32. štev.
Noto mesto, 13. noveinbni lí)lá.
Letnik XXX.
IJolcnjske Novico izhajajo vsak petek ; ako : : je ta (iaii praznik, dan jtojirej. : ;
Cciia jim je za cclo leto (od aprila (to aiirilii) K, za [lol leta h", Nfirocriiiia za Nemčijo, Bosno iu drug's evropske države znaša îî-^O K, za Ameriko -i'SO K. List iu Ofrlasi se i));i(iu,jejo
V»e <lo[iise, iiiiročiiiiio in oziiiiiiiht siirtíjcmii tiskarna J. Krajcc nasi.
Božič v vojni!
Božič sc bliža, praznik ljubezni do (lonioviiie.
Ubog ali bogat, vsakdo jii ipravlja — bodisi iz tega, kai' si je s trudotii prihranil, bodisi iz obilja — darilo za tiste, ki so njegovemu srcu najbližji. Koiuu se ne porosi oko, ako se spominja nagib vojakov, ki izpolnjujejo ob tem času, daleč od doma, morda v pustih krajih, najple-iiicnitejŠo, toda najtežjo izmed dolžnosti!
Vojni oskrbovalni urad e. in kr. vojnega ministrstva je sklenil tem vriitn možem poslati skrotiino božično darilo in posveča temu namenu
pol milijona kron
Kakor znamenita je ta vsota, vendar daleč ne zadošea, da bi se vsakemu vojaku, ki je v vojni, naredilo majhno veselje. Za to je treba sodelovanja vseh! Z ]ieznatnim Številom listih, ki nimajo dragega svojca v vojni, bodo tekmovali tisti, kojih sin, kojih brat, kojih mož ali zaročenec se bojuje za domovino. . . .
Zato prosi vojiii oskrbovalni urad (IX., Bergga^se 16), da bi se mu s tom namenom velikodušno in kar najhitreje naklanjala darila v denarju. Ta urail bode skrbel, da pridejo božična darila našim četam po oddelkih pravočasno v roke kakor drag pozdrav iz ljube domovine, kakor dokaz najiskrenejŠega spomitm, kakor znak upanja jia veselo, svidenje!
C. in kr. vojno ministrstvo, vojni oskrbovalni urad TX., Berggasse U;.
Na Dunaju, v oktobru 1914 1.
F. M, L. LiibI s. r.
Denarne darove sprejemajo tudi c. kr. deželno predsedjiištvo v Ljubljani iii politične okrajne oblasti. Taka denarna darila bi pa bilo izreeno označiti kot „božična darila".
Iz naših vojnih bolnišnic na jugu.
Nadležne vojne miši.
Kako sc godi našim častnikom v vojnili bolnišnicah, piše svojemu tovarišu naš novomeški prijatelj:
„Poi)isati Ti hočem na kratko naše vsakdanje življenje. Vsak kor ima več bolnišnic. Med temi so nekatere poljsko bolnišnice, ki VL^dno spremljajo vojsko. Taka je tudi naša. Ves materijal jo naložen na vozove, da se ^lahko premika šjiital jio raznih krajih. Špital mora biti več kilometrov za linijo, da more nemoteno delovati. Ako je linija trdna, se ctal)lira, t. j., v kaki Šoli se za hitro })rircdi bolnišnica za 300 do 600 mož. ili se do sedaj še nismo etablirali, ker je linija nestanovitna in gre lahko v enem dnevu za več kilometrov naprej ali pa nazaj. V tem slučaju deluje špital kot j)revezovaliui postaja. Tako iieetablii'ana sedita sedaj (.» dva špitala. Od bojišča nas loči Sava, z njim nas veže pa pontonski most.
Naša vas je vsa požgana. Ostalo je samo par hiš nepožganih in ta, kjer smo ]ni. Pa še tu so okna pi'estreljena na mnogih krajih in v zidu mnogo lukenj, deloma od pušk, deloma od sra[»ncdov. Imamo se pa vendar dobro. NasH smo še ]iar pečij in
v bližini nekaj desk. Hitro smo si napravili za silo par postelj in stolov. Sedaj, čez en mesee, smo že celo kar „komod". Imamo že vse, kar Želimo. Iz pogoi'išč so nam donesli vojaki, kar se je le dalo premakniti. Za obešala stno si nabili po steiiali vse polno starih žrebljev, da izgleda kakoj-jež. Le miši so nam od začetka belile glavo. Ponoči je bilo radi tega Jnnogo smeha. „Regimejitsarzt", naš komandant, viha nos: smrdi po mišiii. Drugi zdravnik tolče ves pre|)lašcn jio slami krog sebe ves iz sebe in zatrjuje, da so miši v slami. Tretji zdravnik, nek Madjar, liiti pospravljati kos slanine, zavit v papir pod zglavjem, češ, da sliši vedno Šumeti jiapir. Naš apotekar, malo trebušast, dobrodušen človeček, pa z zajčjim srcem, položi nabit revolver poleg sebe — češ — mogoče pa niso samo miši. Tudi jaz sem imel vedno kaj opraviti. Nekaj časa sem si bj'isal usta, ker mi je smuknilo nekaj mehkega preko, zdaj sem brein'l z nogo, zdaj sunil z roko, ker je bilo zmerom kaj živega v bližini. Najpametnejše je napravil naŠ „lajtnaut", bivši profesor na Češkem. 'JVi se je za-prisej^el, da bo preganjal miši do konca življenja. Takoj di'ugi dan je nakupil kakih 20 pastij in mišolovk in jih nastavil po vseh kotih. Žetev je bila itogata in je še. Največji užitek jia je za-me gh:dati profesorja, dolzega suliača, kako lazi pod posteljami in vlači nesrečne tniŠi na dan. Kako mu žari obraz samega veselja!"
Naši pridno prodirajo.
Po prazniku Vseh svetnikov zopet lioroča :
„Predvčerajšnem smo ])0g0rcli, pa k sreči samo deloma. Pol stanovanja je uničenega. Zažgano je bilo bržda name-Jionia. Našli so celo zažigalno vrvico. Danes bi moral biti naš špital daleč v Sr!)iji, pa ne moremo dobiti dosti konjske opi'ave, ker jo je velik del zgorelo, Pojdenio gotovo v par dneh dalje, k e r ]i a Š i pridno prodirajo. Tu še zdaj ni mraza, V Jiašem poslopju je mnogo težko ranjenih. Nekaj mrtvih sem ravno pokopal. Večinoma so sami s pre-streljenimi možgani. Ùudno je, kako dolgo morejo nekatej'i živeti s prestreljenimi možgani in z velikimi rajiami vanje! Živijo po dva do tri dni, nekateri morejo ceio ozdraveli. K'orajža in vzti'ajnost naših korenjakov je nepojjisna. Nekateri potujejo tudi ure daleč od bojne črte do bolnišnic, tudi z ranjenimi nogami in s lu'cstreljenimi prsi celo po 4 ui'e do obvezalisča, ako ni ravno voza pi-i i'okah. S hrano jc vojska izborno preskrbljena,
Pisnm dodajam tudi eno prilogo. Do-nuiča opravila v vojski. Dva oficirja šivata — hlače — tretji jih pa drži. Nimamo še namreč obližev za vse rane. Nekatere moramo zašiti. Med te spadajo tudi razpoke, ki se na sinnljivih krajih iiokažejo."
Sprehod po bojnem polju.
