Liubliana. sobota 27. aprila 1929 Cena 2 Din nicnetiio 25 Dta. m Inozemstvo 40 Din. Urednlitvo: UsMJaaa, Kmllfeva ofcca S. Te4etoo Mer. 3123. 3123, 3124, 3125 » 3126. Maribor: Aleksandrova oesta 13. Te leto« it. 440. Cetja: Koceoova 0L 2. Telefoo Stev. 190. BofcopM m m vračajo. - Ozfaa po tar*«. UpravaUtrai UuMJaaa, Prcterao*« al 84 TelekM k. 1122, 1123, 1124. 112&, 2124. laseratai oddelek: Ljubljana. Prešernov oBca 4 Telefoo «L 2442. Fodražnlca Maribor: Aleksandrova ceal It. 13 Telefon tt 45& Podraftalca Celje: Kooenov« alica it S. Telefon It. 190 Računi pri polt. iefc savodih; Ljubljana tt. 11.842; Praha &sk> 78.180; Wie> Nr. 105.241 Ljubljana, 26. aprila. V Moskvi se je otvorilo zborovanje kongresa, sovjetskega parlamenta. Njegovo delo se zunaj pričakuje z innogo manjšo pozornostjo, nego zasedanje marsikaterega od dosedanjih kongresov. Zakaj na programu ni stvari, ki bi mogle nuditi gradivo za notranje spore, kostruktivno delo pa se določa v sovjetski Uniji na dovolj enostaven način. Spor med desnico in Stalinovim središčem je sicer aktualen, ali ne doseza še one ostrine, kakor pred nedavnim spor med istim središčem in levico, ki je bila pod vodstvom Trockega. Podoba je, da se razlike med desnico, ki jo vodi, če se sme že uporabljati ta naziv, Buharin, in Stalinovim cen-trumom, še niso dovolj precizirale in da desnica nikakor ni tako bojevita, kot je bil Trocki s svojimi pristaši. Menda ravno zato, ker so desničarji v prvi vrsti ljudje prakse, možje ki so angažirani posebno na vodstvu gospodarske politike, se njihova ideologija malo kaže na zunaj. Zato je bilo razmeroma malo teoretične diskusije in zato se pristaši niso iskali ter pridobivali s takimi sredstvi in z ono odločnostjo, kakor je delala frakcija Trockega. Stvar pa se lahko spremeni, zakaj ne sme se pozabiti, da je bil Buharin poglavitni ideolog Stalinovega kroga, ko je šlo za borbo zoper Trockega; ako se taktična in principijelna nasprotstva poostrijo in razbistrijo. bi mogel tudi Buharin prevzeti važnejšo vlogo. Doslej označujejo desno krilo pogosto kratkomalo z oportunisti. kar se zdi precej točna karakterizaciia. Praktično pa se nasprotju med cen-trumom in desnico ne more pripisovati večji pomen, vsaj ne za bližnjo bodočnost. Po zadnjih volitvah v sovjetska zastopstva se je Stalin temeljito potrudil, da so se za kandidate izbirali samo njegovi najzanesljivejši pristaši. Vsa poročila so se strinjala s tem. da je postopal pri izbiri silno rigorozno in da ni pripustil na količkaj pomembna mesta nikogar, na katerega se ne bi mogel osebno popolnoma zanesti. In da je znal svojim kandidatom pripomoči do zmage, o tem si more biti vsakdo popolnoma na jasnem. Lahko se tedaj računa s tem, da je ves aparat, ki na njem sloni notranji red v sovjetski Rusiji. absolutno v Stalinovih rokah in da režimu ne morejo priti do živca niti opozicijonalci z leve niti z desne. Eventualni odkriti spori med vodji stranke in režima bi morali ostati omejeni razmeroma na majhno število ljudi; in odmev sporov bi prav tako ne mogel seči globlje v množice. Hierarhija administrativnega aparata je trdno sklenjena in mož. ki drži vozle tega sistema v rokah, je železni mož, je Stalin sam. Njegov režim se more tedaj mirno lotiti naloge, ki jo smatra za poglavitno, velikega načrta za dograditev in-dustrijalizacije in izpopolnitev ogromnih investicij v najrazličnejših področjih narodnega gospodarstva. Načrt naj se izvede v toku prihodnjih petih let. Pri izvedbi se Stalinovi vladi pač ne bo treba boriti s političnimi notranjimi zaprekami. Tudi iz vnanje-političnega področja ni pričakovati ovir. saj je v tem pogledu USSR lahko brez skrbi; kar je drugačnih domnev, so absolutno neutemeljene. Pač pa bi mogla postati notranja gospodarska situacija kočljiva. Uvedba kart na razna živila in predmete vsakdanjih potreb je znamenje, da gre pri prehrani mest zelo trdo. da ni normalnega kontakta s kmečkim trgom in da je računati še precej časa s pomanjkanjem. To pa je neprijetno za vsak režim, tudi za sovjetskega, dasi se neprijetne posledice pokažejo šele polagoma. V tem področju je iskati onega nasprotnika. ki bi mogel za Stalina postati močnejši od vnanje in domače opozicije. Nov načrt za reševanje manjšinskih pritožb Praga, 26. apr. Tu se je sestal petčlanski odbor Mednarodne parlamentarne unije, ki bo izdelal referat o manjšinskem vpraša« nju za bodoče zasedanje Mednarodne par» JamentaTne unije, ki se bo vršilo sredi av« gusta v Pragi. Komisiji predseduje bivši švicarski poslanec dr. F. Studer. Referat bo obsegal predloge, da naj razpravlja svet Društva narodov samo o važnejših manj* smskih vprašanjih, dočim naj se prepušča reševanje manjših vprašanj prizadetim dr» žavam in manjšinam, da jih sporazumno rešujejo same brez tujega posredovanja. V ta namen naj se ustanovi* v vsaki državi z narodnimi manjšinami, posebna institucija, ki se bo bavila z reševanjem takih malih manjšinskih vprašanj Dalje je predlagana v referatu ustanovitev posebnih institucij, ki bodo imele nalogo pri pritožbah narod* nih manjšin ugotoviti samo dejanski stan ter nato izročiti rezultat svojih preiskav bodisi svetu Društva narodov, ali pa do* mačemu odboru za1 reševanje manjših spo> rov. Vsi predlogi pa slone na brezpogoj= nem upoštevanju določb obstoječih pogodb in pakta o Društvu narodov. Beograd, 26. aprila č. V preiskavi zaradi zločina od 20. junija proti Puniši Račiču in tovarišem ni nobenih posebnih novih momentov Dovršenih je že približno dve tre-tini vseh poslov in se sedaj čaka samo še na 18 različnih poročil od posameznih sodišč. Tako se pričakuje še 13 poročil iz Zagreba, ki se tičejo zaslišanja raznih prič in njihove zaprisege. Vse to delo se mora absolutno dovršiti pred glavno razpravo, da bi je ne bilo treba kasneje odgoditi zaradi nepopolnosti kakih zaslišanj ali pa zato, ker bi kaka priča ne prišla na razpravo Poleg poročil od posameznih sodišč se pričakuje tudi še mnenje sanitetnega sveta o življenju in poteku bolezni pokojnega Stje- Včerajšnje avdijence Beograd, 26. aprila p. Tekom današnjega dne so bili v avdijenci predsednik vlade general Peter Živkovič, zatem minister za sociialno politiko dr. Mate Drinkovič, ki ie poročal kralju o načrtu novega invalidskega zakona. Pri tei priliki ie krali podpisal novi stanovanjski zakon, o čemer bo jutri Izdano službeno sporočilo. Proti večeru je kralj sprejel univ. prof. iz Pariza Pierre Delbeya. Avdijenca načelnika generalnega štaba Beograd, 26. aprila p. Novi načelnik glavnega generalnega štaba armijski general Milovanovič je bi! dopoldne sprejel od kralja v avdijenci. Kralj na sprehodu Beograd, 26. aprila p. Popoldne ob 5. ie kralj odšel peš v Donji grad, kjer si je ogledal ozemlje ob izlivu Save v Dunav. Kakor znano, se prihodnje leto vrši v Beogradu veliki zlet jugoslovanskega Sokoistva in je bil ta prostor s strani tehnične komisije določen za bodoče zletišče. Reorganizacija kmetijskega ministrstva Beograd, 26. aprila p. Danes se Je pni ministrstvu za kmetijstvo vršila pod predsedstvom ministra dr. Frangeša konferenca vseh načelnikov oddelkov, na kateri so bili sprejeti končni sklepi o ureditvi in reorganizacij,: ministrstva za kmetijstvo glede na najnovejšo uredbo o ustTojstvu ministrstev. Odhod ministrov na oddih Beograd, 26. aprila t. Finančni minister dr. Švrljuga in minister za kmetijstvo dr Frangeš bosta za pravoslavne velikonočne praznike odpotovala v Vrnjačko banjo, kjer se bosta nastanila v san a toriju »Terapija«. Beograd. 26. aprila p. Pomočnik ministra financ dr. Franjo Gospodnetič je nocoj odpotoval v Zagreb, kjer ostane nekoliko dni. Z istim vlakom je odpotoval v Zagreb tudi minister trgovine hi industrije dr. Mažuranič, ki se pa v ponedeljek vrne v Beograd. pana Radiča in v koliko obstoja vzročna zveza med atentatom v Narodni skupščini in njegovo smrtjo. V zadnjem času se je urgiralo pri prizadetih sodiščih, naj pospešijo zahtevana poročila. Pričakuie se, da bodo sodišča v kratkem poslala ta poročila in kakor se doznava od precej dobro informirane strani, je sodišče I. stopnje v Beogradu danes odločilo, da razpiše glavno razpravo proti Puniši Račiču in tovarišem za 27. maja v dvorani okrožnega sodišča v Beogradu. Za proces vlada naravno velikansko zanimanje, vendar pa bo dostop občinstvu skrajno omejen, če ne bo sploh za-b ran i en. Kritično stanje vojvode Stepanoviča Čačak, 26. aprila p. Po najnovejših vesteh iz Čačka je nastopilo znatno poslabšanje zdravja vojvode Stepe Stepanoviča. Zdravniki ne prikrivajo okolici svoje nervoznosti in so v skrbeh, kaj prinesejo že prihodnje ure. Bolniku so bile poslednja dva dni vbrizgane injekcije. Tekom prošle noči je vojvoda neprestano kašljal in ie vso noč prebil jako nemirno. Uživanje hrane ie docela nezadostno. Zdravniki si pomagajo z iniek-ciiami. Vojvoda se počuti subjektivno silno slabo. Med prebivalstvom je zavladala zaradi poslabšanja vojvodovega zdravstvenega stanja velika nervoznost. Inšpekcija podružnic Narodne banke Beograd. 26. aprila p. Generalni direktor Narodne banke dr. Novakovič in vicegu-verner Andriia Radovič bosta te dni odšla na inšpekcijsko potovanje v Zagreb. Ljubljano. Maribor in Varaždin v svrho revizije kreditne politike Narodne banke in njenih Podružnic. Danes je finančni minister dr. Švrlhiga posetil Narodno banko ter imel posvetovanje z viceguverneriem Andriio Ra-dovičem in generalnim direktorjem dr. No-vakovičem. Razpravljali so o kreditni politiki v zvezi z revizijo podružnic. Dobroroljci in agrarna reforma Beograd, 26. aprila d. Ob priliki včerajšnjega poseta predsednika udruženja dobro voljcev. slepega majorja Luja Lovriča. pri minšstm za kmetijstvo dr. Frangešu. je bil dosežen sporazum o uve!ja k i kili « -1 n A CaC^fM'I tati O nrorl l^ol Dunaj, 26. aprila g. Danes popoldne se je vršila seja narodnega sveta, ki pa je bila že po treh minutah zaključena. Predsednik dr. Giirtler je sporočil, da seje glavnega odbora še ni bilo mogoče določiti Prihodnja plenarna seja bo sklicana pismeno. Predestinirani zvezni kancela dr. Stre-rowitz je danes popoldne nadaljeval pogajanja z večinskimi strankami. Razgovori se ne razvijajo tako gladko, kakor se je pričakovalo. Posebne težave povzroča razdelitev portfeljev. Vsekakor ni računati, da bi bila vlada sestavljena pred četrtkom. Glede zasedbe posameznih ministrstev še ni padla končnoveljavna odločitev. Splošno pa se sodi, da bo vlada sestavljena naslednje: zvezni kancelar in zunanji portfelj dr. Strerowitz, podkancelar Hartleb ali Winkler, finance prof. Mittelberger, trgovino dr. Schiirff, pravosodje dr. Slama, socialno skrb dr. Resch. prosveto Czermak, poljedelstvo Fodermayer in vojsko Vau-goin. = »'JUTEO« Sf. 98 Sobota, 27. IV. 1929 Pojasnilo o izenačenju trošarine Komunike o pomenu in namenu novega zakona o trošarini Nove smernice v gospodarstvu Rusije Načrt, čegar izvedba bi postavila Rusijo v vrsto najproduktivnejših držav — Velikanske investicije za industrijo in poljedelstvo Moskva, 26. aprila, d. Konferenca osred- j strijo, kar bo dvignilo produkcijo ruskih to- ko- varn za dva do trikrat. njega odbora in osrednje nadzorstvene misije ruske komunistične stranke je odobrila petletni Stalinov načrt za socijalislično izgradnjo sovjetske Rusije. Glavni poročevalec je bil Rykov, ki je obrazložil celotni načrt in opozoril delegate na dejstvo, da bo v smislu lega načrta rusko narodno gospodarstvo napredovalo letno povprečno za 20 %. Po tem načrtu bo ustanovljenih v Rusiji cela vrsta novih tovarn, ki bodo opremljene z najmodernejšimi evropskimi in ameriškimi tehničnimi Sredstvi. Sočasno pa bo posvečena največja skrb tudi razvoju ruskega poljedelstva, ki je bilo doslej zapostavljeno v korist industriji. Ako bo ta načrt izveden v celoti, bo leta 1934. 4>) % vsega ruskega prljedelslva popolnoma eocijalizirano in samo 60 % bo ostalo v privatnem obratu. Slično se bo dvignila produkcija ruskega premoga tako. da bo stala Rusija 1. 1934. v svetovni produkciji premoga na četrtem me^tu. v pridobivanju sirovega železa pa na tretjem, takoj za Zedinjenimi državami in Nemčijo. Pri investicijah bo uporabljenih za težko industrijo 78 % in 22 % na ostalo indu- Celokupni razvoj narodnega gospodarstva bo postavljen na novo energetično podlago, zaradi tega je tudi predviden dvig pridobivanja električnega toka od 5 milijard na 22 milijard ki!, valov. Vzporedno z racijouali-ziranjeni poljedelstva bo ustanovljenih nekoliko novih tovarn za umetna gnojila, da se bo produkcija te panoge dvignila od 175 tisoč ton na 9 milijonov ton. Poieg že zapo-čete zidave Dnjcprskih veleelektrar. je predvidenih še sedem novih veleelektraren. Do konca 1. 1934. bo zgrajenih nanovo 17.000 kiloinetrovo novih železnic in sezidana bo nova veletovarna avtomobilov, ki bo izdelovala letno po 100.000 avtomobilov. Dograjena bo dalje sibirsko - turkestanska železnica in pričeta dela za prekop med Volgo in Donom. Središče industrializacije Rusije bo Leningrad, ki ga misli Stalin vzbuditi k novemu življenju ter mu vrniti nekdanji pomen, in pa južni rudarski okraji v Donskem bazenu. Beograd, 26. aprila p. h kabineta ministra pravde je bil izdan nocoj naslednji komunike. Sedanja vlada, ki si je kot eno izmed glavnih nalog postavila izenačenje zakonov za vso državo, ni mogla še zanaprej dopustiti neenakost v plačevanju trošarine na žganje ter na ta način v sami državi vzdrževati posebne trošarinske meje. Z uvedbo trošarine na žganje v Srbiji ln Črni gori je imela na umu predvsem interese malih pro-ducentov žganja ter ni niih produkcije obremenila z novimi bremeni. Trošarina zapade v plačilo šele odtlej, ko prehaia žganje v promet in je ž njo obremenjen kupec. Toda tudi ta bo glede plačila trošarine deležen posebnih olajšav in mu bodo odobreni zaradi lažjega prometa proti gotovi garanciji odlogi plačila do konca tega leta. O tem izidejo posebni predpisi, ki se sedaj še proučujejo. Za domačo potrebo je producentom žganja dovoljena potrošnja žgania brez trošarine. Pri določitvi trošarinske lestvice so se do skrajnih meja upoštevali interesi pro-ducentov žgania. Tako je samo v niihovem interesu, ako je na podlagi novih predpisov znatno izboljšano razmerje med žganjem in špiritom. Trošarina na žganje je znašala preje 15 Din, na špirit pa 17 Din od hI stopnje. Obstojala je„na ta način ko-mani 2 dinarska razlika. Po novem zakonu je ta razlika zvišana na 5 Din (žganje 18 in špirit 23 Din). Ta razlika bo v prihodnje pripomogla, da se pri mešanju žgania s špiritom poveča uporaba žganja ter zmanlša primes špirita. V prečanskih krajih se je prodajalo žganje pred uvedbo novega tro-šarinskega zakona po 45 do 48 Din od hI. stopnje, špirit po 35 Din, torej z razliko nad 20 Din. Zato je bilo v interesu prekupcev, da mešajo žganje s špiritom. Z novo trošarino in z normalizacijo cen špirita postane razlika med špiritom in žganjem znatno manjša. Zaradi te male razlike v ceni bo vsak kupec raje nabavlial pravo, boljše in aromatično žganje, kakor da ga Nekoliko ugotovitev h govorom gg. eksodašev v ljubljanskem obč. svetu Nerodno zasnovana intriga, katere cilj je bil .povzročiti in dokazati delanezinožnost sedanje občinske uprave v Ljubljani in iz-poslovati imenovanje nove, je z izjavami gg. župana dr. Puca in obč. svet. proi. Jarca tudi v javnosti razkrinkana. Porazni utis teh izjav hočejo' prizadeti gospodje prikriti s tem, da priobčujejo v »Slovencu« svoje govore z uvodi, da so njih izvajanja v obč. svetu stvarna in da so bili samo gospodarski motivi povod za glasovanje proti mestnemu proračunu. Prav stvarnosti in objektivnosti manjka tem govorom in bi gospodje veliko boljše storili, ako bi jih ne priobčili, ker so s tem še bolj dokazali, da je bila njihovemu gledanju na mestni proračun mati — ponesrečena intriga. Gospod dr. Ravnihar je intrigo tudi sam de-maskiral, ko je pri sklepu svojega govora zahteval »energično roko — komisarja seveda. Z najvišjim imenovanjem v mestno upravo je prevzel vsak občinski svetovalec dolžnost, da dela, se udeležuje sej odsekov in stavlja predloge. Gospod inž. Ser-nec se od vsega početka ni hotel udeleževati dela. Z njegovim izrecnim pristankom je bii izvoljen za načelnika gradbenega odseka in ni navzlic ponovnim pozivom hotel sklicati sej odseka, kateremu je na-čeloval. Bil je namreč užaljen, ker ni bil izvoljen za načelnika upravnega odbora mestne elektrarne in vodovoda. Za sestavo kandidatne liste posameznih odsekov se je vršil pri g. županu sestanek, na katerem je bil navzoč tudi g. inž. Sernec. Na tem sestanku je bil brez ugovora g. inž. Serneca postavljen za kandidata za načel-niško mesto upravnega odbora mestne elektrarne in plinarne g. Orehek. Tik pred glasovanjem v občinskem svetu pa je za to mesto naenkrat priglasi! svojo kandidaturo g. Sernec. Obč. svetovalci so apelirali na gg. Serneca in Orehka, da se sporazumeta. Do sporazuma ni prišlo. Za občinske svetovalce je zato morala obveljati kandidatna lista, ki je bila sestavljena na sestanku, kateremu je prisostvoval g. Sernec in na katerem so bili napravljeni sklepi, s katerimi je soglašal g. Sernec. Prepričani smo, da bi g. inž. Sernec prav lahko delal v gradbenem odseku, če bi seveda hotel. Toda on je bil užaljen in je naenkrat pričel dokazovati nedelavnost občinske uprave. Gospod Sernec je v proračunski razpravi navajal kot glavni argument, da ne zaupa vodstvu mestne uprave (v katerem je tudi sam kot podžupan, torej ne zaupa samemu sebi) zato, ker se po njegovem mnenju ni pravilno izvedla prodaja 6% obligacijskega posojila. Navajal je kot »razkritja« podatke, ki so bili v javnosti že do zadnje vrste objavljeni in razčiščeni. Ugotavljamo, da pa takrat, ko je pregovarjal g. župana dr. Puca, da sledi njegovim političnim načrtom glede sestave mestne uprave, ni videl prav nobene spodtike v obligacijskem posojilu. Obč. svetniki so imeli utis, da h prišel z zadevo obligacijskega posojila kar tako, da je sploh lahko o nečem govoril. Kajti o proračunu mestnega zak'ada je vedel bore malo povedati in ga morda z g dr. Ravniharjem vred niti dobro prečital ni, kaj šele študiral. Kajti drugače si ne moremo razlagati njegovih površnih izvajanj glede stanarin in prejem-kov mestnih uslužbencev ter končno njegovo nezaupanje do reorganizacijskega odseka, kateremu načeluie gospod, k! ]e v njegovi najožji okolici in ki je v nasprot-stvu z g. Sernecem v svojem govoru poudarjal tfžko in veliko delo, ki ga ta odsek z vnemo vrši. meša s §piritom. Zato ni dvoma, da bo v državi poskočila potrošnja čistega žganja in bo še posebej dovoz žganja iz Srbije v prečanske kraje, ki je že doslej bil dokaj izdaten, porastel. Vrhutega je treba imeti na umu, da je kupovalo žganje iz Srbije doslej le malo število večjih prekupcev iz prečanskih krajev. Z ozirom na nove predpise o trošarini bodo producenti iz Srbije odslej lahko kupčevali tudi z manjšimi trgovci in krčmarji iz vse države. Iz tega izhaja, da so bodoči izgledi srbske trgovine z žganjem mnogo povoljnejši kakor doslei. Zatem predvidevajo novi zakoni, da plačujejo producenti žganja in kupljenih siro-vin trošarino od kotlov potom pavšaliranja, kar bo v praksi znatno znižalo trošarinsko stopnjo izpod 18 Din od hI. stopnje. S tem bodo še poiačane gori navedene olajšave za trgovino z žganjem. Razlika trošarine na žganje in špirit postane še večja. Pri sestavi novega zakona o trošarini se je zatem namerialo omogočiti našemu žganju in slivovimi izvoz v inozemstvo. V to svrho je uvedena posebna izvozna premija 4 Din od hI. stopnje. S tem bo obnovlien naš izvoz slivovke v Avstrijo, Madžarsko. Češkoslovaško in Poljsko, kamor smo imeli nekoč že izdaten izvoz. Vrhutega se bo pri sklepanju bodočih trgovinskih pogodb uvaževala naša produkcija žganja ter se bo skušalo doseči olajšave za izvoz našega žganja in s tem možnosti novih dohodkov naših žgan-skih producentov. Končno je treba naglasiti, da ie bil novi zakon o trošarini sestavljen z veliko skrbnostjo fn v težnji, da ne oškoduje nobene panoge naše proizvodnje. Enako pozornost se bo posvečalo izvedbi tega zakona. Ce se v bodoče pokaže, da rezultati niso povsem v skladu z interesi narodne proizvodnje bodo pač storjeni potrebni koraki, ki naj zakonske predpise uravnovesijo z realnimi potrebami in z interesi narodnega gospodarstva. Gospod Sernec bi pravilneje ravrl&I, da bi svoje energije porabil za pozitivno delo v občinski upravi, ne pa da je načeloval akcij, ki naj le ovira delavoljne občinske svetovalce. Predvsem bi bila njegova dolžnost, da bi stavil konkretne predloge za zboljšanje občinskega proračuna, ali celo, da bi s svojo skupino sestavil manjšinski predlog mestnega proračuna. Toda g. Sernec in tovariši si niso vzeli tega časa. Tovariši g. Serneca so celo v finančnem odseku glasovali za poglavja obč. proračuna, v plenumu občinskega sveta pa so nastopili proti. Kdo še verjame, da so bili za to merodajni stvarni razlogi, in kdo ni prepričan, da se je ves nastop opozicije izvrši! iz popolnoma drugih, stranskih namenov? Najbolj originalno pa je nepoučen o občinskem proračunu g. obč. svetovalec dr. Jerič, ki bi v lastnem interesu bolje storil, da ni priobčil svojega govora. Gospod dr. Jerič se skandalizira nad inventurnim izkazom mestnega zaklada, češ, da izkazuje 3 in pol milijona novih pasiv in ne pomisli, da ta nova pasiva predstavljajo predvsem investicije za ceste, za katere je gospod dr. Jerič lansko leto sam glasoval. Zamolčal pa je g. dr. Jerič, ali pa tega vede) ni, da bi iventarni izkaz drugače izgledal, če bi imel med aktivi vnesene vsote za razne objekte po dejanski vrednosti. Tako je n. pr. v inventarju vrednost mestnih poslopij označena s 4 do 20.000 Din in Ljubljanski grad s 25.000 Din. Gospod dr. Jerič je utemeljeval nerentabilnost mestnih hiš s tem, da stanujejo nekateri v mestnih hišah zastonj, prepoceni ali celo z dobičkom, akoravno bi moral vedeti, da so in ostanejo mestne hiše nerentabilne toliko časa, dokler bodo pri odmeri najemnin merodajni socialni oziri.' V kolikor pa so se zgod;le pri odmeri najemnin pogre-ške, jih hoče baš sedanja mestna uprava odpraviti in se revizija najemnin že vrši. Gospod dr. Jerič na marsikaj rad pozabi, tako so tudi njegove informacije glede sklicanja sej nepravilne. Neresnično je, da je ostala neizpolnjena obljuba o anketi glede cestne električne železnice in neresnična je trditev, da je sedanja mestna uprava vzrok, da se ni še sprejela službena pragmatika. Gospod dr. Jerič se je v proračunski debati sploh proslavil z netočnimi podatki in splošnimi izjavami brez prave vrednosti. Višek pa je dosegel s predlogom, da pregleduje račune avtonomne mestne občine oblastni organ glavne kontrole v Ljubljani, akoravno Je v finančnem odseku glasoval za predlog, da vrši ta posel mestni kontrolni urad. Ali se g. dr. Jerič ne zaveda razlike, ki obstoji med predlogom, za katerega je glasoval, in predlogom, katerega je predlagal? Gospodje, ki so se odločili za eksodus v občinskem svetu pod vodstvom gg. inž. Serneca in Hribarja, so zanemarili dolžnosti, ki so jim bile naložene z Najvišjim imenovanjem v občinski svet. Sabotirali so delo v odsekih (gradbeni odsek) in sabotirali so proračunsko razpravo. Opustili so konkretno sestavo manjšinskih predlogov in se zadovoljili s splošnimi frazami, običajnimi v bivših političnih zastopih. Še preden se je sestal občinski svet, so hoteli doseči njegovo razbitje in so to namero zasledovali do proračunske razprave. Gospodje so ravnali proti duhu proklama-cije z dne 6. Januarja in proti dolžnostim, katerih izpolnjevale Jim Je bilo pod prisego naloženo z imenovanjem v občinsko upravo. Gospodje eksodaši ne zaslužijo drugega, ko da bodo razrešeni mest občinskih svetovalcev! Sušak. 