neunzehnten Jahr­
hunderts. 4.) F F 4522/4 — s. Bede: Ecclesiastical history of the English people. Ed. 
by Bertram Colgrave and R. A. B. Mynors. (Repr.) Oxford, Clarendon press (1972). 
LXXVI + 618 str. 8°. NUK 245412 — Calder, Angus: The People's War. Britain 
1939-45. London, Cape (cop. 1969). 656 str. + pril. 8°. IZDG 5054 — Churchill, 
Randolf Spencer (3: Martin Gilbert): Winston S. Churchill. Vol. 1—3. London, 
Heinemann (1966—1971.). 8°. NUK 209116 — Eden, Anthony: The Memoirs of An­
thony Eden, Earl of Avon. The Reckoning. (2. print.) Boston, Houghton Mifflin 
Co. (cop. 1965). IX + (II) + 716 str. 8°. IZDG 5137 — Jackson, W. G. F.: Alexander 
of Tunis. As Military Commander. London, Batsford Ltd. (cop. 1971). VIII + 344 
str. + pril. 8°. Ilustr. IZDG 4921 — McElwee, William: History of England. (3. ed.) 
London, St. Paul's Warwick (1973). 204 str. 8e. F F B 849 — Osipova, Tat'Jana Ser-
geevna: Irlandskij gorod i ekspansi Anglii XII—XV vv. Moskva, Nauka 1973. 254 
+ (II) str. 8°. [cir.] SAZU 68049 H — Rožkov, Boris Arhilovič: Anglijskoe rabocee 
dviženie 1859—1864 gg. Moskva, Nauka 1973. 234 + (V) str. 8°. [cir.] SAZU 69629 
— Stratmann, Heidrun: Die english-polnischen Beziehungen 1763—1795. Eine Studie 
zur britischen Kontinentalpolitik und Diplomatie im späten 18. Jahrhundert. . . . 
(Erlangen, t. Offsetdruck-Fotodruck 1968.) (IV) + 227 + (I) + (I ov.) str. 8°. 
Diss., Friedrich-Alexander-Univ. Erlangen-Nürnberg. NUK 238917 — Sulickaja, 
Tat'Jana Ivanovna: Anglija i Malajzija (1961—1971). Moskva, Nauka 1973. 182 + 
(I) str. 8°. [cir.] SAZU 69816 — Tupoleva, Larisa Fedorovna: Socialističeskoe dvi­
ženie v Anglii v 80-e gody XIX veka. Moskva, Nauka 1973. 261 + (III) str. 8°. 
[cir.] SAZU 67347H — Wild, Friedrich & Harold von Hofe: Die Kultur der an-
gelsächischen Völker. Konstanz, Athenaion 1963. VI + 191 str. + pril. 4°. (Handbuch 
der Kulturgeschichte.) F F E 658. 
23. S k a n d i n a v s k e d r ž a v e 
Andersson, Ingvar: Swedish history in brief. Transi, by Nils G. Sahlin and 
Marjorie Lundin. Stockholm, Swedish institute 1965. 46 + (II) str. 8". Ilustr. NUK 
238363 — Celsius, Olof: Uppsala universitetsbiblioteks historia. Uppsala 1971. 346 
str. 8°. (Acta Bibliothecae r. universitatis Upsaliensis. 17.) NUK II 99700 — Lenzing 
Hilke: Die deutsche Volksgruppe in Dänemark und das nationalistische Deut­
schland (1933—1939). Bonn, t. (Rheinische Friedrich-Wilhelms Universität) 1973. 
230 + (I) str. 8°. Diss., Univ. Bonn. SAZU 72111 — Midgaard, John: A brief history 
of Norway. (2. ed.) Oslo, Tanum (1964). 150 str. 8°. (Tokens of Norway.) Ilustr. 
NUK 238355 — Noskov, Anatolij Mihajlovič: Norvegija vo vtoroj mirovoj vojne 
1940—1945. Moskva, Nauka 1973. 274 + (II) str. 8°. [cir.] SAZU 67569 H — Piotrow-
ski Bernard: Walka Norvegów o rozwiazanie unii politycznej ze Szwecja (1884—1907). 
Poznan 1974. 220 str. 8°. Prace wydzialu filozoficzno-historicznega. Seria historia. 
59. SAZU 42265/59. 
24. F r a n c i j a 
Srednji in novi vek do 18. stoletja: 
Chazan, Robert: Medievel Jewry in Northern France. A Political and Social 
History. Baltimore & London (1973). XIV + 238 (I) str. 8°. Ilustr. The John Hop-
202 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
kins University Studies in Historical and Political Science 91/2. SAZU 27656/91 2 — 
p j T ^ ' Q ^ W ™ ? S ï ï é t e é - a u x J a [ e e t
 X № s i è c l e s d a n s la région mâconn'aise. 
S r i™ S - £ T - P i E - £ - -ïï • I 2 5 - + # , ? t r - 8 - F F D 4 5 0 7 - Goubert, Pierre: L'Ancien 
regime. T L: La Société. Pans Colin (1971). 272 str. 4°. (Collection U. Série »Hi-
stoire moderne f) NUK F 9 II GOU - Histoire de la Corse. Pubi, sous la direction 
de Paul Arrighi. (Toulouse), Privat (1971). 454 + (I) str. 8°. FF D 4509 - Histoire 
гЛЈД / л ° 7
е ? с е / т т£ и 1 Љ е е s o u s l a direction de Edouard Baratier. (Toulouse), Privat 
(1971) 604 + (III) str. + pril. 4°. (»Univers de la France.«) NUK F 9 II HIS — 
Holmsten, Georg: Jean-Jacques Rousseau in Selbstzeugnissen und Bilddokumenten. 
(Reinbek bei Hamburg 1972.) 181 str. 8°. (Rowohlts Monographien. 191) NUK 
1Ò1827 — Les Invasions Normandes en France. Etude critique par Johannes Steens-
trup. textes de Gmllaume de Jumièges [etc.] Paris, Michel (1969). 340 + (IV) str. 
. V , ! " 1 , 8 . (Le Memorial des siècles. Les Evénements. 9<= siècle.) Ilustr. NUK F 9 
JVULM/9 — Die Inventare des päpstlichen Schatzes in Avignon. 1314—1376 Hrsg 
7 Ï Ï \ taî ™ r g - C ^ t t à d e I ^ t i c a n o 1944. XXVIII + 620 str. 8». (Studi e testi. 
tìalo\ V<£ 1 nV5 Г o ? e r , ? ? u d ' R e S Ì n e : L a R eine Blanche. Paris, Albin Michel 
(1972). 366 + (II) str 8°. (Figures d'histoire.) NUK F 9 PER - Soboul, Albert: 
La Civilisation et la Revolution française. T. I : La Crise de l'ancien régime. 222 
heliogr., 8 pi en couleur, 53 cartes et plans. (Paris), Arthaud 1970. 635 + (II) str . 
4 . (Les Grandes civilisations. 10.) NUK F 9 II GRA/10 - Les structures sociales 
oo a q u i t a i n e du Languedoc et de l'Espagne au premier âge féodal. Toulouse, 
<tra oo
m a iS /Â9 6?' ^ a r ^ Editions du Centra National de la recherche scientifique 
l y . b y v ^ + Ш str. 4 . (Colloques internationaux du Centre National de la recherche 
scientifique. Sene Sciences humaines.) NUK F 9 II STR, FF D 4512. 
