r Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA list ^slovenskih .delavcev v Ameriki, TELEFON: CHelsea 3—3878 ------H ----— nn — NO. 192. — ŠTEV. 192. Entered ai Second Claw Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of OongreM of March 3, 1870 TELEFON: GHelm 8—-S87« NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 16, 1932. — TOREK, 16. AVGUSTA 1932 VOLUME IIH. — LETNIK KAMPANJA ZA PROHIBICIJO IN PROTI NJI v.:-* ----------- V Nemčiji se snuje nov kabinet DEMOKRATSKI KANDIDAT ZA PODPREDSENIKA JE ZA POPOLN PREKLIC 18. AMENDMENTA Speaker Garner je izjavil, da je bil že od začetka odločen nasprotnik prohibiexje. — Po njegovem mnenju bi bil Smith izboren predsednik. — Njegovim izvajanjem so poslušalci navdušeno ploskali. — Suhačem gre v prvi vrsti za princip, ne pa za stranko. — Zborovanje Woman's Christian Temperance Union. Si noči je dospel v New York speaker John N. Ljarner, demokratski kr ndidat za podpredsedniško mesto. Nastanil se je v hotelu Biltmore, kjer je demokratski glavni stan. Ko so ga pozdravili vsi uglednejši voditelji demokratske stranke, je imel značilen govor, v kate-j rem je rekel med drugim sledeče: — David Wilson, predsednik demokratskega j odbora v državi Connecticut, me je vprašal, kakšne stal išče zavzemam napram prohibiciji. Odkrito in naravnost vam povem, da sem za popolno odpravo j osemnajstega amendmenta. Jaz. nisem nikdar glasoval zanj. Danes zavzemam isto stališče kot sem ga ledaj, ko je bil osemnajsti amendment predlagan. I akrat sem v principu glasoval proti in danes sem proti njemu iz istega razloga, namreč, da prohibici-j j3 v tej deželi ni izvedljiva. Jaz sem za popoln pre-i k) ic, brez vsakih pridržkov. Ko so ga vpra sali, če je res, da ni pred štirimi! leti podpiral Alfreda E.. Smitha, je Garner odvrnil, ' do je vedno glasoval za demokratski tiket. — Leta 1928 sem imel dva govora za Smitha obakrat sem rekel, da je on eden največjih vo-f diteljev, kar jih je proizvedla Amerika. O tem sem se danes prepričan. Po mojem mnenju bi bil Smith eden najbolj izrazitih ameriških predsednikov. Na vprašanje časniških poročevalcev, če se v "seh ozirih strinja s predsedniškim kandidatom Rooseveltom, je odvrnil, da v vseh. Dostavil je pa, da o prohibiciji nista razpravljala. COLUMBUS. Ohio, 15. avgusta. — Newton D. Baker, bivši vojni tajnik, je rekel danes, da mu zaradi nujnih poslov ni mogoče, udeležiti se demokratske državne konvencije, ki se bo sestala tukaj v soboto. Governer Roosevelt bo imel na konvenciji svoj prvi veliki kampanjski govor. SEATTLE, Wash., I 5. avgusta. — Tukaj se je začela narodna konvencija Woman's Christian I emperance Union. Predsednica organizacije, Mrs. Ella A. Boole iz Brooklyna je rekla, da se bodo delegatinje zavzemale za principe, ne oziraje se na to ali ono stranko Pri naši organizaciji ni običaj, podpirati gotovih kandidatov, — je dostavila. S tem je nastopila proti izjavi dr. Daniela A. Po-linga, predsednika Allied Forces for Prohibition, ki jo je podal v Beli hiši. Poling je namreč rekel, da je pričakovati ponovne izvolitve Hooverja in da bo ta ponovna izvolitev garantirala pridobitve osemnajstega amendmenta. V sredo bo politični odbor predložil konvenciji izčrpen akcijski program. WASHINGTON, D. C, 15. avgusta. — Dr. Poling, voditelj združenih sil, ki se zavzemajo za pro-hibicijo, je rekel predsedniku: — Ko so vas obvestili o republikanski nominaciji ste imel jasen in pogumen govor, ki je bil pravi dokument državništva •Povedati vam moram, da v vseh ozirih ne sogla-š irn z vami, prepričan sem pa, da bo vaša ponovna FARMERSKI STRAJK VI0W1 Šerifi se vozijo na tovornih avtomobilih z živežem. — Farmer ji, k i prodajajo pridelke, imajo državno pomoč. Le Mars, Iowa, 15. avgusta. — Oboroženi šer.fovi deputiji se vozijo na tovornih avtomobilih, ki vozijo poljske pridelke v 'Le Mars, ko je stopila stavka farmerjev v osrednjem delu države Iowa v drugi teden. V tem tržnem središču za poljske prideike je dobila stavka, katero je organiziral predsednik Iowa. Farmers 1'nion, Milo Reno, splošno oporo. Vise caste, ki vodijo v mesto, piketirajo farmer j i, ki zahtevajo višjo ceno za svoje pridelke in vsled dosedanjih nizkih een nočejo pošiljati svoji".h poljskih pridelkov na trg. Nekega voznika, ki je peljal mleko v mesto, so farmer j i vstavili, ga pretepli in nileko zlili v obcestni jarek. Mnoge druge voznike so vstavili in jih prisilili, da ' so se zopet vrnili na svoje farme. lično, ki označuje sedanjo far-mersko stavko za velik uspeh, je1 poslal vsem farmer jeni osrednjih držav nišča. je padla na.krov