26. aprila, n. Sekcija za zgraditev proge Bakar*KraIjevica proučuje teren ter postavlja znake, po katerih bo trasirana nova proga. Zahvala ljubljanske oblasti Komisar ljubljanske oblastne samouprave je poslal Nj. Vel. kralju z ozirom na to, da je dovolil ljubljanski univerzi, da sme nositi v naslovu Njegovo Visoko ime, nastopno zahvalno brzojavko: Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru I. Prebivalstvo ljubljanske oblasti se ie vzradostilo ob Najvišji odliki, ki jo je Vaše Veličanstvo izkazalo ljubljanski univerzi, k0 je blagovolilo dovoliti, da se sme nazivati z Visokim imenom Vašega Veličanstva. V tel Nafvišif odliki vMi prebivalstvo ljubljanske oblasti posebno naklonjenost Vašega Veličanstva do našega najvišjega prosvetnega ogniišča. priznanje naporu in stremljenju slovenske znanosti in Najvišio vzpodbudo k delu za njeno mirno in uspešno znanstveno delo v čast in korist narodu in državi. Ko tolmačim ta čuvstva našega ljudstva, se v niegovem imenu Vašemu Veličanstvu iskreno zahvaljujem, zagotavljajoč Vas svoje globoke vdanosti. Seja Vrhovnega zakonoma ineca sveta Beograd, 26. aprila p. Popoldne se je vr* šila seja Vrhovnega zakonodajnega sveta, o čemur je bilo izdano naslednje obvestiš lo: Seja Vrhovnega zakonodajnega sveta je trajala od pol 4. do 6. Razpravljalo se ie o načrtu o samoupravnih cestah. Kot refe* renta sta prisostvovala seji v imenu mi> nistra javnih del načelnik Filip Trifunovič, za ministra financ pa načelnik Peter Petro« vic. Razprava o tem zakonskem načrtu je bila prekinjena. Prihodnja seja bo 27. t. m. popoldne. Po tej seji, na kateri bo po vsej priliki završena razprava o samoupravnih cestah, odide Vrhovni zakonodajni svet na veliko* nočne (pravoslavne) počitnice. Po prazni' kih bo razpravljal o načrtu novega inva* Iid nicah. Sloviti godalni kvartet Zika priredi v nedeljo ob 15. v dvorani kina »Radio« na Savi koncert z izbranim sporedom, s katerim je po vseh velikih cvropsk h me= stih in v Ameriki dosegel krasne uspehe. Kvartet je danes na višku izvežbanosti in je vsakemu posetniku koncerta zajamčen največji glasbeni užitek. Da se omogoči udeležba na koncertu prijateljem glasbe iz« ven Jesenic, se prireditev vrši v popoldan« skih urah. Vstopnice se dobijo v piedpro« daji pri blagajni kina Radio. s— Surovi vozniki. Ko se je v nedeljo okrog 14. vračala iz Kurje vasi od obiska svoje hčere SOletna M. S čez most proti svojemu domu, je pridrvel za njo v največ« jem diru voz, na katerem je sedelo pet oseb, ki so bile namenjene k praznovanju neke poroke. M. S. se je hotela vozu umak« niti na ta način, da bi prehitela voz in do« spela pred njim na ono stran mostu, kjer bi stopila na stran, kar pa zaradi starosti in oteklih nog ni mogla. Zato se je pritis« nila k ograji mostu, meneč, da bo voz lab« ko vozil mimo. Toda brezobzirni voznik ni ustavil konja, dasi je videl sredi mostu ubogo ženo. Njegov sovoznik je celo z bičem še huje pognal konja ter sta v di« ru" zavozila tesno k ograji h kateri se je stiskala starka, pri čemur jo je pritisnil voz ter ji prizadejal občutne notranje po« škodbe. dočim so oni z vozom oddrdrali naprej. Voznika bi bila lahko vozila po mostu počasneje in tudi po drugi strani, toda grd instinkt je zmagal nad razsod« nostio. zato se bosta moža zagovarjala pred sodiščem. Iz Litije 1— Zanimiv film ZKD. V nedeljo dopol. dne ob pol U. (za otroke) in ponedeljek ob 20. (za odrasle) se bo predvajal v kinu »Draga« film »Zveri v afriških džunglah«. Vstormina za otroke 2 Din, za odrasle 4. 6. 8 Din. Film je zelo zanimiv in priporoč« ljiv za mladino. Iz Ljutomera lj— Sokolski oder. Dramatski odsek pri. redi v soboto, dne 27. t. m. zvečer, in v nedeljo, dne 28. t. m. popoldne zanimivo predstavo igre »Pri čaju«. Ker je režija z vsemi vlogami vred v dobrih rokah, ie pričakovati predstave, ki bo zadovoljila vse gledalce. Ij— Kino »Sokolski dom«. Odkar je po» seben konzorcij Sokolskega društva kupil kino=anarat, dobiva kino na mestnem zn.i» čaju. Razsvetljava med odmori je mnogo boljša, ves čas predvajanja filma igra god« ba in tudi slike same so mnogo jasnejše. Z ureditvijo IV. prostora je tudi manj pe« tičnim dana možnost, da si privoščijo ne« kaj ur zabave. Vodstvo obljublja, da bo skrbelo vedno za dobre in zanimive filme Domače vesti * Zahvala zbornice TOI kralju. Zbornica za TOI v Ljubljani je poslala kralju naslednjo brzojavko: Nj. Vel. kralju Aleksandru I, Beograd. Vaše Veličanstvo ie blagovolilo prevzeti pokroviteljstvo proslave desetletnice ustanovitve ljubljanskega vse učilišča in dovoliti, da sprejme ljubljansko vseučilišče v svoj naslov visoko ime Vašega Veličanstva. V iskreni radosti cele Slovenjje na plemenitem ukrepu, ki je svetla odlika našega vseučilišča v Ljubljani, prosi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo kot zastopnica gospodarskih krogov Slove-niie, da sprejme Vaše Veličanstvo za najvišje priznanje našemu ljubtianskemu vseučilišču odkritosrčno zagotovilo njene resnične udanosti in globoke zahvalnosti. — Zbornica za TOI: Predsednik Ivan Jelačin mL. generalni tajnik dr. Fran Windischer. * Nov odvetnik. Odvetniški izpit je danes položi! z dobrini uspehom g. dr. Vladimir Borštnik, koncipijent pri odvetniku dr. Sa-jcvicu v Kočevju. Čestitamo! * Jan Skala v Dalmaciji. V Solit ie prispe! znani vodja Lužiških Srbov gosp. Jan Skala ter bil prisrčno sprejet od zastopnikov nacijonalnih in kulturnih društev. Jutri bo Skala v Splitu predaval o prilikah, v katerih žive danes Lužiški Srbi. V ponedeljek fco odpotoval g. Skala v Šibenik. * Izpremembe v šolski službi. Stalnost v državni služihi ie priznana Zvonimiru Cerneku, učitelju v Dolnjih Slavečih v Prekmuriu, in Ivanu Zupanu, učitelju v Veliki Dolini v krškem okraju. Ostavko na državno službo so podale učiteljice Marija Martinšek v Puconcih. Ana Kranjec - Petelin v Mariboru in Marina Centa v Orehovici na Dolenjskem. * Kongres jugoslovenskih zdravnikov. Kakor javljajo iz Beograda, se bo letošnji kongres delegatov Udruženja jugoslovenskih zdravnikov vršil v Zagrebu v dneh 13. do 15. septembra. * Izpremembe v finančni kontrolni službi. V finančni kontrolni službi so premeščeni: Ivan Papež iz Ljubljane v Lož kot pod-nadzornik in okrajni upravnik. Fran Gaber-šček iz Maribora v Skorjo Loko kot poverjenik iinančtic kontrole, Radoslav Perovič iz Škofje Loke v Maribor kot pripravni poverjenik. * Izlet na Plitvička jezera bo priredil Fe-rijalni savez ob binkoštih za svoae člane. Izlet bo trajal tri dni (od 18. do 21. maja). Stroški za člane 1.30, za nečlane 150 Din. Kdor si hoče za mal denar ogledati najčudovitejše krasote (16 jezer in nešteto veličastnih slapov), ki so nakopičene na enem samem mestu sredi nerodovitne pustinje Like, naj ne zamudi ugodne prilike. Ker se nameravajo razredi na posameznih zavodih izleta korporativno udeležiti namesto manjšega majniškega izleta, se pričakuje, da bo obisk Plitvic — enega bodočih centrov tujskega prometa v Jugoslaviji — najlepše uspel. Informacije dajejo in prijave sprejemajo podružnice F. S. v Sloveniji. Učiteljski zadružni dan. Povodom občnega zbora Učiteljskega doma v Ljubljani, res. zadruge z o. z., ki nasleduie likvidirano Društvo za zgradbo učiteljskega doma, sc bo vršilo 8. maja v dvorani Uniona v Ljubljani skupno zborovanje kranjskega, litijskega, kamniškega (in eventualno drugih) učiteljskega društva UJU, da se učiteljstve zainteresira za zadružniško vprašanje, ki bo edino pripomoglo, da se dvigne blagostanje našega naroda. Poleg tozadevnega referata, ki ga bo podal zastopnik Zveze slovenskih zadrug, bo na dnevnem redu tudi situacijsko poročilo in predavanje o dunajski pedagoški ekskurziji. Da se omogoči temeljita razprava, oziroma debata, so poročila omejena na 30—40 minut. Ker jutranji vlaki prihajajo v Ljubljano zelo ugodno, je točen začetek določen na pol 8. uro, sklep pa na 12. uro. Udeleženci so prosti pouka. * Prva nogometna tekma v ljubljanskem radiu. V nedeljo 28. t. m. ob 16.15 bo ljubljanska postaja prenašala prvenstveno nogometno tekmo SK Ilirija : ASK Primorje. Poteku tekme ne bodo sledili le oni, ki bodo opazovali boj na igrišču, temveč tudi vsi pesetniki radijskih aparatov, njihovi znanci in prijatelji. Radio - Ljubljana bo namreč sproti poročal o razvoju igre. Za opisovanje tekme je pridobila uprava Radio - Ljubljana g. Vodiška, predsednika zbora nogometnih sodnikov LNP. * Bolničarke samaritanke v službi gasilstva. Gasilna društva češkoslovaške republike so že pred več leti uvedla pri reševal- . nem delu v sanitetno službo požrtvovalno ženstvo za prvo pomoč ponesrečencem, katero se je izkazalo z vsemi priznanimi vrlinami kot činatelj pri negovanju in odpravi ranjencev v domačo ali bolniško oskrbo. To velevažno in za trpeče človeštvo blagodejno službo želi Jugoslovenska gasilska zveza Ljubi iana polagoma uvesti v vseh gasilnih diuštvih širom Slovenije ter pričeti s tem vežbanjem v Ljubljani in nafbližnji okolici. Povodom letošnjega vaditeljskega tečaja 11. maja vabi zvezno predsedstvo vse one spoštovane gospe in gospice iz mesta in neposredne bližine, ki sočustvujejo s trpečim človeštvom in žele biti vrle tovarišice tihim junakom pri nesebičnem in požrtvovalnem reševalnem delovanju, k vstopu v bolmčarski tečaj, katerega bo vodil mestni fizik g. dr. Mavricij Rus v Mestnem domu. Prijave je nasloviti na Jugoslovensko gasilsko zvezo v Ljubljani najkasneje do 8. maja. Nadejamo se z gotovostjo, da bodo naše Slovenke z veseljem sledile zgledu svojih slovanskih cester Čehi n j ter z enakim človkoljubnim delom pomagale laišati trp! jenie in reševati bhžnjikom zdravje in življenje. * Nekoliko podatkov iz zdravstvene statistike mariborske oblasti. Veliko županstvo mariborske oblasti objavlja izkaz o zdravstveno - statističnih razmerah v mariborski oblasti za leto 1928. Po izkazu posnemamo, da se je v omenjeni oblasti, ki ima 645.810 prebivalcev, rodilo lani 19.431 otrok, porok pa je bilo 4693. Umrlo je 11.584 oseb. in sicer: za jetiko 1519, zaradi prirojene življenjske slabosti 1215, za pljučnico 11.33. zaradi organske srčne napake 966. za rakom 372, zaradi smrtnih poškodb 250, za kapjo 492, za cholero infantum 1.30, zavoljo bolezni na ranah 114. za škrlatinko 93, za oslovskim kašljem 78. zaradi prenosne živalske bolezni 17, za difterijo 49, za ošpicami 22, za grižo 38. za otročniško vročico 48. za cholero nostras 26. za trebušnim tifuzom 9, za drugimi infekcijskimi boleznimi 75, zavoljo drugih naravnih smrtnih vzrokov 4763, 126 oseb je izvršilo samomor, 49 oseb pa je bilo umorjenih ali ubitih. Starost nad 70 let ie doseglo 2706 oseb. Velika ie bila umrMivost otrok: v prvem mesecu iih je umrlo 1318, v prvem letu 2807, v starosti do 5 let pa 3923. * Knjige za našo šolo v Antofagasti. Ministrstvo za socijalno politiko je prošlo jesen na stroške izselieniškega fonda nabavilo in odposlalo upravi jugoslovenske šole v Antofagasti (v republiki Chile) večjo množino šolskih knjig. Uprava omenjene šole javlja, da ie knjige prejela in da je skrb naše vlade za tamkajšnjo šolo v vsei jugoslovenski naselbini izzvala zelo ugoden vtis. Občni zbor podružnice SPD v Črnomlju bo 11. maja ob 20. pri Laoknerju v Črnomlju. * Društva, organizacije itd., ki imajo za letošnje poletje predvidene svoie kongrese in slične prireditve, prosi uprava Ljubljanskega velesejma, da iste postavijo v čas letošnjega velesejma od 30. maja do 9. junija. Svoie sklepe nai društva sporoče naravnost upravi velesejma, ki jim bo v vsakem oziru šla na roke. Danes! Najnovejše! Danes! IIA lt K V PIEL v fil mu velesenzacii, ljubezni iu ____zabave Polnočni Šofer Ob 4., H 6., K 8. in 9. uri. Kino Ideal. bloku Kardanski pogon, gumijasti vzmetni ležaii in štirikolesna zavora na oljni pritisk Dalje chassis s hidravlično napravo za pre vračanje (sistem VVirz) in z nastavkom, pre-vračljivim na tri strani. Vidi se tudi znan zelo uporabni trikolesni pometahii stroj Vozovi imaio velike zračne pnevmatike, so praktična, v lepih oblikah konstruiran in skrbno izdelani. Ves svet s priznanjem občuduje Kruppova vozila. 62 * KAŠELJ, PREHLAD. HRIPAVOS1. PLJUČNE BOLEZNI sigurno zdravi Siro-fen. Dobiva se v lekarnah. 357 * Najnovejše damske obleke in bluze priporoča tvrdka Igu. Žargi, Ljubljana, Sv. Petra cesta 11. 622 Iz Ljubljane ti— Iz gledališča. Poslovilni večer režiserja in člana naše drame g. Rogoza bo danes 27. t. m. ob 20. v drami. G. Rogoz nastopi v vlogi Fedje v Tolstojevi drami Živi mrtvec. Upravičeno pričakujemo, da bo ta večer hiša popolnoma zasedena, kar g. Rogoz v resnici zasluži, saj je postavi! toliko in tako izvrstnih tipov na našem odru. — Premijera drame Bitka bo v nedeljo 2S. t. m. v drami v režiji g. C. De-bevca. Poveljnika oklopnice Nicco markij.i Vorisaka Sadao igra g. Skrbinšek, angleškega vojaškega atašeja Fergana g. Levar, slikarja Felseja g. Kralj, mornariškega častnika Takamorija g. Lipah, markizo Yorisa-ko ga. Šaričeva, milijonarko Hocklej ga. Smrtna kosa. V Ljubljani je priminul posestnik g. Jernej D i m i c. Pogreb pokojnika bo 27. t. m. ob pol 15. — V hiralnici sv. Jožefa v Ljubljani ie umrl šolski upra vitel j g. Anton M a s I u. v 55. letu starosti. Pogreb bo 27. t. m. ob 16. k Sv. Križu. V Žalcu je preminul g. Jakob Šolar, pod-preglednik finančne kontrole. Pogreb bo 27. t. m. ob 17. na farno pokopališče. — Po kojnikom blag spomin, žalujočim naše so-žalje. * Ali so bili med svetovno vojno inter nirani kateri Slovenci tudi v Britanski Indiji? Ljubljanski magistrat bi rad to dognal in prosi vsakogar, da mu gre na roko z eventualnimi podatki. Med iuterniranei, ki so bili v Ahmednagarju. so tudi imena G. I. Ivanuša, R. Ketis in M. Stančič. Ali so to Slovenci, kje so in kdo ve kaj onjih? * Med pretepom jo ie skupila. V Šlibar-jevi gostilni v Kovorju pri Kraniu so se v nedeljo zvečer kmečki fantje sporekli in stepli. Gostilničarieva žena, 65-letna Doroteja je skušala pretepače pomiriti, a jo je nekdo pahnil od sebe tako močno, da ie padla tia tla ter si zlomila desno roko. Včeraj ie prišla v ljubljansko javno bolnico iskat nadaljne zdravniške pomoči. * Zasledovani vlomilci. Dne 16. t. m. ie bi! izvršen v Dolini pri Mirni drzen roparski vlom. V hišo Marije Udovičeve so ponoči okrog 23 nenadoma vdrli trije neznani moški, ki so domače ustrahovali, nato pa odnesli 2264 Din gotovine, 4 kg masti, 70 jajc, 35 kg moke in železen lonec. Nato so vdrli še v stanovanje mlinarja Pavla Rebolja ter mu odnesli kompletno obleko, dva klobuka in nekaj perila. Roparji so bili oboroženi z vojaško pištolo in lovsko puško. Kakor so sedai dognali orožniki, so bili vlomilci iz domačega kraja in sicer neki mladi fantje, ki pa so neznano kam pobegnili. * Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. * Zakaj se mučiti, ko pa ni treba. Čez noč naj se perilo namoči v raztopini Ženske hvale, zjutraj pa izpere s Schichtovim ter-pentinovim milom. — Varujte se ponaredb! Klobuke iz klobučevine (Filz), damske in moške, kemično čisti in lika tovarna Jos. Reich. * Prvič v tem letu razstavlja tudi Krupp- Essen v ženevskem avtomobilskem salonu. Krupp prikazuje 5 tonski chasis z nizkim okvirjem z 90 HP cilinderskim motorjem v Najznamenitejši zdravniki vidijo v čisti zrnati kavi ne samo zdravje pospešujoče sredstvo, nego jo tudi sicer predpisujejo proti gotovim boleznim. J iilio Helnl, uvoz kave osnovano 1862. 4034-a Mira Danilova in njeno družabnico ga. Ga-brijelčičeva. — Sodelujejo ge. Rakarleva, Vida Juvanova, Slavčeva ter gg. Jan. Po-tokar, Kaukler in Debevec. Prvo dejanje se vrši v salonu markiia Yorisake. drugo ravno tam. tretje pa na krovu japonske oklopnice Nicco med bitko pri Čusini !. 1905. Premijera bo za premierski abonma. — V ponedeljek in torek gostuje v naši drami pet članov praškega Narodnega divadla iti sicer nastopi v ponedeljek trojica Praža-nov (Dostalova, Vjdra in Vojta) z našim članstvom v drami Ana Christie. v torek pa igrajo Pražani (Vrchlicka, Vvdra in Karen) trodejansko igro Grob neznanega junaka. Ker ie to prvo gostovanje Narodnega divadla v Pragi v naši drami, opozarjamo občinstvo na obe predstavi, ki bosta znova manifestirali jugoslovensko - češko vzajemnost tudi na umetniškem polju. u— Opozarjamo na današnjo predstavo Šentiakobskega gledališkega odra ob po! 21. Vprizori se krasna trideianska francoska igra Tat, ki je dosegla povsod velike ujpehe. Dejanje ie silno zanimivo in veže gledalca do konca. Vstopnice se dobe v tigovini gosp. Miloša Karničnika iu v nedeljo dopoldne v Šentjakobski knjižnici na Starem trgu. Sodelujejo gospodične Goriu-pova in VVrischerjeva ter gospodje Košak. Petrovčič. Moser in Karus. Posetnike prosimo. da točno zasedejo svoje prostore. Jutri 28. t. m. se igra ponovi. u— Velik koncert Glasbene Matice bo v petek 3. maja. Koncert bo dirigiral zborovodja pevskega- zbora Glasbene Matice ravnatelj g. Mirko Polič. Vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni. u— Ljubljančani; Krajevno udružetre ljubljanske Trezne mladine, katerega c:lj ie zbuditi naš narod iz suženjskih spon demona alkohola, vas vabi na slavnostno akademijo, ki io bo priredilo naše abstinentsko kolo »Danica na državnem ženskem učiteljišču danes 27. t. m. ob 20. v tamkajšnji telovadnici na Resljevi cesti. Na akademii'. ki ie namenjena proslavi treznostnega tedna bodo sodelovale gojenke ženskega učiteljišča z raznimi pevskimi solo-točkami. recitacijami in glasbenimi točkami, dalje bo sodeloval tudi orkester našega kola Komen-sky na moškem učiteljišču. u— Nerazumljiv napad obč. svet. dr. Rav-niharja na mestno žensko realno gimnazijo je vzbudil v naprednih ljubljanskih in podeželskih krogih mnogo ogorčenia ter smo prejeli v tem pogledu celo vrsto ostrih dopisov. ki |ah pa iz miroljubnosti in — odkrito pripomnimo — tudi z ozirom na naš prostor. ne bodemo objavili. Le iz enega teh dopisov naj citiramo par stavkov: Iritere-santno ie, da v dobi, ko se vse dvigne z i očuvau.ie naših srednješolskih zavodov, g. dr. Ravnihar edini prosvetni slovenski ženski srednješolski zavod proglaša za »relikvijo« in za »obsoletno« stvar. Razumeli bi še, ako bi g. dr. Ravnihar zahteval, da zavod, v katerem so se vzgojile generacije naprednega ženstva, prevzame država. Sigurno g. Ravnihar dobro ve, da premnogi starši ne želijo dati svoie ženske dece v splošne državne srednje šole s koedukacijo. Novi samostanski ženski srednješolski zavodi in internati se prav nič ne smatrajo za »obsoletne« in bodo seveda radi sprejemali žensko deco, ki io g. dr. Ravnihar podi iz mestne ženske realne gimnazije, ki ie nota bene povrh tudi eden najodličnejših naših srednješolskih zavodov sploh ... N:-karte spravljati mestno žensko srednjo šolo z mestnim hotelom Tivoli v eno kišto! . u— »Jesen v Wallisu« ie naslov predavanju, ki ga bo priredil Turistovski klub »Ska-a« 2. maia v elitnem kinu Matica. Klubu je po mnogem prizadevanju uspelo zopet pridobiti znanega dunajskega alpinista, odličnega fotografa in priljubljenega predavatelja g. Koraneka, ki nas bo povedel v prijetnem opisu ob sprem! je vanju krasnih fotografskih posnetkov na visoko planoto Zer-matta v kraljestvo veličastnega Matterhor-na in sosednih gorskih velikanov Breithor-na. Monte Rosa, Lyskamma. Predavatelj nam bo prikazal celo vrsto redkih veletur, izvedenih v 9 lepili jesenskih dneh. Lep popis teh planin, izpolnjen z očarljivimi slikami iz priznane kamere mojstra alpinske fotografije g. Koraneka. bo vsekakor dogodek za vsakega planinca. Končno nam bo predavatelj pokazal tudi svoi alpinski film, ki ga je sam posnel na številnih zanimivih gorskih turah v Otztalskih planinah, kar bo za Ljubljano nekaj čisto novega. u— Seznam izgubljenih predmetov. V prvi polovici tekočega meseca so bili najdeni in policiji izročeni naslednji predmeti: več bankovcev po 10 in 100 Din. I denarnica s 56 Din, 1 listnica z 2 vojaškima sve- tinjama ter dekretom o vojaškem odlikovanju, glasečim se na ime Peter Bučevič, 1 zlata zapestna verižica, 1 srebrna dam-ska zapestna ura, 1 italijanski srebrni novec za 20 lir. 4 ključi. 