Iz naše organizadie. Skupne zadeve. Iz Zaveze avstr. jugoslovanskega teljstva. uči- Vzpored za delegacijsko sejo, ki se vrši dne 27. decembra t. 1. v Ljubljani, priobcimo v prihodnji številki. S tem damo Zavezinim društvom pa tudi posameznim članom priliko, da še lahko prijavijo akstalne predloge in nasvete in sploh vse one nujne zadeve tičoče se šolstva in učiteljstva, o katerih želijo, da bi se razpravljalo na delegacijski seji. Kar se tiče mandatov Zavezine delegacije poiidarjamo ponovno,. da so po Zavezinih pravilih mandati veljavni do izvolitve novih delegatov, zato imajo v letu 1914 izvršene volitve polno moč tudi za delegacijsko zborovanje o božiču, in dotična drušlva naj izvrše samo event. d o p o 1 n i 1 n e v o 1 i t v e, če se kak delegat iz kateregakoli vzroka ne more udeležiti delegacijske seje; društva pa, kiv letu 1914 niso bila izvolila delegatov, naj to store takoj inimenadelegatov prijavijo čimprej Zavezinemu Vodstvu, da bo vsako društvo po1noštevi1no zastopano na tej jako važni seji. Za izvoljene delegate je obvezno, da se morajo udeležiti seje. Dosedaj je nadomestne volitve izvršilo šele Učiteljsko društvo za Trst in okolico ter izvolilo za delegate predsednika Antona Germeka (glasom Zavezinih pi*avil) za namestnico Marijo Kmetovo, Erno Rozmanovo, za namestnico Stefanijo Bunčevo, Karla Mahkoto, za namestnika Slavoja Dimnika, Engelberta Gangla, za nameslnika Ivana Tavčarja. Nanovo je izvolilo delegate Konjiško učiteljsko društvo, in sicer tovarišico Marijo Pleškotovo, uciteljico v Čadramu, predsednika Ferdo Bobi6a bo nadomestovala tovarišica Marija Bezlajeva. Tudi druga društva najstore svojo dolžnost! ' Vsak delegat naj sipravočasno preskrbi potno dovo1 j en j e! Vodstvo Zaveze. Na letošnji delegaciski seji pride v razpravo Zavezin ,,Poslovni red." Da vsak delegat natancno prouči načrt in se temeljito pripravi na to važno tocko dnevnega reda in da olajšamo debalo, priobčujemo poročevalcev načrt. Načrt za »Poslovni red* Zaveze avstrijskega juROslovanskega iiCiteljstva. Člen I. Odseki. a) Stalno je voliti člane stirih odsekov, ki so: 1. gospodarski odsek, 2. stanovsko-politiški odsek, 3. pedagoško-didaktiški odsek, 4. časnikarski odsek- b) Delegacija lahko sklene, da se po potrebi osnujejo še drugi odseki. c) Odseki rešujejo vloge, izročene od vodstva, ter pripravljajo predloge in nasvete za seje upravnega odbora in delegacije.  c) Važnejša, principijalna vprašanja mora  razposlati dotični odsek vsem okrajnim  ueiteljskim društvom v razpravo. 0  teh vprašanjih je sklepati šele tedaj,  ko se je zaslišalo mnenje zborov okraj- nih uciteljskih društev, sporočenih po- tom zvez. d) Seje odsekov sklicujejo nacelniki, kadar se jim zdi potrebno in primerno, ali če to zahteva polovica članov odseka. e) Seje odsekov je teden dni prej prijaviti Zavezinemu glasilu. f) Posvetovanjem odsekov je na vsakem Zavezinem zborovanju odmeriti toliko časa, da labko rešijo svojo nalogo temeljito in vsestransko. Njim je odkazano najvažnejše in najodgovornejše delo. 0 predlogih, nasvetih in sklepih poročajo upravnemu odboru in delegaciji odsekovi poročevalci, ki jih izvoli vsak posamezni odsek, g) Načelniki odsekov prijavijo 14 dni pred Zavezinim zborovanjem vodstvu, koliko casa si žele za zborovanje svojega odseka. h) Zborovanja odsekov lahko trajajo več dni. i) Stalni odseki si lahko izdelajo svoj poslovni red in so samoupravni. Njih poslovni red pa mora potrditi delegacija. j) olani odsekov pa so dolžni opazovati gibanje med učiteljstvom, ki ima stik s programom odseka. Po možnosti naj o svojih opazovanjih poročajo v odseku in v stanovsko-politiškem glasilu; vsekakor pa o kakem kvarnem pojavu, ki bi bil v škodo enotnemu organizmu jugoslovanskega uoiteljstva, poročajo odseku, da pride poročilo v razpravo na delegaciji in v okr. učit. društvih. k) Gospodarski odsek voli statnega preglednika Zavezine blagajnice. 