velika kača z drevesa. Vsi izletniki so skočili na eno stran ladje, vsleč česar se je ladja- preobrnila in utonilo je 100 -ljudi. BREZPOSELNOST JNA ANGLEŠKEM Mladi brezposelni in lačni se k!atijo po Angliji. — Brezposelnost narašča. Vlada n e more vseh podpirati. Londoil, Anglija, 15. avgusta. V Angliji se je pojavlja armada ' mladih brezposelnih ljudi, ki ho-| dijo iz mesta do mesta it-kaje hra-| ne in bivališč. Pretekli teden je narastlo število brezposelnih na 2.811.792. Vsled brezposelnosti mora vlada skrbeti več ali manj za skoro četrtino svojega celokupnega prebivalstva 45,000.000. Okoli 7.500.000 mož. žena in otrok je popolnoma odvisnih od državne podpore. Vladi je Kkoro nemogoče obvladati položaj, kajti brezposelnost narašča z vsakim dnem. V Londonu so se pričele "krušne vrste". Po celi deželi pa so pričeli hoditi od mesta do mesta, od vasi do va.si mladi brezposelni ljudje in prosjačijo za hrano in prenočišče. Xa Trafalgar trgu v Londonu ra-zdeljujejo vsako noč o polnoči živež lačnim ljudem. Ker vlada ne more deliti podpore vsem brezposelnim, skrbijo za veljiko- število revežev privatne pomožne organizacije. Sploh se angleška vlada čim dalje bolj o-gible te podpore in skuša oddati vso pomoč privatnim organizacijam ŠPANSKA JE ODLIKOVALA SVOJE JUNAKE Predsednik razdelil odlikovanja in nagrade. — 100,000 ljudi navzočih. Uporniki so javno kaznovani. ILEANA JE DOBILA SINA Dunaj, Avstrija, 15. avgusta. Bivša romunska princesa Ileana, je poročena s habsburškim nad-J vojvodom Antonom, je povila sina. ki ima plave lafse in modre oči. Ileama in Anton sta bila poročena 26. julija 1931, Madrid, Španska, 15. avgusta. Med zvoki fanfar, godbe in gla*-nimi klici velike množice je špan-eka republika počalstila junake zadnjega tedna in v »Seville. j'» javno odvzela upornikom uniforme in častna odlikovanja. Velikansika množica se je zbrala v Retiri e, ki so bili udeleženi pri tem. da je bila zadušena monarhistična vstaja zadnjega tedna. Med njimi je 'bil ravnatelj španske policije, ki je na čelu svojih mož prvi korakal s puško v roki proti upornikom v Madridu ; nato župan ni governer v Seville, ki se ni hotel podati upornemu gmeralu Jose Sanjurjo in Joaquin Segovia, mestni policist, ki je aretiral generala Sajurjo. Naj-bilj živahnih klicev pa je bil deležen ministrski predsednik Manuel Azana. Pri svečanostih so bili navzoči ■zastopniki policije in civilne gar de iz vseh krajev Španske, ko je predsednik Xiceto Aleala Za mora delil odlikovanja lojalnim četam. Nato je korakala civilna gard.i v črnih uniformah med špansko himno svobode 'Marcia de Hiego'. Ob istem času pa so bili vsem upornikom v Sevilli odvzeti vsi častni znaki, p/leg tega bo izgubili tpokojnmo za svoje žene in za vzgojitev njihovih otrok. Pred vso javnostjo so morali v vrsti korakati v ječo v opomin onim, ki bi se kdaj hoteli vprpti proti republiki. Sodnik vrhovnega sodišča Co-matreo. ki pripravlja obdolžnieo proti upornemu generalu Sanjur-jo. je odpotoval v Sevillo t*»r jpričel zbirati ipodatke proti upornemu generalu. General Sanjurjo bo ustreljen, i ker za tak zločin po postavi ni , druge ka-zni. Po celi Španski -vlada mir. toda po Sevilli in Granadi korakajo močne straže vojakov. Porsebno pazijo mesto pred požigalci. V Granadi so »pristaši upornikov zažgali cerkev, ki je "bila spremenjena iz zgodovinsko važne moše-je Morov. Posebno močna straža je bila (postavljena okoli Alham-bre. Poleg raznih odlikovanj je| predsednik Aleala Zamora razdelil darila v gotovini v znesku pol milijona pesetov ($40,000). ti« VHODA" Dopisu MEW YORK, TUESDAY, AUGUST 16, 1932 of Manhattan. of >hott OfflfifTI' New York City. N. I. OLAI NABOdl tWmUm H thm Ntfk) ■vny Day Except Sundays and Holiday* 1Ho tiUi 11* m Ameriko. Za New York sa oelo leto 17.00 n Kanado...... tojoflze, pol lets--------$3.60 pol leta---4Sj00 za lno*emst»o u eelo *eto__97.00 ------JlJO'Za pol leta -.