1 očala. 1 aktovka, 1 zračna sesaljka in 1 meški klobuk. V železniškem skladišču so spravljeni ti-le predmeti: 13 dežnikov, 4 klobuki. 2 para dam-skih rokavic, 5 palic. 2 o;roški obleki. 2 domska slamnika. 2 ovratna šala. 1 zavitek električne žice. 1 kolesna sesalika. 1 zavoj s perilom. 1 par galoš, 1 aktovka s šolskimi knjigami, 2 vojaška kovčega. 10 žarnic, 1 uamska torbica, 1 par damskih čevljev in nekaj izoliranih cevi. u— Sklep šolskega leta 1928.-29. na strokovni obrtni nadaljevalni šoli za mehaniško tehniške obrti v Ljubliani na Ledini bo v soboto 27. t. m. V nedeljo 28. t. m. bodo v času od S. do 12. ure razstavljeni pismeni iu risarski izdelki vajencev. u— Pri kolodvorski pošti Ljubljana 2 se ukiniata zaradi preureditve prostorov v torek 30. t. m. za 7 do 10 dni javna govorilnica in sprejem paketov. Sprejem priporočenih pošiljk, poštnih nakaznic, čekovnih položnic in brzojavk se bo vršil ta čas v poslopju carinjalne pošte, kier sc carinijo poštni paketi za izvoz. Dohod z Masarvkove ceste nasproti Miklošičevi cesti. u— Naval v javno bolnico. Zadnje čase j.' opažati velik naval bolnikov iz vseh krajev Slovenije v ljubljansko javno bolnico. Dnevno iih pride do 30. Od začetka leta do včerai je bilo v bolnico sprejetih že n.id 5200 bolnikov. u— Umrljivost v Ljubljani. Letos so do včeraj umrli v Ljubljani 5^4 I udi e. Največ jih sedaj umira za rakom, dočim so smrtni primeri za jetiko nekoliko ponehali. V času od 20. do 25. aprila le v Ljubljani umrlo 15 ljudi, fn sicer: Ivana Garvas. tobačna delavka. 40 let. Florijanska 30: Terezija Pire, natakarieva žena. 52 let. Hraniluična 9: Josip Vedra!, profesor glasbe. 57 let, Emon-ska 8: Angela Levstik, gojeuka dečjega do- Danes monumentalna premijera!! v Črni šeik (Beau Sabreur) Veličastna drama neverjetnih bojev francoskih les:jonarfev s podivjanimi krdeli Beduinov. Ljiibav in dolžnost mladega oficirja!! F;!m kvalitete nepozabnega velcfilma • Beau Geste« (Nu mrtvi s:raž') Ob 4. Yu„ %8., 9. Kino »DVOR«. ma. 19 let. Lipičeva Amaliia Pa v.še mestna uboga, 76 let. Japlieva 2: Marjeta Metelko, zasebnica. Vidovdanska 9: Tomaž Pivk. delavec. 71 let. Vidovdanska 9; v bolnici so umrli: Mirko Prošek. knjigovodja, 24 let. Stožice: Julij Majntinger. brezposelni delavec nestalnega bivališča. 29 let: Marija Pleše, občinska babica. 61 let. Banja Loka pri Kočevju; Leopold Cankar, sotlar. 61 let. Šenčur pri Kranju; Janez Falatov. sin skladiščnika, 5 dni. Streliška 4: Peter Lisjak, gostilničar. 41 let. Poljanska 54: Anton Klainšek, sin restavrateria, 4 dni, Sevnica ob Savi: Franc Kogelšek. dninar, ' let. Grahovo pri Cerknici, u— Nerodni vasovalci. Pred hišo posestnika Antona Gruma v Dravljah so prišli v :etrtek okrog polnoči trije mladi hlapčki z Zg Šiške in pričeli klicati domačo deklo, ki je prej služila nekje v Šiški. Ker se dekla ni hotela oglasiti, so se fantje maščevali na ta način, da so pričeli hišo obmetavati kamenjem in razbijati opeko na strehi. Gospodar, ki je začul ropot, ic stopil iz hiše na prag in ustrelil dvakrat s samokresom v zrak. meneč, da s tem prepodi vsiljivce. Tj so se za trenotek res umaknili, a so kmalu prišli do hiše z druge strani iu napadli Gruma s kamenjem, da se je morai umakniti v hišo. Nočni razgrajači, ki so pobili tudi več opeke na strehi sosednjega Kunaverievega hleva, se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. u— Pozor pred tatovi koles. Tatov koles ie v Ljubljani vedno več. V četrtek je nekdo odpeHa! kolo kovaškemu pomočniku Stanku Gobcu, stanujočemu na Starem trgu 19. Gobec ie pustil svoie 1200 Din vredno kolo znamke »Tribuna« za trenutek brez nadzorstva v veži hiše 6 na Aleksandrovi cesti,, toda že je izrabil priliko tat in sedel na tuje kolo. n — Nevarno se je opekel. Kleparjev sin. 7-letni France Kramar iz Rožne doline, seje včeraj igral s činom. Raztopljeni cin :e vrgel v posodo z vodo, ki ie zašumela in brizgnila fantiču v obraz. Dečka je tako močno opeklo po vsem obrazu, da je moral iskati zdravniško pomoč v javni bolnici. u— Junaki kamenja. Kakor v Rožni dolini. so se pojavili sedaj pobijalci okenskih šip tudi za Bežigradom. V četrtek okrog 23.30 so nenadoma zažvenketale šipe v oknu stanovanja strokovnega učitelja Josipa Sajevca v mestni hiši 6. Kamen ie padel v kuhinjo, kier jc pobil še nekai posode, tako da ima Sojevic okrog 50 Din škode. Drzne pobijalce šip, ki se udejstvujeio zlasti na periferiji, bi bilo treba, če jih bodo zalotili, prav eksemplarično kaznovati. S tem bi se jim kmalu pregnalo veselje do njihovih muh. u— Konj ga je nevarno poškodoval. Tesar Alojzij Zganiar iz vasi Gatine pri Grosupljem je imel včeraj zjutraj opravka pri konjih, ki dovažajo les za pozidavo pred kratkim pogorelih poslopij. Nenadoma pa se Restavracija ..DVOR** Danes in ju ri koncert Merkur orkestra je neki konj vzpel in Žganjarja z vso silo bicnil v trebuh. Konj je Žganjariu prizadejal tako hudo poškodbo, da so ga morali nemudoma prepeljati z avtomobilom v splošno bolnico. u— Izjava. Knjižnični odsek Dvorske knjižnice v Ljubljani, izjav Ija. da je v svojem. februarja 1929. izdanem imeniku knli-c priobčeni slovenski znanstveni del posnet po odgovarjajočem, prei izišlem delu imenika Šentjakobske knjižnice v Ljubljani brez posebnega dovoljenja avtorjev g. Matije Rodeta in g. dr. Janka Šlebingerja. Odsek to obžaluje. Iz Celja Celjska redakcija »Jutra« ima telefon Ste: vilko 1%. ponoči v nujnih zadevah it 191. e— Odlikovanje. Včeraj opoldne je celjski sreski poglavar, vladni svetnik g. dr. Hubad izročil red sv. Save V. stopnie nadzorniku tukajšnjih policijskih detektivov g. Ivu Dondieviču. katerega ie Ni. Vel. kralj odlikoval za njegovo zvesto in neumorno vršitev odgovorne službe. e— Razstava izdelkov celjske obrtne nadaljevalne šole. Ob zaključku tekočega šolskega leta ie priredilo vodstvo tukiišnie obrtne nadaljevalne šole razstavo izdelkov njenih letošnjih učencev. Razstava bo odprta brez vstopnine za občinstvo v nedeljo 2S. t. 111. od 8. do 16. v risalnici deške meščanske šole. Razstava, ki nam nazorno kaže. česa se ie učil in naučil naš obrtni naraščaj tekom zadnjih 7 šolskih mesecev, zasluži čim večji obisk. e~ Škandalozne razmere sredi Celia. Sredi našega mesta se nahaja med Kresijo, Samostansko ulico in starim poslopjem okrožnega sodišča velik nezazidan prostor, da katerem se je tekom časa nakupiči'a vsakovrstna nesnaga. Razbita posoda, umazane krpe, kupi kamenja, razbite opeke, smeti ir, gnoj. vse to se najde na tem mestu. vmes se pa pasejo kokoši in igrajo otroci. Krasna slika že za domačine, še lepša za tujce. Tukajšnja policija ie napravila zadevno ovadbo in pravi v s.vojem poročilu dobesedno nasledenje: Ponovno so potniki in tujci povpraševali, kje ima policija oči. da razne malenkosti vidi. velike nemarnosti v sredini mesta pa ne! Če se ta škandal sredi mesta ne odpravi, nastaja opravičen strah, da se bo v poletni vročini razširja! sredi mesta strašen smrad in se bodo zh;:i med otroci pričele širiti razne bolezni. Iz Maribora ITRE za BIRMO f. €« funtov čaja. 500 galonov mleka. 15.000 koščkov potic, 15.(KK) mesnih jedi ter velikanske množine čokolade, cigaret, cigar itd. Stadion je bil že pred dnevi popolnoma razprodan. Zadnji re/ultati italijanskega prvenstva so hili: Ambrosiana : Juvcntus 4 : 2!. Mi* lan : Turin 2 : 2. Genova : Napoli 2 : 1. Bologna : Firenze 3 : 0. S to zmago je Bo* logna prevzela vodstvo pred Juventusom. Triestina : Modena 3 : 1. Roma : Domi* nante 3:1. Casale : Atlanta 1 : 0. Pro P.i* tria : Padova 3 : 0. Prato : Legnano 1 : 0. Livorno : Novara 5 : 3. Brescia : Pro Ver* cclli 0 : O. Verona : Fiumana 2 : 0. Biclle* se : Lazio 2 : 0, Cremonese : Pistoia 1 : 0 1 : 0. Določeni so novi termini za tekmovanje za Davisov pokal. Belgija in Rumunija se sestaneta 4.. 5. in 6. maja v Bruslju. Irska in Italija igrata iste dni v Dublinu. Finska se jc odrekla borbe z Egiptom, ki pride to* rej brez boia v drugo kolo. kjer bo imel za nasprotnika Holandijo. ki je tudi brez boja proti Portugalski prišla v drugo kolo. Otvoritev bazenske sezone Letošnja bazenska sezona sc otvori jutri s prvenstvenima tekmama v Liubljani in Prani. V prvem kolu se sreča io štiri naše prvorazredne družine in sicer v Ptuju naš drž. prvak Maribor in Ptuj. v Liubljani pa stara rivala Ilirija in Primorje. Tekma v Ptuju ne bo vzbudila prevelikega zanimanja, kajti tam so izgledi na zmago absolutno na strani Maribora, čigar družina je v preteklem tekmovanju za državno prvenstvo pokazala toliko odličnega znanja, da ji še mlada agilna družina Ptuja sigurne zmage ne more resno ogrožati. Tem zanimivejše pa bo srečanje Ilirije in Primerja v Ljubljani. Ilirija, ki je v Ljubljani doslej v hazeni vsa leta absolutno prevladovala, bo prisiljena nastopiti k tej tekmi z novimi mladimi močmi, od katerih nastopijo nekatere prvič javno. Družina Ilirije bo imela zaradi tega napram družini Primorja. katero tvorijo stare rutinirane igralke, težavno stališče. Več izgledov na zmago ima brez dvoma Primorje. vendar pa presenečenja niso izključena. Tekma se vrši dopoldne na igrišču Ilirije. Pričetek tekme se še objavi jutri. SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes ob 18.30 važen sestanek sekcije v k! u bo vi sobi kavarne Evropa. Pozivam vse nogometaše, da se tega važnega sestanka sigurno udeleže. K sestanku pa vabim tudi vse gg. odbornike. — Predsednik. 1. redni občni zbor Motokhiba Jesenice se bo vršil v nedeljo ob pol 10. dopoldne v go-stilni Buloh na Jesenicah. SK Svoboda. Jutri v nedeljo trening prve in druge sknipne na igrišču Ilirije. Točno ob 8. uri v naši garderobi. V slučaju dežja trening odipade. -— Načelnik. SK Natakar poziv lje igralce, da se točno udeleže trening tekme v nedeljo ob 9. zjutraj s SK K rakovo na igrišču ASK Primorje. Zbirališče pr-i Kač:ču. Naslednji igralci: Laurič. Slapničar. Ozebek. \Voltart. Tavčar. Burger. Strnad. Nov«k, Ciro. Otič. Belič. Božič, Šu-šteršič. Petrič. V primeru slabega vremena tekma odpade. — Tajnik. Sekcija ZNS. (Službeno.) Delegirajo se k tekmam dne 2$. IV. na igrišču Ilirije: ob 10.30 Ilirija jim. : Primorje jum. g. Deržaj. ob 14.30 Ilirija rez. : Primorje rez. g. Schneiler. ob 16.15 Ilirija I. : Primorje I. g. Miesz (Schneiler). stranska sodnika gg. Aličan in Cimper-man: v Mariboru Celje : Maribor g. Mohor ko. — Ps. s. g. Czerny se poziva, da nemudoma predloži sodniško poročilo tekme Javornik : Krakovo. Opozarjajo se ponovno vsi sodniki, da morajo biti sodniška poročila najkasneje vsak torek do IS. ure'v kavarni Evropa. Projekt novega stavbnega reda Udruženje inženjerjev in arhitektov je te dni izročilo ministru za zgradbe projekt novega stavbnega reda. ki ga je na podlagi sklepa lanskoletnega kongresa ('druženja izdela!;! posebna komisija 6 inženjerjev iz raznih sekcij Udruženja. iz ljubljanske sekcije je sodeloval v komisiji gradbeni inšpektor inž. Otahal. Glede na dejstvo, da vzhodni krti ji nase države sploh nimajo zakonskih norm za gradbe in za izgraditev mest in naselbin in tla so tudi v zapadnili krajih naše države Ii zakonski predpisi nepopolni in zastareli, bo u vel javi jenje novega enot/iega stavbnega reda velike važnosti v gospodarskem in socijalnem pogledu. Načrt zakona vsebuje samo splošne pravne, administrativne norme, ki bodo enotne za vso državo, dočim je predvideno, da se ostali predpisi v okviru tega zakona izdajo regionalno ijotoni prav ilnikov, ki bodo lahko upoštevali lokalne in pokrajinske razmere, običaje in tradicije, ki i matične okolnosl i. različnosti v materijalu itd. Za konski predpisi se nanašajo na regulacije mest in naselbin, na grad bo cest. ulic. komunikacij, kairil-iv. na komasacije, ekspropri jacije in aproprija-cije zemljicš, na ohranitev gozdov in zelenja v mestih in na periferiji, na način gradbe različnih objektov, na gradbena oblaslva in gradbeno polici;«. Načrt zakona ne vsebuje samo predpisov v interesu statične in požarne sigurnosti in solidnosti glede zgradb, temveč upošteva tudi moderne narodnogospodarske, socijalne. Iiigijenske iu druge | o-trebe. Ustanovitev angleške družbe za eksploatacijo bosanskih šum in za produkcijo umetne svile Kakor smo že poročali, sta v torek 23. t. m. dvorili dve angleški velebanki Barclavs Bank in Westiiiinster Bank v Lodonu sub-skripeijo delnic nove družbe »Chemical and \Ycod Limited z delniško glavnico 1 milijon angleških funtov (27(5 milijonov Din), razdeljeno v 1 milijon delnic ix> 1 funt, od katerih je predloženo v subskriprijo 725.11( (O delnic, dočim je ostalih 275 tisoč delnic prevzela neka skupina angleških in naših interesentov. Kot ustanovitelji fungiiiijo med drugim angleška družba »The Cornchil Is-sues Corporation Limited . dalje znana francoska družba Etablisement Kuhlinann: ter Prva hrvatska Stedionica \ Kakor je iz prospekta razvidno, je ustanovitveni konzorcij odkupil od Prve hrvatske štedionice 77 odstotkov delnic »Destilacije drva- d. d. v Tesliču v Bosni, ki ima koncesijo za eksploatacijo 3H.0O0 ha državnih šum. Količina lesa v teh šumah bo zadostovala za obratovanje tvornice za 42 let. Obratne naprave v Tesliču. ki so pred vojno pripadale družbi Holzverkohluugsnesellscliaft v Konslanci. je Destilacija drva vzela od države v zakup do leta 1948. Ta koncesija pa je bila novemu lastniku podaljšana do leta 1071. V obratih v Tesliču se potom destilacije lesa izdeluje oglje, aceton, met i in i alkohol, sredstva za denaturiranje, lesni katran, katranska olja. kreozot, umetna smola 111 koncentrirana ocetna kislina po patentih dunajskega prof. dr. Suide. Y prospektu se vrednost patenta Suida ceni na M2 milijonov Din. V zvezi s prevzemom obratov v Tesliču je namen novo ustanovljene družbe, da zgradi v naši državi prvo tvornico za iimet-110 svilo. Po prospektu ie baje dosežen sporazum z našo vlado glede zgraditve te tvornice kakor tudi glede zaščitne carine. Sedaj se vršijo pogajanja glede nakupa patenta za produkcijo umetne svile. S!roški /a zgradbo tvornice bodo za enkrat znašali 230.00) funtov (65 milijonov Din). Tvornica bo zgrajena v teku enega leta. Za produkcijo umetne svile ima d rut'Ti najboljše pogoje, ker v obratih v Tesliču sama proizvaja najvažnejše sirovine. Nova družba bo od svojih denarnih sredstev porabila 300.000 funtov za likvidacijo dolgov Destilacije drva. 230.000 funtov za tvornico umetne svile. 273.000 funtov pa za odkup delnic Destilacije drva. Pravice stavbnih obrtnikov. Na podlagi odloka velikega župana ljubljanske oblasti je mestni magistrat v Ljubljani k razglasu o pravicah stavbnih obrtnikov od 15. februarja t. I. izdal pojasnilo, odnosno popravek, v katerem navnja. da je trgovinsko ministrstvo z dopisom na Zbornico za TOI. odnosno z odlokom od 24. julija 1920 ugotovilo, da členi 12., 13. in 17. pravilnika za izvrševanje posameznih odredb začasne uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih v nobenem primeru ne taiigirnjo obstoječih predpisov obrtnih zakonov. S temi odredbami se ne zožujejo prava gradbenih obrtnikov, ki so pravico za izvrševanje obrli dobili zakonskim potom in katerim je po obstoječih predpisih obrtnih zakonov točno odrejen delokrog. S citiranim pravilnikom niso bili razveljavljeni predpisi obrtnih zakonov, kajti jasno je. da se s pravilnikom ne dajo spreminjati zakoni, ki so v veljavi. \" smislu teb navodil opozarja -mestni magistrat, da začasna uredba o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih ( Uradni list št. 100/11)24) in pravilnik k tej uredbi (.Uradni list -st. 20!). 1924) predpisov obstoječih lakouov nMA menjala. Glede stavbnih obrtnikov veljajo torej še vednoo vse pravice, ki jih jim pri- znava zakon o stavbnih obrt ili /. dne 20. decembra 1803. drž. zak. 193 in ki v splošnem ureja koncesijonirane stavbne obrti. Analogno tem navodilom ne morejo biti prikrajšani v svojih pravicah oni stavbni obrtniki, ki so svoje obrtne pravice pridobili po koncesijskih listinah, pre len sla bila Vodniat in Spodnja Šiška priključena mestni občini, odnosno njenim notranjim stavbnim ekra-j< m. — Velike melioracije pri Pančevu. V zvezi z gradbo velikega mostu preko D imava pri Pančevu se ima izvršiti tudi melioracija bližnjega ozemlja ob Dunavu. s katero se ho pridobilo 40.000 oralov rodovitne zemlje. Naša vlada je sedaj ta dela oddala francoski tvrdki Baliguolles. ki je stavila znatno cenejšo ononudbo kakor nemške gradbene tvnlke. Francoska družba bo morala pričeti z delom mesec dni p« podpisu pogodbe. Stroške v višini «25o milijonov Din bo naša država plačala Ivrdki v 30 letnih obrokih s 0 V,% obresti. : Velika mizarska razstava bo prirejena v okvirju letošnjega velesejma v Ljubljani od 30. maja do 9. junija. Ugled in sloves naše domače mizarske industrije m obrti ježe ilak velik. Razstavljeni izdelki pa bodo pričali, da je res na višku. i!es. čudimo se. da se še najdejo nekateri. ki hodijo v inozemstvo po pretirano drago pohištvo. Hazslava. ki Im pravi pohištveni sejem. bo obsegala vse nijanse od najfinejšega modernega pohištva pa do preproste spalnice. l/plačilo 14. kupona agrarnih obvezuic. Dne 1. maja bo zapadel v izplačilo 14 kupon lodstol. obveznic za finančno likvidacijo agrarnih odnošaiev v Bosni in Hercegovini od leta 1921. Izplačilo kuponov vršijo, kakor običaino. davčne uprave. Poštna hranilnica z njenimi podružnicami, kakor ludi denarni zavodi zlasti pooblaščeni. Nazadovanje italijanskega izvoza avtomobilov. V prvi (»ovojni zlasti pa inflacijski dobi se je italijanska avtomobilska industrija prav naglo razvijala ter so italijanske ivoruice predvsem v izvozu dosegle pr.iv lepe uspehe. Po deflaciji in stabilizaciji italijanske valute pa se je i/vozna konjunktura naglo poslabšala. Vrednost italijanskega izvoza avtomobilov je I. 1920. znašala še 710 milijonov lir (34.200 komadov), I. 1927 je nazadovala na 605 milijonov lir (33.300 kom.j. lani pa že na 410 milijonov (28.280 kom.). Število izvoženih avtomobilov ni tako rapidno nazadovalo, ker ie pod pritiskom konkurence (zlasti ameriške) povprečna vrednost izvoženega avtomobila nazadovala od 20.760 Din lir v i. 1926 na U.-itsO lir lani. = Težko stanje Nemške državne banke. Nemška državna banka je z včeiaisumii dnem povišala diskonttio obrestno mero od 6.5 na 7.5 odst. To povišanje diskonta ni samo v zvezi z napetostjo na evropskih denarnih tržiščih, ki so jo povzročile odpovedi ameriških kreditov, temveč ludi z neuspehom pariške reparacijske konference. 7.C v prvili 3 mesecih tek. leta je Nenška državna banka izgubila za 425 milijonov mark deviz. Odtoku ameriških kreditov pa so se v aprilu pridružile šc posledice neuspeha pariške reparacijske konference. Nepopustljivo stališče nemške delegacije v tej konferenci je dalo številnim inozemskim bankam povod, da so dvignile znatne depo-zite v Nemčiji. Samo v prvi polovici t. m. je Nemška državna banka izgubila za na-dapnjih 325 milijonov mark deviz in so se tako zlate in devizne rezerve banke skrčile od 3.26 milijarde mark v početku na 2.51 milijarde v prvi polovici aprila. Zadnje dni pa se je situacija še poostrila. Na zahtevo Nemčije se je predvčerajšnjim sestal trans-forni odbor, ki ima po Itavesovem repara-cijskeni načrtu pravico, v zaščito nemške valute začasno ustaviti transferiranje nemških reparacijskih plačil in s tem onemogočiti, da bi nakupi deviz po repanicijskem agentu ogrožali stabilnost nemške valute. Z zahtevo po aktiviranju te v Davvesovem načrtu predvidene transferne zaščite pa Nemčija ni usr-ela, zato je bila Nemška državna banka primrrana seči p«) najbližjem zaščitnem sredstvu, t. j. |K> povišanju diskonta. V koliko bo ta ukrep zavrl daljnji odtok deviz, bo pač po kazala bližnja bodočnost. Kakor znano, je bila pred kratkim povišana tudi diskontna obrestna mera v Poljski (od 8 na 9 odst.). v Avstriji (od 6.5 na 7.5 odst.) in v Ma lž-».r-ki (od 7 na 8 odst.). Naraščajoči« napetost na evropskih denarnih trgih gotovo tudi pri nas ne bo ostala brez vsakega vpliva. Oddaia prevoza, nakladanja, razkladanja in prekladanja vseh vrst monopolskega in driijrcsa bla«r« se bo vršila |>otoni direktnih ponudb pri inonopolskem skla liscu soli v Ljubljani. Ponudbe je vložiti do 7. niaia. (Pogoii so na vpogled v Zbornici za TOI.) Prodaja. Direkciui šum v Ljubljani sprejema do 13. maja ponudbe glede prodaje lesa. (Predmetni oglas je na vpogled v pisarni Zbornice zn TOI.) Dobave. Gradbeni r-ddelek direkcij državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. maja ponudbe glede dobave hrastovega kret-niskega lesa. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudii-ka Zabukovca pri Celju sprejema do 8. maja ponudbe glede dobave 10.000 kg porl-l.indskega cementa. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 15. maja pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 350 m2 ladijskega poda: 18. maja pri ministrstvu za vo:sko in mornarico, oddelek za mornarico v Zemunu glede dobave barv in materijala za barvanje. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici /a TOI ) Dne 13. maja, se bo vršila pri komandi 45. pehotnega polka v Mariboru licitacija glede dobave živil (riž. ječmen, zdroh. tesienine. fižol, rebula. sladkor, kava. čaj. cikorija.) Pogoji so na vpogleTl pri isli komandi. Borze 2<>. aprila. Na ljubljanski borzi je bilo danes nekaj več potrebe v devizah na London. Prago in Curih. v ostalih devizah pa ni bilo prometa. Vse je krila Narodna banka. Deviza na London je znalneje popustila, in sicer od 270.4O na 276.27. deviza na Dunaj pa r-e je za malenkost okrepila. Med efekti so bile tobačne srečke zaključene po 8o (včeraj po 65). Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna Skoda v splošnem obdržala včerajšnje tečaje (v Beogradu se je napram včerajšnjim tečajem okrepila). Proin t je Kil slab ter ;e bil zabeležen zaključek samo za kasa po 42<>. dočim je za aranžma notirala 419.50 do 421. za maj pa 423.50 — 424.5(1. Tudi v ..-talili državnih papirjih ni bilo prometa. Med bančnimi vrednotami so l>l~i običajni zaključki v Praštedioni po 850. v Srpski po 147. v Zemaljski po 136. v Unionobanki po 20S in v Jugobanki po Nl.50. Med industrijskimi vrednotoami je bila zaključena samo Slavonija po nižjem tečaju 4.50. dočim je lendenca v ostalih lesnoindustrijskih vrednotah dalje prilično čvr>ta. trboveljska se je okrepila na 40fiN. Budimpešta 9.0 26. Curih l'(V4.4—1097.4 (1095.9). Dima: 7.9978. London 275 87—276.67 (27(i.27). \ewyork 56.805 Pariz 222.47, Pra.ua 108.1 o - 168.90 (168.50), Trst 29s .iti Zagreb. London 275.86 - 276.66. Nevvyork 56.701 — 56.901. Pariz "J21.47 — 223.47. Milan 297.245 _ 299.245. Curih 1094.4 _ 1007.4. Amsterdam 22.S75. Berlin 13.485 ... 13.515. Dunaj 7.9828 — 8 0128. Praga 168.1 _ ltis.9. Budimpešta 0.911 — 9.941. ( urili. Zagreb 9.125. London 25.2075. Ne%v-vork 519.475. Pariz 20.3075. Milan 27.2o125. Berlin 123.14. Dunaj 72.975. Praga 15.3725. Bukarešta 3.o,S. Budimpešta 90.56. Sofijo 3.74875. Varšava 58.22. Efekti. Ljubljana. Celjska 15,s den.. Ljubljanska kreditna 123 den.. Praštediona S50 den., Kreditni zavod 170 den.. Vevče 120 Jen.. Ruše 250—260. Stavbna 50 den.. Šešir 105 den.. Srbske tobačne srečke i/. I. 1SS8, hp zaključek. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 419.5 — 421. kasa 419.5 — 421. za maj 423.5 — 424.5, za junij 4-17 — 448.5. investicijsko 86.5 — 87. agrarne 54.25 — 55: bančne vrednote: Praštediona 85:i — S6o. Srpska 147 — 119. K-editna 93 den., Ze-inaljska 136 -- 137. Hrvatska 50 den.. Po-ljo '16 _ 17. Union 207 — 208. Jugo 84— 85. Ljubljanska kreditna 123 den.. Narodna SOtlO — 8200: industrijske vrednote: Gutmann 203—205. Slaveks 104.5—106. Slavonija 4.5 — 5. Nar. šuinska 40 bi.. Drava 4f)7.50 den.. šečerana 455 — 465. Vevče 125 den.. Isis 20 — 23. Dubrovačka 550 — 560. Jadranska 580 den.. Union (Osijek) 180 — 185. Brod vagon 270 bi.. Trbovlje 460 — 467.5. Beograd. Investicijsko 86.5 — 87. agrarne 54 55. Vojna škoda 419.5 _ 420, za maj 423.3 424. Narodna S20O Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (26. t. m.). Les: Tendenca čvrsta. Zaključenih je bilo 13 vagonov, in sicer 12 vagonov rezane je-lovine in 2 vag. tramov. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. post. mlev-ska tarifa, plač 30 dni. SO kg): baška promp. po 287.5 — 290. za maj po 292.50 _ 295; moka: »Og*. feo. Ljubljana, plač. |>o prejemu po 410 _ 415: koruza: laplatska. slov. post. za maj po 322.50 — 325. za ;unij [>o 317.50 — 320. za julij — september po 310 — 312.50. baška. slov. m>0g- in Ogg- 340 — 350; »2' 32n do 330; 5 300 _ 310 Otrobi: baški in sremski 180 — 182.5; banaški 177.5—182 5. — Dunaj-ka borza za kmetijske proizvode (25. t. 111.) Pod vplivom prijaznejših inozemskih poročil, je bila tudi na dunajski borzi tendenca nekoliko prijaznejša, vendar ie promet ostal minimalen. Cene so v splošnem ostale nespremenjene in tudi uradni tečaji so ostali isti kakor včeraj. VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani, 26. aprila 192«). Višina barometra 308 8 m. Kraj Cas Barom. Temper. rt M > Smer vetra in brzina v m in sek. 0 •0 2 1 Opazovanja ZJ iT > | ! 5° Vrsta Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8. 76P6 760 9 76P9 76P6 7 6 7 11 70 70 80 70 S 4 E 6 NE 1 mirno 10 10 10 dež dež dež Skoplie 7. 763-9 11 70 mirno 1 Split 762-0 13 70 F SE 6 3 Padavine f mm do 7. iire o-i Najvišja temperatura danes v LjubljanilO. najnižja 6.4. Solnce vzhaja ob 5.0. zahaja ob 18.59, Iu*na vzhaja ob 22.10, zahaja ob 5.56. Dunajska vremenska napoved za soboto: Pretežno oblačno, semintja deževno vreme. Temperatura se bo dvignila. Češki igralci v Ljubljani Prod gostovanjem ge. Do«talove in gg. V. Vydre in J. Vojte. Troje slovečih igralcev Narodnega divadla v 1'ragi ho gostovalo dne 29. t. m. v ljubljanski drami: sa. Leopolda Dostalova in .,'g. Vaclav Vodra >n J'J ros lav Vojti. Sedemnajst let že zasledujem njihovo delovanje. Poznam vse boje. razočaranja in uspehe čeških igralcev, pa lahko smelo trdim, da sem le prav redko spoznal tako resno umetnico kot je Leopoldina Dostalova. Iskrena, pametna, značajna žena! Nikdar ni zadovoljna s s^boj, vedno stremi višje in višje. Je v neprestanem razvoju. Ve a k uspeh je za nio normalen. Njena umetnost ni valo-rita. nežna, ni polna vedrine. Dostalova ljubi trde, odločne in otožne akcente. Besede ji zvene oslro kakor udarci s sabljo. Razvijala se je slopnjema ter je dosegla višek v ulo-eah Sofokla". E. 0'Nellla in K. Čapka (»Stvar Makropulos«), Njena stvariteljska sila se ie na/bolj zgostila v »Elektri«. To je bil vzvi-hran plamen, ki se je polagoma — v viharju strasti in maščevanja _ pretvoril v požar. Tisto, kar je v ženi praprvotnega in elementarnega. je prišlo v »Elektri« do polnega izraza Na videz hladno, a vzlic temu polno demonske erotike, smo jo videli v Čapkovi ,.Stvari Makropulosa«. Tajinstvena, nedoumljiva. strahotna je bila Dostalova v tej ulogi — vzlic temu smo občutili na koncu, da tudi v tem jadnem. okrutnem bitju utriplje izmučeno človeško srpe. še višje se je povzpela v ulognh Anna Christip in v ženi - ljubimki v »Farmi pod jagnedi«. Tu je Dostalova dala duška svojemu nagonu, svoji vreli krvi. Tu je triumfirala. Vaclav Vv«lra se lahko po sili in talentu primerja z Dostalovo. Tudi on se je mučil, prodno je našel samega sebe. Zasledoval sem njegov razvoj od Strindberga pa vse do Sha-kespeareja in O'Nellla. Bile so uloge, ki jih ni maral. Igral jih je zato, ker je moral; toda uloge. ki so bile v skladu z njegovim nemirnim. prešernim temperamentom, je podal s tolikšno prepričevalnostjo, tako monumen-talno in občuteno, da nas je globoko pretresel. Ostale so nam v spominu kakor izklesane. Nismo jih pozab'!!. Živo se spomin am očeta Beatrice Cenci. To rii bil človek: bil je jeklo, železo Kakor da je nakelj zvenel pod kladivom. In \vdrov mrki. podmolkli, mistični Rogcžin v »Idiotu«? Tn kapitan v Strind-bergovem »Smrtnem plesu« — ni li bil to klobčič živcev, ki se je krčil pred našimi očmi? In koliko človeškega je pokazal v Rollandovi »Igri ljubezni in smrti«! In spet: kakšna razlika, če se ga spomnimo kot mornarja - potepuha v »Anna Christie«, delu ameriškega dramatika 0'Neilla!"Tu je močan kakor tiger. ki se je vrgel na plen. Za njega pomeni ljubezen: ali osvojiti aii ubiti. Vydra je besnel, pustošil, davil v dramah 0'Neilla. Je poln instinkta kakor zver, ko zavoha kri. Takšnega se ga spominjamo tudi iz »Otela«. Tak igralec pa je lahko tudi prikupni, meb-kosrčni dohričina, kakor na koncu zadnjega dejanja Shavovega »Cesarja in Kleopatre«. In Jaro-lav Vojta? On je kakor rojen za vse karakteristične uloge, naj bodo smešne ali tragične. Zdaj se mu morate smejati, zdaj vas prisili h ginjenju. Pravi slovanski igralec! Njegov največji uspeh je bil »Gospod župnik«. če se prav spominjam, so dajali ta komad z Vojto 100 krat. V »Anna Christie« je kot pijanec in nasilnež razgibal vse gledališče. Pravi tip, kakor ga srečujemo v velikih pristaniščih. Odzibalo ga je morje. Namestil mleka je pil, sesal, žrl žganje. Ali pa v Farmi pod jagnjedi , ko raste iz tal kakor steblo. V tej ulogi je Vojta poosebil silo zemlje. Mouumentalnost je dosegla tu svoj višek. Božo Lovrič. Obisk beograjskih književnikov Kakor smo že zabeležili, se pripravlja obisk skupine članov beograjskega PEN* kluba, ki jih je povabil ljubljanski PEX» klub, da seznanijo naše občinstvo z vodile nimi smermi v najnovejši srbski književno« sti. Prihod predstavite! lev srbske literature v Ljubljano je tem važnejši ker bo ob istem času tudi sestanek vseh PENsklubov v Ju= g >slavijL na katerem bo Zagreb zastopan s 6 delegati. Posvetovanja ne bodo v zvezi samo z reprezentanco Jugoslovenov na ve* likem mednarodnem forumu PEN=klubov, marveč sc bodo brez dvoma obravnavala tu« di vprašanja, ki so v ozki zvezi z duma; čimi literarnimi vprsšanji ter s problemom našega kulturnega zbliževanja. Določeno je že, da bodo na akademiji srbske književnosti v Narodnem gledališču nastopili naslednji odlični litcratje: kritik Milan Bogdanovič z uvodno besedo ter gg. rir. Izidora Sekuličeva, Jovan Dučič, Gustav Krklec, Milan Kašanin in Todor Manojlo« vič z recitacijami svojih karakterističnih spisov. Po prvotni zasnovi bi imeli priti srbski književniki v Ljubljano koncem aprila ali prve dni maja. Zaradi nekaterih važnih prireditev ob tem času pa se je predlagal nov dMtum sredi maja, ki na ni obojestran« sko fiksiran. Razglašen bo v teku prihod« njih dni. Sigurno je, da bo ta prvi obisk dclegacije srbskih literatov blagodejno utrdil naše li> terarne stike z Beogradom, ki so v zadnjem času živahnejši nego kdaj poprej! Zagrebško pismo Za medsebojna gledališka gostovanja. — »Volpone« na zagrebškem odru. Zagreb, koncem aprila. V čemečem dolgočasju zagrebškega gledališča se je zaiskrilo nekaj vedrine, življenja in radosti Minulo soboto je bila v »Ma-lom kazalištu« premijera Ben Jonsonove »Volpone«. Ne vem. ali je še kje na svetu, izvzeinši v naši deželi, nonstruozni slučaj, da protagoniste gledališča nekega mesta nožna občinstvo drugega mesta — v najboljšem primeru — zgolj po imenu. Pri nas je tako in na to dejstvo opozarjamo vse premalo. Če se tu in tam zgodi čisto po naključju, da pride ljubljanska altistka gostovat v Zagreb. tedaj se je to zgodilo samo zbog tega. ker jo je Zagreb numo potreboval, ne pa zato. ker je hotel seznaniti svoje občinstvo z umetnico sosednjega m°sta. Če se kdaj pa kdaj zgodi, da gre Vika Podgorska iz Zagreba gostovat v Ljubljano, tedaj je to sigurno samo zbog tega, ker je Vika Podgorska že izza prejšnjih časov znana v Ljubljani ter ima osehne zveze z gledališčem in občinstvom. Toda splošne akere zn spoznavanje po medsebojnih gostovaniili pri nas sploh še ni bilo. Repertoar zagrebškega in ljubljanskega gledališča je precej istoveten. (Sicer je res, da je ljubljanski v zadnjih dveh sezonah naprednejši in literarnejši od zagrebškega!) Ali se ne bi mogli v tem repertoarju izmenjavati vsaj protagonisti?! Kako bi r>ač zaradi tega rastlo zanimanje za gledališče tam in tu! I zagrebško i ljubljansko gledališče imata zelo dobre režiserje. Ali ne bi bilo zanimivo. da bi se tudi režiserji zamenjavali? Ah ne hi bilo i za publiko i za kritiko nenavadno interesantno. spoznati stremljenja, ideje in tvorbe režiserjev, ki jih še ne poznajo? Da niti ne omenjamo medsebojnih gostovanj celih ansamblov. Tako medsebojno približevanje in spoznavanje bi zaviselo le od malce dobre volje merodajnih činiteliev. Dokler pa tega ni, se bomo zadovoljili vsaj s tem, da vam predstavimo povodom uspele predstave »Volpone« z najkrajšimi notezami zagrebške protagoniste te slovenski javnosti dobro znane komedije. »Volpone« je zrežiral Tito Strozzi. danes najaktivnejši in edini prvovrstni režiser — poleg Ive Raiča — na zagrebškem teatru. Strozzi je priden, marljiv prava gledališka kri. Ambiciozen in visoko kulturen nosi kot režiser na sebi skoraj pretežni del repertoarja obeh zagrebških gledališč, ker reži-ra tudi opere. Moderen po nazorih, poln gledališkega teoretičnega znanja, ie postavil "Volpone« na oder v vedrem ritmu, v razigranem tempu, v efektnem aranžmanu. Svojo vlogo Mosce je odigral na rekord živahnosti in temperamenta. Naslovno vlogo »Volpone« je igral Branko Tepavac. Nekoč član mariborskega gledališča. pozneje upravnik varaždinskega mestnega teatra, je prišel v Zagreb pred tremi, štirimi leti in zavzel kmalu eno prvih mest med karakternimi igralci zagrebškega ansambla Talentiran in inteligenten, kakor je. je umel v svoji vlogi združiti dva pola zlobnega in skopega Levantinca in je v svojem pretvarjanju enako kot v razposajeni zlobi obvaroval edinstveno, močno in interesantno linijo. Avgust Cilič je odlični groteskni komik Svojo ulogo Corvina je izdelal po režiserjevih intencijah. Moč njegove komike je ne-odoljiva; komaj se pojavi, že vzbudi burjo odobravanja in ovacij. Strahinja Petrovič je igral Corbaccia. Je že na glasu kot klasičen internret komičnih starcev. Z mnogo duha in inteligence izdeluje vsako svojo ulogo; s Corbacciom je izpopolnil svojo galerijo odličnih tipov z novo senzacijo. Franjo Sotošek. ki ie prehodil vse stopnje igralskega ustvarjanja, igralec z mnogo prirojenega talenta, vedno simpatičen in zmerom na višini, je igral topot manjšo ulogo sodnika. Igral je v odlični maniri z diskretnim prizvokom komičnega. V ostalih manjših ulogah so bili uspešno zaposleni Emil Karasek, Jovan Gec in Alfred Griinhiit. Volpone ima med svojimi sdramatis per-sonae« zgolj dve dami. In obe sta v zagrebški uprizoritvi mojstrsko delo igralske interpretacije. Colombo. Corvinovo ženo, je odlično podala gospa Ela Hafner - Gjeriitanovioeva. Izcizelirano in z nepozabnimi finesami je visela na robu poštene resnobe in glupe komike. Njena kreacija je bila dogodek prve vrste. Kurtizano Canino je igrala popularna zagrebška »Scampolica- gdč. Nada Babičova. Uloga nagajive in zvite, vsekakor preračunljive žene ne gre docela v žanr njenih tipičnih kreacij, vzlec temu je dala prepričevalno in iskreno interpretacijo z mnogo srčnosti in gorkote, kakor to ume samo Nada Babičeva. Tako smo se tedaj malo in površno seznanili z nekaterimi izmed dobrih zagrebških igralcev. Nemara je prav, da jih prej spoznate tako — morda sp ho vendarle uresničila zasnova o medsebojnih gostovanjih. V tem primeru vam ne bo lo čisto tuji. Moj bog. saj smo vendar sosedje! Ka. Mesaric. Theodore Dreiser, največji romanopisec sodobne Amerike Theodore Dreiser je danes najboljši pripovednik sodobne Amerike. O ameriški kulturi vladajo pri nas kai različni pojmi. Po večini jo označujejo za površno, polovičarsko, senzacijonalno. duševno prazno. To mnenje nastaja zaradi tega. ker 1.) premalo poznamo ameriško kulturo in 2.) imamo smolo, da so pri nas na.i-bolj popularne tiste strani ameriškega kulturnega življenja, ki so kričave iu ki jih dobri Američani sami ne marajo. Tn vendar: v d?želi. kjer se baje vse meri po dolariu. imajo zelo bogato, mnogo obetajočo pesništvo: (ne pozabimo Whit-mana). Zadostuje, če si ogledamo francosko Antologijo ameriških pesnikov (izšla lani pri Kra v Parizu); — odkrili bomo marsi-icaj velikega in lepega in v primeri z Evropo — novega, samoraslega. V prozi gospodujeta Theodore Dreiser in Sher\\">od Anderson, pisatelja najvišjih evropskih kvalitet. Dreiser je nesporno največji današnji ameriški romanopisec, nemara celo sploh največji živeči romancijer na vsem svetu. Hud superlativ, toda — vzemite ga in čitaj-te! Imenujejo ga »ameriški Zola-.. Toda Zolajev naturalizem je bil opisen, ornamental-no - mozaičen in naiven, neznanstven po duhu, dočim je Dreiserja sama natančnost in treznost. Dreiserjev največji roman »Ameriška tragedija« ima okrog 1200 strani gostega tiska. S to velikostjo ie v lepem skladu mogočnost temperamenta Kakor je v Ameriki vse veliko, od donebnic do Lindbergha. tako fe tudi Dreiserjeva pripovedniška umetnost ši-rokopotezna, kolosalna. Vzlic banalni snovi in čudovito mirnem izrazu je Dreiserjev temperament skoro enak temperamentu Dostojevskega. Dreiser ie genij ameriške zmernosti. Njemu svetovno pripovedništvo zahvaliuje za novost, ki se .ie mogla v tako čisti obliki poroditi samo v Ameriki: opisuie človeka z vsemi njegovimi hudobnostmi in podlost-•ni. banalnostmi in nelepimi previdnostmi, z zatajevano sebičnostjo, ki daie duhu nai-krasnejši zanos in dožitvetia. Človek je strašen, skoraj nenopravliiv sebičnež, — to bi bila »zolajevska« Dreiserieva teza. Čisto ameriška pa je melanholija. ki izvira iz tega občutja. Vzlic temu oa je Dreiser tako obiektiven. da se ne udaia pesimizmu. z enako zmernostjo in treznostjo opisuie dobro jn zlo: daleč ie od vsake filozofije ln prav v tem ;e skrivnost, zakai nas mogočna proza Tlieodora Dreiscrja rako silno pretrese. Primerjali so ga s Proustom toda Proti-strvq ob;ektivnost ni taka ... ni ameriška Vrhu tega so v »Ameriški tragediji« poglavja, ki očitujeio vse tipične ameriške lastnosti pa so hkrati tudi polna silne človeške lepote. Čitatelj mora občutiti celo Ameriko: življenje ie čudno, v znatni meri hudobno, kruto, čiovek ima kai opasne lastnosti — toda življenje ie včasi lepo. nepopisno lepo. Pod objektivnim, neomajno kritičnim Dreiserjevim pogledom vre ogromna poezija vsakdanjosti. Dreiser ie prav za prav veliki, nekam kameniti filozof, tragik, ki ni po evropsko raznežen da bi šel v estetiko iskat utehe: on doživlja v sebi tragedi;e z isto obupno radostjo kot nekoč antični dramatiki. Ce hočete doumeti tragično mogočnost vsakdanjega življenja in njegovo lepoto, tedaj čitajte Dreiseria. Junak »Ameriške tragedije* je tip povprečnega človeka, dokaj lokavega, ki pa nima večjega življenskega talenta. Njegova slabost ie v te-n. da ne more naiti določenega cilia in se peha le za slučainimi smotri Zaman se preriva na družabno površie. Okoli niega vrvi ogromna množica raznih oseh ki iih Dreiser riše boli živo. neposredno. nego plastično in iasno. »Ameriška tragedija« ie roman v klasičnem pomenu besede, z obilnim deianiem. dogodki in ljudmi, — mogočen kot živlienie samo. Roman dolarskega snobizma. grozne tiranije javnega mnenja, krute brezobzirnosti potrdilo starega reka »človek ie človeku volk«. Fvropa — a mnogo hujša in krutejša, zahrbtneiša in usodneiša. S:!a s katero ie Dreiser literarno obdelal to živlienie, ie tako nasilna in napadalna, da čitateFn nopolnoma osvoii in ca preveri, da ie Amerika taka in da ne more biti drugačna. Baš v tei sili vidimo znak geriia Dreiser ie veliki umetnik in likrati močan intelektualec, obiektiven in hladen, a v končni melanholiii ki ;o zapušča v čitateliu, ves topel in človeški. Po V. Raffelu. Me'lo ožgano od cigaret in vžigalic, ki i;b je Conrad brezbrižno metal okoli sebe. Kaikrat si je zažgal tudi obleko: ali se je onrl ob razgreto peč ali pa ie zamišljeno vtaknil v žen — kakopak, poln papirja — še gorečo vžigalico. Conrad je tudi vedno zatrjeval. da lahko piše snmo v kopalnici. Zapiral se je tia na več dni in rodbina se ie morala zadovoljiti z umivalnikom ali kad m i. Ali je Conrad res nisal v kopalnici9 Ali na ie nemara spuščal po vodi papirnate ladiice? Stari mornarji (Conrad je bil dolga leta mornariški častnik) razodevajo včasi take in podobne slabosti. Bernard Shaw in igralka. Bernard Shaw nikogar ne štedi; tudi svojih tovarišev ne. — Ali vidite tisto-le mlado igralko? — ga je vprašal njegov prijatelj. — Da. _ To je ljubica dramaturga N. Bernard Shaw je odvrnil sarkastično: — Zares? Mislil sem, da pri nji lahko spi samo občinstvo. Najslavnejši novinar. Pred petdesetimi leti je umrl eden najslavnejših novinarjev 19. stoletja Villemes-sant. ki je bil glavni urednik pariškega »Fi-garor v njegovi najbolj cvetoči dobi. Ta mož je deial ob neki priliki: — Pes, ki so ga povozili na buljvarju. zanima Parižane bolj nego potres, ki je razrušil celo mesto v Ameriki. Pierre Dufav, ki je ob petdesetletnici Villemessantove smrti ponovil te besede v »Mercure«, vprašuje: Takrat je bil tak duh časa. Ali se je posili mal mnogo izpremenilo? Neumoren pisatelj. Često se trdi o kakem pisatelju, da je neumoren. Neki odlični francoski pisatelj, ki je po letih še precej mlad, vzbuja pozornost po silni plodovitosti: Ne odpreš časnika, da ne bi bilo njegovega članka, ne revije, da ne bi bilo njegove novele, da ne govorimo o romanih . . . — Kako neki delate toliko? so ga vprašali ondan v nekem salonu. — Ali ste res neumorni? — To je kaj preprosto, _ je odvrnil. _ Če se mi utrudi desnica, pa pišem z levico. Repertoarji LJUBIC A VSR A DRAMA. Začetek ob 20. Sobota. 