19. in 20. stoletje: 
н о ^ а о о о \ Ј ? 1 г ! : -И S a c r e . d e Napoléon. 2. décembre 1804. [Paris], Gallimard 
NTTr ' ï « V ^ У S £ t P\Û: 8 - (Trente journées qui ont fait la France. 21.) 
наа\\1л ?EA2n T Ч 8 ? ^ 1 ^ . P a r i s v é c u - N o c e l l e édition. [Paris], Gallimard 
(1969). 274 + (V) str. NUK F 9 DAU - Eminescu, Gheorghe: Napoleon Bonaparte. 
Bucaresti, Acad R. S. Romania 1973. Vol. L, II. SAZU 61513 H - Journal de 
l a n n ef-T
l e r J u l l l e t 1971 - 30 juin 1972. (Sous la direction de Maurice Barrois.)' 
(Paris), Larousse (1972). 415 str. 4°. Ilustr. NUK F 9 II JOU - Makarenkova Elena 
Makarovna: Francuzskaja socialističeskaja partija v gody IV respubliki. Moskva, 
^ k a r i 9 7 3 - i 2 1 5 + ( I ) s t r - 8 • [ c i r - ] S A Z U 6 9 5 8 3 - M a r x > K a r l = The Paris commune 
v i , , , a n d ^ ^ Ä J ' y Christopher Hitchens. London, Sidgwick & Jackson (1971). 
r 1 + 1 +
3 ^ n ^ 8 - , o N U K 2 , £ 4 4 5 - f a u r i a c ' J e a n : M o r t d u o n e r a i de Gaulle. Pari 
Grasset (1972). 183 + (V) str. 8». NUK F 9 MAU - Roberts, J. M.: The Paris 
Commune from the right. London, Longman (1973). 45 str. 8° F F D 4548 — Vie 
et mort des Francais 1939-1945. [Par] Francis Ambrière [etc.]. (Les articles 
medits . . . sont présentés par Jacques Meyer.) [Paris], Hachette (1971). 611 + (IV) 
str. + pni . 8° NUK F 9 VIE - Villoteau, Pierre: La Vie parisienne à la Belle 
epoque. [Levallois-Perret], Cercle du bibliophile (cop. 1968). 565 + (III) str + 
pni . 8°. (Cercle du bibliophile.) NUK F 9 VIL. 
25. Š v i c a 
T i, P 5 ^ p u i d o : Claudius Cantiuncula. Ein Basler Jurist und Humanist des 16. 
Jahrhunderts. Basel 1970 322 str. 8°. (Studien zur Geschichte der Wissenschaften 
m Basel. 19) NUK 13471? - Schwarz, Dietrich: Die Kultur der Schweiz. Frankfurt 
FF E 658' n a l 0 n 1 9 6 ? - V l n + 4 0 8 s t r - 4°- (Handbuch der Kulturgeschichte.) 
26. B e l g i j a 
T-A P a „ e g e n d o r e n ' M i e k e Claeys van: 25 jaar Belgisch socialisme. Antwerpen 
Lidr.J, htandaard wetenschappelijke uitgeverij 1967. 509 str. 8°. (Individu en samen-
levmg bibliotheek voor gedragswetenschappen. 7.) IZDG 5016. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS"XXIX 1975 203 
27. Š p a n i j a 
Abendroth, Hans-Henning: Hitler in der spanischen Arena. Die deutsch-spa­
nischen Beziehungen im Spannungsfeld der europäischen Interessenpolitik vom 
Ausbruch des Bürgerkrieges bis zum Ausbruch des Weltkrieges 1936—1939. T. 
1.—2. (Erlangen, t. Offsetdruck-Fotodruck 1970.) 8°. Diss., Friedrich-Alexander-
Universität Erlangen-Nürnberg. NUK 238919 — Giovane, Mario: Fernando De Rosa, 
dal processo di Bruxelles alla guerra di Spagna. Parma, Guanda 1974. X + 305 
str. + pril. 8°. (Studi e documenti). IZDG 5247 — Hornemann-Rey, Birgit: Spa­
nische Überseepolitik in Afrika seit 1945 unter besonderer Berücksichtigung Spa-
nisch-Guineas. . . . Berlin, (t. Dissertationsdruckstelle) 1970. 375 + (III) str. 8°. 
NUK 244946 — Solidarnost narodov s Ispanskoj respublikoj 1936—1939. Moskva, 
Nauka 1972. 268 str. + corr. 8°. SAZU 66137 H — Voluntari romani în Spania. 
1936—1939. Amintiri gi documente. (Volumul apare sub îngrijirea unui colectiv 
format din: Gheorghe Adorian [itd.].) Bucuresti, Editura politica 1971. 601 + 
(VII) str. 8°. Ilustr. NUK 237706. 
28. B l i ž n j i i n s r e d n j i v z h o d t e r a r a b s k e d r ž a v e 
Arabskie strany, Turčija, Iran, Afganistan. Istorija, ekonomika. Moskva, 
Nauka 1^73. 263 + (I) str. 8°. [cir.] SAZU 69636 — Arafa, Nagi: Die sozialen und 
ökonomischen Folgen der Agrarreform in Ägipten. Bonn, t. (Rheinische Friedrich-
Wilhelms Universität) 1973. 160 + (I) str. 8°. Diss., Univ. Bonn. SAZU 72102 — 
Džalil, Džalile: Kurdy osmanskoj imperii v pervoj polovine XIX veka. Moskva, 
Nauka 1973. 197 + (II) str. 8°. [cir.] SAZU 67344 H — Fisher, Sydney Nettleton: 
The Middle East. A History. (2. ed., rev. and enlarged) London, Routledge & Paul 
(1971). XV + 749 + XXXII str. 8°. Ilustr. NUK 245436 — Golubcova, Elena Sergeev-
na: Sel'skaja obščina Maloj Azii. Ill v. do. n. e. — III v. n. e. Moskva, Nauka 1972. 
185 + (III) str. 8°. SAZU 66808 H — Iran. (Sbornik state j). Moskva, Nauka 1973. 
213 str. 8°. [cir.] SAZU 69634 — Istorija i ekonomika stran Arabskogo Vostoka. 
Moskva, Nauka 1973. 302 + (II) str. 8°. [cir.] SAZU 69505 — Die Kultur des Islams. 
Frankfurt a. M., Athenaion (1971). 480 str. + pril. 4°. (Handbuch der Kultur­
geschichte.) FF E 658 — Maulana, Muhammad: The religion of islam. A com­
prehensive discussion of the sources, principles and practices of islam. (Cairo, 
National publication & Printing house b. 1.). 784 + XXIII str. 8°. F F D 4538 — 
Mezdunarodnye otnošenija na Bližnem i Srednem Vostoke posle vtoroj mirovoj 
vojny. (40—50.e gody). Moskva, Nauka 1974. 200 str. 8°. [cir.] SAZU 70267 — 
Moukdad, Yousef: Richteramt und Rechtswesen in Bagdad von der Stadtgründung 
bis zum Ende der Buyidenzeit (: 145/763 — 447/1055:). . . . Hamburg, b. t. 1971. (IV) 
+ 170 str. 8°. Diss., Univ. Hamburg. NUK 239820 — Sarkissian, Karekin: The Ar­
menien 'christian tradition in Iran. (4. ed.) New Julfa. (Printing Press of All Sa­
vior's Armenia Chatedral) 1974. 32 str. 8°. INV B 2515 — Seidov Rauf Alievič: 
Iranskaja buržoazija v konce%XIX- načale XX v. (:načal'nyj etap formirovanija:) 
Moskva Nauka 1974. 244 + (II) str. 8°. [cir.] SAZU 70042 — Sourdel Dominique & 
Janune Sourdel: La Civilisation de l'Islam classique. 224 héliogr., 8 pi. en couleur, 
80 cartes et plans. (Paris, Arthaud 1968. 673 + (II) str. 4°. (Les Grandes civilisa­
tions. 8.) NUK F 9 II GRA/8 — Palestinski j sbornik. Vyp. 24 (:87:). Starkova, K. B.: 
Literaturny pamjatniki kumranskoj obsciny. Moskva & Leningrad 1973 [cir.l 
NUK II 181802. s L J 
29. Z i d j e 
Auerbach, H. B.: Die Geschichte des »Bund gestzestreuer jüdischer Gemein­
den Deutschlands« 1919—1938. Tel Aviv, Olamenu 1972. 72 str. 8°. INV B 2344 — 
Beek, Martinus Adrianus: Geschichte Israels. Von Abraham bis Bar Kochba. 3. 