$3.50 ■ubacrlpUon Yearly $fl.00. Advertisement on Agreement. "Ola* - lakaja dan lavaemftl nedelj In prumlkov. Dopy bra podpisa In oeebooetl ee ne prlobčujejo Denar naj ae bla-prroH poMljatk po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, m nam tudi prejflnje blralLKe nasnanl, da hitreje najdemo naslovnika. NAHODA", U« W. ISth Street. New Yerk. N Y. Telephone: CHeisea S—9979 VZPODBUDNE BESEDE Olo takozvani stoprorputneži, kateri l>i najraje za. podili iz Amerike vse, ki ni-m bili tukaj rojeni, ne bodo inopli preslišali besed, ki jih je izgovoril John H. Finlev, znani ueeujak in vzgojitelj. Njegovo vdejstvovanje je mnogovrstno, najvažnejše delo pa vrši kot predsednik "Immigrant Educational i < "ouneil-aKot tak si je nabrnl bogate izkušnje, o katerih je pred kratkim govoril po radio. Predmet njegovega govora je bil: "Težki easi in i no. j ssemec". Pri tej priliki je ostro obsodil brezsreno stališre neke družbe, ki zagovarja dt |M»rta< ijn nezaposlenih ter poudarjal, da je prišla ta dežela v zadnjem desetletju sto let trajajočega mornega priseljevanja v razdobje prilagode uja. Priueitev deželnega jezika še ne zadostuje, pa tudi naturalizacija ne, doeitu pomenja juilagodenje vkljuce-nje priseljenca, njegovih otrok in njihovih potomcev \ novo Ameriko. Nobena dežela bi ne mogla sprejeti v sto letih sedemintridesetih milijonov priseljencev, da bi se pri tem sama ne podvrgla značilnim izpremembam. Priseljencu je treba nuditi največje ugodnosti ter ga neprestano vzpodbujati, da stori vse, kar je v njegovi moči, za boljšo bodočnost dežele. On sicer ne bo imel od tega posfbnega dobička, pač bodo pa imele dobiček bodoče generacije. Finlev je navedel štiri točke, ki so bistvene za program prilagoditve. Najprej se mora priseljenec naučiti jezika ter spo-laiati postave in naprave te dežele. Turojeni Amerikam i morajo nuditi prisel jencu ena-ke prilike ter si morajo prizadevati razumeti njegove po-1 rebe. Priseljence se mora udeleževati tukajšnjega javne-j^a življenja. Amerikanei morajo vpoštevati, kaj je priseljenec prispeval iz svoje lastne kulturne dedščine. Finlev je utemeljil svoj program z dejstvom, da sta na mestu edinole strpnost in pravično ravnanje z inozem-cem in da bi ne bilo pošteno omalovaževati moža. ki je bil zato spuščen v to deželo, da se bo tukaj zastalno selil. Inozemec se mora večkrat, kot v nekakem silobranu, odtujiti od ostalega prebivalstva. Skupine takih prišeljeneev je.treba pridobiti za skupno delovanje v našem javnem življenju. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA • STOPNI SEZNAM Din Din Din Din Din Din Se V JUGOSLAVIJO »0_______________$ 4.-— $ 5.90 $7.80 $ 9.50 Lir V ITALIJO Ur 100 .............................% 5.80 300 ----------------------- $ 5.90 j Lir 200 ..............................$11.40 400 ................................ $7.80 Lir 300 ........................$16.80 600--------------$ 9.50 Ur 400 ...........................$22.— 1000________-________ $18.50 i Lir 500 ............................$27.— MS0 ____________$91-50» Lir 1000 ........„...................$53— ta#!*ftUo wCJib imkw kot ZQoraj navedeno, bodi al v dinarjih ali lirah dovoljujemo &• bo« j« pagoj«. Vi \ IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za laplačilo $ 5 00 morate poslati „ ___$ 5 70 • i »» $1000 _____ $10.80 v» .»i $15.00 »t »» — $15.90 tt tf $20.00 m ___$21.00 »»' V» $40.00 »f t» — $41.10 »» »» $50.00 *> f ---$51.30 Prejemnik dobi ▼ starem kraju Izplačilo ▼ dolarjih. nakatlla Isvrfujsmo V CASLB LETTER za pristojbino $1. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU NSW YORK. PL Y. Shirlrieville, Ind. Kaj je vendar z našimi možmi, da se nobeden nič ne og-lasi in nične poroča s premogarske fronte i Lahko hi poročal kdo. ki je bil vsak dan zraven, pa nobenega dopisa ni. Že zadnjič isem nekaj poročala, kakšni spori so tukaj po Indiani pri majnah zaradi sskebov. Xekaj časa je šlo mirno, potem se pa ljudje že tudi naveličajo. Tri dni so piketirali pri majiii Dixie Bee in bilo je vse mirno, četrt-i dan je pa dež padal ter je bilo bolj malo ljudi v piket line. Pa so si mislili sk«*bi: — Ala. danes pa le delati. — in jih je šlo delat (iti že ob dveh zjutraj. Okoli 8. ure pa pride ailarni na viaineg» dejstva, da je prebil led med Moskvo in Varšavo ter onemogočil vsaj neobvezne pogovore sovjetskih in poljskih političnih krogov o tem predmetu, i , i Ob skl<^>u pariškega (Kelloggo-,vega) pakta pa je zadeva nena- ipoljsko regomenijo nad obrobnimi državami, tem bolj ker se ji je posrečilo iz skupne fronte izločiti Litvo, in odbijala je tudi poljsko zahtevo, naj se sklenjena pogodba registrira pri Li^i narodov, ker Moskva ne prizna Ženevi nobenega prvenstvenega značaja in razsodišče suverenosti. Ko pa je položaj na Daljnem vzhodu poMtal še bol preteč, je Poljska še podražila svoj pristanek na akt Litvinova s tem. da je v svoje zahteve \-p4etla še besarabsko vprašanje in vezala svoj podpis pogodbe na enak dogovor Sovjetske unije z Romunijo. V stiski je bila Moskva pripravljena skleniti sličen pakt tudi z Bukarešto, ni pa mogla kljub vsej prijenljivo-sti podati izrecnega jamstva za nedotakljivost romunskih meja, pri čemer je šlo Romuniji v prvi vrsti seveda za utrditev sporne posesti Besarabije. Med tem pa so se politične prilike v Evropi toliko izpremenile, da je polagoma tuidi Poljska začela daleko prijazne je zreti na ru-doma pridobila na svoji oktual- *ko T>°nudbo. Japonski pritisk na nosti in predlog Litvinova za ! ^°,Vjetsk° lin,*>° *ic'er ni bil °dne' sklep posebnega vbodnega pak-jhaI- zato se -ie l>ol'skl ta je ostal samo zaradi svoje očit- sosed °Pažal kaj prijetno. Stalne tendence proti pariškemu pak-j Ua ,1Pn,ška revizijo tu neupoštevan. Naglica, s ka_ ™aiU«ke mirovne pogodbe. POZIV NAROČNIKOM Vse naročnike, ki se niso odzvali na poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj poravnajo naročino. Ko m ur to začasno ni mogoče, naj nam sporoči. Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti nadaljno pošiljanje lista. | Uprava "Glas Naroda" tero so sovjeti planili v svet s pod katero so Nemci razumevali svojim predlogom, je pri sovjet- j "n,,,t.ev-1 k°ridoria ,. ,n vrn,tev skill mejaših in pri zapadnili dr-1 ?ornJe S,CZ,'C" * P^* vlae tako odreče svojim aspiracijam na ito deželo. Moral je priti še hujši udarec, ki je končno prisilil Poljsko, da je popustila v svojih zahrtevah ter se omejila na zaključite v pakta v Sovjetsko unijo, ki je bila > svoje strani pripravljena na enak dogovor z Romunijo brez organične zveze s poljskim paktom in s pakti baltskih držav. Dogovor je bil v začetku letošnjega leita res sestavljen in tfo ga pooblaščenci tudi parafirali. Do pravega podpisa pa ni prišlo, ker so Japonci zopet pokazali svojo ofenzivno-t. Xa drugi strani pa je prišla Nemčija s svojimi zahtevami. napadalni duh hitlerjevcev je začel pljuskati eelo preko nemških meja do svobodnega mesta G danska, dokler ni prišel odločilni udarec Iausanske konference, ki so jo Poljaki v prvem strahu kifrtili za nemško "revanšo bitke na Marni". ■Brezuspešnemu posetu Pilsud-skega je sledilo kasneje neprikrito povabilo Romuniji, naj pospeši pogajanja z Moskvo in dovede z,i-devo na vsak način v stadij zaključka. V Ženevi r4a se Litvinov in Zaleski sporazumela do dobra in ipo pohredocanju Zaleskega sta vodila skoro obvezne razgovore tudi Titulescu in Litvinov, tako da je nedavni podpis poljsko-so-vjeUske pogodbe samo-še forma 1- Poznam rojaka, ki je že trideset let poročen. Že trideset let je v zakonskem j Vse te sile so končno prispe- j jamni. in kakšnem jarmu! I vaJe. da je postal polt^ko-ni.ski! °fl .i"tra do večera kreg. od j sporazum perfekten in je treba le mraka do zore pa zmerjanje. Ne-| še formati ne ratifikacije, da stopi prenehoma in neprestano — celih v veljavo. Utemeljene so nade, da trideset let. j bosta tako Moskva kakor Varša-i Nekega dne se je pa zgodilo ne-va (potrdili končni uspeti dolgo-|kai čudnega, nekaj nepričakova-letnih pogajanj. Vzhodna Evropa j n(,ga. je s tem premostila prepad, ki je 1 Rož-ii Illir se naselil v njego-zijal vse od t>oIjsko-rU«ke vojne vo stanovanje — nobenega pre-med obema državama in značilno j Pir»- nobenega ropota. Rojak je je. da sta odločilno \iplfvala na' zadovoljen in žarečega obraza ho-potek pogajanj japonski pritisk (}il naokrog, ali je pa ob oknu sena Daljnem vzhodu in nemško o- ^ i" veselo pihal dim iz svoje grožanje poljsko meje, osnbito silhueta bcnločega tretjega carstva, brutalnega hitlerjeeega nacijona-liziua. Nevarnost iz tujine je zbližala dva največja slovaivka naroda. onemogočila izigravanje drugega proti drugemu ter morda. udarila temelj za bodoče tesnejše sodelovanje obeh držav slovanskega vzhoda. fajfe. ki je že trideset let — odkar je bil poročen — žalostno počivala v podstrešju. Tako je bilo štirinajst dni. po štirinajst dneh se je pa odpravil — kaj mihlite, kam se je odpravil? — Naravnost na policijo še šel. 'Na policiji je povedal, da mu je izginila žena. — Kdaj je izginila ? — so hoteli vedeti. — Pred dvema -tednoma jo je zmanjkalo. — Pa šele sedaj prideto? Zakaj nam niste takoj sporočili? i Nekoliko .se je obotavljal, nato j je pa izjeeljal: j — -Saj nisem mogel verjeti, go- ,. .... . spodje, oh. saj nisem mogel tega Okoli :*(>0 majnerjev. ki i-j proti ^ • ,. , . . " ' . i verjeti. Neprestano se mi je zde- podpisani pogodbi za dnevne , , 1 . . 