27.: Živi mrtvec. Poslovilna predstava g. Rogoza. Tzven. Nedelja, 28.: Bitka. Premiera. Premierski abonma. Ponedeljek, 29: Ana Christie. Gostovanje članov Narodnega divadla v Pragi. Izv. Torek, 30.: Zaprto. L.MRUASSKA OPERA. Začetek ob pol 20-Sobota, 27.: Zaprto. Nedelja, 28.: Cigan baron. Gostuje g. Iličič. Izven. Ponedeljek 29.: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota. 27.: ob 20.: Tat. A. Gostovanje ge. Vike Podgorske in g. Hinka Nučiča. Nedelja, 28.: ob 15.: Tat. Kuponi. Gostovanje ge. Podgorske in g. Nučiča. — Ob 20.: Jesenski manever. Kuponi. Gostovanje gdč. Lubejeve iu g. Bratuša. Zad njikrat. Ponedeljek. 29.: Zaprto. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Sobota, 27.: Tat. Abonma. Nedelja, 28.: Tat. Izven. Popravek. V poročilu o koncertu Zikove-ga kvarteta ie ostala napaka v letnici poleg Debussvjevega kvarteta, ki naj se glasi pra vilno 1893. mesto 1910, zato je tudi razumljiva moja opazka glede presenetljivosti tega dela v takratni glasbi. L. M. š. »Die Literatur« in nemška tenipliitsist. Proslula nemška temeljitost potrjuje včasi s čudnimi izjemami pravilo. Tako je izšel v 1. številki letošnjega letnika berlinskega mesečnika »Die Literatur? literarni dopis iz Jugoslavije, prav za prav iz Beograda, posvečen srbski liriki. Kdor se je v prvem hipu razveselil te redke pozornosti, je doživel takoj v drugem hipu razočaranje. »Die Literatur« je objavila v letu 1929 dopis, ki ji g* je pcslal njen sotrudnik 1. 1924. Zato pripoveduje o proslavi stoletnice Branka Radiče-viča, o smrti Alekse Šantiča. o dogodkih, kt so zdaj že pozabljeni, o »svežih« izjavah pesnikov, ki so že nekaj let pod grudo, itd- Pet let je bilo treba, predno je srbska lirika prišla na vrsto. Redakcijske nezgode, ki se ne dogaiaja niti na Balkanu. »Misao« je izdala 3'4 številko z obilno vsebino. M. Trivunac piše o Lessingu, dr. Radovanovič o Goetheju kot znanstveniku, M. Car o mladem Goetheju. Sv. Banica o srednješolski mladini, dr. Lapeevič o organizaciji gospodarskega dela v Južni Srbiji. Zaključuje se daljša povest sarajevskega književnika Isaka Samokovlije -Od prolječa do prolječa«. pesništvo pa zastopajo imena Alfi revič. Gjukič, Boglič i. dr. Že za primerjavo z Gdavičevim prevodom sFaustar je zanimiv odlomek najnovejšega Živojinovičeve-ga prevoda (posvetilo in predigra). Obilni so razni pregledi z beležkami na koncu. Slovanska tendenca v bratislavskem gledališču. Novi ravnatelj drame slovaškega gledališča v Bratislavi Janko Borodič je izjavil, da bo bratislavska drama poslej dajala v prvi vrsti dela slovanskih avtorjev, ker ima ambicijo, postati prva odločno slovan-ka scena v Evropi. O srbskem pesniku Dušanu Vasiljevn, ki je umrl .nlad. kakor Kette. Murn in še nekateri slovenski poetje, prinaša 8. številka »Srpskega književnega glasnika« dva članka: »Život Dušana Vasiljeva« (Dragiša Vasic) in »Pesnik Dušan Vasi! je v« (Milan V. Bogdanovič). V tej številki se začenja daljši, nalašč za »S. K. GL« spisani pregled sodobne nemške književnosti iz peresa dr. Wernerja Mahrholza. Z originalno novelo sPobratimi« je zastopan najboljši pripovednik Južne Srbije Gr. Božovič. Med beležkami je tudi kra-tek člančič o Rihardu Jakopiču. Srbska provinca in literarno ustvarjanje. Da srbsko liteiarno življenje polagoma zapušča svoja tradicionalna središča (Novi Sad, Beograd. Sarajevo) in si ustvarja nova (Skoplje), pričuje v najnovejšem času tudi primer Šabca. Tu se je osnoval literarni časopis »Književni polet« (urednik Bor. Je-sinovič). Nova revija šteje med svoje sotrud-nike že priznane literate: Krkleca, Lapče-viča, Novaka Simiča, Kneževiča i. dr. Tudi v družabnem življenju razodeva Šabac prikupne ambicije. Nova komedija Bernarda Shawa. Avtor »Svete Ivane«, »Junakov« in drugih znamenitih oderskib del piše sedaj komedijo »The .Apple Cartr. Tu obravnava naslednji siže: Angleški kralj hoče odstopiti v korist svojemu sinu. vziic temu pa ohraniti neko vlo-co v političnem življenju, kar doseže tako, da se da izvoliti v parlament. Tu pa pokaže tako odlične sposobnosti, da mu vlada zopet posadi krono na glavo in prisili sina k odstopu. * Knjiga o slovanskem slovstvu (Frank \Vollmnn: Slovp-nost Slovanu. Za-Iržba Vesmir. Praga 1928. Str. 280. Cena 52 Kč.) Založba »Vesmir v Pragi se ie lotila velikega dela, ki naj pola v petih obsežnih knjigah »kulturno si i ko slovanskega sveta . Kot prvi del je izšla lani Bidlova »Zgodovina slovanstva \ drugi del, ki smo ga ravnokar prejeli, obdeluje »Slovstvo Slova-novc, tretji del bo obsegal zemljepis, statistiko in državno ureditev, četrti slovanske jezike, peti filozofijo, likovno umetnost, glasbo in narodopisni pregled. Delo je v rokah veščakov, čeških vseučiliščnih profesorjev, ki na' ta način lepo vrše svojo nalogo. odgovarjajočo tradicijam iz časov Do-brevskega in Šafafika. ko je imela Praga postati središče slavistike. Slavištika pa ni bila v Pragi nikoli samo veda. ampak živ del kulturnega narodnega življenja, izraz čustva in narodne zavesti in. dasi je v preteklosti morebiti vsled tega včasih trpela njena znanstvena stran, je zato s popularizacijo g!obo':o posegala v razvoj narodnega napredka in vplivala tudi na druge slovanske naroce. posebno, na nas, ki smo od prvih začetkov ostali z njo v najožjih zvezah. Tako je tudi to delo namenjeno širini inteligentnim krogom, ki se žele seznaniti s slovanskim svetffm in v glavnih potezah spoznati kulturni razvoj in sedanji položaj. Zato je vsak del zase nekak pregled in obračun naše preteklosti, kar je zelo primerno za naš čas. ko smo stopili v novo živ-Ijenie. Slovstvo Slovanov! Danes je to obširno prostrano polje od adrijanskega in severnega morja čez j>ol Evrope tja do sibirskih tajg in tihega oceana. Pred sto leti je Šala rik, ta veliki duh prebujajočega se slo-.vanetva, prvi skušal omogočiti delo, ki bj podajalo pregled dotedaniih slovanskih literatur. (Geschirhte der slavisehen Sprache und Literatur 1S26.) Takrat smo bili šele v začetku svojega pohoda, saj so se šele pojavljali veliki voditelji slovanske romantike: Mickievicz, Puškin. Kollar. Prešeren, Njegoš in za njimi plejada pesnikov, ki so uresničili predslutnje in prerokovanja her-derjevsko navdahnjenih očakov, pričakuio-čih novega razodetja slovanskega uma. Zato je bilo naravno, da je imel Safafik s svojimi načrti velike težave, kajti posamezni narodi niso imeli niti sami pregleda o lastni literaturi, tem težje ie bilo podati delo. ki bi nudilo pregled vseh slovanskih literatur. 'Ioda začetek je bil storjen in zanimanje za slovanske literature je med Slovani čim dalje bolj rastlo. Vsi pa so pogrešali dela. ki ga je marljivi šafifik započel. a ga ni mogel dovršiti. Šele Popin je 1. 1868. s svojim »Obzorom« skušal podati pregled slovanskih literatur, ki ga je pozneje izpopolnil v obširno delo (Pvpin-Spasovič): Zgodovina slov. literature), ki je kljub zastarelim nazorom in raznim nedostatkom dolgo služila kot prirodni vir za spoznavanje slovanskega slovstva. Njej je sledila Ka-raškova nemško pisana zgodovina v zbirki Goschen« pred nekaj leti pa je »Češka Matica- v Pragi začela izdajati krasno delo prof. Machala »Slovanske literatury«. Ker so med tem že vsi slovanski narodi razpolagali z dobrimi zgodovinami domačih literatur, je bilo s tem okvšano delo češkega učenjaka, ki ie mogel na ta način podali obširen kritičen pregled dosedanjih slovanskih slovstev do najnovejše dobe. Razlika med njegovim in Wollmnnovim delom je v tem, da prof. Machal podaja slovstvo vsakega naroda posebej. WoIlman pa obdeluje posamezne dobe v skupnosti, vsled česar je razdelil svoje delo na sledeča poglavja: I. Sledovi mitične tvorbe. — IT. Cerkveno -slovanska kultura in zapadnoslovanska fev-dalno-narodua pismenost. — III. Reformacija, humanizem, katolizacijn. barok. _ IV. ^stna jn lirika. _ ^ Preporod smeri v prosvetljeni dobi. _ VI. R »inantič-ni preporod. (1. Ideje dobe. 2. Estetični in zgodovinsko filoloJi, temelj'. 3. Slovanska ideja. 1. DovršPfv 'aredne ind;vMualizaci-je 5 a) Duh prosr )naro !ii-' p. ezije. 5 b) Razdor med sanjami in življenjem, titani-zem, boj za narodno in socialno svobodo. 5 c) Historizem v drami in romanu. VIT. Tendenčni realizem. VIII. Romantična sinteza in kozinopoliti-zem. IN. Moderna (1. Ideje tvorbe. 2. Tvorba) Wollmanova knjiga je torej prvi poskus podati slovstvo Slovanov kot celoto, ki se je razvijala deloma pod skupnimi deloma pod različnimi tujimi vplivi, na katere je reagirala psiha naroda, izrazujoča v besedi svoj lnstrn jaz. kakor ga je čutila v duhu kraja in časa. oz. kakor .je odmevalo v nji zunanje življenje.! občuteno in pojmovano v narodu samem, ali v njegovih glavnih besednikih. glasnikih in voditeljih, pesnikih in pisateljih. V tem oziru je to zanimiv poskus. ki zahteva nele obširnega razgleda in globokega poznanja posameznih literatur, ampak tudi široke koncepcije in sintetičnega podajanja, da moremo pregledati ves naš široki svet tako rekoč z ene točke, na katero nas postavi pisatelj. Zato nudi knjiga pravi užitek posebne čitatelju ki so mu posamezni pojavi že znani, in gleda v ta bujno pisani svet duhov sub specie aeternita-tis. ki določa vrednost del in oseb. Ime pisateljevo nam ni neznano. Podal je iz našega jugoslovenskega kulturnega sveta že troje velikih del. (»Slovenska drama«, »Srbohrvalska drama« in »Bolgarska drama ) s temeljitostjo, ki nas je presenetila. Tako je imel priliko seznaniti se tudi z našim drugim slovstvom. V splošnem moremo reči. da j< dal vsakemu naših velikih mož odgovarjajoče mesto in kljub ogromnemu gradivu, ki ga je bilo treba podati na tako odmerjenem prostoru, omenil vse, kar je bistvenega in važnega na polju naše literature. Nad 1000 imen našteva seznam na konej} knjige -— razume se, cja giso iineujž- vani prav oni, ki so kdaj delali na polju slovanskega slovstva. za'o pa ie splošen pregled tem bolj temeljit in izrazit. Posebnost tega pregleda je. da sega prav do najnovejše dobe, da nam nudi tudi glavne poteze in predslavitelje sodobnosti in razkriva nove mlade sile. ki se pojavljajo na obzorju. Slovstvo Slovanov! Pred sto leti v svojih začetkih, danes ogromna kulturna sila človeštva. Nismo služili samo sebi. Izpolnila se i je beseda Kollar jeva o človečanstvu kot bistvu slovanske duše. R »formacija, dubrov-niško slovstvo, srbska narodna epika, poljska romantika, ruski realizem, slovanska moderna _ to so dokazi velikega narodnega duha, k: se je sedaj v tem sedaj v drugem narodu javljal, boreč" se za najvišje ideale človeštva. Kot plod tega boja je ostalo slovstvo, ki tvori našo duhovno zgodovino in bo za vselej vir žive sile, prebračajoče se v v duhu časa in večno iskanie novih višiih svetov za one. ki orihaiaio Bili so časi. ko ie moda zapadna Evropa z nekakim pre-ziraniem arledati na vzhodni slovanski svet ki ie hvaležno spre>emal niene darove in s oodcenjevaniem samega sebe skušal po svoie ponavliati tuie besede. Danes so uloge skoraj zameniene. Slovanski duh ie postavil zgradbo, ki ni le svetišče niegove-ga geniia, amnak tudi žarišče novih žarkov. ki segaio daleč v zanadni in zapadli svet. Zanimivo ie. kako ie iskala iskra božanskega plamena v teku sioletii tal sredi slovanskih narodov, da se raztrori v svetem ogniu kulture in prosvete. Prvi svit prihaja od iztoka, zažari na Veliki Moravi. skoraj v središču slovanskih naselbin, a vihar jo zanese nazaj na Balkan, kier dobi v Bolgariii svoje zavetie. da od tam seže v sosedne srbske pokraiine in končno v dalini Kiiev. kier nastane središče ruske kulture in s tem temeli vzhodno slovanske pravoslavne cerkvcne književnosti. Zanadni Slovani med tem postaiaio plen tuje cerkve in države, pa zagori nova iskra v in kmalu ua tO grmada v Kostnici. kier češki reformator Hus zahteva narodno besedo v cerkev: — v reformaciji, ki ie cozen odsev moravsko - panonskega raz-svetlien;a. vzraste kniiževno delo zap. Slovanov. Med tem obsiie dalmatinsko primorske pokrajine žar renesanse in vzcveti nova pomlad v Dubrovniku, ki doseže svol višek v Gunduliču. Tuji navali so uničevali kakor povodnii rast domače Drosvete. a niso mogli zamoriti jstvariaiočega narodnega duha ki ie kazal svoio silo v narodnem pesništvu. Za okostenelim barokom prihaia doba racionalizma, ki dobi v Petru Velikem mogočno giba'no silo. s katero se razmaie prostrana Rusija k novemu življenju. Val prosvetlienstva gre preko Evrope in razsvetli nieno zaostalost: Herder napovedme novo dobo. ki pride od vzhoda in Poljska zažari v rdečem svitu revolucije in romantike. Rusija vstaia s svoiimi pesniki. Praga postane središče slavistike v pesmi in znanstvu. Jugosloveni prihajajo z umetno in narodno oesmiio. Ko izzveni ta mogočni akord slov. nrebuienia. prevzame vodstvo Rusiia s svoiimi velikimi vodnik! realizma — ki objame vso Evropo — nato sledi kriza in za nio se zablesti slovanski duh o moderni umetnosti. nreobrazuioČ svoj in vesolini svet. Dobro označuje pisatelj tuje in medsebojne vplive ki prevladuieio v vseh dobah. Pri kratki karekterizaciji pisateljev je tem važnejša vsaka beseda, zato bi ne soglašali s pisateljem, ko pravi o Prešernu, da njegova struna ni dosegla hrezdanie bolesti njegovega mlajšega pisatelja Macha, ali pri Tavčariu. da ie nanj vplival Stritar. V splošnem pa moramo reči. da so Slovenci v tem velikem krogu dobro podani. Ofe čitaniu te knjige nas nehote obhaja misel, kako urediti našo vzeoio in nro-sveto na ta način, da bi poznali to veličastno zgradbo slov. slovstva in da bi bile čim širše plasti deležn§ njenih nailspiib ia Mi-boljših darov, ' WTOM@BI LliHIHl Tebni&B del rubrik« nrcJUje arvtotetaiča: oddelek Vaomsn Oil Campaaj D. D, Presojanje brzine vožnje Berlinska avtomobilska liga je izvedla te dni zelo zanimniv poskus, da bi ugotovila, koliko so verjetne izjave prič pri raznih razpravah glede prekoračenja maksimalne hitrosti. Pogostoma so namreč izjave prič pri takih razpravah tako različne, da je sodniku zelo težko ugotoviti dejanski stan. Poskus, ki so ga sedaj izvedli v Berlinu v prisotuosti sodnih in policijskih izvedencev, je pokazal, da so se posamezna presojanja razlikovala od resnične hitrosti za 30 do 50 odstotkov. In res, za pravo hitrost avtomobila vedno samo oni, ki sede pri volanu in imajo uro pred seboj, dočim na gledalca delujejo razni drugi vplivi. Nekateri stoje mirno na cesti in gledajo avtomobil, ko gre mimo njih; drugi gredo v isti smeri kakor avtomobil; tretji spet v nasprotni smeri; četrti se vozijo v drugem vozu in prehitevajo avtomobil;,peti nasprotno; šesti se voziio v nasprotni smeri. Vsakdo od gledalcev bo drugače presojal hitrost avtomobila. ker na vsakega drugače deluje smer. Razen tega deluje na sodbo tudi okolica. Če vozi avto po gladki in ravni cesti, vam napravi vtis kakor da vozi bolj počasi, kot če se v hipu pokaže izza ogla ali iz gozda. Ce povzročajo motor ali pa kolesa zaradi slabega cestnega tlaka ropot, se vam bo zdelo, da vozi avto hitreje, kakor pa če je vožnja tiha. Še težja je presoja ponoči. Če se nam bliža voz z velikim reflektorjem in drugi s slabo svetiljko. bo navede! gledalec dve popolnoma različni hitrosti, čeprav je v resnici pri obeh ista. Pri poskusih avtomobilske lige v Berlinu so se ozirali na vse okoliščine. Rezultati so hiij presenetljivi. Največje diference so se pokazale pri zmerni brzini. Pri hitrosti 25 do 30 km so ugibali, da je 40 do 50 km, pri hitrosti od 70 do 90 km pa 60 do 120 kilometrov. Zanimivo je, da ni niti en opazovalec, četudi so bili med niimi strokovnjaki, zadel prave brzine. Sodniki in policijski uradniki, ki so v velikem številu prisostvovali poskusom, so se prepričali, da moraio biti pri razpravah zelo previdni glede izjav prič. Pri nas navadno zadostuje uradna zabeležka v notes in ovadba, da si brez pardona obsoien radi prebrze vožnje. V največ primerih gre za pogrešno opazovanje odnosno če govorimo s stališča avtomobilista za srečo ali smolo. S prikolico aH brez nje Dunajski časopis »Motorsport« objavlja interesanten članek, ki razpravlja o vprašanju. ali naj motociklist vozi s prikolico ali .brez nie. Mladi športniki navadno že iz ambicije ne marajo ničesar slišati o prikolici ter se naravnost sramujejo voziti »s trefciim kolesom«; nikakor se ne počutijo tako varne in svobodne kakor na motociklu brez prikolice Za to, da je prikolica ob slabem vremenu in po slabih cestah silna opora, se nič ne zmenijo. So pa športniki, ki so vozili nekdao dolgo \Tsto let brez prikolice in so sedaj prepri-čr.ni pristaši tretjega kolesa. Ti so preizkusi!? že vse dobre in slabe strani solo-vožnje, k: so se je naveličali ali zaradi prevelikega fizičnega napora ali -pa zaradi stalnih nezgod. Soliden stroj s priklopnim vozom pa dovoljuje komfort in komodnost kakor avtomobil. Pogostoma govore za tretje kolo praktični poslovni razlogi. Potnik ali inženjer, ki obiskuje razne tvrdke, bo lahko spravil ves svoj potrebni materija! v prikolico in še mu ostane prostora za drugo osebo. Solist tega ne more. Za slučao slabega vremena nima toliko možnosti, da bi se pošteno preoblekel in očistil in razen tega še težko vozi. V prikolico pa lahko spravi vse mogoče rezerve za sebe kakor tudi za motor, kot n pr. rezervna kolesa, pnevmatike, močnejše sesalke, rezervni benzin in olje, razno orodie itd. Prtljaga je popolnoma varna pred dežjem. Toda solisti branijo svoje naziranje. Imajo obleko, ki je za vsako vreme. Zato jim je vreme deveta briga. Za rezervna kolesa se ne zmenijo in si upajo z maloštevilnim orodjem vse popraviti. Francoz, lim, ključ za vijake in sesalka jim je vse. Motor imaio močan in zaupajo vanj. Prtljago reducirajo na minimum; če imajo nahrbtnik, znajo natlačiti vanj neverjetno mnogo šare. Tudi družinski razlogi precej odločajo. Samec se bo raje podil na enostavnem motociklu, zlasti če sedi za niim kaka za šport navdušena »puipica«. Nasprotno ie z družinskimi očeti. Zena ne bo hotela sedeti zadaj kot »pupica«, ker ni več neženirana in ker se ne mara zamazati. Končno se hočeio žene udobno voziti in to jim je v prikolici še bolie omogočeno nego v avtomobilu. Pred dežjem in vetrom so popolnoma varne in imajo razen tega razgled na vse strani. V večje vozove gre lahko še ena oseba ali pa dva otroka. Potovanje je ugodno celo v najslabšem vremenu, zlasti če ie prijetna družba. Kar se tiče vzdrževanja, seveda motoci-kel s prikolico več »požre« nego brez nje. Motor je navadno močnejši in rabi mnogo več bencina in olja. Mehanizem za pogor. (verige, zobovje in gumi itd.) veliko boij trpi. Posebno v bregovitem terenu gre bolj težko, dočim ima solo motor še vedno dovolj moči v rezervi. Toda če ima motor na tri kolesa dva ali štiri cilindre, se mu ni treba ničesar bati. Motocikl z več cilindri se ie v Ameriki dokaj udomačil, dočim pri nas še ne gre. Za motorje »na tri kolesa« je gotovo bolie več cilindrov, kar pa pride predrago, če ne rabite toliko moči in vozite večinoma v mestu ali na lepih cestah po deželi. Drugače pa dela motor na več cilindrov bolj mirno in oddaja enakomerno svoio moč. zaradi česar ves materijal mnogo mani trpi. Najbolj kočljivo vprašanje je pa garaža Motor brez prikolice lahko spravite kjerkoli, dočim morate imeti za »tri kolesa« garažo, kar je zvezano s stroški in sitnostmi. Ford na Turškem. Kakor smo že poročali, je Ford ustanovil novo tovarno na Turškem, v kateri se bodo izdelovali ne samo avtomobili, ampak tudi traktorii in aeroplani. Fordova tovarna v Carigradu bo imela pri uvozu surovin in nekaterih delov, ki se ne bodo izdelovali v novi tovarni, to ugodnost, da ne bo plačala carine, ki ie bila sedaj predpisana za avtomobile in njegove sestavne dele. Delavnige za montažo v Trstu se boder rarptršffle in njihov delokrog bo prenešen v Carigrad. Pismo iz Julijske Krajine Trst, 21. aprila Pred posebnim tribunalom v Rimu sta se vršili razpravi proti dvema skupinama »julijskih nasprotnikov fašizma«. Pri prvi razpravi je bilo obtoženih devet, ki so razširjali po Trstu in Benetkah tiskovine, vsebujoče hujskanje na ustajo proti državni oblasti in na meščansko vojno ter Žaljenje vladnega načelnika. Pet je bilo oproščenih, štnje so obsojeni, in sicer: Gavagnin na sedem let zapora. Gianquinto na 5 let, Pe-legrinetti na 3 leta in Fasseta na dve leti, sedem mesecev in 15 dni. V drugi skupini je bilo obtoženih pet, da so razširjali tiskane manifeste s pozivom na meščansko vojno in da so žalili vladnega načelnika, i Oproščena sta bila Capanni in Rosenstock ! Ugo iz Trsta, obsojeni pa so: Woditzka iz Zadra, Ceron in Zanotto na 3 leta zapora vsak. Vedno manj rojstev izkazujejo v Trstu uradna poročila. »Rivista mensile della cit-ta di Trieste« piše: Število 3504 rojstev v letu 1928 je kot najnižje zabeleženo v statističnih analih tržaške občine. V petletju 1909—1913 je znašal kvocijent rojstev na tisoč prebivalcev 30.16 in rojstveni indeks 79,60, v petletju 1919—1923 22.48 in 59.33, 1924—1928 15.48 in 40.86, lani pa je znašal kvocijent 13.90 in indeks 39.69. Leta 1925. je bilo rojstev 4068, leta 1926 4001, leta 1927. 