Zanimivo je poročilo našega prijatelja o spi'ehodu po bojnem jmlju:
„Okrog naše vasi je vsa okolica eno bojišče. Vsak jai'ek ob cesti ali poleg njiv je služil vojakom za ki-itje. Z izstreljenimi pati'onajni so kar posuti. Razne cajie leže vse vprek. Tu vidiš srbske hlače s prestreljenim dnom. tam leži srajca raztrgana in v.sa krvava, ]Joh'g nje jia
koi)it razbitih pušk. .Med grmovjem je vse polno, Ízi)raznjenilL zabojčkov za municijo; občudovanja v]'ednc so srbske vojne čutare — vodene buče, ali pa navadne steklenice z vrvico okrog vratu. Tu in tam leži tudi prestreljena avstrijska čutai'a. Na nekaterih krajih je en Srb postřelil 10(»0 patron. Drevje ki stoji ob cesti je vse jireluknjano od ki'ogelj, kamenje odki'ušeno, zemlja razrovana od granat in šrapnelov. Tu iti tam tiioii izmed koruze, ali na ti'avniku mal križ z dveh paličic ali malili desk. Na njem se bere datum in kdo je pokopan; ako so jiokopavali Srbi, stoji navadno na križu: 1'oginuo za kralja i otačbinu." Včasih stoji na enem velikem grobu po veČ križev, znamenje, da jih tu mnogo počiva; vidijo se celo mali griči — grobovi za cele mase. Na bojišču sem tmšel celo dve srbski ročni bombi — polni. Iver so ))a te igrače preveč muhaste, jih nočem satn odpreti in izprazniti. Obljubil mi je to nek „Gesehiitzmeister" iz monitora.
Monitori so naši vedni gostje. Oboroženi so z dvema topovoma v stoljni in več mitraljezami. Vsak ima tudi strojno puško. Ti monitorji so hSrbom samo za zdraho, linkrat jim ne dado tiiii'u pj'i Habcu, pol nre Jiato jim že pri JMiti'o-vici pljujejo v skledo, ponoči jim motijo sanje kar na več mestih. Seveda tudi sami pri tem mnogo trpe. Dimniki so kakor rešeto prestreljeni, celo 1 cm debele plošče imajo mnogo lukenj od pušk. Najhujše so gosjiodovale granate. Od teh so nekatere v hitrici zašle — seveda i)o-motoma — v notranje prostore. Tu so debele železno plošče zvite in raztrgane kakoi' bej-aške hlače.
Nekaj nmrnarjev je že padlo, pa le ne odnehajo. Ogledoval sem od blizu to razdejanje.
Čiez dan je navadno le tiho, ali se pa prav polagoma poprajo, zvečer pa vse oživi. Kakor žabe v luži ragljajo puške, vmes pa kašljajo na debelo topovi, da se zemlja trese pod nogami. Bliska se neprenehoma, včasih se pokaže visoko v zi'aku lepa svetla zvezda, ki iia z veli-kini liokotii izgine. Tu in tam posveti dolga svetla črta v velikem loku bojni prostor. To so streli svetilnih pištol, da iščejo sovražnika. Kadar je boj jako strasten, ledaj se vse to zmeša v nekako hrumenje, ki je podobno najbolj viharju v gozdu. Tema v noči izgine, nad bojiščem se razprostira neka tresoča se svetloba, oblaki postanejo krvavorudoči in zemlja setřese. V takem slučaju postajajo konji nemirni, strah jih je in oglašajo se z nekim glasom, podobnim gloljoko iz p]'s prihajajočemu smehu. Ako je mnogo konj je to nekako strašno slišati ponoči.
A'ojaki v liniji imajo mnogK) zabave, kljub temu, da je bela soseda tako blizu. Karte so že kar obiabljeno, toliko trpe v zakopih. Tam se poje in nuizicira. Pa tudi Srbe večkrat malo potiignejo. Na t pali(;o luitakne kapo in jo dvigne malo iznad okopa. V trenutku i)oči več sto strelov in kapa ne drŽi več vode; Iuk(;nj brez števila. Napravili so tudi par ragelj. ki dajajo glas, iiodoben strojni puški. Vojaki se doiu'0 zakrijejo in zavrte ragljo. Naenkrat dežuje tja krogelj, šra)uie!ov in granate tolčejo, da je ve.selje, vse zastonj, za ])razen nič. Tako jim uničujejo
municijo. Toda alio le kdo glavo ven pokaže, je že prevotljena.
Podnevi plapolata nad linijo dva stabilna zrakoplova, podobna jeteinim klo-basan. Iz teh se opazuje streljanje našili topov, da dobro zadevajo. Včasih pritrči z velikim i'opotom kak aeroplan od severa, plove nad Srbe in jim meče bombe na grbo. Tudi Srbi so poisktisili tako letati l)a naši so sjjoznali neprave ptiče in so jih z jeklenim Želodom ])rivabili na naša tla. Tako je bilo „špasa" konec. . . ."
Za dva srbska topova.
V zopetnem pismu opisuje zanittiivo „stavo" za srbska topova:
„Jaz sem na prejšnjem mestu. Naši napredujejo proti Srbom še dosti dobro. Seveda s tem malim odlondiom armade si ne nuiremo pridobiti naenkrat končnih uspehov. Počakajmo! llanjenci pripovedujejo zanimive reČi. Monitorji na Savi jako i)odj)ii'ajo vojne operacije. Sinoči so streljali naravnost v sovražne zakope. Srbi so bili i)risiljeni jurišali (naskočiti) na naše — seveda v svoj pogin. Padlo jih je silovito, medtem ko je na naši strani le jtar ranjenih. i\led obema vrstama stojita dva osamljena srbska topova. Nikdo ne more do njih, ker ga takoj vržejo ali naši ali Srbi. Tistemu, ki priveže ua topove vrv, je obljubljetui od naše sti'ani 2000 K, Do sedaj ni mogel tega nikdo. Pri poskusu je dobil en fieh takoj tri luknje v glavo. Sedaj kopljejo na obeh straneh jarke do topov. Ivdor pride prej, do njih, tistega bodo."
Zbiranje v letih 1878. do vštevši 1890. rojeniii, dosedaj še ne-vpoklicaiiih, črni vojski pod-vrženiii oseb.
Izbiranje na Dolenjskem se vrši po sledečem načrtu :
Zbiralni kr^ Litija: Iz političnega okraja [jitija: oba sodna okraja Litija in Višnjagora 7. do vštevši 16. decembi'a.
Zbiralni kraj Kočevje: iz piditičnega okraja Kočevje: sodni okraj Kočevje 16. do vštevši 20. novcmbi'a.
Zbiralni kraj Ribnica: Izpolitičnep okraja Kočevje: sodna okraja Uibniea in Velike I^ašče 22. do vštevši 2S, novembra.
Zbiralni kraj Črnomelj : Iz političnega okraja Črnomelj: oba sodna okraja Črnomelj in Metlika 30, novembra do vštovši 2. decembra.
Zbiralni kraj Rudolfovo : Tz političnega okraja Rudolfovo: vsi trije sodni okraji Uudolfovo, Žužembei'k in Trebnje 4. do vštevši 12. decembra.
Zbiralni kraj Krško: Iz političnega okraja Krško: vsi Štiri sodni okiaji K'rško, Kostanjevica, Mokronog in Kadeče I I. do vštevši 23. decembm.
Tsingtaa padel.
Glasom uradnega poročila „Ueuter-jevega" urada iz Tokija je T.siugtau po junaškem odporu dtie 7. novembra zjutraj padel. Vse nemško časopisje piše, da je liadť.c Tsingtaua dogodek, ki se je moi-al zgoditi, slavi junaštvo in zvestobo do dolžnosti posadke in naglasa, da Neiiud ne pozabijo Tsingtaua, ki ga smatrajo za pravno pridobljeno posest. Bizojavive
IZ Tokija porořajo, da je bil guverner v Kiaiićavii, kapitan Meyer-Waldeck v zatlnjeiii boju I'aiijeii.
Avstrijsko križarico ..Kaiserin Elizabet" naši mornarji sami razstrelili. „Noite Krcie Presse" potrjuje vest, da so avstrijski mornarji pred Tsîngtavoui križarieo „Kai-serin Elisabet" sami razstrelili, da ne pride v sovražnikove roke.
Pred Tsingtauom potopljeni japonski transportni parnik. „Loipzij^'er Neneste Naclirielitcn" poročajo: Pisma s Kitajskega poi'očajo, da je zavonil neki japonski transportni parnik z vojaki na mine pred Tsiiigtanom iti da se je i)otopil.
Republika Oranje.
(i-lasoiii porodil iz Auverzov je Do Wett proglasil Oranje za repuliliko, kateri so se baje pridružile vso oraiijske države,
Vstaši, katere zasledujejo vlailne Čete, so vpadli v Oranje di'žavo. Dewetove čete so podrle jia razniii mestih Železnice, ki vodijo v Oranje državo.