Aufl. Stuttgart [itd.], Kohlhammer (1973). 184 str. 8". (Urban Taschenbücher. 47.) 
FF B 857 — Italiaander, Rolf: Juden in Lateinamerika. Tel Aviv, Olamenu 1971. 
79 str. 8°. INV B 2342 — Jahn, Karl: Die Geschichte der Kinder Israels des Rašid 
204 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
ad-din. Einleitung, Übersetzung, Kommentar und 82 Textafeln. Wien 1973. 114 str. 
+ pril. 4°. Denkschriften der ös terr . Akademie d. Wiss. Philosoph.-histor. Kl. 114. 
SAZU II 6546/114. 
30. A z i j a 
Buharà i Afganistan v načale 80-h godov XIX veka. (:Žurnaly komandirovok 
G. A. Aredarenko:). Moskva, Nauka 1974. 140 + (IV) str. 8°. [cir.] SAZU 72172 — 
Davidovič, Elena Abramovna: Denežnoe hozjajstvo Srednej Azii posle mongo'sko-
go zavoevanija i reforma Masûd-beka (:XIII v.:). Moskva, Nauka 1972. 174 str. + 
pril. 8°. SAZU 66807 H — Gafurova, Kapitolina Aleksandrovna: Bor'ba za interna-
cional'noe spločenie trudjaščihsja Srednej Azii i Kazahstana v pervye gody so-
vetskoj vlasti (1917—1924:) Moskva, Nauka 1972. 300 + (III) str. 8°. SAZU 66809 H 
— Guillermaz, Jacques: A history of the Chinese Communist Party 1921—1949. 
Transi, by Anne Destenay. London, Methuen & Co (1972). XVIII + 477 str. + pril. 
8°. Ilustr. NUK 241839 — Ermačenko, Irina Sergeevna: Politika man'čžurskoj di­
nastu Cin v Južnoj i Severnoj Mongolu v XVII v. Moskva, Nauka 1974. 194 + 
(III) str. 8°. [cir.] SAZU 62912 — IBN al-Haitham. Proceedings of the celebrations 
of 1000th anniversary . . . Ed. by Hakim Mohammed Said. (Karachi, Hamdard Aca­
demy 1969.) (VIII) + 346 str. 4°. Ilustr. NUK II 234975 — Ideologija i kul 'tura stran 
Jugo-vostočnoj Azii. Moskva, Nauka 1973. 205 + (III) str. 8°. [cir.] SAZU 69575 — 
Istorija Korei (s drevnejših vremen do naših dnej). Tom. 1, 2. Moskva 1974. —. 4°. 
[cir.] SAZU II 72208 — Kaplan, Anatolij Borisovič: Putešestvie v istoriju. Moskva, 
Nauka 1973. 22 + (II) str. 8°. [cir.] SAZU 69577 — Kindermann, Gottfried-Karl: 
Der Ferne Osten in der Weltpolitik des industriellen Zeitalters. (München), Deut­
scher Taschenbuch Verlag (cop. 1970). 528 str. 8°. (dtv-Weltgeschichte des 20. 
Jahrhunderts. 6.) IZDG 4872 — Kornev, Vladimir Ivanovič: Tajskij buddizm. 
Moskva, Nauka 1973. 165 + (III) str. 8°. [cir.] SAZU 69578 — Levinson, G. L: Fi-
hppiny na puti k nezavisimosti (:1901—1946:). Moskva, Nauka 1972. 396 + (II) 
str. 8°. SAZU 66506 H — Možejko, Igor' Vsevolodovič & A. N. Uzjanov: Istorija 
Birmy. (Kratkij očerk). Moskva, Nauka 1973. 381 + (II) str. 8°. [cir.] Ilustr. SAZU 
69627 — Novaja istorija Kitaja. Moskva, Nauka 1972. 635 + (II) str. + pril. 4°. 
Ilustr. SAZU II 66908 H — Perskaja, Ivetta Jur'evna: Istočniki po istorii Indonezii 
s drevnejših vremen po 1917 g. (bibliografija publikacij po fondam bibliotek 
Moskvy: Leningrada:) Moskva, Nauka 1974. 8°. [cir.] 1. 1974. SAZU 72191 — Raz-
vijajuščaja Azija. Moskva, Nauka 1973. 750 + (II) str. 8°. [cir.] SAZU 69785 — 
Sovremennaja Indija: Ekonomika, politika, kul'tura. K 25-letiju nezavisimosti. 
Moskva, Nauka 1972. 282 + (II) str. 8°. SAZU 66359 H — Wan, Grace & Wallace 
Johnson: An Advanced Reader in Chinese History. Lawrence 1973. (X) + 336 
str. 8°. University of Kansas Publications. Humanistic Studies. 43. SAZU 32271/43 
— Zagoria, Donald S.: The Sino-Soviet Conflict 1956—1961. Princeton & New 
Jersey, Princeton University press 1962. XII + 484 str. 8°. SAZU 69475. 
31. A f r i k a 
Davidson, Apollon Borisovič: Južna ja Afrika. Stanovlenie sil protesta 1870— 
1924. Moskva, Nauka 1972. 613 + (III) str. 8°. Ilustr. SAZU 66813 H — La Guerra 
in Africa Orientale. Giugno 1940-novembre 1941. (2. ed.) Roma, Ministero della 
difesa, Stato maggiore esercito — Ufficio storico 1971. 358 str. 358 str. + pril. 
Ilustr. IZDG 5104 — Hirschberg, Walter: Die Kulturen Afrikas. Mit 161 Abb., 2 
Farbtaf. und 13 Kt. Frankfurt am Main, Athenaion (1974). XII + 390 + (I) str. 
4". (Handbuch der Kulturgeschichte. Abt. 2. [13.] F F E 658 — Istorija Afriki v XIX 
i XX stoletijah. Sbornik statej. Moskva, Nauka 1972. 310 + (II) str. + corr. 8°. 
SAZU 66205 H — Malyseva, Dina Borisovna: Religija i politika v staranah Vostoč-
noj Afriki. Moskva, Nauka 1974. 166 + (III) str. 8°. [cir.] SAZU 71969 — Victor 
Vitensis: Historia persecutionis Africanae provinciae. Ree. Mihael Petschenig. 