1) olani vodstva in upravnega odbora se smejo udeleževati vseb sej odsekov. Imajo pa le posvetovalen glas. Člen II. Javni društveni shodi. a) Predavanja in predlogi za javni društveni shod se morajo prijaviti vodstvu najmanj štiri tedne pred zborovanjem; obenem je naznaniti vodstvu dotičnega govornika. b) Glasovanje se vrši z vzdigovanjem rok po nadpolovični večini glasov. Ako je glasovanje dvomljivo, se napravi nasprotno glasovanje. Pri enakem številu glasov odloči predaednik. To velja za vse slučaje, kjer ni v pravilih drugače določeno. c) Javni društveni shod je sklepčen ob vsakem številu navzočnikov. č) Predsednik podeli bosedo posameznim govornikom v istem redu, kakor so se oglasili. Vsak govornik se mora prijaviti k besedi z listkom, ki je na njem zapisano njegovo ime, znaeaj in bivališče. d) Razpravo uvede poročevalec, ki iina vedno končno besedo. e) Na zborovanjih stavljeni predlogi se morajo oddati predsedniku pismeno pred končno besedo poročevalcevo. 0 predlogu, ki ga ne podpira vsaj ena četrtina navzočib clanov oziroma delegatov, ni razprave. f) Nujni predlog je tisti, ki ima to označbo in ki ga je podpisalo najmanj dvajset društvenikov Zavezinih clanov. Izrociti ga je pred zborovanjem delegacije ali javnega društvenega shoda predsedniku, ki ga mora dati v razpravo pred dnevnim redom. Utemeljuje ga prvi izmed podpisancev. g) 0 predlogu za konec debate ali za prehod na dnevni red se mora glasovati takoj. Klicem po nasprotnem glasovanju mora predsednik ustreči. h) Ako je sprejet predlog za konec debate,. smejo govoriti le še oni, ki so se oglasili že pred tem predlogom. i) Predsednik ima pravico seči govorniku v besedo, ga opominjati, naj ostane pri stvari, ga klicati na red ali mu končno odvzeti besedo. j) Govornik, ki se mn je vzela beseda, ima pravico, sklicevati se na zbor; v takem siucaju se inora takoj glasovati. k) Vodstvo postavi za vsak javni društveni shod reditelje, ki se njih odredbam mora vsakd® pokoravati. Člen III. Društva. a) Legitimacije delegatom in članom odsekov morajo dati zvezi- nvii-nm.i dru- štva, ki jih odpošljejo. Tiskovine preskrbi vodstvo Zaveze. b) Volilne predloge za člane odsekov imajo poslati učiteljska društva — kot sklep svojega zborovanja — deželnim zvezam, ki izdelajo terno in jo odpošljejo vodstvu Zaveze. Ta je predloži pred volitvami članom delegacije iz posameznih dežel. Na ta volilni predlog se je treba vedno ozirati. c) Društva naznanijo delegate takoj po izvolitvi svoji zvezi, ta jih pa naznani vodstvu Zaveze. Kjer zveze ni, store to društva direktno. Člen IV. Članarina. a) Vsak. v Zavezi organizovan učitelj in vsaka v Zavezi organizovana učiteljica plačuje mesečne prispevke po 2 K, zato pa prejenia brezplacno wUčiteljskega Tovariša" in nima niti za okrajna društva niti za deželne zveze plačevati nikakih drugib prispevkov. b) Vsaka deželna zveza pošlje meseca decembra vsakega leta vsakemu posamezniku svojega članstva po 12 položnic, ki jih ti mesečno ali vsaj vsak drugi mesec z zneski po 2 K, oziroma po 4 K oddajo na svoji pošti. c) Deželne zveze, ali kjer *teh ni, učiteljska društva odpošljejo v Zavezino blagajnico tolikokrat po 10 K, kolikor je v njih organizovanih učiteljev in učiteljic. Iz teh prispevkov se krijejo izdatki