Vstaja Burov se širi. Po nekem po-1'očihi iz IVctorije se vstaja Burov vetlno bolj razširja, robuitjena je vsa nekdanja republika Oranje in tudi većji del Trans-vaala. V Kapstadtu so zelo razburjeni. Londonska cenztLra zabranjuje slaba poročila.
Vojno stanje v vseh južnoafriških kolonijah. Angleški ministrski svet je jiro-glasil vojno stanje v vseh južnoafriškiii koloiiijaii vslcd razširjenja biirske vstaje.
Na južnem bojišču.
o bojih za Metković. (ïiaski „Yolks-blatt" poroča o bojih v MaČvi med drugim sledeče: Poleg zmago pri Šabcu so tudi drugi deli avstrijske artiiade iz vojevali zmago. Srednje skupine so namreč po zmagah v Mačvi nadaljevale svoj pohod in zavzele kraj Metković, ki je bil doslej največja ovira našega jirodiranja proti Valjevu. V Metkoviću so so Srbi močno utrdili in so svoje okope branili z močno artilerijo. Naši mogočid novi topovi so pa kmalu razstrelili sovražne utrdbe, llraber naskok naših čet je prisilil Srhe, da so se umaknili in zapustili Metković.
Pri Krupanju in Šabcu naŠe čete vrlo prodirajo. 1700 Srbov vjetih. Dunaj, 7. novembra. (Lij'adno). Napadi na na-spi-otnika, ki je v iirostoru Uer-Plani in južno od Šabca utjjen z žičnimi zaprekami in nasekami iz vej, počasi napredujejo. A^'Čei'aj snu) vzeli taktiČuo važno višino Misar ter pri tem ujeli 200 Srl>ov. V soglasju s temi opďacijami se je pričel včeraj tudi napad na ravno tako dobro zavai'ovana in napravljena sovražnikova stališča pri Krupanju. Podi-obnosti se Se ne more javljati. Golo vrsto srbskih okopov so vzeli včei'aj nasi vojaki z občudovanja vredno hrabrostjo in pri tem ujeli 1500 Srbov, zaplenili 4 topove in (j strojnih pušk. P» izvrstnem razpoloženj» naših i*,et je pi'ičakovati ugodnega izida tudi teh težavnih operacij.
— Naši zasedli važne utrdbe pri Krupanju. Diniaj, s. novendn-a. Z južnega bojišča se ui'adno poroča: Na jugo-vzboíínem bojišču so se včeraj celi dan na vseh irontah vršili hoji z nezmanjšano silovitostjo. Kljub trdovratnem odporu sovražnika, kije izdal parolo „do zadnjega moža", so naše hrahi'c čete pri Kiiipaiiju osvojile ntidbo za utrdbo, doklej' niso danes zjuli-aj ob uri z naskokom zavzele važno opii'alisče, katei'o so Srbi snuitrali za nepremagljivo.
ňtcvilo ujetnikov in zai)lcnjenih topov jt; dosedaj le približno znano.
Naši po tridnevnih bojih Srbe premagali. Srbi se umikajo proti Valjevu. Dunaj, i), novembra, (lli'adno.) Naše operaciji; na južtieui ttojišču se poiioltioma ugoiliu) razvijajo. Dočini je naše prodiranje ])reko črte Sabac-Lešinca zadelo na močno utrjenih podgorjili na najvzlrajnejši odpor,
so tridnevni boji na Črti Jjožiiica-Krupanj-Ljiibovija končani že z vseskozi krepkim uspehom. Tu nahajajoči se nasprotnik je tvoril tretjo srbsko armado, general 1'avel Sturm, in del srbske ai'made, geruiral Peter líojovié, s skupno šesl.imi divizijami s 120.000 možmi. Obe ti armadi se po izgubi svojih hralii'0 branjcidh stališč umikata proti Valjevu. Naši znuigoviti zbori so dosegli včeraj zvečer višine, ki dominirajo vzhodno nad LoŽnico ter glavni greben višine Sokolska Planina, južnovzliodno od Krupaiija. Imamo številno ujetnikov ter smo zaplenili mnogo vojnega materijala. Podiohnosti o tem še ni.
Zaplenjen srbski vlak. „Pesti Hirlap" poi'oča iz Jlitrovice: V bojili južno od Šabca so naši na progi Sahac—Loznica zajeli neki vlak, ki je vozil veliko bojnega materijala. Pri Šabeu so naŠi zaplenili već tisoč govedi, prešičev, veliko streliva in več strojnih pušk.
Srbi brezuspešno obstreljevali ze-munski breg. Zenumski breg Srbi neprestano obstreljujejo. Srbski vojaki so večkrat prekoračili Ciganski 'otok, na katerem so zdaj naši vojaki, zakopali veČ sodov petroleja in bencina. Ko so prišli Srbi zopet na otok, je naša artilerija s krogljami zažgala sode, nakar so morali Srbi bežati.
Proti japonski samooblastnosti.
„Frankfurter Zeitung" poi'oča iz (Jurilia: Japonci so za.scdli na obeh straneh Žantungske železnico po 100 kilometrov zemljo. V Kinanfmi jo imenovan japonski guverner, Kitajsko oblasti so s protestom zapustile mesto. Kitajci so silovito razburjeni, ker pričakujejo, da nameravajo Japonci zavzeti Tsinaiifii in severni del Pukove železnice. Položaj je jako resen, kor so Kitajci v nevajmosti, da jim Japonci vzamejo celi Šantung, Kitajce čaka boj na življenje in smrt. Po jioročilih nokterih listov namerava ICitajska Japonski izročiti ultimat.
Na drugi strani se ])a vedno bolj pojavlja nevolja Združenih držav v Severni Ameriki pi'oti prevelikem razširjenju japonskega vpliva. Kakor poročajo iisti jo Amei'ika že začela resno misliti na oborožen odpor; 18 senatorjev je vložilo v amcrikanskem senatu predlog, naj predsednik protestira proti šiijenju japonske invazije v Tiliem oceanu.
Ko je ruska vlada vprašala kitajsko, kaj naj pomeni veliko zbiranje čot na meji, jo kitajska vlada s hladnimi besedami odgovorila, da se Uusija in Japonska tako sovražno vedeta, da bi kitajska stavila na kocko svoj obstanek, ako bi se no (»ripravila za vse možnosli.
Pismo našega Dolenjca vl Belgije.
Kakor je znano, je dala Avstro-Ogr-ska več svojih motornih baterij na razpolago svoji zaveznici Nomčiji na zapadnom bojišču. Pi'i toll bat.ei'ijah službujejo tudi slovenski vojaki. Kakor povsodi, bore se Slovenci tinli tu hrabro in nevstrašeno, kar dokazujejo visoka odlikovanja, katera jim jo podelil v ))riznanje njihovega junaštva sam nemški cesar. Slovenski vojaki so se udeležili s svojo motorno baterijo tudi oblegovanja belgijske trdnjave Antwei'pna. Eden izmed teb, M. Ozwald, doma iz Kostanjevico na Kranjskem, je poslal iz Antwerpna pismo, datirano z dne 14. oktobra. V tom pismu piše med drugim :
„Prepotovali smo velik del Avsiilje, Davarsko in LuksenburSko. 1'rišli smo v Belgijo iu Fiiuic.ijo, kjer smo prvič posegli v boj s svojimi motorskinii baterijami. In usiieb je bil na naši strani. Iz Fi'ancije smo se zopet vrnili v Belgijo, da sodelujemo pri obleganju ti'dnjave Antwerpeii. Tudi to ti'dnjavo smo zavzeli, kakor preje Naniur in Maubeuge (Mobež). Do sedaj smo bili nein'estauo v boju, brez vsakega počitka. Danes je odmor, dobili smo en dan oddildjaja. Kakšen užitek ! Sedaj imamo
vsaj ležišče, da spimo pod streho, če tudi jia trdili tleh.