Accedit incerti austoris Passio Septem monachorum et notitia quae vocatur Vin-
dobonae 1881. (1. repr.) New York & London (1967).'• (V) + XV + 174 str. 8°. (Cor­
pus scriptorum ecclesiasticorum latinorum. 7.) NUK 29169. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 ^05 
32. S e v e r n a A m e r i k a 
Angermaim, Erich: Die Vereinigten Staaten von Amerika. (3. Aufl.) (Mün­
chen), Deutscher Taschenbuch Verlag (cop. 1973). 295 str. 8°. (dtv-Weltgeschichte 
des 20. Jahrhunderts. 7.) IZDG 4872 — Bandelier, Adolph F.: A history of the 
Southwest. A study of the civilization and conversion of the Indians in south­
western United States and Northwestern Mexico from the earliest times to 1700. 
Vol. 1 + suppl. Città del Vaticano 1969. 8°. (Studi e testi. 257, 258.) NUK II 43375 -
Crowley, J. E.: This Sheba, Self. The Conceptualization of Economic Life m 
Eighteenth-Century America. Baltimore & London (1974). XIV + 161 + (1) str. 8 . 
The Johns Hopkins University Studies in Historical 92/2. SAZU 27656/92/2 - Davis, 
Tohn Hagy: The Bouviers. Portrait of an American family. New York barrar , 
Straus & Giroux (1969). XV + 492 str. + pril. 8°. NUK 236327 - Fihppov, Svjato-
slav Viktorovič: SŠA: imigracija i graždanstvo. Politika i zakonodatel stvo. Mo­
skva, Nauka 1973. 200 + (IV) str. 8°. SAZU 67158 — Fulbright, James William: 
Senator Fulbright. A legislator's thoughts on world issues. Ed. by Karl E. Meyer. 
(New York), Macfadden book (1963). 271 str. 8°. NUK 212521 -- Guérin, Daniel & 
Ernest Mandel: Einführung in die Geschichte des amerikanischen Monopolkapitals. 
(Berlin), Wagenbach (cop. 1972). 142 str. 8°. (Rotbuch. 37.) IZDG 4904 — Hess, 
Fjeril : High adventure. A story of slavic pioneers in America. With drawings by the 
author. Council of women for home missions and Missionary education movement, 
New York (1925). (Repr.) (San Francisco, Cal., Reed 1970.) 158 + (II) str 8°. NUK 
238302 — Kolodin, Irving: The Metropolitan opera. 1883—1966. A candid history. 
(Reprint.) New York, Alfred A. Knopf 1968. (II) +.XXI + XLVII + (II) str + 
pril. 8°. (Borzoi (Woks.) NUK 242252 — Linding, Wolfgang: Die Kulturen der Eski­
mo und Indianer Nordamerikas. Frankfurt am Main, Athenaion 1972. X + 379 
str + pril. 4°. (Handbuch der Kulturgeschichte.) FF E 658 — Osnovnye problemy 
istorii SŠA v amerikanskoj istoriografii (1861—1918 gg.) Moskva, Nauka 1974. 358 
+ (II) str. + corr. 8°. [cir.] SAZU 71390 — Patterns in American history. [Ed. by] 
Alexander De Conde, Armin Rappaport, William R. Steckel. 2. Belmont, Calif., 
Wadsworth publishing comp. (1967). 8°. NUK 240568 — Trattner, Walter I.: From 
poor law to welfare state: A history of social welfare in America. New York, 
The free press; London, Collier Macmillan publishers (1974). XII + 276 str. 8. 
FF C 3689 — Wehler, Hans-Ulrich: Der Aufstieg des amerikanischen Imperia­
lismus. Studien zur Entwicklung des Imperium Americanum. 1865—1900. Göttingen, 
Vandenhoeck & Ruprecht 1974. 426 str. 8°. (Kritische Studien zur Geschichtswissen­
schaft. 10.) IZDG 5210. 
33. L a t i n s k a A m e r i k a 
Antonov, Jurij Aleksandrovič: Brazilija: armija i politika. (Istoričeskij očerk). 
Moskva, Nauka 1973. 255 + .(XVII) str. 8°. [cir.] SAZU 69630 — Ariza, Alberto: 
Fr. Cristobal de Torres, O. P. Arzbispo Santafé de Bogota, Funador del Colegio 
Mayot del Rosario 1573—1654. Bogota 1974. 139 str. 8°. Ilustr. (Publicación de la 
Academia Colombian de historia.) SAZU 55985/26 — Baudin, Louis: Les Incas. Pa­
ris, Sirey 1964. 227 str. 8°. Ilustr. FF C 3650 — Bojko, Pavel Nikolaevič: Latmskaja 
Amerika: ekspansija imperializma i krizis kapitalističeskogo puti razvitija. Moskva, 
Nauka 1973. 211 + (V)* str. 8°. [cir.] SAZU 69588 — Garanin, Fedor Alekseevič: 
Narodnyj front v Čili 1936—1941. Moskva, Nauka 1973. 308 + (III) str. 8°. SAZU 
67205 H — Genionskij, Semen Aleksandrovič: Kolumbija. Istoriko-etnografičeskoe 
očerki. Moskva, Nauka 1973. 384 + pril. + corr. 8°. [cir.] SAZU 69795 — Kultura 
Kolumbu. Moskva, Nauka 1974. 334 + (II) str. 8°. [cir.] Ilustr. SAZU 71392 — 
Lavrov, Nikolaj Matveevič: Meksikanskaja revjolucija 1910—1917. Moskva, Nauka 
1972. 290 + (II) str. 8°. SAZU 66810 H — Nikiforov, Boris Sergeevič: Kuba: Krah 
burzuaznyh političeskih parti j . (:1945—1958:). Moskva, Nauka 1973. 416 str. 8°. 
[cir.] SAZU 68048 H — Trimborn, Hermann & Wolfgang Haberland: Die Kulturen 
alt-Amerikas. Frankfurt am Main, Athenaion 1969. VI + 192 str. + pril. 4°. (Hand­
buch der Kulturgeschichte.) F F E 658 — Vizgunova, Julija Ivanovna: Rabočij' klass 
sovremenoj Meksiki. Moskva, Nauka 1973. 206 + (II) str. 8°. [cir.] SAZU 69585. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975/1—2, s. 207—208 207 
OBVESTILA 
i. Finančni obračun »Zgodovinskega časopisa« za letnik 1974: 
Dohodki: Izdatki: 
dotacija Raziskovalne tiskarski stroški 173.400 
skupnosti Slovenije . . . . 91.000 stroški redakcije 9.437 
dodatna dotacija RSS . . . . 26.400 avtorski honorarji 62.377 
naročnina 59.200 stroški založbe 25.115 
prodaja . . 11.000 S k u p a - 2 7 0 3 2 9 
prodaja stare zaloge 29.000 
dotacija Zgodovinskega društva 5.000 
Skupaj .' . 221.600 
•> e 
Primanjkljaj 48.829 dinarjev bo delno4srit s komercialnim popustom tiskarne v 
približni višini 9.000 din, z nadaljnjo prodajo stare zaloge ZČ ter z izterjano zapadlo 
naročnino. 
2. V »Obvestilih« prejšnje številke ZČ smo objavili cene posameznih izvodov 
starejših letnikov »Zgodovinskega časopisa« in opozorili tudi na zalogo nekaterih 
letnikov »Mitteilungen des Musealvereins für Krain«, »Izvestij Muzejskega društva za 
Kranjsko«, »Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo«, kazal za publikacije Mu­
zejskega društva in prvih petindvajset letnikov ZČ ter nekaterih drugih publikacij. 