za BUčiteljskega Tovariša" in za upravo Zaveze. č) Ti prispevki se plačujejo Zavezi lahko mesecno, vsekakor pa tekom meseca junija in tekom meseca decembra vsakega leta. d) Ostanek članarine se porazdeli med deželne zveze in njih društva po razmerju števila clanstva innanacin, kakor todoločajo občni zbori zvez. e) Kjer deželnih zvez ni, pridrže učiteljska društva ostanek članarine zase. f) S članarino, koliko je ostane deželnim zvezam in njih društvom, ozironia — kjer deželnih zvez ni — posameznim društvom, predvsem krijejo zveze in društva stroške svoje uprave. S prebitki razpolagajo tako, kakor to določajo njih občni zbori v prvi vrsti z ozirom na stanovske in kulturne svrhe in potrebe. g) V pokritje posebnih in izrednih stroškov in izdatkov smejo Zaveza, deželne zveze in drnštva po sklepih delegacije, oziroma občnih zborov nalagati svojemu članstvu izredne in začasne posebne doklade. Č 1 e n V. Končne določbe. a) 0 zborovanju Zavezinih članov (§ 4. pravil) je poročati Zavezinemu glasilu, za kar iina vsak član izvoliti letno poročevalca. jsto velja za vsa učiteljska društva. b) Vprašanja izprožena na zborovanjih Zavezinih članov, ki so za vse uciteljstvo važna, je poslati vodstvu Zaveze, da jih da odsekom v razpravo. c) Zavezino glasila mora priobčati poročila o glavnih skupščinah. č) Delegacija izvoli vselej tri pregledovalce racanov iz svoje srede, ki pregledajo i*ačune in poročajo o njih prihodnji delegaciji. d) Zapisnikarji vodstvenih, upravnega odbora in odsekov sej objavljajo vse sejne sklepe v društvenem glasilu, če se ne proglase za tajne. e) Vodstvo Zaveze ima pravico; dolociti vsakemu članu upravnega odbora kako poročilo, ki ga je dolžan dotičnik tudi prevzeti. f) Učiteljsko društvo, v katerega okrožju se vrši glavna skupščina, priredi vse potrebne krajevne priprave, plača dotične stroške ter ima pravico zahtevati iz Zavezine blagajnice v slucaju pri•nanjkljaja vsoto do 100 K. g) Dokler Goriško nima deželne zveze, volijo člane odsekov drnštva v sporazumu in tudi sporazumno skupo krijejo stroške. * * * Prijavljam načrt za ,,Poslovni red" naše Zaveze, da ga delegati lahko preštudirajo, ker se bomo na letošnji delegacijski seji o njem razgovarjali in sklepali. Nova Zavezina pravila je sprejela delegacija na svpji seji dne 10, avgusta 1912 v Celju. Istega dne je upravni odbor po dolgi debati odobril besedilo člena IV., točka a) in b), takratnega načrta za BPoslovni red"; vendar sem v današnjem nacrtu zvišal zneske za 50 vin. To pa iz razloga, da na ta način pridejo vendar enkrat naša društva do potrebnih materialnih sredstev, ki naj z njimi končno sanirajo svoje finance. Treba je urediti stare račune, da začnemo na čistih in trdnih teraeljih z novim delom! Kaj pa je danes 1 K ? Nič! Ko je dobivalo in ko dobi Zavezino učiteljstvo doklade, naj ob njih misli tudi na svojo organizadjo in na svoje liste: spomni naj se svojih organizačnih dolžnosti. Ako bi vsak posameznik od Zavezinega učileljstva dal vsak mesec na stran po 5 K, bi imel vedno pripravljeno rezervo v pokritje organizačnih zahtev, za naročnino j.Popotnika" in za potnino k društvenim zborovanjem. Ta stanovski davek naj bi bil vsakomur tako samoobsebi umljiv, kakor so izdatki za telesno hrano. Tudi bi nebilo nic napačnega, ko bi vsako našedruštvo razpolagalo z manjšim ali večjim fondom, da ne botistih večnihtožba o društvenem gmotnem stanju, ampak da bodo društva lahko služila svojim pravim namenom in za vsako priliko in silo imela potrebna uiaterialna sredstva že pripravIjena. Sicer je pa ta določba le začasna, ker jo