Preje smo jirenočevali tedne, mesece zunaj na pi'ostem, ne glede na to, ali je bilo lopo vi'eiiie ali pa dež in vihar. Bdeli smo noč in dan v svojili postojankah, granate in šrapneli pa so padali nad glavami kot toča. Bilo je strašno. Najstrašnejše pa jo bilo pred Mobežoin (Maubeugc). Nikdai', dokler živim, ne pozahim onih gi'oznili noči, ki smo jih prebili tukaj. Pravijo, da smo bili izdani, kaj jo iia stvari, ne vem, vetîi pa, da je bila naša osveta strašna. Mesto s 10.000 prebivalci smo razstrelili v prah in pepel, niti opeka ni ostala na opeki , . .
Danes smo tu v Antworpnu. Pripravljamo se na nove napore, na nove bojo, ker konca še ne bo skoro.
Pravkar smo dobili poročilo, da je kralj belgijski Albert ranjen in da je pobegnil. Řevež, zadostil je svoji dolžnosti Jiapram domovini, a sodaj je moral bežati in izgubil je vse, vse. Revnejši je sedaj kakor zadnji berač. Nehote so spominjam ^na „nbežnega kralja", iiesem, ki smo se jo učili v soli ... V niojeni oddelku sta tudi dva Novomeščana : Jiučar, ki igra gosli in Črnomaljski učitelj MikoliČ, sin novomeškega krojača. Uhožea oba sta ranjena v nogo . . .
Vso bi bilo dobro, samo v skrbeh sem radi svojcev doma. Osemnajstloini najstarejši moj brat je šel prostovoljno k vojakom in se morda že bori na severu proti Uusom, mlajši brat in sestra i)a sta oba bolna. Edino to me tolaži, da dobiva mati zame državno podjioro po 1 krono na (lan, da moji ljudje vsaj od gladu ne bodo poginili. No, ne bodo, saj dokler bom jaz živ ! Pravkar sem jim poslal domov 10 mark ali 12 K, vse, kar sem si mogel tu na bojišču prihraniti. In ne obupavam, notianji glas mi pravi, da se bo vse preokrenilo na bolje .,
Na bojišču.
ZaSlo je solnce za višavo, iiiraèi vrb niske se planjave in na planjavi vojska bdi, v tej vojski mlad vojak stoji iu pismo pisati hiti:
Moj skrbui očo, draga mati za luaiioj ni Vaiu žalovati I — Ko pasel sem doma ovco in bival še na Vašem dvoru že sanjal sem o mojem VKoru vojak fjoatati ])ri naboru. In res postal sem mlad vojak, — če sem vojak, naj bom junak! — Ojilasil se je bojni glsis težko sem pustil našo vas in jutri stopam prviii v hoj, da rešim Tebe, dom ti moj. Moj skihni oco, drajja mati, za niauoj ni Vam žalovati, če morda v vojski padci bom ])a prišel boiii v nebeški dom.,,
Ko zora poiilati vi.šavo se vname bitka vrh planjavo in prvi pade — naš junak srce predrto — smrti znak,
Fr, Pav.Šič,
Krogla v srcu.
v bolnišnici usmiljenih bratov v Zagrebu so imeli slučaj, ki je velezanimiv z medicinskega stališča. V bolnišnico je prišel vojak, usU'tdjon od puškitio kroglo v desno stran prsi. Ko je bila rana že zaceljona, je tožil o hudih bolečinah v prsih. Zdravnik dr. Herzog je dal moža preiskati potom Runtgenovih žarkov in je našel v svojo presenečenje, da v lovom srčnem delu tiči krogla iz puške iu da izdatno sodeluje na vseh gibih si'ca. Krogla je morala torej predreti na desni strani prsa, potem prodreti desno stran srca ter obtičati na levi strani srca. Polnik je mogel pač govoriti o veliki sreči, kajti v 99 od 100 slučajev bi se bilo takoj zaustavilo
delovanje srca in bi s tem nastopila smid. Vojak pa je živel s kroglo v srcu, je prestal naporjii transport in še-le po za-eeljenju rane so nastopile boleČijie. Pozneje je nastopila tudi velika slabost srca, vsled česai' so se že bali za njegovo življenje. Pozneje boljšanje pa jo bilo tako izdatno, da je mož sedaj že iz postelje in se sprehaja po bolinšnici. Operacija v tem slučaju jo seveda popohmma isključena. Ne more se pa vedeti, ali bo bolnik živel in kako dolgo s kroglo v srcu, Ôe nastopijo bi-az-gotinasto izpromendie v srcu, utogno mož ïitnreti. Ali bolan na srcu ostano vse svoje življenje. Le ob največjem varovanju in poi)olnoina tnirnoin življenju, izključivši seveda vsako telesno delo, ne odreče srce, vzlic nenavadnouni gostu, svojega delovanja.
Nemčija zaprla vse Angleže na Nemškem.
Uradno se poroča: Nemčija je poslala Angleški noto, v kateri je zahtevala, naj Anglija vse Nemce v starosti 17 do 155 let zopet spusti, in sicer do 5, novembra, di'ugače bo tudi Nemčija vse Angleže na Nemškeui zaprla. Anglija lu nato ničesar odgovorila, zato je Nemčija odredila, da se vsi Angleži na Nemškem zapro! Ta naredba se utegne v kratkem raztegniti tudi na vso one, ki žive na Nemškem, so pa podaniki angleških kolonij.
Turško-ruska vojska in balkanske države.
Grčija, Bolgar^a in Rumunlja razglašajo, da bodo tudi sedaj ostale nepristranske, Največje težave bo imela Bolgarija, Na eni strani je zvezana s Turčijo, vsled česar ne sme nastopiti proti njej, na drugi strani pa bo pritiskata Uusija z naporom vseh svojih sil na Bolgarijo, da se postavi na rusko stran. Bolgarija bo pa najbrž ostala tako dolfïo nepristranska, dokler ne posežo Grčija vmes. Lo v tem slučaju bi vkorakala v Macedonijo ter lako Turčiji prinesla iiomoč, obenoin pa za-se zasedla Macedonijo. Kaj bi v tem slučaju storila Rumunija, se ne ve. Ako nima kakih posebnih pogodb s Turčijo in tajnih dogovorov z Bolgarijo, se je bati, da nastopi proti Bolgariji. Mogoče pa je tudi, da Kumunija že prej poseže v vojsko, predno se Bolgarija odloči. Ako bi Uu-nuinija v tem slučaju nastopila z Rusi, bi ji juenda Bolgarija padla v hrbet ter zahtevala Dobrudčo nazaj, ako bi pa šla proti Rusom, potem je jasno, da za ta slučaj žo obstojajo dogovori med Turčijo, Rumunijo in Bolgarijo.
Uspešna pomorska bitka med Nemci in Angleži. Dve angleški križarki potopljeni.
o bitki, ki so jc vi-šila prejšnjo nedeljo med nemškimi in angleškimi ladjami poročajo ^angleška poročila med drugitii sledeče: Štiri nemške križarke, med njimi „Seharnborst" in „Gneisonau", so napadle v nedeljo, ko se je pričelo mračiti, angleške križarke „Oood Hope", „Monmouth", „Olasgov" in „Otranto". Boj se je bil blizu otoka Santa Marija in jo trajal nad ono uro. Angleška križarka „Good Hope" jo bila tako poškodovana, da je morala božati. Križai'ka "(^od Kopo" jo jtričela na več krajih goreti, Njono zgornje zgradbe so bile obstreljene in topovi niso bili za boj več sposobni. Končno se jo kilžarka „Good Hojje" obrnila in je zapeljala jtroti obrežju. Voda je vdirala v ladjo. Poznalo se je, da se je ladja potopila. 'J'iuli kri-žaili.a „Monmouth" je poizkušala bežati, a jo je neka mala nemška križarka zasledovala in potopila, ker je bila večkrat zadeta. Tudi križarka „Glasgow" je bila resno poškodovana in je pobegnila v Oo-ronei. Nemško križarke „Gneisonau", „Schai'nhorst" in „Niirnberg", ki so sc
nahajale v Valparaisn, so le malo poškodovane in so se 6. t 111. oiljKiljale. Poroča se, tla sta se naliajali izven pristanišča križarki „J^eipzig" in „Dresden" în šl.iri oborožene transportne ladje.
Boji med Kotorom in Lovčenom.