1 ... . , , »o- da Kanjam, place, je no nekaterih krajih iNove Anglije, ne /pa v New Yorku. Toda « mrki še nismo zavselej omlatili. V tem stoletju bo «e eden. namreč 17. marca 1970. Viden bo a Floride. Jaiz ga ne bom videl, tudi če mi Bog da dočakati še oseminštiride-set let. Kajti v osemintridesetih letih najbrže ne bom mogel toli-liko prišparati. da bi se v Florido peljal. Solnčni mrk, ki bo viden iz New Yorka. bo pa šele 21. avgusta leta 2017. tTpam, da mi bo mogoče tisti sOlnčni mrk «bolj od blizu opazovali kot ga bodo opazovali New-voreani. Upam tako. Odhičilno besedo bo pa seveda »veti Peter »pregovoril. "VbAI IAI99A* NEW TOSS, TUUD4T, AUCW6T 16, IMS DAILY falV.il, ITS. Af£AjfO; Majhen deček staji na mestni ulici. Ce.z mehko otroško lice mu je razlit« zamišljenost. iz velik■ Q t či mu zre ot ožuost. Motri mimo-idoče, kakor hi nekogar i^kal, nc-kre. Zdaj stegne r >ko. jo stisne v pent, kakor da je on junak, ki se voj-rkuje in luni v knjigi. Tako ves živi življenje knjigi, da ne opaai mlade deklice, ki je pristopila tiho in oprezno in g.i motri s čudnim smehljajem na lepih ftočtiafih ustnicah. s smehlja -je in. ki 1ii >e dalo o njem triko določita, je h #>am«» prijazen in d-'bmten ali tinti nekoliko ••iiieh'jiv in porogljiv. Nenadoma |mi i/pregovori in r; maknjt m-a vpraša : — Kaj >i želiš. fant? — Slave, — v/klikne dečko i*a-glo in odlo.no ter komaj malo pc-»zdigne gl«vo iznad knjige, da j* -vršno | k »gleda tujko, ki -se mu zdi nrkakt /mm, kakor ji jo bil že kdaj videl. — Pribori m ju? — pravi c,<-klica in izgine. KAJ SI ČLOVEK ZELI Nekaj let pozneje.... Ob deh?ečem pomladnjem po jxjldnevu sedi na vrtu napol /e ozdenelem, napol se šele preg je vse ozračje polno nemirnega mladega življenja. polno mladoletnega hrepenenja. V grmovju ob vrtu Uiče in vabi 'proseč ptičji glas. Iz aeče za vrtom mu odgovarja drug, i-.tota-ko ki[>eč in hrepeneč. V goadu, ki m' za travniki mrači, kuka kukavica — čaka — s|M't kuka — čaka — kliče in vabi .-»pet in spet. Mladenič posluša urdče. le pol-/.avedno. V te žive speve mu zveni s še glasnejšimi 'zvoki, s še ve"-jim nemirom pe.sem. ki jo je prav 'iar bral. pesem že davno umrlega samo* nega, tri»eČega in .lirepenr-Vga srca. Večje in večje je tudi hrepenenje njegove duše. — Po čem hrepeniš, o mladenič' — ga nenadoma vpraša tuja adadenka. ki >e mu je približala po poti oh vrtni ograji, da ni čutil kda j, da ni vedel odkod. Kak»r ho ga bila tujka zalotila pri zločinu, se zgane mladi san^Ae. In začudi vprašanju. A ko |*>gleda mladenki v globok \ tajin-**vene *n vrtala r bla '*e in droliotne oči. ne more dru-; gače, ko da pove r<*snitit in pri-' /na : — Po ljubezni. — 1'zil jo Ik»š. — pravi mladenka in izgine. Leta hite. hite.... Pozno v noč sedi ob mizi mož. čez delo nagnjen. Brzo hiti pero čez l>ele liste, kakor bi m' silno mudilo, kakor b: vsaka izgubljena ali vsaj z malomarnostjo, lenobo zamujena minuta tehtala zelo težko na tehtnici življenja in na tehtnici večnosti. Vendar pridejo hipi, ko se začuti neutrudni delavec tako telesno o-nemoglega, tako duševno izmučenega in izčrpanega. da niora z delom nehote prenehati. Tedaj si glavo z roko podpre in oči za,pre. kakor bi nameraval ob mizi zadremati in noč ob delu prespati. Ako bi ga opazoval kdo v takih trenutkih od bliže in pozorno, bi videl, da so brazde čez čelo globlje. gubice po licu mnogo številnejše, nego se zdi Ob belem dnevu, zunaj v življenju, ko prrtd svetom -krbno skrbi, utrujenost, o-starelust. In lasje se zde ob tem ostrem blesku mirne luči bolj o-s i veli nego zunaj ob široko vak>-veči, nemirni svetlobi dneva in daljnega solnca. In ko bi mu prodrl kdo v teh težkih, molčečih hipih skozi globoke črte čelo v skrivnostno stanico misli, bi videl in slišal. kako si govore utrujene, pokoja željmf: "Delo. večno delo! Včeraj delo in trud. e nenadonri skloni k njemu visoka resna žena. ki je ni opazi! in ne slišal, ne kdaj je vklopila v sobo, ne kdaj je pristopil« k njemu. P'»ltiho. nekako sin'utr.o ga vpraša : — Kaj si želiš, o mož.' — Miru. — odvrne ©govorjeni s polzadušenim vzdihom in kom?j j ogleda tujko, tako rtrujena mu je duša. tako tuje in nepomemh-110 mu je vse. kar ni mir in počitek. — Imel ga boš. kadar pride ura, — pravi žena in izgine. Leta hite. beže.... Ob odprtem oknu slaboten in betežen. sedi starec. Knjigarna "Glas N" 216 West 18th Street POVESTI m ROMANI iljmajtj (Ni P« c*»rah I« d«! tnali Pal litra ilpavea I'MMH]! MV^MImvmy Pravljic* M. PrrdtriaMl nikl r gfaiai PrlglOl MHirf Ptlee Mlito. trda m trda m I— Sveta Notbiirfca ..... Spiajr, malr povesti RlriMlHff ............... Kep* SaaMtarke . Sveta na* ......... RtVttdN) In 4MNW Hlikr t Moško) ___________________ Spake. hiairiA«. tnta rex. .. ....M ...J5 ...30 1JS« ..M 8HAKESRAIKTA DKU Papateiki P* v eden j Praikl jadrk RdeCa k Srriaot Diarola. res. Slavemki ftaljirec ______ SlaTflMkl Rokinzaa. trd. Stric Tono n Soeftkl Invalid flkri Skaal Urna Io4Uo .. Haajrta tmjif. Mala Sanjska knjiga, relfka « Sanjska knjiga, (AraWka) raljca. 