Sedaj je poleg prvega letnika ZC (1947) pošel tudi 17. letnik (1963) ; društvo že spre­
jema prednaročila za ponatis obeh letnikov. 
Komplet 28 letnikov ZČ (seveda brez 1. in 17. letnika) stane 920 dinarjev. Za 
naročila, večja od 200 dinarjev, je možno obročno odplačevanje. Člani Zgodovinskega 
društva s poravnanimi tekočimi društvenimi obveznostmi imajo 25-odstotni popust, 
študentje pa 50-odstotni popust; za naročila iz tujine velja 20-odstotni pribitek na. 
cene knjižne zaloge. 
3. Ponovno prosimo zamudnike, da poravnajo društveno članarino za leti 1974 
in 1975. Članarina vključuje nsrročnino na ZČ in znaša 90 (1974) in 120 (1975) dinar­
jev. Za redne študente je članarina polovična, torej 45 oziroma 60 dinarjev. Člana­
rino lahko poravnate na sedežu društva ali s položnico na društveni žiro račun 
50101-678-49040. Društveni člani iz Avstrije lahko poravnajo svoje obveznosti v ce­
lovški knjigarni »Naša knjiga«, člani iz Italije pa v »Tržaški knjigarni« v Trstu. 
4. Z izidom pričujoče številke ZČ je uredništvo ponovno za nekaj mesecev 
zmanjšalo stalno zamudo pri izhajanju* revije. Ker letnik 1975 izhaja v samozaložbi 
in je večina sredstev nanj že pogodbeno zagotovljenih, bo zamuda tudi vnaprej 
vedno manjša. Predvidoma naj bi izšla številka 3-4/1975 ob koncu aprila 1976; teksti 
so že nekaj časa v tiskarni. Zvezek bo vseboval med drugim naslednje razprave: 
Janko Pleterski, Jugoslovanska misel pri Slovencih v dobi Taaffeja; Jože Pierazzi, 
Problem Slovenske univerze v Trstu v avstro-ogrski dobi; Tone Ferenc, Spomenice o 
nemških ozemeljskih zahtevah v Sloveniji leta 1940; Olga Janša in Vasilij Melik, 
Bibliografija slovenske zgodovine (publikacije iz let 1969—1972). 
5. Odbor Zgodovinskega društva je sklenil, da bo XVIII. zborovanje slovenskih 
zgodovinarjev oktobra 1976 v Kranjski gori, delno verjetno tudi na Jesenicah in v 
Celovcu. Predvidene so štiri teme: razvoj železarstva in delavskega gibanja na Go­
renjskem, 1000-letnica koroškega vojvodstva, revizija slovenske politične zgodovine 
1893—1904 ter problemi pouka zgodovine v usmerjenem izobraževanju. Po običaju 
208 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 
bo zborovanje združeno z občnim zborom društva, proslavili pa bomo tudi trideset­
letnico društvenega delovanja. 
6. Od založbe »Borec« smo v oceno prejeli knjige: M. Žnidaršič, Ko je prihajal 
dan; J. Vidic, Po sledovih črne roke; A. Kermavnar, Ambulanta E preko 4 G; J. Przy-
manowski, Štirje tankisti in pes; A. Cervi, Mojih sedem sinov. 
Ob tej priložnosti naj društvene člane opozorimo na razmeroma bogato dru­
štveno knjižnico na našem sedežu. V zameno za »Zgodovinski časopis« namreč pre­
jemamo vrsto domačih in tujih zgodovinskih revij in drugih publikacij. 
7. Savez društava istoričara Jugoslavije (11001 Beograd, Karnedžijeva br. 2, 
P. f. 545) je ob svetovnem zgodovinarskem kongresu v San Fi-anciscu izdal že tretjo 
jugoslovansko zgodovinsko bibliografijo z naslovom »The Historiography of Yugo­
slavia 1965—1975«. Tako kot predhodnji bibliografiji za leta 1945—1955 in 1955—1965 
je tudi zadnjo moč naročiti na gornjem naslovu. 
Ob izidu prvega letnika »Acta historico-oeconomica Iugoslaviae« nas je za­
prosilo uredništvo te revije, naj seznanimo naše bralce z vabilom k sodelovanju. 
Revijo lahko naročite na naslovu: »Školska knjiga«, 41001 Zagreb, Masarykova 28, 
p . p . 1039. 
INFORMATION TO OUR SUBSCRIBERS 
1. Copies of all volumes of »Zgodovinski časopis — Historical Review«, except 
vol. 1 (1947) and vol. 17 (1963) which are being prepared for a reprint, are at disposal 
at the editorship. 
2. The next volume of the review is to be issued untili April 1976. 
u. 
D 
0>u 
t-l M 
s< 
> N i — 
is 
S o .-i*S b o g ™ O) 
Т з Д м м З . 0 d N 
Л O d "-Q > 
Л O h - 1 ( v S 3 o o o « ^ w o ; a 
J O O s - r •-
3 3« >a—а _ gi: 
О Г _ d Pi N-^.ÜL 
« . g . 3 * o ° £ - a 
j - e v i n - ä n ^ sj 
| Cd <" g A« g W ° N 
^ ? D ч d 5̂ ,—i > 
.S «^ « "'2 а Л S 
&.: ft-s| »^ s 
^- JN 
•o «j S - S Ž - ï a 
» ^ £.5 .•" 
-•§-3-9,5 B i 4 s 
d N 
'S-*3 
-J3 3 
Ô H - I t s i i s tsi la <tj >*« >d 
1 l-s=g.aI-ss-3 
w Ö * * * & N « 
o £ 8 d : £ o g \ „ --
o I g l i â f l o 
^? !s.LJ b*T1 _ T 1 
D 
5 ^ 
> d ^ч ^ 7 
• 'S >N "2 
' d J i -S, 
fa-T «-S 
O h J 
d 
> o 
bo 
S 
v 
o 
> 
H * 
Ö j} Д .G --j „M - - -tO 
> & > 2 <л « - £ § 
=3,3 »"à-Su S 
d d S ' ä . ^ r o g 
g S3 g"5 S» 
• B v a ^ - g » ™ , , 
• - ' 3 ^0-^ fcD Œ> O £ 
a.-^ O d 0 ^ 3 " t j . 3 
S 3 ."S fr« S £ 
M 3 * 0 S-t M o 
a . ° u „ - M m ^ tD 
M-- ' d o . M o i • 
o o « S 
' d « £? 9 o 5 « 
T. > N •« и O -*->?*• -TU 
t , ^ 3 u o 3 _ g d 
< ! « ! Ј З !» s - ' o B O ' O 
- o 0"rî 
t u 
w 
Q 
D 
П5 
h 
t-"~ 
9 « 
S Q 
o>P 
d S «s S d o « д ° 
d сл-^-н o ћО CL f - -
. - . - a>o tu =рдз *s 
a ^ - c > w ^ ! G J Ć l o ^ 
^ d "-^ o ->N >
гл >и ' "^"d 
" § . б , . 2 , о » • * - § § " . « 
_ - * to d . N , * 0 d 
° СЛ d "g Д, > 2 ü -d 
. , ^ " t D ï W d S " 3 ö 
сГ"3.,^"*^ s»-,—*"d d ' 
•Šli-3:&S8?S 
S а a ^ - S - ï " 5 p 
p 
( " 
o ^ 
O 'S d O ' ^ ' 
-T O Д N > ^ и д 
^•-< d w с-У « ü ^ 
S a t 
e *5 d d ° "S 
t  
. IÄS. 
ca ^ л  " 
p d d ^ . -Ç ' i 
. a s i> 
d tt d ^ о"ћв . o ? 