Rezervni poročnik, državni posl. Ein-spinncr poroča iz Tivata listu „Salzburger Volksltlatť' z dne 27, okt.: Včeraj smo pokopali dva hrabra tojinicaija, ki sta padla v hoju proti Erancozoiii. Naši boji so namreč sedaj naperjeni proti fi'ancoskini tiatcrijani, ki so postavljene na Lovčenu in na sosednih višinah. Naši opazovalci so natanko spoznali pri topovih francoske vojake. Dokazano je tndi, da so francoski topniearji z zastrni)ljenimi krogljanii sire-Ijali na vodnjake in napravili vodo nev-žitno. Naše batei'ije in naši forti, pa tndi naše ladje se bore z občndovanja vredno hrabrostjo, Marsikatero naših uti-db je že zadela sovi-ažna kroglja, kljnb temn se jia sovražnikn ni posrečilo niti ene naše postojanke prisiliti, da bi ntihnila. Nasprotno smo pa jiii že več sovražnih pozicij razstrelili.
Avstrijsko - nemško rusko bojišče-
Naši zopet vjeli 1500 Rusov. Jnžno 0(1 izliva reke Wislok so vrgle nase čete sovražnika, ki se je utrdil na zahodnetii bregu reke San, iz vseii njegovih pozicij. Naši so vjeli 1000 liusov in zaplenili tunogo strojnih pušk.
Ravnotako ni mogel sovražnik zdi'žati tiašíiga napada v dolini Stry. Tu so vjeli nasi 500 Rusov, zaplenili 1 strojno puško in več vojnega materijala.
Tri ruske divizije poražene, lierolin. Ui'adno se poroča; Na vzhodnem y)ojiŠCu smo tri ruske kavalerijskc divizije, ki so Vartho nad Kolo prekoračile, premagali in vrli preko leke nazaj. Splošno ondi ni bilo spopadov, — Višje armadno vodstvo.
Nemo! ujeli zopet 4000 Rusov. Be-rolin, 9. novembra (Uradno.) Na vzhodu smo odbili severno o(i Wysztytskegíi jezera na])ad močnih ruskih sil. Sovražnik je imel težke izgube. Rusi so nam pu-stili 4000 ujetnikov in 10 sti'ojnih pušk.
Nemško-francosko-beigijsko bojišče.
Položaj ob belgijski obali in pri Arrasu.
Kodanjska „Politika" poroča iz Tariza, da razvijajo Nemci vso silo na zahodnem vojnem pozorišču, zlasti pri Arrasu, ki je velikejîa pomena kot središče raznih Železniških zvez. Arras je vsled obstreljevanja skoi-aj popolnonm razrušen. Prebivalstvo je zbežalo, samo oblasti so ostale. Včeraj se je si)lošeii boj zopet pričel. Zdi se, da so boji dosegli višek, (.iranate padajo v mesto iji izpreminjajo še ostale hiše v razvaline. Nemški letalci križarijo nad mestom in mečejo bombe. Ne glede na težke izgube nadaljujejo Nemci boj ter so sedaj že zavzeli predmestja. V zadnjih dneh so bili potisnjeni Nemci nekoiiko nazaj, a so vedno zopet prodrli naprej.
Nemci južnozahodno od Ypresa napredovali in ujeli 1000 Francozov. Nemški napadi v smeri Ypres so posebno južnozahodno od Yitresa napredovali. Uj(di so nad lOOOFj-ancozov in zaplenili BstrojnepuŠke.
Obstreljevanje mesta Armentieres. (Jez JCodanj so iz Pariza poroča, da so pričeli Netnci obstndjevati Armentieres in dti so že zasedli nekaj utrdb.
Nemci napadli angleško obrežje.
,,Tinies" poročajo: 4. t. ni, se je bila ponH)rska bitka pri Varmothu, Čisto blizu angleške obali. Zjutraj 4. t. m. so zagledali več bojnih ladij v višini Yarmoutlia, Nemei so otvorili strašen ogenj na obrežje. Ijalino je bila poškodovana križarka
„Halcyon", na kateri je bil en mož nevarno, šlirjo ali pa pet jili je pa bilo lahko ]'aiijenili. 1'oleg podmor.^^kega čolna ,,D .5", ki je nekaj ur pozneje zavozil na mino sta zavozili na mine še dve parni ladjici, ki sta se v 20 minutah jiotopili. Močno gromenje topov je vz!)udÍlo v 'i'armoutlni strašno razburjenje. Ljudje so drli na obrežje, a vsled megle niso mogli ničesar videti. Videle so se le oblike neke velike ladje s štirimi parniki. Nekaj krogelj je padlo na obrežje blizu brezžične postaje, večina krogelj je pa padlo v vodo.
Turško-ruska vojska.
Turki zaplenili 45 parnikov. C'aiigrad, (j, nov. Pomoi'sko vojtio sodišče je zaplenilo francoskih, 8 ruskih in en belgijski paj'uik.
Angleško sredozemsko brodovje odplulo proti Mali Aziji, lierolin, 5. iiov. Kakor se poroča, je angleško sredozemsko brodovje odplulo jiroti Mali Aziji.
Revolucija ob Indijski meji, Carigrad, 6. nov. Ob indijski meji je izbruhnila revolucija proti Angleški. Angleške uradnike so zaju'li.
Afganistan proti Angleški. Carigrad, 6. nov. Afganistatiska armada koraka proti angleški tntiji.
Egipt napovedal Angliji vojsko. Milanski listi poročajo 5. t, m, z Angleškega: Kedive je izjavil, da se nahaja Egipt v v vojnetii stanju proti Angleški.
Prva turška zmaga na kopnem. Po turških uradnih poi'očilih so bili ]{usi v dva dni trajajočih bojih na kavkaškcm ozemljn poraženi. Turška armada je vkorakala v sovražnikove imstojanke.
Medtem, ko je turška kavalerija skozi Kagysman (ob reki Arax na ruskem ozendju blizu UirŠke lueje) prodii'ala proti sovražnik«, je napadla turška sila središče ruske armade, ki je bila sestavljena iz močnih bojnih sil. Po ljutem boju, ki je trajal dva dni, so bili Uusi poraženi.
Turki prekoračili egiptovsko mejo. Turško brodovje bombardiralo Poti. Uradno ])oročilo turškega glavnega stana z dno 8, novembi'a pravi: Z božjo jjomočjo so včeraj turške čete prekoračile egiptovsko mejo.
Ker se je rusko brodovje umaknilo v svoja pristanišča, je turško brodovje bonibardii'alo Poti, naj važnejše kavkaško pristanišče, in napravilo precej škode.
Ko so tui'ški orožniki in rodovi uničili angleške čete, ki so se izkrcalo v Akabi, so se štiri angleške križarice, ki so se tam nahajale, umaknile. Ostala je le šc ena križanca.
Rusi beže iz Odese in Sebastopola.
Iz Odese in Sebastojiola ter njunili okolic beže Rusi v velikih množicah v notranjost. Rusko ljudstvo, ki nikoli ni bilo navdušeno za vojno, je zelo potrto. Begunci, ki so prispeli z Ruskega v Galac na Ronuin-skein, pripovedujejo, da so na Ruskem že moški do 50, leta starosti poklicain v vojaško službo.