more vsaka delegacija izpremeniti: ali zviša ali pa zniža prispevke. Ako in kadar izpremenimo »Ucit. Tov." v dnevnik, in na podlagi izkušenj, ki nam jih prinese doba do prihodnje delegacijske seje, lahko to določbo izpremenimo ali neizpremenjeno pustimo, kakor bosta zahtevala poIreba in uspeh. To je vprašanje, ki ga bodo rešili v prvi vrsti naši blagajniki in npravniki! Iz teh razlogov sem mnenja, da delegatje letos labko pritrdijo mojemu predlogu. — V današnji načrt ,,Poslovnega reda" so sprejeti vsi nasveti, ki sem jih dobil do zgodnje pomladi V. 1914. V današnjem načrtu stopa na IV. mesto člen V. prvotnega mojega načrta. ker so se nekateri do zgoraj imenovanega termina (zgodnje pomladi 1. 1914) izrekli tudi proti temu, da bi stalno tajništvo (prejšnji clen IV.) kreirali s ,,Poslovnim redom". Glede stalnega tajništva sem priglasil delegaciji poseben predlog. V današnjem členu IV. so nove točka e), f) in g). Eventuelne izpreminjevalne predloge in nasvete prosim poslati zanesljivo do 2 2. grudna 1.1. v o d s t v u Z a v e z e, da mi bo mogoče do delegacije izvršiti na njih podlagi potrebne korekture. E. Gangl, porocevalec. Za delegacijsko sejo je poslal tovariš Gangl dva važna predloga, ki naj ju delegati natančno prouče in se o njiju posvetujejos svojimi tovariši, da pridejo temeljiro pripravljeni na sejo. Predloga se glasita: I. Predlog glede na ustanovitev strokovnega tajništva Zaveze. V naert izpremenjenih pravil naše Za veze, ki bomo na njih podlagi letos prvič zborovali in ki jih je odobrila delegacija na svoji seji v Celju dne 10. avgusta 1912., sem sprejel tudi določbo, naj se osnuje v Zavezi stalen urad pod naslovom ,,stalno tajništvo." Delegacija se je po večini izjavila proti temu, zato je moralo stalno tajništvo iz pravil. Potem sern hotel s stalnim tajništvom v Poslovni red, kakor sem ga pripravljal za sejo delegacije v Pulju 1. 1914, a nekaj glasov sem čul tudi proti temu. Zato ni danes stalnega tajništva v nacrtu Poslovnega reda, pac pa prijavljam upravnemu odboru in delegaciji poseben predlog. fn to iz dveh razlogov. Kakor vsakemu od nas, ,tako je tudi meni do tega, da sprejmemo Poslovni red, ki ne vsebuj nobene bistvene določbe, ki niso vsi zanjo. Ako ni v Poslovnem redu stalnega tajništva, ga more delegacija sprejeti po današnjem načrtu, In to je potrebnov z ozirom na začetek novega delovanja. Če bi torej silil s stalnim tajništvom v Poslovni red, bi se to dalo razlagati tako, kakor da namenoma preprečujem sprejetje Poslovnega reda, da hocem torej delovanje Zaveze ovirati. Saj vem, da ljudje o čioveku rajši slabo mislijo nego dobro; če ne gre drugače, pa cepijo dlako. Od mo.je kot poročevalčeve strani ne bo zaprek, da bi Poslovnega reda delegacija ne mogla sprejeti. To je prvi razlog, ki me je dovedel do sklepa, da prijavljam svoj predlog. Drugi razlog pa se mi zdi tehtnejši od prvega, in sicer zato, ker govori za uvedno stalnega urada nujnain neodložljiva potreba. Delo v Zavezi raste od dne do dne in naraste v bližnji bodocnosti do obsega, ki ga društveni funkcionarji (vodstvo) ne bodo mogli zmagovati s tocnostjo in brzino, kakršno organizačno delo zahteva. Funkcionarji imajo svoje stanovske posle, zato ne morejo vseh svojih moči posvečati zgolj organizaciji, pat; pa lahko to delo vodijo v smislu doloeb pravil iu Poslovnega reda ter sklcpov upravnega od- Ilbora, odsekov in delegacije. Ce hočemo ločno, redno in brez zastankov naprej, iuoramo imeti koga, ki bo reševal sprotna ' dela ter opravljal vse druge posle, ki jih zahtevata uprava in delo take organizacije, kakršna je