D 
•ŠI» 
d O.H d I 
- d -#. 
r: ••->  "T  c  
o i— S d o <3-S.„ „ 
^ S - g 2 - = . - , з ^ " " 
гУ 
**-• d .3 d 
N C d 
^ d « -i-. 
l i a := 1 
— o u "S 
d dr^4 Ulj t-
0>'л 
; P > 
o J 5 
•^5 
S ' d ' ? 
S J >• 
^3 d o 
S o — a-S 2 i f ' 
4 2 i ) ^ d ^ > g — -^ 
= d d •S'-0 ~ d g - N 
u-o-j-o N N S S o 
2 N . H g , O „ o j s 
. o xi a o - a a "= 
a a -?s» d S « * ^ 
— ^ y C > * ; - F _ ^ ; ^ y 
^ 'fco'S'-^-S o d ' c ÏÏ O S 
• * ej « c n '-•d du 
o ï ^ 2 ^ . « ' S o . - c d d 
o 
OH 
ГЛ 
O ^ 
a 
N 
3 
h-l 
•g1aâSj-i--B 
a £ 3 J 0
z § | „ -
d . ï ï o ™.=L« - S.S 
d C ^ C i c S - ^ ^ - K J 
-S "d • - S ^ С * л " ï ° O 
d 2 ! 
s=.r; 
fcB , 0 W Ö O . - , Ä ^ « - *^ 
: у с ^ 3 '-^ 
2,3 S S'g; 5 S „ h " 
2 ^ " 3 г „ ^ a o 
B n d <r- taxi 
в s: *«- џ к л o ' 2 , ö 5 f * в e n « ** 
£o"g.^£. l i s 
и s , 2 . n « 2 ^
 M ö » 
Sgf f f^e 
Or*- o 
'ff 5-5 ; 
p | f flg'B-g.Š г 
O CL,— P . 
i 0-~ 
cu sr* 
ft ft 
»S 
з » 
d-O-
St® 2 3 
£ "0 
^ 3 
fi M 2 £4s 
2 S. 
ni 
2 * 
3 n> 
2 3 o p ' re E t - , » . 
re p g , m w . a p 
д ; » m P r e 
S ' p i-* o ftn'u'n 41 ~ " î ° Sf" n 2~ 
» f l »'S O B ' S « 
в-ч _ s ° з a s. 
» g 8 ? п Ја.° 
rt - 4 P Д M . 
s- § ^ : s & t -
o ~ ч s-, в g ° = и. 
i 2.P —p S - _ , B ™ 2 
> s t r n u C f t * o 
ë? S ^ 2 ~. 3 g i-« •-
" 3 c „ £.B.ff 
g ? g - f f ï a g p g , Q . 
b-2, 
t > 4 
P o 
ЧС * * -
ra " 3 *» 3 3 o p P p, 2 . 3 
g 8 Sp B S.g 2.™ S" EJ 
2. S o.T O P g „ » ~ 2 
» a в в ч в _. 3 - o * ^ 
S-H i ^ S"^ s ? < i 
° s 5-M.^i„ 2.3"si• " 
- Ž£> d 
^S-2 o <; 3 — 3 
C" S " ^ ^ o £ 3 er S -
-- r;-1-» сГ =r™ ï ft ft =Г 
S o o a » ttS-„ ч •*_ - 3 
t « a 
. =-« 
:sT*»ds&8S. 
i g s-
J o g. g. 
ш - - s: -5 3 ° 2 " ! 
— 3 — r*- O - p ^ 
<» - s ^ ~ p ia.o « » s 
• 2 8 2 Г " ч S.3-0 °-S" 
S o , ? » S S - . 3 B S p ^ 
E ' — ' ? ? 3 ™" -_ o 
ГГ ft p iT £ . p O 
S. 3 
t » - - =-3 "-aS 
> 
3 
a
 л E^G-3- P B o o P 
2 2. S ц з и ï a -i 
Š5-=-»s-2-2 3 ^ š & 
ag " » ! 5 ä « o » 
з a s ' K - ' - ; ^ ^ g p •* 
w.a S.S. » £ g-3, „ 
< 2 2:2-3 <;« g 
c £ P 2 a 5 j a 5 lä 
P - ^ Р * ra ^ З ° ? ^ 
3 ^ >— o o B"B X ' d 
^ ^ r t-< з - Р ^ ° S'B-
O O 3 ß ( ( 2 . o 5 b o 
04 
cl 
a 
o 
c 
o 
o 
C _ . 
o ^ 
L? g S p g ; e. " N an r"o rt 5Rcra F ï ï < 4 - 3 . 
P w o t« 
3 o i -
^ 0 3 r+ 
• d B M g . 
3 3 
Ö 
a . M S . d 
S s . p . 
a* os S « ft o ^cg 
— °' 
а g и " 
,_ ,û -p"& i 
^Т" 
а 
_, 
sr 
ft 
и 
B 
ft 
а 
w 
0 
o 
ОЧ 
o 
3-
ft 
C" 
s 
p 
?• 
« 
ft 
y 
ft 
a-
3 
P 
и 
2<V re 5 ^ 1 ? 
f f t СЛ K' o 
^ д O i -sUP" 
Д j^-<i O ft P 
3-g|r: i 
53. в — B *"• 
§- o » » 3 - ° 
§ a o " 0 . «
, S 
• 3 p P -a л ^ n 5'В"5'1 S B Ì 
t ; p B [ ( o ^ f * 
3 S ^ ^ e B*_ 
™ C-g" S 2 
°sS- a§.s 
3---2 o ft re ̂  
Q 2 5 ° 
•o i=foS g a & 
•S-SŠS »S-» 
2.g.a»oës 
S'n 'JS|B4 | 
-, o G.ts™ 3 
1-gK g.5-
j £ - В " и crq a . 
3 Z" B . O H 
ê s 2 »s - 8 s 
o 2 3 5 „ o 
I»- SS. n o-
S S I 0 - o S-'O-
p ™ 5.B ra 
« i g c"3. o" 
ITS a.7 S S"? 
B 
O 
7? 
o< 
'S. 
" M 
O 
P 
Ti 
ft 
^ 
BS 
§ 2 
p.3 4 
TR 
B -
p , ™ 
Л и 
* 2. 
3*< ° 9 
5 5 
9^ 
3 ft 
P S 
» M 
ft 
à*" 
tr*o 
Ë,o 
^ ^ 
P en 
>^ 
?rp 
re^ 
p O 
Ш-oPfflIfffb 
•< m л S" -i «' . r - r s p < ; ' ô 4 n o - J S K ' 
H 1 ^- ° = " » S — S 2, 
" g s - S p - î ' S ' f i ' ^ a " 2 
'? SS н 2 Ho ï l . S S o | 
Q J O - 4 ^ , - p 3 ^ 3 
O rfn K' r-- 3 
3 i g S o " o g - 5 : - D a o 
^S * § • 2 f £ - S i S , g 
- * s ^ ^ š . » 3.3 2 Š 
• 2 . ^ 6 » p - i 
T ; ^ , -
' t s g i - s ' g s .