Vojna napoved Perzije trojnemu sporazumu. Iz Carigrada se poroča: l^erzijska vlada je skhsnila, da odpove leta 190(1. z Anglijo in s Francijo sklenjene pogodbe in da napove trojnemu sporazumu vojsko, Turki korakajo v Perzijo, i'eterburški listi poročajo, da koi'akajo turške čete v Perzijo brez vsakega odpora od strani pei'zijskih oblasti.
in tuje novice.
v zaklad za oskrbovanje vojakov
daje učitelj.ski zbor novomeške gininazjje že od 1. septembra po PAj od sto svoje mesečne plače.
t Za ranjene vojake v Kandiji so darovali: G. župan Zurc vsaki dan 4 litre mleka; č. g, župnik Češenj 5 kg tiiasla; (1. g, župnik Ùtik, ňkofíjan, ] zaboj suhih
Češpelj; glavna tobačna trafika, Novouiesto, toliak. svalčicc in smodke; gospa c. kr. sodnika Romold, Mokronog, nabrala in poslala svoto Ki K; gospa pl, l^'ichtenau je 1'azdeiiia vseui grozdje. Klobase, kruh in vino so razdtdile: gospa Mici .Ai'b, gospa direktorja "B]'ežnik, gospa Ki'anc .\na. gospa dr. Globevnik, gospa Germ, gospa Lonca]', gospa Ogoreutz, gospa dr. liogina, gospa dr. Slane, gospa dr. Schegula, gospa Tandler, go.spa Turk, gospa Vodnik, gdč. Mimi Seidl, g. dr. Ogoreutz, Enako so razdeljevale klobase, kruh in vino tudi gospe in gospodične pod vodstvom gos))e ju'edsfidnice id, Garzarolli. Gsp, Paučič, Novomesto, suhe češplje in zdrob. Ravnateljstvo kmet. Šole tia Grmu 1 zaboj suliih češpelj in povidel. G. Jožef Bevc, Kij pri Št. Petru in g. Fi'anc Rorman iz Slatnika sta pripeljala zelje. — V inienu ranjencev najprisrčneja zahvala vsem. ♦ Drugi transport ranjencev v kan-dijsko bolnico Usmiljenih bratov. Dne 10. t. m, so prišli vkanilijsko bolnico zopet ranjenci. Bili so vsi taki, da so mogli sann" iz postaje v bolnico. Tukaj so jim [)re-skrbele sledeče gospe in gospodične malo južino, katero so jim tudi same razdelile in sicer: Gospa Jakobina dr. Žitkova, gospa DolinŠekova, soproga sod. nadsvet, gospa Kudrova, soproga okr. sod., gospa Kobetova, soproga trgovčeva, dalje gdč. Regina Preatoni, gdc, Jliniči lîruuner, gdč, Tinca Oblak, gdč. Anica J[iillor. — Jlcd novimi ranjenci ni nobenega Slovenca. Prišli so le Ùelii, lli'valje, Srbi, Slovaki, i'oljaki, Ogri in Nemci. Novih ranjencev je 100, tako, da imajo v bolnici sedaj vseh skupaj ] 30.
Z zaslužno kolajno za 40 letno zvesto službovanje je bil odlikovan g. Eranc Sušnik, sodni sluga v Novem mestu. Zvestemu poštenjaku naše najiskreneje časti tke !
Vrnil se je s severnega bojišča novomeški paznik Strobel,
Na bojišče je odšel nazaj žužem-bci"ški sodnik g, Kiissel.
Povišan za poročnika je bil te dni g. prof. ilakso Sever, ki je še vsled revmatizna na nogah in disenterije dobil na()aljni 4 tedenski dopust. Našenni prijatelju, kojega hrabrost je ravnokar došlo povišanje najlepše odlikovalo naše n a j-iskreneje prisrčne in odkrite Častitke!
Umrl je v Ljubljani 11. novetubra ob 1. uri v JioČi, po dolgi in zelo iiiueni bolezni, previden s sv, zakramenti, v 7.^). letu, faktor tiskarne Ig. pl, Kleinmayr in Fcrd, Tîambei'g, gos])od Valentin Arselin, oče nad-učitelja v p. g. Avg. Arselina v Kandiji. Pokojnik je bil ustanovnik in večletni odbornik društva tiskarjev na Kranjskem ter najboljši kolega mej tiskarji. Tiil je pa tudi obče spoštovan v vseh slojih ljubljanskega prebivalstva in ljub in drag vsak-terenui, ki ga je poznal in ž njim občeval. Bil je pa tudi g. Arselin mož za to, blaga duša ter vseskozi mirťdjubnega in dobrega značaja. Prijatelj je bil vsakteremu, a sovražnik nikomur. Do prosilcev in revniii je imel usmiljeno srce in vedno radodarne rok<^. — Teden dni pred smrtjo je obliajal še naš ne])ozabni g. Arselin 00 letnico svojega pokli(M. — Mi]'en, kakor je vedno bil v življenju, tako mii'iio in udano v voljo božjo je tudi zaspal za večno. Njegov lep imgreb ob spi'enislvu mnogo odiiCiie gospode in ljubljanskega občinstva, vklub sla-betiiu vremenu, je bil pa tudi jasen dokaz, da je bil Jiaš „oče" Arselin vsepovsod vcle-čislana oseba. Zato mu pa naj bode ohi-anjen časten spomin mej vsemi njegovimi prijatelji in ztninei, lu ker je rajtdii zvesto izjml-noval svoje dolžnosti kol. kristjan, smemo upati, da unije Bog i>oddÍl že rajsko plačilo.
Semenj v Kandiji bode prihodnji četrtek, 19. novembra, za živino, konje, prašiče in drugo blago.
Kako se godi našim ujetnikom na Ruskem? Graški listi poročajo: Sorodniki nekega tii^olskega cesarskega lovca, ki je postal ruski jetnik, so prejidi od njega
pismo, v katerem sporoča, da se mu „zelo dobro godi," Obenem pa je pj'istavil, naj ziuimko na dotičnem pismu ])revidno od-sti'anijo in shranijo, ker zna čez čas dobiti veliko vrednost. Ko so douui odstranili znamko, so biali na mestu, na katerem je bila prilepljena, pisano od iste roke sledeče: „Nie ni res, godi se nam slabo, ne bomo dolgo vzdržali,'' Ako se {loitnsli, da je pisec spričo nevarnosti, da bi prišla njegova zvijača na dan, napisal navedene besede, potem bo bržkone upravičeno mnogokrat izraženo mnenje, da sc z našimi jetniki na Ruskem vse prej kot dobro ravna in da so številini pisma, ki opisujejo pogosto, kako se jim sijajno godi, enostavno narekovana.
Najnovejša japonska ladja velikanka zadela ob mino. Najnovejši japonski dreadjioughi, ki je bil stal (iti in pol milijona, je zadel ob mino in se potopil.
Vihar napravil angleškemu brodovju mnogo škode. Iz Stoekhohua: Angleškemu bojneuui brodovju, ki zapira Severno morje in vzhodno Atlantski oceaji, je provzročil vihar težke izgube.
Japonski Rdeči Križ v Srbiji. Iz Niša se čez Solijo poroča: V Srbijo je došlo odposlaništvo japonskega Rdečega Kilža z zdravniki, zdravili in obvezami.
Emden na delu. Neapolj, (i, nov. Parnik „Roma" poi'oča, da je nemška ki'ižarica „Etnden" zopet potopila dva parnika, potem, ko jima je odvzela živila in premog.
Kitajska se pripravlja. Genfski listi poročajo iz Pariza: Kitajska vlada je za-povedala vsem kitajskim državljanom nu Francoskem, da moi'ajo od[>otovati domov.
Velika ruska vojna ladja ponesrečila 1 Bukarešt, .5. nov. Ruska bojna ladja „Veliki Aleksander Nikolajevič", ki bi morala v nedeljo zvečer připluti v pristanišče Galae, doslej še ni došla. V zapisniku bojnih ladij ni nobene ladje tega iiuena. Mogoče je, da je to ladja „Imperator Aleksander'', ki obsega 22.000 ton.
Najnovejša poročila.
Nemci proti Francozom vrlo prodirajo, Zavzeli so Dixmuiden in z vsetu vjeli 3500 Francozov. — Glasovita nemška križarka „Emden" [lotopljena. — V Srbiji naši zavzeli višine MiŠar-Cci'planino. —-Rusi zopet obkolili Przemysl, ker so se morali naši pred jn-eveliko rusko močjo preko Rzeszowa umakidti.
Belokranjski - vestnik. -
Vinica. Na bojišču so bili ranjeni sledeči vojaki iz nase fare: datiez Sulej iz Vukovec št. 1, ranjen v nogo, se zdravi v Budapešti, -iaiiko lielaviČ îz Podklanca St. ranjen v roko se zth-avi doma, Jurij Stegne iz Podklanca št. 27. ranjen v roko in nogo, sc naliaja v bolidci v Brodu na Savi, France Vlahovič iz Vitiice, ranjen v roko se nahaja v b(dtiiei v Velikem Varadiiui na Ogerskem; zbolel je na severnem bojišču Niko Adlešič iz Goleka št. 2. sedaj se nahaja v bolnici v Budapešti.