naša. To je mogoče samo te<laj, ako ustanovimo stalen urad, ki ga danes imenujem strokovno tajniš t v o in kakršnega imajo vse večje, strokovne, stanovske in tudi politiške organizacije. Ko bi že tak urad imeli, bi bilo lahko to in ono drugače. A tega ni krivo vodstvo Zaveze, temveč je krivda na strani onih, ki so ustanovitev stalnega urada preprečili. S sprejetjem današnjega načrta Poslovnega reda (člen IV.) bo dana možnost ustanovitve strokovnega tajništva tudi glede na gmotno stran. Končno pa je točka a)^ organizačnega štatuta strokovnega tajništva glasom mojega predloga štilizovana tako, da je dana prilika tako upravnemu odboru kakor delegaciji, da to zadevo natančno preudari, preden izreče da ali ne. — Z ozirom na vse ravnokar navedeno predlagam: a) Ako sklene delegacija na predlog upravnega odbora, se lahko v Zavezi osnuje strokovno tajništvo. b) Strokovno tajništvo je Zavezin urad, ki opravlja vse pisarniške posle v eksekutivnem in informativnein oziru. c) Strokovno tajništvo skrbi za stik med centralo in clanstvom, za izpopolnitev in ojačenje organizacije ter za izvedbo Zavezinega namena. e) S strokovnim tajništvom se lahko združi uredništvo in upravništvo Zavezinih listov, in to zlasli z ozirom na prostore, pa tudi na osebe. d) Strokovno tajništvo vodi predsednik Zaveze. e) Gmotno stran strokovnega tajništva rešujeta združena gospodarslri in čnsnikarski odsek. f) Mesta uradnikov se morajo vedno razpisati. g) Vsak uradnik strokovnega tainištva se sme po sklepu upravnega odbora odpustiti, ako krši pogodbo. h) Plačo in naslov uradnikom določa upravni odbor na predlog gospodarskega odseka z naknadnim odobrenjem delegacije. i) Uradnike imenuje v najnujnejsih slučajih vodstvo, sicer pa upravni odbor, v obeh slučajih z naknadnim odobrenjem delegacije. j) Strokovni tajnik referira in predava v Zavezi včlanjenim društvom o stanovsko-strokovnih in organizačnih vprašanjih, če nosijo potne stroške in dnevščino društva, ki ga povabijo. k) Strokovni tajnik raora skrbeti za okrepljenje organizacije in stanovskega naraščaja ter je strokovni referent za liste. 1) Vsakemu uradniku izda vodstvo ob imenovanju dekret, kjer je natančno navedena njegova plača in je začrtan njegov delokrog. Prepis tega dekreta hrani z nastavljencevim podpisom pred sednik in je ta prepis smatrati kot pogodbo. Formalno predlagam: Ako upravni odbor, oziroma delegacija sprejme moj predlog, naj se ta organizačni štatut pod naslovom ,Strokovno tajništvo" sprejme v Poslovni red kot člen IV. E. Gangl. II. Predlog tičoč se prcuredbe ,,Uciteijskega Tovariša" v dnevnik. Na seji upravnega odbora dne 10. septembra t. 1. sem stavil tozadevni predlog, ki ga je upravni odbor sprejel brez de bate. Predlog je z utemeljevanjem vred priobeen v 21. štev. MUčit. Tov." z dne 19. oktobra t. 1. Na to utemeljevanje se danes sklicujem, ko vodstvo Zaveze stavlja inoj predlog delegaciji v razgovor. Dodajem še to-le: a) Ni nobenega dvoma, da uciteljstvo silno pridobi na ugledu, veljavi in vplivu, ako stopi v službo slovenske javnosti in slovenske kulture s svojim dnevnikom, ki bo po svoji pisavi odgovarjal temeljem naše Zaveze: narodnosti, naprednosii in demokratizmu. b) Svoje Ijudstvo, živeč fn delujoč med njim, poznamo sami najbolj, zato bomo lahko glasniki in propagatorji njegovih težav, želja, krivic, potreb in zahtev — to toliko lažje, ker ostanemo neodvisni od vseh strani. Odvisni bomo zgolj od gospodarskega, socialnega in kultarnega stremjenjasvojega naroda in svojega stanu, ki mu hočemo služiti z vsemi silami. c) Naslov našega lista ni nobena