1914—ISIS Sradoilmd, trd. rs«, bro*. _____________ StraAats nfn ... Stlrl m rti, i n. .1.S8 Stanley r Afriki .LPS Stritarjem Antbala^K bro« _______M Šesta, povest Is Abracev____ larea. Potopisni jm trdo bmAirsao Sen Kma Skrivnost .IS .IS Splošna Knjižnica- 6L L (Ivan Albrecbtt Izvirna povest. 1(H «tr.. brlftirSBo _________3 St. 2. (Rado Mnrnlkt Na Izvlrua povest, 181 str^ broA. St. 3. (Irsn Rozman) J ljudska draidk v 4 dej., 10ft straal______ ŠL 4. (Cvetko J5* bro«. 4. (Cvetko Gol ar) klasje. Izbrane pesmi, 184 «trn broftrsno ............................JU 9t. 6. (Fran Milanski) Gospsd Kri dolin Žalna In njegove drnii fina, veselomodre Črtice I., 72 strani, b rotirano .......................25 St. d. (Novak) Ljaobs«MMat___>S St. 7. Andersonore pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utra, 111 strani, bro«.____________JS St. & Akt itar. 11S _______________.75 6tev. 9. (Univ. prof. dr. Frsnc Weber.) Problemi sodobne fllo-sofije, 347 strani, broš. _________7S St. 10. (Iran Albreht). ..Andrej Ternooe, relljefna karikatura In minulosti. 55 str., bro«..........25 At. 11. (Pavel Golla) Petertkam poslednje tanje, botitna povest At. 12. (Dr. Kari Eogili) Dsnar nsrodno-gospodarskt spi a posle venll dr. Albin 0«ri*, 236 str., bro«. ---------------------------M St. 13. (Pran MiKintkt) BNfsM prstan, naeodaa prartjftea r 1 dejanjih, Si str., bro«.------31 .. Gfirfiini NmVeida ..•tajevna, roman, poslovenil U. 2un. 112 Htr., bro3.................. St. 14. (Dr. Kari Kngllfi) Denar. nHrodmvfrosporlurski spis poslovenil dr. Albin Oprla. 236 str., hroS________________________....____-,,, , St. 15. Edmond in Jales de CSso-eourt. Itenee Msufierkn ______________ 5r 16. (Jsnks Življenje, pesmi. 112 rtr., broJL St. 17. 5vešajo ob koščenem čelu in udrtrh senceh, ki pričajo o bolezni in slabosti — za kratko uro je danes vstal in prisedel k oknu, ker je zunaj tako čudovito krasen dan. Oči mu vse zavzete kakor oči otroka, ki gleda prvič tuj, čudežno pester svet, strme iz globokih jmaic vun v stvarstvo, kjer se smeji z vedrega neba solnve tako zdravo in veselo, kakor ga ni videl brž še nrkoli poprej. Zemlja brsti, zeleni, cveti pod, njegovim o-življajočim in osrečujočim smehljajem, le|»a in nemima kakor deviška nevesta r*b poročnem dnevu. Ves svet se smehlja v radosti, v rajajoči moči, v kij>ečem, silnem življenju. Oči starčkove poželjivo mot re to cvetenje, življenje in kipenjc, begajo čez daljno jeklcnasto nebo, čez livade, travnike, njive in drevje. na daleč in na Airoko. kakoi daleč in široko le ne.se pigled. Nemirno, ljubeče mu božajo v.so to lepoto, žejno jo [tijejo, hlastno jo -rkajo ^ase. Xe morejo se je na-gledati, ne se je nasititi. Izsušene prsi se mu dvigaj-i naglo in sunkoma, ka'kor bi jih razganjala težka misel, ki IhkV na ilan. na solnčno }ilan. PoT-asi dvigne koščeno roko; drliti mu. da si komaj pogladi z njo čelo. kakor bi hotel izbrisati izza njega težke, bolne misli: — Main še, in te ne l>om ve<" videl, ti čudežni božji svet. Z drhtečo roko obriše s<- oči. ki >ilijo v nje in iz njih nolze. Pa pristopi tiho in neopaženo re>na. skoro mrrk« starka in vpraša s strogim, nekako karajočiin in vilajot"-im gla.sfmi: — Kaj pa še želiš, veli stare«-' Ne da bi |H»mišljaI. za hrepeni lw»lnik. kakor bi mu m«»gla tujka v t»'m hipu iz^w»lniti željo: — Življenja! Žena >e nasmehija napol ne-voljno. napol otožno. Molče odkima.... Iz Slovenije. Novi grobovi. Pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah je umrl tamkajšnji žup-nrk-zJattomašnik Jožef Sinko v visoki starosti 82 let. — V Mariboru je umrla Julija Kogojeva soproga notarja. — V Št. Vidu nad Ljubljano je umrla Ivana Cudermanova. Obnp nad življenjem. 1. avgusta dopoldne so našli v Na potu v staro domovino je umrl. Rojak Avgust Trnek iz Cleve-landa je umrl na ladji, s katero we je vračal v staro domovino. Njegovo truipJo so spustili v morje. Pokojnik je bil doma iz Komna v Julijski Krajini. Usoden prižigalnik. * Xa severni strani Višnje gore tik pod Gradiščem, znanim miiu-čarkim terenom životari majhna. ZADNJI DNEVI GORGULOVA ,45 fit. 18. (JafMrt4. Vrrtallck.vt Opa-rska Inkavikeca traJšUa, veseloigra t enem dejanju, poslovenit dr. Fr. Bradah. 47 strani. broMrano-------------------—......JBS St. Id. (lieiiiart Hainitnian) Pa-I spi ji nI z van. dram. bajka v petih dejanjih, poulovenll An too Fun tek. 124 rtrsnl. bro*----SS St. 20. (Jul. Zeyerl In Konurasaki. japonski roman. Is iVSrtne p revel dr. Frsn Bradač. 154 strani, broi. ------------45 St. 21. ( Frilollo Žolna» Dvanajst krstkatnsnib xffsdhie. IL. 7S str. ^fOil .............................