Prijatelje in znance prosimo za poročila o padlih in ranjenih Dolenjcih.
Loterijske številke, Gradec, U. novemlira .'')7 HI til^ (>2 "»5
Gospcf^arsivo.
Saše gospodarstvo čez zimo.
Si'danja vojska sega globoko v vse naše gosiiodarsko življenje. To se čuti povsod, po mestih in na ktnelih, Naši kraji sicei' niso vsled vojske neposredno [iri-zadeti, vendarčulimo tudi pri nas njene težke posledice. Dobri gosimdarji in naše najboljše delavne sih; so pod orožjem, ^lanjkalo bode za piiliodnje leto pa tudi delavne živine. V takiii I'azmerah ni tiiisliti na gospodarski napri-dek. Zadovoljni moratiio
biti, Čc sc bodo tiioglc našo kmetije vzdiža-vati v sciUinjciii tini. Najliolj moraino želeti, <ia bi imeli pri li od nje leto vsaj dobro letino, )la l>i ÎKU11 lie maiijitalo potrebiiej^^a živeža in ki'itic.
Za sedaj je posebno važni), da ix-liajaino k letošnjimi pridelki Čez /jmo noter do nove letine, romisliti je, da smo v sedanjem vojnem času navezani zgolj nase in da nimamo pričakovati od noltene sti aiii kake izdatnejše pomoči glede preskrbe potrebnih živil. Kupčija je podvezana iii pretrgana z vnanjimi državami. Od ziujaj toraj ne dobimo nobenega žita za kruli, pa tudi drugih potrebSein ne. Kar smo spravili sami, s tem moramo izhajati do nove letine. To moramo uvaževati posebno po naših malih kmetijah, ki morajo vsako teto tudi nekaj žita dokupovati. Letos tega ne bode mogoëe, ker je žito predrago in ga sploh no ho dobiti. V teh odnošajih je zelo važno, da jioslanenio do skrajnosti varilni z letošnjimi pridelki. Varčnosti je treba jiriživilili, varčnosti p ]■ i k r m i !
Vse žito, ki so da porabiti za kruh in za moČnal.a jedila, za žgance, močnik itd., naj sc obrne za človeško jed. ' To se i)ri uas sicer že godi, saj smo vajeni zines-nega, taršičnega in ajdovega kruha, bolj kakor po drugili krajih, aH vzlic temu je porabiti za kruh tudi vse tisto žito, ki smo ga sicer naiiienili domačim živalim za pokladanje. Kar je krušnega žita, naj se za to porabi, da nam ne bo kruba prezgodaj zmanjkalo. ?o krajih, kjer pri-deljnjejo ječmen, naj se tudi ječmen daje v krušno zmes. Da je treba razun tega tudi zmernosti v jedi in pijaÈi, se samo ob sebi razume, kajti vsaka Jiepotrebna potrata se bo pozneje maščevala.
Varčnosti je pa treba tudi ]) r i krmi. V takih časih ne hodenio dajali domačim živalim ne žita, ne krompirja. Vsak naj skuša izhajati z doma pridelano suho krmo in s ko]-enstvom. V takib časih se gre tudi pri živini zato, da se jo kolikor mogoče po ceni ])reživi. Izhajati je tedaj prod vsoin z doma iir i delano ceneno krmo, Ki'omiiirja naj se porabi za prašiče le toliko, kolikoi- je di'obnega in ncp{)rabnega za človeško jed, Žita tudi ne smemo pokladati, če nam ga ima zmanjkati do nove letine, ker ga ne bo mogoče pozneje od drugod dobivati, Ùc je treba močnejše krme, si moramo pomagati z nakupom močnih krmil, posebno oljnih tropin. Sicer je treba pa tudi v tem pogledu skrajne varčnosti.
Varčnega gospodarstva je treba tedaj na vse strani, da se izognemo poznejšem« pomanjkanju, ki nas lahko zadene vsled sedanje vojske.	Rohrman.
Fižol.
Kdor ima kaj fižola, naj istega pripelje v mesto k tvrdki „M. Seidl nasi. Brata Kobè", katera bo istega po najvišji ceni plačala.	]05-3-i
O vzimljeiiju čebel.
Tri nas na Dolenjskem se jtolaga na jiravilno vzimovanje čebel premalo važnosti. Zime so tudi i'azHčno hude in se je treba po tem i'avnati. Navadno je do novega leta manj ostra zima, Naetiki'at pa nastopi hud mraz, ki traja nekoliko dnij, ita zopet odjenja. Na to nenadno in hiti'0 padanje topline se mora čebelar ])i'i vziinovanjn svojili čebel ozii'ati in svoje delo po tem uravnati. Ker nam letos mnogo čebelai-jev manjka, je toliko važnej.še, da seilaj o tem izpregovoi'imo.
Čebele pozimi malo izletavajo. Trdi se, da vse liste čebele, ki se ločijo pozimi iz grozda, v katerem žde, in katere izle-
tavajo, navadno spoiidadi ne dočakajo. Iz tega sledi, da naj so o[>usto v Čebelnjaku vsa dela. ki bi silile čebele k izlotavanju. 'J'aka dela so neiiotrebno ropotanje v čebelnjaku po IjiuUdi, miših ali mačkah, pre-goi'ko odevaiije panjev, odpiranje lu'ednjili stranic pri panjih ali čebelnjakih, vznemirjenje čebel po ot,roc,Íh, j)tičih itd. Pri nas na Dolenjskem naj se po dolinah in vino-rodnili legali vzinii Čebele začetkom inosoca noveniljra na tak način, da se zloži vse panje skui)aj in da so jiii od stranij opaži s kakim slaliim pi'evodnikom toplote (pezdirjem, otavo, koci itd.)
Pi'ednjo stran čebelnjaka je dobro z deskami zapreti, da ne morejo ptiči vznemirjati eebel in da jili gorki solnčni žarki ne vabijo na izlet. Na tak način zavarovane čebele se stisnejo v panjih v grozd, malo izletavajo in porabijo najmanj živeža. Ko po novem letu nastopi mrzlo vreme in po nekoliko dni celo 10 stopinj in veČ mraza, se pa svetuje, da se panji za ta čas še od zadaj s kako toplo odejo (koei, slama, listje) obdajo tako, da ni inogoČ nikak ])repih in da so čebele od zadaj prav topio zavarovane. Na to zapaženje Čobol s toplo odejo posebno opozarjajii. Da ćebelam jii pretopio in ne premrzlo, se pozna po tihem šumenju, ki se sliši iz panjev, ako jiritisnemo uho na panj. To je najgotovejše znamenje, da se čebele prav počutijo. To drugo odejo je pustiti spomladi dlje ko mogoče.
Sicer jta tudi pozimi ni puščati čebel brez nadzorstva. Trc.ba jc paziti, da jih miši in rovke ne nadlegujejo. Kaj rado se pripeti, da zlezejo miši celo v panje in da tam gnezdijo. Izlezle miške pa skozi izletnice (žrela) vhajajo v panje, Žro čebele, vosek in med ter vznemirjajo čebele, da pojedo več medu in dobe gi'ižo. Poljske nůši pa tekajo jio panjih sem in tja, glodajo les in povzročajo nemii'. Ako čebelar ]ie pazi na te sovražnike in jih ne zatira, mu laliko čez zimo vse jianje močno oslabé. Najuspešnejše se škodljivca zatii-a z na-stavijanjejn mišjih pasti, Puščati mačko v Čebelnjak ni priporočljivo, s strupom jih preganjati je nevarno in ne rodi zmeraj pravega uspeha. Da pa miši in rovke sploh ne morejo vhajati v patije, so izletnice izožijo tako na gosto, da zaiiiorejo le posamezne čebele izletavati. To izoženje se najpripi'osteje doseže s tem, da pribijemo majhno žreblje pi-ed izletnico ali pa, da jjostavimo pred njo za to narejene zapj-ralnike.
Sredi zime čebele krmiti bodisi z medom ali morda celo s sladkorno tekočino, odsvetujem vsakemu.