, t rS i 
o а 
ft з Г"1 г+ ? Ì O ft ^ 
ft" c 
a-: 
^ з З в г Н . Р ^ - , 
- _^-*'S P— ftQjiftft o 
n ï = g = s „ È = " - S a = ^ o o ^ ^ ; " " S . 2 . 3 •n o » o^_g g n i T Ï « S 
| | Г | | » ^ - 8 Р 2 ^ 
- n o o ^ g l d g . p 3 c 
j 3 - 3 " o -o s t 
tS a.3« re^o! 
re w rt = . j-« p- Q-B a . o 
— o" o re -1 
ft 
o 
57* i-K " ft 
в ^ -^5 
^ 2 
-*- и w П 
i — i N > p - j 
s P - g 
o £ Ss 
i - S- ° 
5' S S, 
1-1 p ~ 
d ' 3 и > 
HJ p- 3. 
o 
o 
C 
a 
o 
< ^ 
Q 
3 
D 
И 
-a 
o -Ö 
..->• tu 
*s? 
сб 
в H 
> • 
S 
V 
vi 
e 
t* 
55 
(S 
Д 
ü 
tv. 
'3 
1Л 
T C\ 
• — ' 
њ 
oì 
1Л 
tv. 
^ 
Ča 
es" 
C JBi 
3 
J2 3 o >o 
ič
ni
h 
s 
gi
ba
nj
 
za
ko
n 
an
je
 
v 
r 
po
lit
i 
H . « Л o 
•i i-i'a« 
. Ï Ï J4 .2 - - " 
h 
li 
la
v
s 
so
c 
vs
ko
 
et
fi
 
l-S-S-s" 
:a
m
e 
ti
k
e 
;e 
d
 
ns
ko
 
£^;з и д p.̂ 2 o s* 
N P-CDT3 
ba
nj
a 
v 
ti 
in
 r
a 
od
ar
sk
e 
an
ke
 
18
 
po
st
an
e 
' 
'fcSg-si-
CJ-^ ° 
Ji S i l t 
de
la
vs
 
pn
e 
z 
•e
m
em
 
po
lit
 
no
 o
k 
tO *Ö Д ј ~ tì ° 
C CJ M u,rT3 g 
•-< ^ bil . . Cj bD . a, 
o r »; 4 - 5 
•2»<=" 
-'?'>*?» rt; 
§3 
§.S. te o 
â'SOSS.E, 
D 
3 « .-
•s д s.-- e 
'ej ^ 
N , 2 
« 
=5* P тз 
rt N в WJ4 м •" '^7 O м сл "S 
• S o ^ & 0
a & 
O u ~ en _ . « 
1=—• o a.~X 
j£ S m u E 
=.£_Q B.S к 
rt o — o 
.£.«Г2_ J s 
rt'r-* i- a> н -— 
•c G 6-3.2 
g j. "-g a.* 
Ö C3 O - J I 
^ > S d 
.5 o - . : đ 3 o 
s » s » „ . „ o 
<s"2 a s~ n— 
rt
 rt I» 3 ! S t e - >o'-
'Л 
« CJ o ' ' 
d > " C J - o 
tE ÜT3 <n 
o> rt > o ' i i - a 
•iS N ^ & 2 ; з g 
cd C > « ^ . . , - . 
._ >• *? О Ђ ^ ; ћо o 2 
r i >] - • 
SJS M 
тз — S ^ ^ 
g j ™ S e:s,S 
O S o g w i S ' O 
-*.§ 5 Sä 2 
^ o d rt o ö cd 
Q 
so 
-5<! 
• - j a « S s H 
-§§ «. 
.5 
3 
> § 
-*1? 
S 3 =. .S Sä 
^ - , - n . ^ w ;.' <U 
MÌ-ia-2 6 
> d o ca « ^ 
I l i S äs? 
* rt .,-] 'Ti TJ 
« '•Д™ S 3 h -
I si-p* -
> g a«S-§ 2 
O n >N *̂  m aj 
«^3 « S o a 
•S _ = I s . J 
ï n S u S'2-S^ 
^ •" t- o ieß >CJ 
_ 'S I S a §""„13 
- T 1 « - C "*>—'-li! «J 
ü rt o rt ° o — o 
rt-^rt «.'S N > 
g rt ^*N Ž._ £ rt 
o 2 g Rbd'?"S £ 
' rt i o rt đ 
O t» 3 r- -— и 
rt >м fi o" w 
•" d o a v 0 0 o g o 
o c , ; c i 
O w O O 
-."a ° ' rt У n 
Q 01 *| : o
 a 
to co CJ2 ^ CJ ^ 
7^^-s S73 
-3 7 S-2-S = 
M (M >o w S • * O tv. M ' - i _c: co rt^a w ^ 
'"'" säa s 
г ^ rt ^ 
" ^ rt 
ï £ o>Sž 
.-Eu « 
> g > « д 
* « N H o 
•** S > d o. 
-, rt P-«" i i 
H rt 
•3 2« 
2 3 б ' а
&
0 
.«g 
S-s 
rt o »!—1 °-^ 
-2 rt 
• ë - sg^ l 
w rt >0 •- - ^ c N ~Z a o O -—; <u C 
(J CJ O r t T 
« • - Р-ДЈ O 
, Л g PL, ^ 
^ y>£ . -
10 fi -j ' | 
r2-S ^ rt o 
rt d v a t* 
>• »^ -^"S rt o o œ « rt-^ 
a g « 
O S '» S r-
•&= §•? s 
cj w rt " rt 
l ' i a i ^ n S 25 
'g Ј ^ | - 2 , В 3 
-t^-S p 3 ~ ^ e« - . 
з S ; 
2. a." 
=•2 S o £ 5 
- CL = p < 
3 s; s 2,^ 
O 3 " £ 1 O jfH _ " 
S"P 3 S S e î . 
P ^J-rt- 3 * P — P 
=*?2-Д-.° 3 P
J 3 
Q ra " o S И H 
•p- p ~ 
*- CS 
3 S 
£ 0 
ò 2 . 
!л 
H 
sr 
ra 
Cß 
n £J 
л 55-
S E. 
ш P 
o 
o ' 
M e 
3 - Ü 
P-Er: 
0 ÏÏ-
£ " 0 -
p - -
w 2 
a 
0 
B-tS ° ° S o B P 
_3 S a m а 
0 < м.г* 3 3 -•- в^ 
P C ^ S . J ^ P B - 0 
i P ^ C L ^ o ;л o и 
5 « 5"Eg.=:d s-
S - - " p P . o 2 . P ~ 
f - - w 2. p rt- n 
s s ? &»'1TS 3 
g S. > - š o . ,,, 
i - : - s * p , 's. 
Г> f - O 3 - r3 _̂_ 
^•3 5 * ^ - . « ^ 
j J ï î - o 4 ' 
j -t o < 
.-5 -*-
c ° 
1 N 
C* 3 
O P 
o B 
o 
Sä 
S p 
s 3 Hg-
J i O y i 
„ . 3 p 
t r g TO , n и ; 
• B g , 
" p ^*° cs l 
; • -i " £.£±.1 
3 ^ O O 
;CLO O CL 
C 
a o 
B»sMs-:gS-5-.se:gfäs
 ? 