■•»••H«tll*«M*IM*JS( St. 22. (Totstoj) Kreatserjeva sonata .St St. 23. (Sopbokiesl Antigone, talna igra, poslov. G. Golar, 60 str. broširano ................,--------M St. 24. (K. L. Bnlwer) Poslednji dnevi Psapejer, L del, 355 str., broš. —.......—......................—-------^SS St 25. Poslednji dnevi Psopeja, II. del____________________________________SS St 26. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 st*. broi. St. 27.«» (Fran Krjavee) sclnost in problem! skrbstva za 4 brezposelne, 80 str., broš. ------....JS St. 29. Tarzan sin opic ..................JS Tarzan sin opic, trdo ves—LM St. 31. Roka roko -------------------------15 St. 32. Živeti ..................................n St. 35. (Gaj Salustlj Krlsp) Vojna s Jagurto, poslov. Anf. Dok« ler, 123 shrani, broš. —----------J* St. 36. (Ksarer Meiko) Ustki, 144 Strani _________!--------K spada v občino Lekt»vee. Na robu naselja ima Jera Skufca svojo hišico is kozolcem in par njivicami. Iz vsega imetja gleda revščina in pol ducata otrok. 31. julija popoldne se je hladila družina v senei jwh1 drevjem. Solnce jfe [izredno močno pripekalo. Enemu izme«l starejših vitlov je. ne da bi on sam vedel, padel i/, žepa prižigalnik in obležal na tleh. Ko je fant okrog 17. lire odšel v sosednjo v;is. so ostali še nekoliko posedali pred hišo. nato tpa k-o se razšli |>o svojih o-pravkih. Le petletni otrok je o-stail zunaj in s,* še dalje igral. X;i-šel je izgubljeni prižisralnik. V otročji radoznalosti j<> prcizkušjil mali aparat in se mu je posrečilo, da ira je prižgal. Poleg kozolca, ki je bi! poln ravnokar požete pšenice in v katere-m j»- bilo š<* tis«>«' k? suhe krme. si je tiapravil ogenjček. \ato pa je nesel ]>ri-žigalnik materi. Ko ga je povpraševala odkod ima igračo, je zuna j že nastal požar, ki je z divjo silo uničil kozolec in vse vsebino. Rešiti niso nioirli ničesar. Plamen je v trenutku zajel vso stavbo in še paziti so morali, tla se ni razširil na sosednja poslopja. Kljub temu je iskra padla tudi na sotsedovo gospodarsko poslopje in je že nastal ogenj, a so jfa vendarle še zadušili. Izredna sreča je Vi- 8t 37. Dentate živali _ St. 38. Tarzan In svet S ter. SS. ta Pifcuai At «7. Materij M»___ ft ter. 48L. Tanaaave Urall ______L— N"a smrt dbsojeni morilec Dou-raerja Gorgulorv. mora biti p> francoskih zakonih justificirna. w ne nastopijo kakšne druge okoliščine. najpozneje štirideset dni po obsodbi. Lsmrčenja so v Franciji javna. Zakon določa, da se mora izvršiti justifikacija pred jetnišnico. v kateri je zaprt obsojeni zločinec. Le v najredlcejsih ]>rimerih so napravili zadnja desetletja izjeme. Tako n. pr. pri neki ženski, ki so ji namestil pred jetnišnico. odrekali glavo na dvorišču. Pri florgulovu pa ni verjetno, da bi se to zgodilo. Krvnik Deihler. čigar si užiten, i iIoIm jH»|«V-e koneir letošnjega leta. ld» (Mistavil v noči pre«l obglavljc-"njein giljotino. Pri tem delu mu ?M*«ta |»otuajrala dva krvniška po-tiHM-nika. Ko je giljotina pripravljena za krvavo delo. jo i*rtx"-e v; varstvo pariški m uniči (.kal ni gar ili. ki s«* v primeru |»otrebe lahko ojači d» 100 mož. ki napravijo t-arr^ maiMlit** in potiskajo radr»-vedno množico nazaj. Običaj zatlnje pojedine se v Franciji pri na smrt obsojenih zločincih strogo izvaja. Krvnik pride .zjutraj v celico obsojenega zločinca. Spremljajo ga uradniki in duhovnik. Obsojencu se predstavi. Potem mu zveže roki na hrbtu in ga odpelje na mor išče. Kadar s« obsojenec 'bliža giljotini, snamejo gledalci klobuk in se zatopijo v globok molk. Smrtna obsodba te ne ponovi, kakor je navada v nekaterih drugih deželah in tiidi bobnanje pred usmrtitvijo so že davno opustili. Fotografiranje ek-sekueije je strogo prepovedano. — Med občinstvo pomešani detektivi skrbe za to. da se prepoved ne prekrši. Takoj po izvršeni eksekuciji moli svečenik molitev za dušo pokojnika in občinstvo se mu navadno pridruži. Tudi krvnik in njegovi pomočniki molijo. Potem se obrne krvnik proti občinstvu iti reče: — "Dame in gospodje! Pravici zadoščeno. Živel zakon!" ITsmrčenca pokopljejo na pariškem pokopališču Salpetrieret le v izjemnih -primerih je dovoljeno, da se trupk) preplje dnigam. Stanovanju v Klavniški ulici obe-1 dokaj prijazna vasica Vrh, ki še.nega 75-letnega vrartarja Matijo Kavčiča ush;žbenega pri tvrd-ki Freud. Mož je bil zadnje a bo morala levo pleče, da je kmalu nato iz- skrbeti že itak uboga Jera sama. dihnil Pri razpravi je obtoženec zatrjeval, da je dejanje izvršil v silobranu. Sodišče mu seveda tega ni verjelo in je bil obsojen na 6 let težke ječe. Za njim je stopil preti kazenski sena.t