Satiio ob sebi je pa umevno, da se vsa ta dela izvršujejo v mrzlejših legah šc popřeje kakor navadno.
Na tak način vzimljene čebele naj se pusti do približno srede meseca marca (do praznika sv. Jožefa) pri iin'ru. Tedaj juij so jim ob ugoilnein vremenu pusti lu'vi izlet, da sc očistijo. Lapajne.
Gospodarske drobtine.
Kletarski tečaji. V priitieiii z drugimi, bolj naprednimi vinorodnimi deželami, je naše kletarstvo še na jako nizki stopinji. Zaraditega je zlasti sedaj, ko je nastala potreba, da vino izvažamo, nujno potrebno, da se naši vinogradniki poprimejo boljšega kletarjenja ter da pridelujejo dobro, okusno, čisto in stanovitno vino, ker je di'ugače netiiogoče, s i)ridelki dj'ugih vinorodnih dežel uspešno konknrij-ati. ]vaj pomaga gos})odarju- vinogradniku še tako lei)0 grozdje, ako ne zna iz njega pripraviti tako ]iijačo, kakoršno se dandanes po svetu zaht.eva? Havnotako je tudi za kletarje, vinske trgovce in gostilničai-je, ki ])osre-dujejo pi'odajo vina med jiridelovalcom in občinstvom, znanje umnega kletarstva, zlasti iiravilnega ravnanja s posodo in z vinom neobhodno potrebno, kajti iz najbolj Žlahtne kapljico se z nepravilnim ravnanjem lahko naredi najgnusnejša pijača!
Da imajo nkaželjni priliko, se v umnem kletarstvu temeljito izučiti, pi-ii'edi c. kr, viiuirski nadzornik H. Skalický jiri državni vzorni kleti v Rudolfovetii telcom tekočo zime več Irodntsvuib kletai'.skih tečajev. Kdor se misli katerega teh tečajev tnle-ležili, zglasi naj se takoj pi'i c. kr. vinarskem nadzorstvu v líudolťoviím, Ki;r je število vdeležencev za vsak tečaj oîoejctio, treba se je, komur je na stvari ležeie, čim prej zglasiti. A^sak, kdor bo v tečaj sprejet, bo o tem potom poselmega vabila vsaj en teden [ired [iričetkoiii tečaja obveščen, (!, kr. vinarsko nadzorstvo za Kranjsko v liudolfovem.
Pretirane CBne. Danes imamo pri raznih živilih tako visoke cene, da so pretirane in zaradi tega oderuške. To velja za žito, za moko, velja za jajca in krompir. Največ je temu kriva sedanja vojska, nekaj slabša letina v posameznih živilih, nekaj ])a tuili ljudje sami, naši pridelovalci, ki izkoriščajo sedanji položaj in zvišujejo eene brez zadostnega vzroka. To ni pa-trijotično! Cena živilotii naj se vsled izrednih razmer zviŠa, a le do gotove meje! Krompir je dosti visoko plačan po t K 90 h do 2 K mernik ali po S K D)U kg in jajca so tudi dosti draga po 10 h komad. Ne tirajte torej cen previsoko. Kdo pa naj jilačuje?
Ne odirajte meščanov ! Pri nekaterih živilih so cene tako jiarastlo, da jih ne morejo plačevati naši redni in glavni odjemalci po niestili, naši obi-tni in delavski sloji. Teh naših odjemalcev ne smemo v sedanjem času odirati. Pomisliti je, da imajo kmetski pridelki tudi le svojo gotovo vrednost, preko katere jih ni prodajati, če nočemo postati oderulii z živili. Oe jajca prodamo za U) h, je to dosti visoka cena, s katero je lahko vsaka kmetska gospodinja in vsak perotninar zadovoljen. In tako je tudi ])i'i drugih živilih. Ne zahtevajte torej pretiranih cen in dajte tudi meščanom živeti, ki morajo sedaj ob pidem zaslužku težko plačevati svojo življenjske potrebščine. Kdor pretirava cene, je vreden, da se ga prime in naznani!
Tržna poročila.
Vinske cene. Nekaj niosta se je po nekaterih našiii goricah že prodalo. Cena je znašala po h do 40 h za liter. Prav tino, belo vino se je prodalo tudi po 44 h liter. Želeti je, da se ta kupčija povzdigne 1)0 vseh našili krajih, saj nas stanejo viim-gradi mnogo truda in denarja. Načelništvo kmetijsko podružnice v Novem tnestu se je obrnilo z okrožnico na vse go.stilničarje in vinske trgovce po Kranjskem z vabilom, da ku])ujejo vina po domači deželi.
Cena prašičev. Na zadnji sejmici sc je cena 12 do Hi tednov starim prasetom nekoliko zboljšala. ICoinaj odstavljena pra-seta imajo pa Še zmeraj nizko ceno. Pitani prašiči so se oddajali po 1'04 K do 1 K I ^ h kg žive težo.
Cena pšenice. Pšenica se še zmeraj draži \n jo narastla na 4;j K za 100 kg.
Po dunajskih listiîi beremo, da je znašala zadnji teden 39 K 20 k do 40 K -JO h za 100 kg. Ako bodo maksimalne cene kaj veljale za žito, je zadnji čas, da jih dobimo.
Okrožnica na vsa županstva na Kranjskem,
s 1. avgustom t. I. je stopil v veljavo cesarski tikaz z dne 1. avgusta 1914, drž. zak. št., 11)4, s katerim se za dobo, dokler trajajo z vojnim stanjem i)ovzročene izredne razmere, ukrepajo določila za pre-skrbovanje prebivalstva z neobhodno potrebnimi rečmi. Na podlagi določil tega ukaza ima politično deželno oblastvo pravico zatikazaii od časa do časa ali redno ponavljajoče se popisovanje zalog za življenje neohbodiio potrebnih stvari. V sporazumu z vojaško upravo sme politično deželno oblastvo za preskrbovanje občin zahtevati od izdelovalcev, odnosno pridelovalcev in kttpčevalcev te zaloge ter jim naložiti dolžnost dobave, ako se blago drugače ne more nabaviti za iirimerno ceno. Za tistega, ki bi hotel svojo zalogo zatajiti, ali po političnem oblastvu naloženo mu dobavno dolžnost kršiti, predpisuje ukaz ostro kazen. Z ostro kaznijo se kaznujejo nadalje tudi one osebe, ki bi izrabljale izredne razmere, povzročene z vojnim stanjem, zahtevale za neobhodno potrebne stvari očitno čezmerne cene, one osebe, ki bi nakupile neobhodno potrebnih reči ali omejile njih izdelovanje z namenom, da bi nato čezmerno zvišale njihove cene, ali, ki bi z neresničnimi poi'očili ali drugimi pripomočki hotele koga premotiti tor povzročiti na ta način draginjo za življenje neobhodno potrebnih rečij.
Navedena postavna določila olajšujejo v veliki mei-i aprovizacijo občin, vsled Cesar se je zdelo deželnenm odboru potrebno, županstva na ta ukaz ojiozoriti ter jim obenem naročiti, da strogo pazijo, da se no bodo sedanje izjemne I'aztiiere na škodo pi'ebivalstva izrabljale.
Za dež. glavarja: Lampe.
SvIllasLar
104
kateri je vajen dotuačoga kmečkega mlina, dobi takoj službo,
Janez Brulc, lastnik mlina, Hnišica št. 19 (p. Stopiče-Kandija.)
A. DRAME
modna trgovina — NOVOMESTO
vljuduo prijiOTOi'a krftBuo iïl>ito raodernili
damshih hlobuhov
najnovejše iliitiajslio mudcto, forme in natiit.
Vedno v zalogi vsi modni predmeti
najfinejše volneno zimsho blago.
2"/^ Rdečemu Križu. 97-3-3
Popolnoma varno naložen denar.
HeiNflNfCâ te POSOJILNICA
za Kiindijo in okolico, ro^. /adr. z neoiii. zavezo = V lustiiein (loimi v Kaiidiji ==
aprejema hranilne vlo|;,'e od vsacefia, če jo lyen ud ah ne, ter obrestuje po
3
O
1-0-82
na leto brez odbitka rentnega davita, katerega sama iz svojega [ilařuje.