£ . 5 Г " . § 3 § Р 5 > § ~ ' Р 1 « ST 
2 2 P 3 - - ? 3 r t g - S . 3 S 3 „ . g 
- S » S » < Ô » * B 2 - SS. -
« ~ . p ^ - p - n p - , « ~ и 1 a . и 
3 5 o З . з ~ 5 ' o a i - . o 2 
»P = - g - " " 3 5 i « i a и 
- - ^ W ^ üi « ra n .-, a_ w 
• o s-5'S.S2 S 3 s-- s-s; 
! з п З - . - , 3 ^ о ^ « Ђ : » 
W3 
3 s 
-a t î : E. ° 
• - o Š " * 3-S S o 3 - • • 
2 P 3.3 o.a.t-1» i " " = " " c r 2 
" " " • 2 S S S S S . ? . Ï 3 S
1 P " = P 
g-i-a.SôS " 2 Ï S ' " ' g з о . 
s3" 00-s-P"S H «.3 
S S = ; I B ! - I 4 ; S ; 
%•' §-S , JS'p'J .a,-g-3É5;
o§-
= « 4 5 S H 3 ? , 2 : Ï = ! O S 
a 
o 
T in™ g ^.-a -o P CL H 
ä'JggS-I.S.^S.S 
3 S ' P Ì 
s. s^1 ä £" 
^ o ' S S-CR P 
i ° . £ - n —'S N-.^ч^- ' 
1 -, -v iCß- j : 
3.-.KS S o £ - 2 - = 
a- _ ^, . n> w a n " ~ö a v. •. n S . - ï -
2 p p a . 2 3 . ^ S ' ° 
p 2 Eg 5 - B S O . S 
Г " " " § . 3 ~ " r t . p ' o =-
— o 3 2 ~ - з "* 
g ^ 2 S § S g S D 
SB gre s-и ^ " 
~-z^. w tra -- O 
3 P - ^ « ^ ^ n o o 
& s o P = 3 S "*• 
з п З « 3 | = ^ 
i . P 3 = O w O 
if 3 £.° o"- 3 = S 
§ 3 0 o » ^ ' " p 
g " * p ' ^ - n 2 . Н З 
rt- " 3 » —- C £ . 
- « « -> — 0 0 O 
; ^ L f i 1 3 GO 
2 = Е ° £ ' 2 , ^ А = . 
5 1=1 s =r, S 
_ s 
3 2. 
H črt 
.0 S, £ . 
£ o 
P " 
= 3 5 5 
o 
o 
KAZALO — С О Д Е Р Ж А Н И Е — C O N T E N T S 
RAZPRAVE — СТАТБИ — STUDIES 
Metod M i k u ž , Vprašanje Julijske krajine in Trsta 1947—1954 . . . . . 3—44 
Вопрос Шлиискои краинБ! и Триеста 1947—1954 
The Question Concerning Venezia Julia and Trieste Between 1947—1954 
UDK 341.222 (497.1:45) „1947/1954" 
Ferdo G e s t r i n , Gospodarstvo in družba zahodnojugoslovanskih dežel 
od 15. do srede 17. stoletja 45—76 
Зкономика и обшество западногогославских провинции с 15-го no 
середину 17 века 
The Economy and the Society of the Western Yugoslav Countries 
Between the 15th and the Middle of the 17th Century 
UDK 33 (497.12/.13) „14/16" 
Miroslav P a h o r , Statut občine Piran iz leta 1274 77—88 
Устав обицинн Пиран из 1274 года 
The Rules of the Piran Commune from 1274 
UDK 352 (497.12 Piran) (094.7) „1274" 
Ferdo G e s t r i n , Trgovina slovenskih dežel z italijanskimi ob koncu 
srednjega veka in v XVI. stoletju 89—108 
Торговлл между словенскими и италвлнскими земллми в конце 
средних веков и в XVI веке 
The Trade Between Slovenian Regions and the Italian Regions at the 
End of the Middle Ages and in the 16th Century 
UDK 382 (497.12:45) „14/15" 
Vasilij M e l i k , Slovenska politika v Taaff e j evi dobi 109—118 
Словенскаи политика во времена Таафе 
The Slovene Politics in Taaffe's Period 
UDK 949.712 „1879/1893" 
Franc R o z m a n , Delavsko gibanje na Slovenskem v Taaffejevi dobi . . 119—125 
Рабочее движение в Словении во времеиа Таафе 
The Workers' Movement in Slovenia in Taaffe's Period 
UDK 329.14 (497.12) „1879/1893" 
Branko M a r u š i č , Goriški Slovenci v Taaffejevi dobi 127—138 
Горишкие словенцм во времена Таафе 
The Slovenes from Gorica (Gorizia) in Taaffe's Period 
UDK 949.712-15 „1879/1893" 
Avguštin M a l l e , Koroški Slovenci v Taaffejevi dobi 139—147 
Каринтииские словенпн во времена Таафе 
The Slovenes from Carinthia in Taaffe's Period 
UDK 943.66 (= 863) „1879/1893" 
IN MEMORIAM 
Dušan Kermavner (Bogo G r a f e n a u e r) 149 154 
Ilaivwra Душана Кермавнера 
Dušan Kermavner 
UDK 92 Kermavner D. 
KONGRESI IN SIMPOZIJI - СЂЕЗДИ И СИМПОЗИУМН - CONGRESSES AND SYMPOSIA 
UDK 061.5 
Mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci/Mogersdorf (Antoša 
L e s k o v e e) 155—156 
МеждународнБШ културно-историческио симпозиум в МОДИНЦБ1 / 
Могерсдорф 
The International Cultural-Historical Symposium at Modinci/Mogers­
dorf 
OCENE IN POROČILA — РЕЦЕНЗИИ И ИЗВЕ1ДЕНИН 
UDK 930 (048.1) 
BOOK REVIEWS AND REPORTS 
Vilfan-Zontar, Arhivistika (Janez K o s ) 157 
Köllmann-Marschalk, Bevölkerungsgeschichte (Jože S o r n) 157—158 
Kellenbenz, Schwerpunkte der Eisengewinnung und Eisenverarbeitung in 
Europa 1500—1650 (Jože S o m ) 158—159 
Die Slawen in Deutschland (Ferdo G e s t r i n) 159—160 
Lubos, Deutsche und Slawen (Tone Z o r n ) 161 
Jacobsen, Hans Steinacher (Tone Z o r n ) 162—164 
Die Habsburgermonarchie 1848—1918, Band I. (Jože S o r n) 165—167 
Acta historico-oeconomica Iugoslaviae, Vol. I. (Jože S o r n) 167—168 
Dinić-Knežević, Položaj žena u Dubrovniku u XIII. i XIV. veku (Antonija 
G l a s ) ; 168-170 
Faksimilirane izdaje nekaterih starejših historiografskih del o Furlaniji, 
Trstu in Goriški, II. (Branko M a r u š i č) 170—172 
BIBLIOGRAFIJA — БИБЛИОГРАФИЛ - BIBLIOGRAPHY 
Miloš R y b a r — Olga J a n š a — Tone Z o r n — Nataša S t e r g a r — 
Mara M e r v i č — Nataša K a n d u s , Nove knjige v Narodni m uni­
verzitetni knjižnici, knjižnici oddelka za zgodovino filozofske fakul­
tete, biblioteki Slovenske akademije znanosti in umetnosti, knjižnici 
Inštituta za narodnostna vprašanja in knjižnici Inštituta za zgodovino 
delavskega gibanja v Ljubljani 173—205 
UDK 017.11 (497.12 Lj.) :930 
INSTITUT ZR NOVEJŠO ZGODOVINO 
R dp 
ZGODOVINSKI 
1975 
941/949 , 
čas 
119750125,1/2 C0BISS