3656, lani 3504. Leta 1924. je po vojni prvič število smrtnih primerov preseglo rojstva. Lani spet. Dne 31. decembra 192S. je bilo tržaškega prebivalstva 252.941. Dne L februarja 1929. je znašalo število 252.770. Za lepim in toplim somcem prve dni aprila je pritisnil takoj oster mraz, sneg in veter. Ponekod je kazal toplomer 6 do 8 stopinj pod ničlo, kar je povzročilo poljedelcem škodo. V Vipavski dolini in Brdih so trpele črešnje Uničene so v prvih poganjkih. Pomanjkanje vode občutijo po goriških Brdih, po Krasu, v Istri. Ker sta bili sedaj dve leti po vrsti silno slabi, so kmetovalci v Julijski Krajini zaradi neugodnosti letošnjega aprila toliko bolj vznemirjeni. V Verdijevem gledališču v Trstu je priredil koncert sloveči češki violinist Vaša Prihoda. Dne 10. decembra 1919 je koncer- tiral Prihoda prvič v Trstu, in sicer v dvorani »Balkan«. Drugič je bil v Trstu 1. 1924. Šolsko skrbništvo za Julijsko Krajino objavlja dovoljenje za preobličenje priimkov nastopnim učiteljem in učiteljicam: Pivk Ferdinand, Pivk Emil in Pivk Ana dobe priimek Pini, Dobrovič Ivan Deboni, Jug Marija Jucchi, Zepič Marija Zeppi, Stepčič Ivan Štefani, Beršič Matej Bertini, Čuk Viktor Zuccoli, Kirker Albina Della Chiesa, Prinčič Princis, Antonac Marija Antonelli, Malabotič Malabotta, Marinac Flora Marina, Kuštrin Frankvila Custrini, Brankovič Josip Brancolini. V Postojni se je izvršila inavguracija podružnice tržaške hranilnice, ki je naslednici postojnske občinske hranilnice. Podružnica je nastanjena v spodnjih prostorih občinske palače. Otvoritev je bila zelo slovesna in navzoči so bili zastopniki vseh oblasti ter raznih denarnih zavodov. Predsednik tržaške hranilnice Trevisini je napovedal veliko darežljivost zavoda. »Podružnica je otvorjena, da bo dajala in ne da bo jemala« ... Za občinske reveže v Postojni je nakazala dva tisoč lir podpore. Notranje ministrstvo je dovolilo zadrski provinci nastopne podpore: za deželno bolnico 80.000 lir, za dobrodelno kongregacijo 15.000 lir, za sirotišnico 14.000 lir, za poljedelsko kolonijo vojnih sirot 8000 lir, za dobrodelno kongregacijo v Lastovem 1000 lir. Nadalje se je razdelilo kmetom mnogo semena za krompir in riž ter krompir ekonomskim kuhinjam. Na dan fašističnega nabora 21. t. m. so razdelili razne zlate in bronaste kolajne »zaslužnim avangvardistotn in balilom«. Med odlikovanci sta naznanjena tudi avan-gvardist Ciril Kutin iz Tolmina in balil Martin Zidari. iz Deskel pri Kanalu. Meseca marca je bilo v goriški pokrajini rojstev 378, umrlo pa je 427 oseb. Število prebivalstva je padlo za 49. Porok je bilo 23. Občinski načelniki morajo po novi odredbi vladnega načelnika stalno bivati v občini, katero upravljajo. Po vladni okrožnici, razposlani prefektom. bi se morali občinski načelniki odslej izbirati izmed ljudi, pristojnih v dotično občino. V Julijski Krajini bi z veseljem pozdravili izbiranje po-deštatov iz srede domačinov. Za pogorelce v Dolenjem pri Jelšanah je daroval vladni načelnik 15 tisoč lir. Reška prefektura in pokrajinska uprava sta jim poslali po 2000 lir. V Gorici se je vršilo gospodarsko zborovanje, na katerem je kmetijski izvedenec dr. Tonizzo predlagal, da naj bi se na Krasu sadil tobak, ki bi tam lahko izvrstno uspeval. Obnovijo naj se porušeni vinogradi, za katere naj bi vlada dovolila desetletno davčno prostost. Sklenjeno je bilo, da nai se tekom 14 dni ugotovijo potrebe vinogradnikov. Obljubljeno je. da bo dala dežela kmetom bilfe po znižani ceni. Za kraški vodovod plača vlada v kratkem prve obroke, nakar se začne delo. Prično se popravljati najvažnejše deželne ceste in pri delih se zaooslijo izključno domači delavci. Na tak način se hoče pomagati krajem, lani po suši tako hudo prizadetim! ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Meščanska šola t>o ponovila v nedeljo 28. t. m. ob pol štirih popoldne pravljično igro s petjem in godbo »Jamko in Metka«. Opozarjamo na to predstavo, k,j je preteklo nedeljo nad vse krasno uspela. Vsvopraina znatno znižana. KOROŠKA BELA-JAVORNIK. Veliko javno tombolo bo priredilo Sokolsko društvo Koroška Bela - Javornik 2. junija popoldne v prid dozidave Sokolsikega doma. Veliki dobitki v vrednosti 20.000 Din, kakor kompletna sobna oprava iz trdega lesa, lepo moško kolo, otomana, vreča moke, zaboj sladkorja itd. ter mnogo manjših dobitkov. Kdor se hoče osrečiti s tema velikimi dobitki, naj hitro seže po srečkah-tablicah, katere se razpredajajo po 3 Din. 623 ŠT. VID - GROBELNO. Izreden užitek v letošnji gledališki sezlji smo imeli v nedeljo 21. t. m. Fantje in dekleta so s sodelovanjem učiteljstva uprizorili na tukajšnjem odru priljubljeno narodno igro »Prisega ob polnoči«. Obisk je bil tako mnogoštevilen, da mnogo ljudi ni več dobilo vstopnic. Vse vloge, nad 20 oseb, so bile v do brili rokah ter so želi igralci splošno pohvalo in priznanje. Nove pokrajinske kulise (vaška scenerija ob Savi in pod planinami s stranskimi slikami) so zbujale splošno pozornost. Delo je izvršil v splošno zadovoljstvo g. Vinko Vipotnik iz Žalca, k.i ga tudi drugim priporočamo. Igra se bo na občno željo ponovila v nedeljo 28. t. m. GUŠTANJ. Pevsko in godbeno društvo v Guštanju je priredilo v soboto 20. t. m. koncert, ki je tako glede mnogobrojnoga obiska kakor glede inuzikalnega uspeha res sijajno uspel. Društvena godba, orkester, ki si je iz dohodkov prejšnjih prireditev nabavil v zadnjem času tudi udarala z vsemi mogočimi pritiklinami in celo oboe, je glede izvajanja prijetno presenetil navzoče občinstvo, pa tudi baritonske solo točke učitelja Nabergoja, ki ga je na klavirju spretno spremljal njegov kolega g. Gaber- šček, so zelo ugajale, prav tako dve pevski točki društvenega mešanega zbora _ višek prireditve pa je bila >Jeftejeva prisega; p. H. Sattnerja. Kdo bi bil kaj takega pričakoval od sicer precej šibkega Pevskega in godbenega društva. Optimisti so se čudili, pesimisti se načuditi niti niso mogli: da bo ta pesem, izvedena tako precizno, tako gladko in tako lepo. Dolgotrajen aplavz, številne solzne oči in laskave pohvale po prireditvi, o kateri se je enodušno govorilo: škoda, da je končala tako hitro, so obilo plačilo in lepo zadoščenje za obilni trud, ki so ga imeli s številnimi vajami pevci, večinoma domačini Glavna zasluga pa gre brez-dvonino agilnemu in vztrajnemu pevovodji g. šol. nadzorniku Petru Močniku. Krasen šopek in niična slika, ki predstavlja klečečega Jefteja, delo domačina g. J. Saterja, sta pričala o veliki hvaležnosti napram spretnemu pevovodji. Kakor smo izvedeli, se bo koncert z istim vzporedom ponovil lekom maja tudi v sosednjih krajih Mežiške doline, na Prevaljah, v Mežici in v Dravogradu, morda tudi v Muti ali Vuzenici. S tem se bo navedenim krajem nudil res lep "glasbeni užitek. SV. LENART V SLOV. GORICAH. Koncert pevskega odseka našega Sokola je prejšnjo nedeljo uspel v vsakem pogledu Odsekov zbor je rešil svoio nelahko nalogo povsem zadovoljivo. Lepo izravnani glasovi so pokazali v prednašanju pesmi mnogo gibčnosti in skladnosti, zbor ima dinamiko že lepo v oblasti. Ker je bil to prvi odsekov koncert, in če še uvažuiemo to. da šteje zbor le malo rutiniranih pevcev in pevk, je razumljivo, da pesmi niso bile izpiljene tako kakor bi bilo želeti, zlasti v intonaci.ii se je pokazala tu pa tam neka nesigurnost. Temperamentni dirigent br. J. Velnar pa ima zbor trdno v rokah. Mnogo priznanja ie žel not. kandidat g. Šonc s tremi moj-stersko izvedenimi koncertnimi komadi na violini. Na klavirju ga je spremljala dovršeno naša priznana pianistka gdč. Zachei-lova iz Maribora. Koncert je posetilo domala vse tržanstvo. Upamo, da ie bil materialni uspeh prireditve tudi prav dober, zboru želimo, da koraka po začrtani poti vztrajno dalje. Slatinske mineralne vode V zadnjem času se od neprijateljske strani razširjajo tendencijozne govorice, da spravlja Rogaška Slatina v promet umetno mineralno vodo. češ, da ne more z dosedanjo množino naravne mineralne vode zadostiti pomnoženim zahtevam po rogaški slatini. Ravnateljstvo zdravilišča nudi vsakomur, ki bi dokazal resničnost te trditve, 100.000 Din. razen tega na 1.000 Din nagrade vsakomur, ki bi mu dal podatke, da more raz-širjevalce takin neresničnih vesti odnosno eventualne producente umetne, pod imenom in označko »Rogaške slatine« v prometu se nahajajoče vode izročiti sodnijski kazni. Rogaška slatina se polni neposredno pri izviru in so polnilne naprave, ki so se v zadnjem letu z najmodernejšimi stroji izpopolnile, vsakomur dostopne. Vsi trije vrelci, Tempel, Styria in Donat so se v zadnjem času ponovno analizirali in strogo izvršene analize so najboljši dokaz, da so se naravne sestavine teh vrelcev v teku stoletja komaj, v nobenem pogledu pa ne v škodo vrelcev izpremenile. Množina vode teh vrelcev je ostala nespremenjena in zadostuje za še enkrat toliki konsum kakor se je dosegel v povojnem času. ki že daleč presega konsum pred vojno. To pa kljub temu, da steče najmanj ena tretjina vode brez izkoriščanja v zemljo. Nove, po najmodernejših higijeničnih načelih v Nemčiji izvršene polnilne naprave pa bodo omogočale, da se tudi do sedaj neizkoriščena voda izrabi po potrebi kon-suma. Vsako umetno nadomestilo naše znamenite in že svetovno znane rogaške slatine bi pomenilo samomor za zdravilišče, ki se nahaja v najboljšem razvitku in k takemu samomoru Rogaška Slatina nima ne povoda in ne veselja. Ravnateljstvo. OTROŠKE NOGAVICE 'llGOM Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! Novosti Šentjakobske knjižnice v Ljubljani Priobčuje knjižničar Matija R o d e. (Nadaljevanje.) Dovle C. A.: Izgubljeni svet. Roman. 4410. Pregelj I.: Izbrani spisi III. Odisej iz Komende. Zapiski gospoda lanspreškega. 4306. Pirandello L.: Pokojni Matija Pascal. Roman. 1223h. Čirikov E.: Moj roman. Stradanja ruske žene. 1224h. \Vied G.: Oci jedoše kiselo grozdje. Roman 1223h. Dekobra M.: Gondola krilatih nemani. Koz- mopolitski roman. 1226h. Leblanc M.: Gentleman Arsen Lupin. 1227h. London J.: Morski vuk. Roman. 1228h. Bebutova O.: Carevičevo srce. Roman. 1220h. Andrič N.: Od Balkana do Montblanca. I230h. Rouquette L. F.: Le grand silence blanc. Roman. 694f. Maurois A.: Climats. Roman. GOof. Dorgeles .: Le cabaret de It' belle femme. 696f. Malraux A.: Les conquerants. Roman. 69~f. Grasset B.: La chose litteraire. 698f. Schmidkunz W.: Cbristusmarchen. 10575n. Leitich A. T.: Uršula entdeckt Amerika. Roman. 10577n. Sabatini R.: Peter Bluts Odyssee. Roman. 10o78n. Fournier A.: Napoleon I. Eine Biographie. 10579z. Norden H.: Persien \rie es ist und war. 10580z. Fontaiue T.: Schach von \Vutlienow. Erzah- lung. 10581n. Lalfert K. A.: Giftkuehe. Roman. 10582n. Hvan II.: Die Somnambule. Krirnin. Roman. *10573n. Martens K.: Kreislauf der Liebe. Roman. 10571n. Milne A. A.: Das Geheimnis des roten Hauses. Krimin. Roman. 10567n. Kalliniko\v J.: Frauen und Monche. Roman. 10014-15n. Kircher R.: Englander. 10028z. Schmitz O. A. H.: Brevier fiir Unpolilische. Wegweiser zum offentlichen Leben. Iu029z Osborn M.: Geschichte der Kunst. 10032z. Mann H.: Eugenie oder die Biirgerzeit. Roman. 10109n. Radio program Nedelja, aprila. LJUBLJANA 10.30: O sadjarstvu (inž. Sku-bic). — 11: Ogrizovič: »flasanaginica'; izvajajo člani nar. gled. — Koncert radio-orkestra. — 15: Koncert kvarteta na pihala godbe Drav. divizije. — 16.15: Prenos prvenstvene nogom. tekme »Ilirija« — »Primorje« (poroča g. Vodi-šek). — 20: Pesmi naših bratov (izvada godba Dravske div.). — Poslovilni večer g. Zvoni-mira Rogoza. — 22: Poročila. — 22.15: G. R. Pilita igra na hromatično harmoniko. — ZAGREB 11: Dopoldanska koncert. — 16.30: Prenos nogometne tekme. — 20: Prenos iz nar. gledališča: Gounodova opera »Faust«. — BEOGRAD 12.10: Koncert. — 17: »Slovenska vas«. Sodelujejo: koncertni in operni pevci, slovenski kvartet in oktet v Beogradu, otroški pevski zbor, solisti na harmoniko in citre. (Slovenske narodne in umetne pesmi.) — 19.30: Predavanje o slikarju R. Jakopiču. — 19.55: Poskusni prenos iz Langenberga: Beethovnova I. in IX. simfonija. — Pevski koncert nabožne glasbe. — PRAGA 16: Koncert češke filharmonije. — 13.05: Pevski koncert. — 19: Mešan večer. —. 20.30: Sluhoigra. — 21: Koncert tria. — 22.20: Koncert lahke godbe. — BRNO 18.05: Arije in pesmi iz oper. — 19: Mešan večer k Prage. — 20.30: Veseloigra. — 20.50: Koncert operetne glasbe. — 22.20: Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 12.10: Prenos koncerta iz filharmonije. — 15.15: Popoldanski koncert. — 18.20: Glasbeno literaren program. — 20.30: Orkestralen in pevski koncert. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 10.20: Koncert na org!e. — 11: Koncert dunajskih filharmonikov. — 15.45: Koncert orkestra. — 19.10: Komorna glasba. — 20.15: Sluhoigra: »Pot v vsemirje.« — Orkestralen koncert lahke godbe. — BERLIN 17: Koncert lahke godbe. — 20: Poljuden koncert orkestra. — 21: Zabaven večer in godba za ples. — FRANKFURT 19.45: Literaren večer. — 20.30: Zabaven večer in lahka godba. — LANGENBERG 16.30: Koncert orkestra in solistov. — 20: Prenos iz Kolna: Beethovnova I. in IX. simfonija. — Koncert lahke godbe. — STUTTGART 17.15: Popoldanski koncert orkestra. — 20: Klavirski koncert. — 21: Mešan večer. — BUDIMPEŠTA 12.15: Orkestralen koncert. — 17.20: Koncert madžarskih pesmi. — 18.45: Opereta »Študentovska ljubezen«. — 21.10: Violinske in klavirske sonate. — Koncert ciganske godbe. — TOULOUSE 20.30: Koncert dunajske glasbe. — 21: Orkestralen koncert. — 21.45: Plesna glasba. — LONDON 20: Prenos veoemic. — 21.05: Odlomki iz oratorijev. STOCKHOL.M 18: Prenos večernic. — 20.45: Pevski koncert. — 21.45: Orkestralen koncert. Poslovilni večer g. Zvonimira Rogoza v ljubljanskem radiu. V nedeljo 28. t. m. ob 20.45 se bo poslovil član Narodnega gledališča gosp. Zvonimir Rogoz od poslušalk in poslušalcev ljubljanskega radia. To bo naibrže zadnji njegov nastop pred slovensko javnostjo, preden odide na svoje novo mesto v Prago. Edvard Gregorin: Igralcu-umetniku v spomin (Ob odhodu gospoda Rogoza.) Življenje je potujoča senca, beden glumec, ki se razpreza svojo urico po odru, in potem o njem ni sluha. (Shakespeare — Macbeth.) Da — in potem o njem ni sluha. — Le skozi prosojno zaveso se še megli-jo dogodki, ustvaritve, tipi, ki so živeli in ostali v spominih. — In na grobu velikega trageda je vklesano: Ostane molk. f Ni igralca, resničnega igralca, ki bi z vso dušo ne živel za oder: »Umetnik si poklica ne izbira prostovoljno, ampak mu je tako dano.« Res, že mlad razodeva lastnosti in nagnjenja, za katere niti sam ne ve, ne zakaj, ne odkod so, in mati se začudeno vprašuje: »Kaj bo s tem dečkom?« Tudi ona še ne ve, da je bitje, kj mu je dala življenje, obdarjeno z darom božje lepote. In čim bolj potem spoznava svet, tem bolj ga vleče tajna sila k poklicu, o katerem je presanjal najlepša leta. Mlada duša zakoprni po bližini lepe Vide, po njeni lepoti, po njenem objemu: kolika sreča zanj, ko bo prvič in v resnici stopil na pot življenja — na oder. In glej, pred njim se odgrne temna praznota, iz katere preži na stotine oči in ga presoja; zastavil je prvi korak v novo deželo, v novi svet sanj in fan-tazije. Toda čim dalje gre, tem bolj spoznava, kako dolgo je še do njenega objeijia. Zastane in razmišlja: Kako to? Od tam doli je pogled tako lep, prijeten, očarljiv; tu gori — vse križem, ,brez reda, samo na videz: les, platno, barva, luč. In. igralci — oblečejo se, naličijo, ter zaigrajo sebi in drugim v zabavo. Kmalu pa mu pove poklic, koliko študija zahteva le ena sama vloga, koliko žrtvovanja in poglabljanja. Poleg tega še skušnje — dopoldne, popoldne, n astop dan za dnem, večer za večerom. V vlogi srečen ali nesrečen, razpoložen ali nerazpoložen. vedno praznik brez praznika. Vse za ta oder, za te navadne deske, za to veliko mislečo praznoto. In preko odprtine odra se mu prikažejo rdeče črke. razločno in živo. druga za drugo, in ko zažari poslednja, mu razodevajo stavek: »V potu svojega obraza boš služil svoj kruli.« »Bom, bom! Vzel sem ta križ nase in grem za Teboj — Ti moje hrepenenje! Pripelji me v zdravju do zmage! Tu na teh deskah padem pred Teboj na kolena in se Ti zaklinjam v tem, Tebi posvečenem svetišču: Za Teboj hočem in moram! Poklicala si me, spoznal sem Te in ljubim Te z vso dušo! S Teboj pojdem, živim ali umrjem! Ne presliši hrepenenja vpijočega v puščavi in privedi ga k luči!« Potolažen po skrivnostnem odgovoru na to prisego gre igralec — poln obljubljene pomoči, samozavestno, dan za dnem preko scene: danes tu v tem stoletju, jutri drugod ob tistem času; danes mladenič, jutri starec; nocoj lep, jutri grd; žalosten, vesel, plemenit, zahrbten . . . V garderobi pa visi na obešalniku, poln skrbi, on sam — človek. Ko pride z odra, se spogledata in kmalu se zave. da je bilo vse to početje le igra in domišljija. Samo maska na obrazu mu še pači ali lepša lice in ko jo odstrani in sleče kostum, ni od njegovega truda ostalo ničesar, kar bi pričalo onim. ki ga niso videli. Najlepše plačilo zarcj je kritika: »Vso nisem zatisnila oči in še danes živim pod — vašim vtisom.« — Ali: »Še danes me vse boli in kadar se bom spomnil, se vam bom smejal.« Oder, pravkar je še ves v luči in poln življenja, sameva zdaj zagrnjen, temen in prazen; le kdaj pa kdaj kak skrivnosten pok, kakor bi duhovi, na tem odru umrlih, hodili ponoči nazaj in strašili . . . Torej tu je kraljeval nocoj v svojem carstvu in se izživel v vlogi, za katero se je pripravljal dneve, tedne, mesece, morda leta: Uspešno ali neuspešno!? Pa stopi ven v pozno noč; na ovinku postaji, se še enkrat ozre na nemo poslopje in zopet ves zaživi v objemu večera. . . . Predrami ga šele korak mimoidočega in zave se, da je pozabil nase in da mora naprej. Pozabil je nase, kakor pozablja polovico življenja: »Umetnik ustvarjalec ni del družbe, ampak v sebi zaključena celota, avtonomen v svojem življenskem krogu — samo, da ustreza nji, kateri je posvečen.« Toda gorje nezvestobi! Nobeno bitje ni tako ljubosumno, kakor ta nevidna boginja umetnosti. Ona zahteva vsega človeka in. samo zase: moj, ali proč od mene! Zgodovina igralcev pa izpričuje, da je časih rada tudi muhasta: veliko jih pokliče, malo izvoli. Ne samo zaobljuba in izpolnjevanje dolžnosti, ne samo veselje in talent, ampak vlogo igra zlasti sreča, razmere in okrožje, v ka- terem deluje: ob pravem času na pravem mestu in igralec postane velik. Na tisoče je njenih čestilcev, toda le nekatere razkazuje svetu, dasi so tudi druge umetniške duše, ki pa jih drži skrite in jim ne da ne prilike ne časa, da bi se povzpele. In to ie največja tajna odrskih ustvarjalcev — igra življenja — usoda igralca! Toda kdaj razmišlja igralec o tem? Njegovo življenje drvi in brzi. Kaj je ena sezona? Večeri hitijo mimo, vedno novi, vedno zanimivi, polni snovanja in bogati z dogodki. Šele ob koncu sezone se za nekaj časa ustavi in zave. Ob počitnicah postane zopet on sam — vse ostale mesece pa se pretvarja in izživlja ter ustvarja značaje, ki jim daie pečat iz samega sebe. Lastnosti, ki niso njegove, vendar so v njem. ker je v njem oblikujoča moč duše, ki jo porazdeli stoterim obrazom. ki stopajo iz njegovega lastnega — jaza. Veliko je igralcev-umetnikov, ki na odru življenja ne značijo mnogo, a njihov »jaz« zaživi na odru poklica, kjer razodevajo svojo življensko nalogo s svojim delom. Po razdobju tega dela pregleduje, računa, tipa, išče, dokler ne najde poti, kamor se moro usmeriti, da najde sebe in zažari v vsej svoji umetniški moči. življenja in sveta Princesi« doživljaj na poročnem potovanju Norveška prestolonaslednica, princesa Marta, je dobila pri svcjem odhodu na svatbeno potovanje v dar — kuharske bukve Nedavno se jc vršila v Oslu, pre« bolnici Norveške, porok«* v kraljev« skem domu- princ 01af, sin kralja Haa« kona, it- /zel za ženo švedsko princcso Marto, sestro princese Astride, ki se je lani omožila z belgijskim prestolo« naslednikom. Norveško ljudstvo je ta dogodek slavilo z veliko iskrenostjo. Saj sta se zvezala vladarska doma dveh sosednih držav, ki živita med seboj v najlepši s'ogi in miru in želita pospe« sevati te smernice svoje politike tudi v bodočnosti. Po poroki sta se princ Olaf in prin« ces i Marta podala na poročno potova« nie Na postaji, s katere sta se odpe« ljala v svet. pa se je primeril bodoči kraljici Norveške doživljaj, katerega menda ne bo pozabila do svoje smrti. Princesa ie baš hotela stopiti v salon« ski voz. Tedajci je stopilo iz množice ljudstva, ki ie prirejalo mlademu pa* ru viharne ovacije dekletce, teklo na» ravnost k princesi in ji podalo majhen zavitek z besedami: »Tu je nekaj, kar lahko citate med vožnjo!