zapreka, da bi ga ne mogli razširiti v dnevnik. Ze danes ga bero*lajiki po javnih lokalih, toliko rajši ga bodo brali poslej, ako bo izhajal vsak dan in po raznovrstnosti, stvarnosti in dostojnosti svoje vsebine zbujal zanimanje. Na ime se človek kmalu navadi. Ako lahko zahteva danes gost v kavarnici: »Prosim Tovariša!1" bo tudi pozneje lahko zahteval po trafikah in kolodvorih isto. Tudi »Arbeiter-Zeitung" ne plaši nikogar, da bi je ne naročal, kupoval ali bral. Itne je postranska stvar, glavno je vsebina. Sicer je pa irae našega lista splošno znano, saj je najstarejši slovenski časopis, in naši prijatelji in sovražniki so ga že prav obilokrat citirali. č) Vsebino mu bo mogoce izpopolniti tako, da bo govoril o vsem, kar sodi v resen list (glej točko a) in b)!) Važnosl šolstva in učiteljskega stanu hočemo potom svojega dnevnika dvigniti do tistega uvaževanja in tiste višine, ki jima gre z ozirom na vsestransko povzdigo slovenskega naroda. Svojim stanovskim vprašanjem pa posvetimo stalno rubrikoj ki bo toliko važnejša in zanimivejša, ker bo vedno aktualna, kar je samo v dnevniku mogoče. d) Aktualnost pa bo mogoča tudi z ozirom na vso drugo vsebino, ker imamo svoje somišljenike po vsera našem ozemlju, ki bodo skrbeli za zanimiva poročila in med neučiteljskimi krogi budili interes do našega dnevnika. To dopisovalno in agitačno delo naj organizujejo naša okrajna učiteijska društva, ki jim pripade tudi skrb za nabiranje oglasov, kar napravljaj list potreben in mu dovajaj materialnih koristi! e) Temeljni pogoj pa nam je dan s tem, ker iraamo svojo tiskarno, ki je popolnoma urejena in z vsem preskrbljena, česar je treba dnevniku. Zaradi tiskarne zažnemo lahko z dnevnikom takoj. f) Najvažnejše pa je, da damo listu najprej trdno gmotno podlago, da torej ne zacnemo takoj računati s kreditom ali z deficitom, ker bi eno in drugo pomenilo slab ali ponesrečen začetek. Da ne bo takoj dobička, je gotovo, a skrbeti moramo,v da ne bo prvo leto izgube in dolgov. Ce bi morali začeti s temi, je bolje, da ne začnemo! To.vprašanje pa lahko rešimo po načelu samopomoči, in sicer tako, da zgrade zanesljiv materialen teraelj okrajna učiteljska društva. Enostavno tako: Kolikor članov ima vsako okr. učit. društvo, tolikokrat po 10 K založi kot osnovno glavnico, ki jo dobi od uprave vrnjeno, kadar bodo dopuščala njena sredstva, ako društvo izrečno ne izjavi, da ne reflektuje na to vracilo. Tako odpade na vsako društvo po par sto kron, a skupaj bo to zadosten osnovni kapital, da lahko mirno in dobro začnemo. Društva sama poskrbe zato, kako nabero pripadajoči znesek: nekaj dado posamezniki, nekaj pridobe s kreditom. V majhnem se da to vprašanje lahko hitro in uspašno rešiti. Te točke dodajam svojemu, zgoraj citiranemu utemeljevanju ter računam na uvidevnost in preudarek delegatov. Zato prosim delegacijo, naj pritrdi mojemu predlogu s seje upravnega odbora dne 10. septembra t. 1. E. Gangl. Štajersko. Konjiško učiteljsko društvo je izvolilo za svojega predsednika tovariša Ferdo Bobiča, nadučitelja v Stranicah pri Konjicah. Trst. Učiteljsko društvo za Trst in okolico priredi v nedeljo. dne 16. decembra t. I.,' društveno zborovanje v prostorih zaposlovalnih tečajev goriškega učiteljišča, ulica Torrente št. 12/11. Zacetek tocno ob 9 ',2 dopoldpe. Dnevni red: 1.) Nagovor predsednika. 2.) Načrt preustrojitve našega šolstva. Poročata tovariša Ferdo pl. Kleinmayr in E. Gangl. 2.) Načrt za BPoslovni red" Zaveze. Poroča tovariš E. Gangl. 4.)Slučajnosti. Prosimo in pricakujemo polnoštevilne udeležbe. Anton Germek, t. o. predsednik.