« Princesa je bila tega pozdrava zelo vesela. Priietno iznenadena po tem, kar se je bilo pravkar zgodilo, je dvig« I nila dekletce kvišku in jo poljubila na čelo. Občinstvo je planil > v nov val navdušenja. Postajenačelnik je dal zna« menje in vlak se je začel pomikati. Nove ovacije. Kmalu je vlak izgtnil ljudem izpred oči — množica pa je še dolao stala na mestu kakor prikovana. Ko se je bil dvorni vlak že precej oddaljil od prestolnega mesta, je prin« cesa Marta razpečatila ovoj. Mikalo jo je izvedeti, kaj je v njem. Odprla ga je, in glej! Obraz ji je spreletel ču« den nasmeh. V zavitku so bile kuhar« ske bukve! Kralj Haakon, ki je sprem« Ijal sina in nevesto kos vožnje proti meji, se je prisrčno nasmejal, ko je videl, kaj je dobila bodoča norveška kraljica v dar od preprostega ljudstva. Ime obrotnika. oziroma dobrotnice bo najbrže ostalo prikrito. V Oslu ne morejo izslediti male darovateljice. A vsa Norveška s kraljem in prestolona« slednikom na čelu je zadovoljna, da se je našel med norveškim ljudstvom preprost človek, ki je v današnjih ča« sih ohranil toliko humorja in praktlč« nega smisla, da ie kupil bodoči kraljici za poročno darilo — kuharsko knjigo. Skrivnosti azteške piramide Mehiški arheologi so z vztrajnim de« lom odkopali veliko azteško piramido v Tcnavuki, v bližini mehiškega glav« nega mesta. Iz njene zgodovine Že Borna! Diaz. eden med prvimi Spanci, ki so pod Cortezom osvojili kraljestvo Aztekov, poroča o tej pira« midi. ki so ji dali radi njene čudne oblikt ime «kačasta piramida«. Samo po naključju je uš'a popolnemu razde« janju. Kmalu po prihodu Špancev jo je namreč pokrila zemlja, tako da se je ohranila skoraj v celoti in z vsemi predmeti, ki so bili položeni vanjo. Lisica na žari Ko so omenjen-' arheologi očistili podstavek, na katerem počiva in od katerega vodita dve ogromni stopnišči proti njenemu vrhu, so odkrili tri stop« niče, ki vodijo v njeno notranjost. Pri prvem izkopavanju so našli tu tri žare s penelorr tr h mrtvecev Žare sporni« Najvišji nebotičnik, ki ga zgradijo v tek« enega leta v Newyorku, po končnem načrtu. Zgradba bo visoka 260 m. njajo po obliki na antične izdelke gr« škega otoka Sama. Posebno zanimiva je tretja, ki ima na zunanji strani na« slikano lisico Lisica kaže zob^ z ne« kim izrazom, kakor da je zadovoljna nad zaužitim plenom, ki f*a daje slutiti nje odebeljeni trebuh. Med pepelom in ožganimi kostmi so našli ostanke neke tkanine, več zlatih predmetov čudnih oblik, del z!ate verižice, par uhanov, ornamentp b bmnj, itd. Kamnite puščice Med nakitom, ki sc ga našli v pira« midi, so razne ogrlice iz vulkanskih kristalov Drug zanimiv preumet je v tenko kamnito ploščo vkleši. rclijef neket • božanstva. A teki so pokopa« vali svoje mrtvect z velikim številom kamnitih ""uščic. Pre- noge so še danes ostre kakor igle. Poleg žar so našli po« sodo na treh nogah, ki so jo rabili mor« da z sežiganje dišav. Še da ^ .iso preiskali, izko ^ali in pojasnili vse"* r skriva ta s ome« nik prastai ameriške kulture. Dela se nadaljujejo ir mehiška vlada ;ih pod« pira na — moč. Zdi se, da bc trud poplačan z uspehom, kakršnega smo doživeli le ob malokatererc snomeniku iz davnih časov. „Zeppe!in" - senzacija za Rifske Kabile Fredrichshafenski »Zeppelin« se je vrnil domov s svoje druge sredozem« ske vožnje. Za kraje, kjer prebivalstvo še ni videlo ogromne »leteče cigare«, je bil polet kajpada senzacija posebne vrste. Posebno za poleta nad Tanger« jem je vladalo najkrnsnejše vreme. Zračna ladja se je pojavila nad Tan« gerjem ob 17. uri Spustila se je nizko k tlom in je krožila nad pokrajino. Do« mače prebivalstvo je opazovalo »Zep« pelina« z navdušenjem, a tudi z veliko skepso. Posebno starejši ljudje so zma« jevali z glavami in govorili, da bi se človek ne smel drzniti v višave, kjer se začenja kraljestvo božje. Podobno naziranje je pred kakimi tridisetimi leti prevladovalo tudi med našim pre« prostim ljudstvom. Prva pomlajenka je umrla V neki newyorški kliniki je umrla Carrie van Dušen King, nekoč priljub« Ijena operna pevka in pozneje članica pariške redakcije »Newvork Heralda«. Dosegla je starost 75 let. Širši svet je zvedel zanjo pred več leti, ko se je dala kot prva pacijentka pomladiti po profesorju Voronovu. Pet let pozneje je izjavila, da se čuti navzlic pomlaje* valni operaciji kot oslabela, stara žen« ska. Le s trpljenjem in trudom dosežen cilj je bogat in cene vreden in oder ne poplača brez tega menda ničesar. Zato vzlju-bi igralec svoje delo, v katero položi vse — svoje duševne in telesne sile, in za katero daruje samega sebe. Zato vzljubi tudi prostor, kjer ustvarja in vzljubi občinstvo, kakor vzljubi ono njega. Po zaslugi njegove umetniške osebnosti preživita toliko ur v sugestivni vezi, vezana drug na drugega, bodisi v solzi smeha ali žalosti, ;n v tem pozabita oba na težo vsakdanjega življenja in zaživita v objemu umetnosti, ki se po svojem poslancu izliva v srca gledalcev in jih vsaj z<: čas predstave zbliža v istem čuvstvti. kakor brate med seboj. — Ali ni to dobro delo? Veliko delo?! In umetnik na odru, kako čuti to sorodnost teli dragih tam preko rampe: Maji so vsi in z menoj gredo; objela iih je moia misel, moja beseda in čuv-stvo. In ta oprema, luči, vse, kar ga na odru obdaja, ali ni to njegovo, ali ne živi vse to ž njim in, zanj, kakor živi in diha on sam za vse to?! Zato ie ura slovesa od vsega tega bridka in težka: kamorkoli ga vodi pot — umetnost njegova sicer potuje ž njim, ne pa okolica. Igralec je lačen popotnik, nikoli nasičen, nikoli miren. Žene ga, žene naprej, vedno dalje, vedno višje. Toda ne žene ga slava, ne denar, saj to je spojeno z njegovo stopnjo — ampak hrepenenje po popolnosti, ki pa je nedosegljiva, kakor je nedosegljiva žareča zvezda na nebu. Ob koncu igralec navadno ne razmišlja, ker ne utegne in ker zanj ni konca, kakor ni konca umetnosti. In vendar, nekoč se zaustavi, ozre nazaj, pogleda v ogledalo in vidi, da je starec. Niti mladostno ličilo ne preslepi več ra zoranega lica; vzeti mora slovo od ljubljenega odra, na katerega stopajo za njim že mlajši. — Blagor mu, kdor gre cilju nasproti, a gorje, kdor miirno! Zastor pada in tema nastaja v njegovem kraljestvu . . . Življenje igralca je doigrano in je — kakor utrinek zvezde, ki zablesti in ugasne v vse-mirju . . . Od njegovega dela pa so ostali samo spomioii, ki zaživijo od časa do časa v tisočerih srcih, kot živi obrazi umetnika, ki trohni pod napisom: »Težka je bila pot, ki sem jo hodil«... Proti vremenskim neprilikam zavarovani turisti Državno železniško ravnateljstvo Južna Praga je uvedlo na posebnih iz« letniških vlakih poleg vse oskrbe še di-to zanimivo novost. Izletniki se lahke zavarujejo za n ^setega de« la vozne cene proti vremenskim nenri« likam, dežju, snegu, toči, viharji itd. V slučaju, da potem vren po» kvar izlet, jim povrn-jo vse, kar so plačali žek .i zanj. Princ Henrik Pruski, brat bivšega cesarja Viljema, le umrl te dni na svojem gradu Hemmel-marku v Holstetnu. Ljubezen - bolezen Pierre Vachet, profesor na pariški visoki šoli za socijaine vede, uči, da ljubezen ni nič drugega nego bolezen, ki zadene vsakega prej ali slej. Ni sredstva, da bi se je ubranil in nobena zdravilna rastlina ne obvaruje človeka pred ljubeznijo — boleznijo. »Važnost, ki jo uživa ljubezen v umetnosti in vedi, je samo posledica napačne orijentacije naše domišljije. Ljubezen je prava kužna bolezen in dokler ne bodo zdravniki razpolagali s postajami za zaljubljence, bi bilo treba po poetični bolezni inficirane osebe spraviti v azile, strogo ločene in izolirane, kakor za bolnike z nalezljivo boleznijo.« »Ljubezen je bolezen, fenomen, ki ga povzroči zgolj fizična privlačnost. Prenos bolezni se izvrši po vidnih, slišnih in vonjivih vtisih. Možgani jo obdajajo potem z običajno dekoracijo. Fizična privlačnost je temelj vsake strasti. Kjer ni koprnenja. tam ni ljubezni.« V današnji burni dobi vlada široko hrepenenje po neizjmernosti in po vese-ljačenju vseh vrst. Svet se je izpreme-nil. Vozimo se po zraku, sprejemamo vesti, ki tečejo po etru z vseh strani sveta, vsak dan izpremeni našo eksistenco kaka velika iznajdba. Tudi ljubezen bi se morala po mnenju prof. Vacheta prilagoditi novim razmeram in dopustiti, da se napravi o nji analiza kot o bolezni. Ljubezen je bolezen, pravi francoski profesor v letu 1929,Slovenska narodna pesem smatra ljubezen za bolezen že zdavna: »Dolga ljubezen gvišna bolezen — smrtno je ranjeno moje srce«... To je še vse hujše kakor pa Vache-tova ljubezen-bolezen! Ali pa- »Za bolezen so arcnije — za ljubezen jih pa ni...« Če je bilo že dosedaj tako hudo, kako bo šele v bodoče, ko je naše živ-ljensko vrvenje in drvenje vedno bolj napeto, ko se dviga hrepenenje in kopr-nenje po neznanih novostih in je fizična privlačnost s svojimi strastmi gonilna sila v ljubezenske zablode... Velikan, ki je življenja sit V Kecskemetu si je pognal 52 letni mesar Matija Stitz kroglo v glavo, ker mu je šlo podjetje na kant. Stitz je najtežji in največji srednjeevropski človek. Tehta 220 kg in meri nad 2 metra. Finančnega poloma mu je bila kriva v prvi vrsti neutolažljiva snede« nost. Pojedel je vsak dan neverjetne množine vseh vrst živil. Rešilna posta« ja je imela težko delo, da ga je spravi« la v bolnišnico. Treba je bilo pet krep« kih mož, da so dvignili težko telo na tovorni voz. V bolnišnici ni bilo nobe« ne postelje, ki bi bila pripravna zanj. Smrtonosni komarji V Cherbourg je prispel parnik »Du« chess of Atholle«, ki je bil med vož« njo izgubil dva mornarja in štiri potni« ke. Usmrtila jih je mrzlica, ki so jo bili povzročli piki južnoafriških moč« virnih komarjev. Za desinfekcijo ustne dupline in grla Panflavin postile uničujejo vstopajoče povzročitelje bolezni Od zdravniških avtoritet proti vnetju grla, prehladu in gripi pogosto predpisane. V zgoraj narisanem originalnem omotu se dobe v vseh lekarnah. Ladja smrti „Duchess of Atholl,, Skrivnost kanadskega prekom ornika, na katerem so med vožnjo umirali pom orščaki in potniki ju je izkrcalo v Rio de Janeiru. Nato V torek, 24. aprila se je zasidral v francoski luki Cherbourg kanadski prekomorski parnik »Duchess of At« holl«, ki je zadnje mesece križaril v južnih ameriških in afriških vodah in ki je dobil ob svojem prihodu v Ev« ropo pridevek »Ladja smrti«. Ze med vožnjo se je slišalo alar« mantne m senzacijonalne vesti o smrt« nih slučajih, ki so po nekaterih verzi« jah znašali nekaj tucatov pasažirjev in mornarjev. Razume se. da je bilo že iz tega razloga zanimanje za razmere na ladji »Duchess of Atholl«, ko je za« plula v evropske vode, zelo veliko. V Newvorku so namreč kablogrami raz« glasili, da je na parniku v jako skriv« nostnih okoliščinah umrlo več oseb. Američani so domnevali, da je na pre« komorniku morda izbruhnila kakšna nevarna epidemija. Natančnega pojas« nila pa niso dobili in tako jc prišlo do tega, da so francoske zdravstvene oblasti, čim se je ladja zasidrala, od« redile natančno preiskavo s strani sa« nitetne pomorske komisije. Po preiskavi je bilo potnikom do« voljeno, da se izkrcajo. Poveljnik lad« je je komisiji obrazložil, kako je pri« šlo do smrtnih primerov in tudi nave« de! koliko jih je bilo. V prvi etapi vož« nje, je iziavil kanetan. med Newyor« kom in Rio de Jancirom. sta zbolela dva mornarja. Prvega se ie lotila bole« zen na jetrih, drugi je dobil zastrup« Ijenje krvi. Oba sta umrla in moštvo se je vožnja nadaljevala čisto normal« no. Koncem februarja je križarila »Duchess of Atholl« v bližini Cape« towna. Dve sto potnikov se je izkrca« Io, da bi si ogledali neke slovite slapo* ve v južni Afriki. Po dogovoru so se pasažirji zopet vkrcali v Durbanu. Razdaljo med obema krajema so pre» vozili v vlaku. Na povratku so nosili s seboj vsak svojo dozo kinina, zakaj kraj, ki so ga bili obiskali, je strašno malaričen. Na poti so vsi dobili mala« rijo. Sedem potnikov pa ni hotelo za« vživati kinina in so prišli na ladjo tež« ko bolni z visoko temperaturo. Dne 26. marca je smrt zahtevala žr« tev. Umrl je 68 1. H. Norweb iz New« vorka. Njegovo truplo so plombirali in Ca bo ladja izkrcala v Southamptonu. Dva dni pozneie je smrt zamahnila vnovič: pobrala je 52 letnega Američa« na Hardenbroocka. Njegovo truplo je posadka izkrcala v Napoliju. Dne 30, marca je umrl tretii med potniki, 71« letni Američan Fackv. Tudi njega so izročili zemlji v Napoliju. Nazadnje je preminula še četrta oseba. 46 letna Alice Eneckejeva, angleška državljan« ka. Ostalim trem bolnikom gre na bolje. Kljub temu pa se širiio v zvezi s temi smrtnimi primeri fantastične vesti in angleška, pa tudi ameriška javnost zahtevata v tej zadevi čiste račune. Proces proti ciganom ljudožrcem V Košicah na Slovaškem so otvorili senzacijon alen proces proti folp| ciganov, k! so obloženi raznih zločinov, med drugim tega, da so pojedli več oseb, ki so jih umorili. Sodba še nI padla. Ves svet pričakuje z napetostjo, kaj je dolga preiskava spravila vse na dan. Slika nam kaže obtožene zveri v človeškj podobi. Deblo kot skladišče VEIlenbergu na Pruskem so posekali zanimivo topol. Ko so jo hoteli razža« gati so odkrili v notranjosti mogočne« ga debla nepričakovano skladišče. De« blo je bilo izvotljeno oz. napolnjeno po neki podlasici z zimskimi zalogami. Cisto spodaj je ležalo 44 miši, ki so bi« Ie skrbno pokrite s peskom in zemljo, tako da zrak ni mogel do njih in da so ostale sveže. Nad mišmi je sledila plast z raznimi ptiči, a nad to tretja*, največja, z želodom. Zaloge so bile čisto nedotaknjene, iz česar sklepajo, da je podlasica poginila še pred zimo. V istem deblu so našli še eno votlino, ki jo je veverica napolnila z zimskimi zalogami. Jeklo naravnost iz rude Družba Uddeholm na Švedskem je sklenila zgraditi veliko električno peč. ki omogoča pridelovati jeklo narav« nost iz rude po Flodin«Gustafsonovi metodi. Peč bo obsegala lahko 4000 t materijala. Po Flodin«Gustafsonovi me« todi pridelujejo jeklo na Švedskem že v dveh tovarnah in baje se jim stroški pri tem zmanjšajo za celih 50 odstot« kov napram starejšim metodam. Pri tem je producirano jeklo kvalitativno boljše, zlasti ono mehkejše vrste, do« čim morajo trdo jeklo še posebe pre« parirati. Očim svojega očeta Holandec Teodor Veysen, zelo premožen mož, ki je pred kratkim izgubil svojo ženo, je posetil v Budimpešti svojega adoptivnega sina. Tako je spoznal njegovo mater, ki je 40-letna sobarica in vdova. Odločil se je, da jo vzame za ženo. V mestu je vzbudilo senzacijo dejstvo, da je uboga, že ne več mlada sobarica dobila za moža krepkega in uglednega milijonarja. Glede zakonov so Holandci menda precej originalni. Pripoveduje se, da je neki Holandec poročil svojo staro mater. Oče Holandca je postal vdovec in se zopet poročil. Sin se je zaljubil v mater svoje mačehe, ki je veljala zanj kot stara mati. Imela je 45 let. Nobenih ovir ni bilo in zato je Holandec vzel za ženo mater svoje mačehe in postal na ta način očim svojega očeta. Okužene podgane v Nemčiji V Hamburgu so ugotovili na veli« kem prekomorniku, ki je pripeljal ži« ta iz Brazilije, s kužnimi bacili infi* cirane podgane. Pozneje so zaplenili v Schoncbecku čoln, ki je bil natovor« jen z žitom z omenjenega parnika. Policijske in sanitarne ot lasti so ukre« nile vse potrebno, da bi se nevarna bo. lezen ne razpasla. Doslej niso izsledil še nobene obolele osebe. ttoferadrfci raziskovalec prof. Storm van Leeu-weti je dognal, da izvira naduha — v kolikor je ne povzročajo srčne bofezni — od neke preob-6u t tj trosit i za razne dr ali! ne sinovi — »allur-ge-ne« — kri jih vsebuje zrak. Ce preprečimo vdiiharvanje teh snovi, izginejo nadušni pojavi. Sitorm van Leeuwen si je omislili zato celice, kj jih napolni z »altergenov« prostim zrakom Ta zrak očisti s filtriranjem, ohlajevanjem iti segrevanjem. Bivanje v takšnih celicah ozdrav-Ba najlrdovratneBo naduho ti>di za trajno, ker isgiae »čsaoma občutljivost za dražiine snovi. Maske pr oti naduhi Ta način zdravljenja pa Je seveda zelo drag in so zato zdravniki iskali kakšnega cenejšega sredstva. Zdaj poročajo iz Berlina, da sta takšno sredstvo našla docent na tamošnji kliniki za vratne, nosne in ušesne bolezni dr. Franke! in njegova asistentka drča. Elza Lewyjeva. Izmislila sta si masko, ki deluje v majhnem na isti naSn kakor van Leeuwenove celice na velifco. Mogoče ie doseči tudi trajno ozdravijenje in ker .e to sila praktično sredstvo, se bo gotovo zeic razširilo. Naročila•, in, ura. (Lopucc., liio&ujt, tnalih, oglasov, j t, poslah- na, OgLasru, otL dalak hubl^ajuo, Vr*Jirn&v&+.T It, obajuisn, z /uaroctJžmu, sirov st, oglasu n4. prvobcua čikovru račuA, po/U*. Ura ulsuco [^ub^ana.šl 11842. Imu^l*,, . 10 147 Avto štirisedežen, znamke Chevrolet, jako dobro ohranjen. po ugodni ceni naprodaj. Naslov v osla-, odddku »Jutra«. 11159 Harley-Davidson s prikolico, 1200 cein, sko raj nov. vožen 3500 km — naprodaj v Ljubljani, Tr-: žaška cesta 47. 11273 Zidarski polir absolvent gradbene rokodelske šole. išče službo v pisarni ali na stavbi. Naslov: Zasrreb. Primorska 3) — Podrum. 11274 | Motorno kolo -Rarlev-Davidson«, 350 ccm OHV. popolnoma opremlje--no. električna luč. hitrostni ter kilometrski števec itd.. 1450 km voženo, ih> ugodni ceni prodam. — Na ogled v mehaniški delavnici -Rosa«. Poljanska c.' št. 69. 11221 Motorno kolo znamke B. S. A., 250 ccm. dobro ohranjeno, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku. »Jutra«. 11318 20. Brez nesreče je zapustil mesto; a zdaj se je pričela mizerija. Veter mu je strgal nedeljski klobuk i glave in ga v največjo radost vseh žab zanesel r jarek. Toda g»«potl Kozamurnik je bil preveč nervozen, da bi bil mislil na klobuk. Zakaj neki? Stromik-kurjač zmožen popravil, elektrike in montaže, išče službo za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek ».Tutra« pod š;fro »Zanesljiv 78«. 11278 Kroj. pomočnica dobro izurjena, želi stalno mesto s 1. ali 15. majem. Ponudhe pod značko »Mi-hojlae« na podružnico Jutra v Celju. 11136 Bivši bančni sluga ki je opravljal regi^traturo in oVspedit. išče primerne službe. Ponudbe na oo.dniž-n:<-o »Jutra« v Celju pod »Pošten«. 11060 Trgovski pomočnik mlad. ki je prišel pn.vkar od voinkov. išče svoii izobrazbi primerno službo. — Gre tudi 2 meseca brez-plačno. — Ponndbe na podružnico -Jutra« v Mariboru pod šifro »Pošten«. 11344 A. J. S. motor 350 HP. poceni proda Avgust Pečnik, Stožiee št. 47, pošta Ježica pri Ljubliani. 11291 Spalnico iz tnlega lwa, otomano in gostilniško kredenco poceni prodam. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 11320 Odpadke volnene kupuje tvrdka DRAGO StinVAB. Ljubljana 10929 Več kozarcev za bonbone kupim. Naslov • v oglasnem 100.000 Din posojila iščem za razširjenje obrala Varnost zajamčena; vknjižbo in obresti po zahtevi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11160 Kdo posodi šivilji .5000 Din proti dobrim obrestim Dopise na os-las. oddelek »Jutra« pod »Nujna pomoč«. 11281 Večje ključavničarsko podjetje obstoječe iz delavnice, ko-vačnice, skladišča stanovanja z vrtom, njivo in velikim sadnim vrtom, in prostora sa tovarniško podjetje, blizi kolodvora, pro da zaradi odhoda v inozemstvo Franjo Rau, Sevnica ob Savi. 10580 Stavba primerna za večjo obrt ali industrijsko podjetje, z le-piin ograjenim prostorom, električno razsvetljavo, tik kolodvora Hoče pri Mariboru, po nizki coni naprodaj. Pojasnila daje šolski upravitelj v Hočah. 11056 Manjše posestvo oddaljeno četrt ure od Glavnega trga v Mariboru, obstoječe iz hiše s 3 «^oba mi in kuhinje, gospodarskega poslopja, z lepim «a I-nim vrtom in njivo, vse v najboljšem stanju, z električno razsvetljavo, prodam Vprašati: Nova vas. Slreli-ška cesta 1 pri Mariboru. 10959 Trgovino r. mešanim blagom v večjem trgu dravske doline, tik cerkve, železniška postaja, dam v najem proti odkupnini blaga. Ponudbe pod »80.000« ua oglas, oddelek »Jutra«. 11246 Majhen lokal na prometnem kraju, pripraven tudi za podružnico, oddam družini brez otrok. Na-'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1121: Trgovski lokal v sredini mesta takoj od dam. Pojasnila daje gospa Pajman, Celje, Sloniškov trg" 1. 11226 Trgovino z mešanim blagom, z vsem inventarjem in špecerijskim blagom, na deželi oddam v najem. Potrebno 5000 Din kavcije, dntgo po dogovoru. Pismene ponudbe na Kkspozituro »Jutra«, Ljubljana VII, pod »Ugodno«. 11110 Lokal na.«proti križevniške eer-kve takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11323 Poslovni lokal primeren za pisarno oddam s 1. junijem na Aleksandrovi cesti št. l/IT. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 11333 Mizar, delavnico ali pa samo orodje poceni oddam v najem. — Jančar. Smlednik. 11225 Gostilno Peter Mayr, »pri Petrčku« v Kranju, Glavni trg št. 3 tik farne cerkve, staro in dobro vpeljano, oddam takoj ali pozneje v najem strokovno izvežbanemu zakonskemu paru. Pismene ponudbe na gornji na--lov. 11030 Majhno posestvo čedno, tik pri železniški postaji mariborske okolice, rodhin-ka hiša s 3 sobami, kuhinjo, vrtom. 2 orali njive in travnika, prodam za 85.000 Din. A. štancer, Maribor, Aleksandrova e. št. 35. 11139 Stavbni prostor v Stični naprodaj nasproti kolodvora, na križišču kolodvorske in okrajne ceste v Žužemberk, na najlepši točki, primeren za gradbo hiše. trgovino ali skladišča. Pojasnila daje restavracija poleg kolodvora v Stični. — Ravnotam se bodo prodajali dne 5. maja 1029 od 2. ure naprej še drugi travniki. 11249 Partov-travnikov je še nekaj naprodaj. To-ja-ni'a daje, Franc Pu.-t. Ljubljana, Strcliška ul. 33. 11264 Hiša z vrtom in z občinsko pravico, ob prometni cesti v mestu na Gorenjskem naprodaj. Pripravna za vsako obrt. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11251 Trgovci! V najem oddam sredi vrč-jcea trga hišo s prostornim lokalom. 3 stanovanji, gospodarskim pos'opjem in nekaj zemlje. Event. tudi prodam. Naslov v ogla nem oddelku pod šifro »Priiika« 11313 Parcela na suhem prostoru. b'mi kolodvora naprodaj. — Naslov pove oglasni oddeVk »Jutra«. 11322 Stara trgovina na debelo in dro-bno — v centru Ljubljane naprodaj. , Pismene ponudbe na oglas, j oddelek »Jutra« pod šifro i »Kapital Dn 150.000«. 11000 I Trgovino z meš. blagom dam brez plačno v najem tistemu, ki prevzame inventar in blago Neoporečni imajo prednost. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »35.000 Din«. 11319 Hišni posestniki! Stanovanja, ki jih oddajate bodisi za maj ali poznejši termin, prijavite za oddajo tvrdki »Posest«, Miklošiče va cesta 4. — Prijava in posredovanje za oddajalca popolnoma brezplačno 78 Stanovanje 2 majnnih sobic ali velike sobe, kuhinje in pritiklin, po možnosti v centru mesta išče za takoj, event. tudi pozneje, mir, red in čistočo ljubeča boljša vdova drž. uradnika. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Brez otrok«. 10993 Solnčno stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin (po možnosti s kabinetom) išče mlad zakonski par v mestu ali bližnji oko'ici. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Solidna stranka«. 11184 Kleparsko delavnico dobro vpeljano, z vsem potrebnim orodjem za 3 delavce, z nekaterimi pomožnimi stroji oddam v najem, event. tudi prodam. Cenj. ponudbe na naslov: Cirila Pirečnik v Rečici ob Sa vinji Vsa oprema je popolnoma nova. 11116 Stanovanie lepo, suho in solnčno. 2 sobi. kabinet, kuhinja in pritikline. v podstrešju, z nekaj vrta oddam s I. junijem stranki brez otrok, ali z odra-lin.i otroci. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod značko »70U Din mesečno«. 11263 Dve elegantni sobi eno salonsko opremljeno — drugo prazno oddam v pi sarniške namene na Miklo Jičevi c?«ti — Dopise na oglasni od l?lek Jutra pod »Ugodno 500«. 11055 1 ali 2 prazni sobi z električno razsvetljavo, iščem. Ponudbfe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stranka brez otrok«. 10950 Gospoda sprejmem na hrano in stanovanje. Na-dov pove ogl. oddelek »Jutra«. 11201 Gospodično sprejmem kot sostanovalko Naslov v ogla-nem oddelku »Jutra«. 11252 Opremljeno sobo oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ' 11272 Lepo sobo oddam s 1. majem solidnemu in stalnemu gospodu na Bleineisovi cc-ti. Na-slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11210 2 skupni sobi odd a_m 2 gospodoma ali gospodičnama. Naslov pove oglas ni oddelek »Jutra r. 11245 Več boljših gospodov »prejmem s 1. majem na fino domačo hrano. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 11279 Opremljeno sobo z 2 posteljama išče boljši samec. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Častnika«. 11298 Sobo v centru mesta oddam gospodu s t ma.iem. Naslov v oglaenem oddelku Jutra. 11306 Sobo z 2 posteljama in elektr razsvetljavo ter delavnico oddam na Celovški cesti 41 11299 Sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, blizu glavnega kolodvora oddam s 1. majem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 11324 Opremljeno sobo s separatnim vhodom oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1132S Opremljen kabinet čist in z elektriko oddam na Eleineisovi cesti 5/III. 11329 Gospoda sprejmem v centru mesta na hrano in stanovanje za 600 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11337 Preprosto sobo s hrano ali brez poei-ni oddam v Židovski ulici 6,1. 11336 Prijatelji modrujejo pri cvičku: »Kako bi mi sedeli pri poličku! V oglasili malih vsako reč oznani, tako zaslužiš kak božjak postrani!« Veletrgovec dobro sitniran, prijetne zunanjosti. izobražen, soliden značaj, išče absolutno resnega znanja v evrho ženit-ve. s simpatično in dobro vzgojeno damo. v starosti 20—25 let. s primernim premoženjem in ugledne rodbine. — Oziram se Ie na stvarne dopise s poln:m naslovom in sliko, katere pro-im pod šifro »Popolna diskretnost«. 11262 iK. i ^^riaV - Pianino ali kratek klavir svetovne znamke, novejše konstrukcije, z lepim in ubranim glasom ter ne preveč rabljenega kupim. Oferte z natančnim opisom na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Krasen ton«. 11168 Nov harmonij izvrsten, 5 oktav, 6 registrov. premakljiva klavija-tura, naprodaj za 4000 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11=89 Kratek klavir otroško posteljico in šivalni stroj prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11317 Gramofon dohro ohranjen, event. s ploščami kupim. Tmudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ne predrag«. 11292 Stroj za šivanje vreč dobro ohranjen, kakor tudi dobro ohranjene pločevinaste sode v vsaki množini kupi Iv. Bergant. tovarna olja v Medvodah. 11044 Prvovrsten stroj za rezanje papirja poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11001 Stroj za Izdelovanje kuvert kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Rabljen — dobro ohranjen«. i 11187 Lokomobilo s koiulc-nzaeijo, brezhibno. 60 IIP, kupim. Ponudbe z navedbo fabrikata, starosti, cen itd. na Samotno tovarno v Celju. 11165 2 pletilna stroja »Jaquard« in »Rau« po zelo nizki ceni naprodaj. Informacije da;e Društvo in-dustrijcev in veletrgovcev v Ljubljani, Dalmatinova ulica 7 11267 Botre In hotrice opozarjamo na ngoden nakup najboljših domačih „DOKO" čevljev za liirmance ter za gospode in dame. V zalogi vseh vrst čevlji v lepih modernih barvah. ,,DOKO Lfnbljana. Prešernova ulica 9, dvoriSče. Dvokoiiieiic zobotrebce lepo ročno izdelane in ne polirane kapi v vsaki množini Augusto Fini - Bologna (Italia) Prosimo najnižjih in povzorjenib ponudb. Posredovalci izključeni. 5530-a Selitve v pohištvenih vozeh, ka kor tudi na peresnih dirah, izvršuje naitočneje In naj- skrbneje tvrdka Javna skladišča — družba z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta štev. 33. Istotam se vskladiščuje pohištvo v suhih prostorih. 11072 Franc Šeber tapetnik in dekorater v Ljubljani, Rožna ulica 5 se priporoča za vse vrste tapetništva in popravila Cene solidne. 112G6 Vaše čevlje ročne torbice, usnjene jopiče, fotelje, kovčege. čepice itd. Vam trpežno in po solidnih cenah renovira tvrdka »Jadran«. Kcmen-skega ulica 36. z najboljšim »Cenieo« barvami za usnje. 11305 Prostovoljna sodna dražba V torek, dne 30. aprila t. 1. ob 11. uri dopoldne se bo v pisarni notarja Mate Hafnerja v Ljubljani. Miklošičeva cesta štev. 6 vi šila dražba v zapuščino pokojne B a v d e k Helene, posestnice v Ljubljani. Zaloška cesta št. 6 upadajočega zemljišča pod vlož. štev. 1153 kat. obč. K:ir- lovsko predmestje, obstoječe iz pare. štev. 77 37 gozd na Golovcu in z* m. pod vlož. štev. 156 kat. obč. Trnovsko predmestje, obstoječe iz pare. štev. 1691/1 travnik. Dražbeni pogoji eo na vpogled interesentom v pisarni notarja Hafnerja. 11277 Kurj a očesa Na.ibo'jše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN je mast Dobile v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavn. skladišča M. Hrnjak lekarnar — Sisak. □nnnnn imortnnna Žimo cvilh ln druge potrebščini kupujte vedno samo pr strokovnjaku Rudoli Sever tapetništvo, Marijin tre 8. kj vas najbolje in najcenejše postreže. I V gostilni Ignac Vrtačnik na Viču ?t. 12, cesta na Dobrovo se točijo najboljša vina In dobe topla in mrzla jedila. Za obilen obi.-k se priporoča Marija Jalen. 10391 Samo v gostilni na Mestnem trgu »Pod Skalco« e toči čez ulico pristno rdeče vino po 10 Din ter mnogo drugih prvovrstnih vin. Sprejemajo se abononti na izborno celodnevno hrano po 12 Din 11332 Fant moj! Kot si hodil, da nisi vede! zame? Obljubi sreča, da prideš kmalu! 11255 Upanje! Bila dvakrat v Beogradu. Pisala nič — zakaj? Poljube Tvoj Srček. 11256 Stanovanje 2—4 sob išče v centru mesta družina brez otrok. — Ponndbe na o^rlas. oddelek »JutTa« pod šifro »Prof* sor št. 5«. 11275 Gostilno oddelku »Jutra« v promt-tnem kraju na Go renjskem oddam po dozo-voru. Prednost imajo samice NasTov pove oglasni 112881 oddelek - »Jutra«. 10907 Stanovanje 2 sob in kuhinje išče mlad zakonski par, ne več kot 15 minut od gl. poŠte — Ponudite na oglas, od del'k ».Tutra« pod »Plačam eno leto naprej«. 11172 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin oddam stranki brez otrok, v novi hiši. Naslov v otrl. oddelku »Jutra«. 11293 Vdovica želi znanja z inteligentnim os podom, v starosti od 5—45 let Na premoženje ne gledam, ker imam sama. Prednost imajo drž. uradniki. Samo re.-ne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Margareta«. 112S5 Hudiček! Nedeljo, razumi, 523 me spremiš. Obiščeva Anko. — Hudička 294. 11248 Vsem uradom, zlasti občinskim, sodnim in žandarmerijskim nriporočamo Zakon o posesti in nošnji orožja pravilnik b lemu zakonu, pravilnik o izdelavi in prodaji orožia in komentarji k njim, v izdaji dr. OT. P1RKMAJERJA. Vezana knjiga velja s poštnino vred Din 67.50 ler se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54, v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. t Občina Ljubljana Mfota, pogrebni zavod V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast, gospod Jernej Dimic posestnik dne 25. t. m. po dolgem trpljenju, previden s tolažili sv. vert, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 27. aprila 1929 ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Ilovica št. 45, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 26. aprila 1929. Globoko žalujoči ostali. t Mlad gospod inteli?enten. jpjj znanja s starejšo damo. v svrho dp-narne pomoči. — Di-krecija pod »Ljubezen ni izključena« na ogl. oddelek Jutra. 11311 Rudar star 35 let, želi poročili boljšo go>podično z nekaj gotovine Vdove niso izključene Resne pomi«lbe na nasiov: Ivan Koš. Ka-nižarica, pošta Črnomelj. . I , 11380 S potrtim srcem javljam tužmo vest vsem znancem, da je Vsemogočni pokKcaJ našega preljublienega soproga, sina, svaka i.n zeta, gospoda Jakob Šolar podpreglednika finančne kontrole po dolgi m.učni bolezni, previd enega s tolažili sv. vere, dne 25. t. m. ob 18. uri v boljšo bodočnost. Pogreb blagega pokojnika bo danes v soboto, dne 27. t. m. ob 17. uri pop. iz h:še žalosti na farno pokopališče Sv. Kocja- na v £alcu. V ŽALCU, dne 27. aprila 1929. ANTONIJA ŠOLAR, soproga in ostali sorodniki. Hicbej Zevaco: 111 V krempijih inkvizicije Zgodovinski roman. Pardaillan je skomigni! z rameni. »Povej,« je vprašal, »ali mi zaupaš?« »Oh!« je vzkliknil Chico kakor iz dna duše. »Če je tako, prepusti vso stvar meni. Lčubi Juano iz vsega *rca. kakor si jo ljubil doslej, vse ostalo pa bodi moia skrb.« »Dobri ste kakor sam Bog,« je vzkliknil pritlikavec :n vzhičeno sklenil roke. »In če pomislim, da sem bil tako podel in sem... »Nikar ne kvasi neumnosti,« ga je ustavil Pardaillan. »Pome-n:la sva se, zdaj glejva, da Izgineva.« Pritlikavec je skočil k bodalu, pobral ga in ga ponudil vitezu, rekoč: »Vzemite ga. utegnilo bi se zgoditi, da spotoma srečava ljudi. Kako škoda je, da nimate več rapirja!« Treba si bo pomagat s tem, kar imava,« je dejal Pardaillan ir, z vidnim zadovoljstvom spravil orožje v nožnico. >Pojdiva,« je reke! Chico, videč ga pripravljenega. Samo trenutek še, mali. Kaj pa to zlato? Menda ga ne misliš pustiti hi?« »Kai naj napravim z n'j:m?« Pritlikavec je izrekel to vprašanje tako nedolžno, da se je vitez nasmehnil. »Poberi ga in ga skrt>no zakleni v skrinjo,« je velel Pardaillan. »Če se boš ženil, bo treba imeti doto.« Pritlikavec je zaporedoma prebledel in zardel. »Kai,« je vzkliknil trepetaje, »mar se nadejate?...« »Ničesar se ne nadejam. A videli bomo, kaj moremo doseči.« »To zlato!« je zamrmral Chico in se zdrznil kakor od studa. »Vem, kje te črevelj žuli,« se je nasmehnil Pardaillan. »Nu, reci, za kaj si dob'! to zlato?« »Za to, da vas spravim v hišo med cipresami.« »Saj si me tudi spravil, drugače ne bi bil tu.« »Bog se me usmili!« je zamrmral Chico ves osramočen. »Po tem takem si izpcln 1 obveznost, ki si jo sprejel. Zlato je tedaj tvoje. Poberi ga in ne misli več na ostalo.« XXVI. Zarotniki. »In zdaj na pot!« je velel Pardaillan, ko je bilo pritlikavčevo bogastvo zaklenjeno v skrinjo. Chico je uipihnil svečo, sprožil vzmet, ki je poganjala zaporno ploščo njegovega brloga, in krenil pred vitezom po stopnicah. Kakor je bil že povedal, ni ubral tiste poti, po kateri je bil prišel, zakaj rešetka v luknji nad reko je bila pretesna, da bi bi! mogel vitez zlesti skozi njo. Vodil ga je po hodniku, ki je bil dovolj širok, da sta mogla hoditi vštric, ne da bi bila napotovala drug drugemu. Ta hodnik se je končaval v drugem hodniku, ki ga je rezal povprek. In zdajci je obšlo Pardaiilana, kakor da se mu je zableščalo. Zazdelo se mu je. da vidi skozi zid, ki je bil pred njima, vse polno zvezd. »Ali sva že blizu izhoda?« je tiho vprašal pritlikavca. »Ne še, senior,« je enako tiho odvrnil Chico. »Pa se mi je nekako zdelo... Vraga, ne motim se, ne! Glejte-že spet vidim zjvezde.« Bližala sta se zidu. In res: Pardaillan je zdaj razločno zagledai pred seboj — ne zvezd, pač pa vse polno lučk« Prvo, kar mu je prišlo na um, je bilo to, da je grabil za bodalo: »Prav si imel, mali,« je zamrmral, »treba se bo udariti.« Pritlikavec ni odgovoril. Očividno je vedel, kaj pomenijo lučke, zakaj rahlo je rinil Pardaiilana z mesta, od koder jih je bilo videti, leda vitezova pozornost je bila zbujena in nič na svetu je ne b; bilo več odvrnilo od nenavadnega pojava. Ko se je približal, je z zadovoljstvom spoznal, da lučke ne pomenijo zasledovanja ali nezaželjenega srečanja, kakor se je bil ustrašil v prvem trenutku. Svetloba je prihajala z one strani z'du; očividno ie sevala skozi odprtino v steni, morda skozi kako razpoko med kamenjem. Chico se je še vedno delal, kakor da ničesar ne vidfi. in tišča; viteza na levo. »Počakaj malo.« je šepni] Pardaillan. »Radoveden sem in videti hočem, kaj se godi tamle zadaj.« Žarki lučk so prihajali skozi izdovftno, ki je bila tik pred njim. Pardaillan se je sklonil in pogledal. Takoj nato se je vzravnal ter požvižga1! kakor človek, ki je pravkar odkril nekaj zanimivega. »Pojdjva, gospod,« je obupno siEl Chico, »videli boste, da bo krr.aHi prepozno.« Pardaillan mu je cdlcčno mignil, naj molči, ter se iznova sklonil. da bi gledal in poslušal. Le kaj ie videl tako nenavadnega? Naznanjam, da sem prevzela gostilno „Koroški dom" Poskrbelo se bo za dobro pijačo in točno postrežbo. — Abonenti se sprejemajo na domačo hrano. Za obilen cbisk se priporoča 5496 PERTOT. Bukovo in hrastovo drso I suha in polsuha eventualno tudi same okroglice. Kupim za dobavo junij — julij — avgust vsako množino. 52.6 a Franc Oset, Sv. Peter v Savinski dolini. ORIGINAL FRANCOSKI Eclair - Vermorel je najboljši razprševalec na svetu GENERALNO BARZEL D. ZAHTEVAJTE CENIK! , ', ,. JK, .n -......... ° - IN ORIGINAL FRANCOSKI Torpillc - Vermorel stroj! za razprše vanje žvepla ZASTOPSTVO: D., SUBOTICA. DOBITE GA POVSOD! Ležalne stoiB po 140 Din }<> povzetju 150 Din nudi Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg štev. 7. I KOLESA DuRKOPP in drugih najboljših svetovnih znamk GRAMOFONI COLUMBIA, ODEON in drugih najpopolnejših tvrdk ŠIVALNI STROJI DuRKOPP, MINERVA najboljši v materijalu in najlepši v opremi Ako se hočete veseliti spomladi, obiščite mojo trgovino, kjer boste gotovo našli marsikaj v Vaše razvedrilo. — Velika zaloga vseh v to stroko spadajočih delov po najnižjih cenah Prodaja se tudi na obroke! Priporoča se ..TEIIMli" JOSIP BANJAI LJUBLJANA, Ljubljanski dvor, Pražakova 19 Doživetja kralja Debeluha in sinka Debelinka Knjiga s 120 zanimivimi risbami. Naj-Drijetnejše kratkočasenje za naše malčke. a tudi za odrasle. Knjiga stane 12 Din. po pošti 13 Din. Dobi se v Oglasnem oddelku »Jutra«, Prešernova ulica 4 ter nn n^'-""nicah »Jutra« v Mariboru in Celju. 82. In zdaj sta videla, zakaj je bila štorklja v takih straheh, zakaj iz vode se je prikazala glava z lokavimi, prežečimi očmi; sedela sta na krokodilu! — »Dober dan!« je rekel krokodil. »Ali bo žena vesela, ko ji prinesem tak slasten priboljšek!« In brzo je odplaval dalje. Joj, joj, kako sta trepetala malčka! RADIOAKTIVNO TERMALNO KOPALIŠČE RIMSKE TOPLICE SHS Odlične, proti revmatizmu, protinu, išija-su, nervoziteti in ženskim boleznim. Sezona: maj — oktober. Penzjon. Predsezona Din (jO.—, glavna sezona Din SO__po osebi. Prospekte |>ošlje kopališna uprava brezplačno. 93-a Velika tovarna kleklanih čipk in vezenin išče dobro uvedenega in reno-:niranega potnika Resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Čipke«. 5539 Važno za vse, ki trpijo na nogah. Poznana tvrdka Scholl Company, London — Chi-cago, ena največjih in najznamenitejših tovarn za izdelovanje vložkov za čevlje, opor za noge in ortopedičnih pripomočkov proti boleznim na nogah vseli vrst, nam je prenesla za to mesto samoprodajo njenih, obneslih se. izdelkov. Specijalist za noge tvrdke Sholl Comp. bo danes drie 27. aprila občinstvu v naši prodajalni na razpolago, da bo predstavljaj in razkazoval Scholl-ove zdravstvene pripomočke. Brezplačno posvetovanje brez potrebe nakupa. Nikdo naj ne zamudi te redke priložnosti. Vsem težkočam in bolečinam nog se zamore od-pomoči z dr. Scholl-ovimi vložki in ortopedičnimi pripomočki, ki se individualno prilagodijo. 5usl ,PETOVIA4 zaloga čevljev LJUBLJANA, Dunajska cesta la Stariši! Kupite za vaše malčke lepo darilce ..Princesko Zvezdanko"! Kdor je nezadovoljen s svojim kruhora ali pecivom,naj poskusi peči r Jugcbtttt&f^pafenf+m&fetr pa bo takoj nadvse zadovoljeni so bedni ljudje bore se za zrak, postajajo nervozni, ne morejo spati, ne redno delati; proti temu se uporabljajo z velikim uspehom ASTMOL BRONCHIAL CIGARETE ki takoj ublažujejo in kesneje tudi ozdravijo. Dobivajo se v lekarnah. Glavno skladišče Miškovic & Co., Beograd, Sarajevska 70. Zastopstvo 55:' Delozmožma tovarna gumbov (C. S. R.) išče pri v poštev prihajajočih grosfstih dobro vpeljanega, v stroki iz-vežbanega krajevnega ZASTOPNIKA za Ljubljano oziroma okolico. Ponudbe z referencami rta oglasni oddelek »Jutra« pod šifro >50« Stev. »145/29. ref. VIII. RAZGLAS. Cepljenje zoper koze je po čl. 3. pravilnika z dne 14. marca 1925, Ur. I. št. M/21 iz 1. 1926. v prvem letu starosti za vsakogar obvezno. Da bodo vsi starši mogli tej zakoniti dolžnosti glede svojih otrok brez vsakih stroškov zadostiti, se bo vršilo javno brezplačno cepljenje zoper koze, in sicer: 1. za Barje v četrtek, dne 16. tnaia 1929 v ondotnl Soli, 2. za Spodnjo Šiško v torek, dne 7. maja 1929 v ondotnl šoli, 3. za Krakovo in Trnovo v soboto, dne 4. maja 1929 v mestnem otroškem vrtcu v Cerkveni ulici št. 21, 4. za Vodmat v ponedeljek, dne 6. maja 1929 v mestnem zavetišču za onemogle v JaplJevI ulici St. 2, 5. za vse ostalo mesto v petek, dne 3. maja in v sredo, dne S. maja 1929 v Mestnem domu vsakokrat ob štirih popoldne. K cepljenju naj se prinese vsi otroci, kj sploh še niso bili cepljeni m pa oni, pri katerih cepljenje dosiei ni imelo uspeha. K cepljenju je prinesti otroka čistega in v čisti obleki. Vsak otrok, rojen v prejšnjem letu, mora W:i cepljen v tekočem letu. Vsak otrok, star najmanj tri mesece, se iahko cepi v tekočem letu. Opozarja se. da je k cepljenju prinesti iz mesta tudi vse necepljene otroke, čeprav niso izrecno s posebnim vabilom k cepljenju povabljeni (.n. pr. dosel-jetii, neprijavljena itd.). Starši, ki so prejeli poziv za otrokovo cepljenje, ga morajo k cepljenju prinesti s seboj in se morajo točno držat: v pozivu določenega kraja in dneva. Teden dni po cepitvi se bo vrši! pregled ceplfencev na istem kraju in ob istem času. Pri pregledu, katerega se morajo udeležiti vsi cepljena, se bodo izro&Ia tudi izpričevala o cepljenju. Cepljenje izven omenjenih dni in ur je vsak dan med uradnimi urami na mestnem fizika-tu mogoče, n I pa brezplačno. Starši, ki bodo dali svoje otroke cepiti po zasebnem zdravniku, moralo predložiti mestnemu fizikatu dokazilo o cepitvi tekom prvega leta otrokove starosti. Otroci, ki K se iz kakega tehtnega razloga (n. pr. radi bolezni) ne mogli cepiti, se morajo opravičiti ob priliki javnega cepljenja v gori navedenem času in kraju ali pa med uradnimi urami v mestnem fizikatu v Mestnem domu. in sicer najkasneje do dneva, ko izpolnijo prvo leto starosti. Kdor se bo pregreši zoper določila navedenega zakona, bo kaznovali po čl. 3. z globo do Din 250.— aH z zaporom do 6 tednov. MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI dne 18. aprila 1929. OMina L]nhlj«n» vtestai pogrrDDj uvod + 5"38 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog, oče in svak, gospod Anton Maslu šolski uoravitelj ine 25. t. m. po dolgem trpljenju, previden s tolažil: mv. vere, v 55. letu starosti, mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 27. aprila t. 1. ob 4. uri popoldne iz Hiralnice sv. Jožefa na pokopalfšče k Sv. Križu. Turje — Ljubljana, 26. aprila 1929. Žalujoča sooroga Emilija in sinova Pavel in Anton. Urejuje Davorin Ravljm Izdaja sa ionzorcij .Jetra. Adoll Ribuikai. Za NaroOao tiskamo d. d kot tiakaroa/ja trau, Jczeršck L* in»erati» del ie jdaovoien Alojzij Novak. Va » Ljubljani