posetniški mu Jože Kodriš iz Ja^terniča. ki je smrtno zabodel Franceta Kranjca. Med njima je vladalo staro sovraštvo, ki je neko nedeljo prikipelo do vrhunca. Blizu Kranjčeve hiše sta se *popatlla in Kodrič je zabotlcl Kranjca naravnost v sive. Tudi ta obtoženec Ke je zagovarjal s sibfbranom. Obsojen je bil na 8 M težke ječe. Požigalec v Nevljah. Ponoči 31. julija, ravno pol ene. je prebiKlil kamniške mešč ane plat zvona, da >o |»oskakali iz pts^telj in se začudeni spraševali, kje gori. Proti severu nedaleč :rl mesta je »nlseval mogočen žar. iz česar so vsi sklepali, tla gori v Nevljah ali pa v Mekinjah. Kamniški gasilci so bili takoj na mesta in so se ravno pripravljali, tla odbite na kraj požara, ko je prišel nekdo povedat, da gori Pras-chni-kerjeva šupa na velikem travniku med Mekinjami in Nevljami. tik ob strugi Nevljice. Ker stoji šupa na samem daleč od bližnjih hiš in je bila že vsa v plamenih, je b»-io vsako gašenje odveč in bre.z pomena. kajti rešiti niso imeli več kaj. V šupi je bHo shranjenih več voz sena — ves letošnji pridelek velikega travnika. Kljub pozni uri se je zbralo o-krog gorečega poslopja veliko število ljudi. Prihiteli so tudi gasilci rz Vrhpolja, pa tudi ti niso stopili v akcijo. Poslopje, ki je bilo 15 metrov dolgo in iwlovico toliko široko, z zidanim temeljem in lesenimi stenami ter kritef z opeko, je pogorelo do tal- Škoda je seveda precejšnja, zavarovalnina pa ma jhna. Ni nobenega dvoma, da je požar podtaknila zlobna roka. «aj je bilo poslopje 60 metrov oddaljeno od ceste, da je vsako nesrečno na ki j ličje popolnoma izključeno. To je bil po tfeh letih prvi požar v bližini Kamnika. NASI V AMERIKI Anne Govednik. »slovenska plavalka iz Chisholm. Minn, je na Olimpijadi v Los Angdesu dosegla peto mesto v mednarodni plavalni tekmi na razdaljo 200 metrov. Prvo mesto je dobila plavalka Clare Dennis iz Avstralije. Slovenska plavalka je šele 15 let stara, in izmed ameriških plavalk je bila pred njo samo ena. odlična plavalka Margaret Hoffman, ki je priborila četrto mesto. — Pred par dnevi je v Moon Runu. Pa., umrl John Arcli, oče dr. F. J. Are ha iz Pittsburga. ki je vrhovni zdravnik SSPZ in JSKJ. Pok on i je bil star 71 let. doma iz Leskovca pri Krškem V Ameriki je bival dolgo let. — Zobozdravnik tir. WiMiam -I. Laut-'che. ki se je mudil na po-čitnieali na .*! let stari, poznan rojak in mnogoleten calumetski naseljenec, do-■•»eph I Ježek. Pokojni je že dalje časa bolehal, vendar ni>o pričakovali. da ga bo smrt še tako hi- , tro pokosila, ker je bil sicer dru-' ga če trda korenina. 'Na Calumet je prišel preti štiridesetimi leti ter je bil mnogo let zaposlen za Calumet in Heela družbo. — V Paradne Theatre P»ldg v West AHisn je s L avgustom o-voril svoj zdravniki urad ožji Avestalliški rt»jak. tir. Martin C. Malenšek iz znane Malenšekove družine. R1CISOYO OUE — MAZA V Italiji pridelujejo toliko ri-cinovega olja. da ga ne morejo več s pridt»ni prodajati. Zatt> j«» pa<" ^ila odkrila nov način porabe. V Italiji nameravajo porabiti rivino-vo olje za mažo pri bencinskih motorjih. Zopet znamenje. k;&o .se obilica božjih darov napačno porablja. Pri nas ;pa stane mala steklenica riemovega t»lja že precej denarja. ADVERT IS E in "GLAS NARODA* CRM AlA 11 F, I A KM II Po najnovejših poskusili, ki so | jih delali strokovnjaki zdravniki ! z mišmi, so ugotovili, da .-o miši. j katere so hranili izključno z belim kruhom, živele mnogo manj časa, kakor miši. katere so hrani.ii -i črnim kruhom. Vsega skupaj so porabili .za poskus 220 miši. Povprečna starost, ki so jo doživele miši. ki so jedle 1**1 kruh. je znašala .">2 dni. povprečno starost miš.i hranjenih s črnim kruhom, pa je znašala 13o dni. Rekord je odne-sl:i miš. ki je bila hranjena z belim kruhom s lfiT dnevi življenja, osem miši pa. ki so jedle ržen kruh. je d<»čakalo starost nad :?20 dni. I/', tega nujno sledi, da daje črni kruh mišim večjo odpornost, kakor beli kruh. Kljub t mu. da ne smemo te primere prenesti na človeško življenje, je vendar gotovo, da beli kruh v človekovi prehrani ne zasluži tolikšne prednosti, kakor jo ima. V splošnem pa priznavajo tudi zdravniki, tla je bolj zdrav ržen kruh. kakor pa bel. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO 4 ' se dobi pri GLAS NARODA" 216 W. T8th Street New York, N. Y. Talephone: CHELSEA 3871 POPOLEN CENIK. JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN - ii • V 4. A * * f ODA" NEW YORK, TUESDAY, AUGU ST 16, 1932 LARGEST SLOVENE DAILY In U. B. A. Trpljenje ljubezni KOMAH IS fiVUXHJA. Za Glas Naroda priredil I. H. —A- H G = 20 (Nadaljevanje.) — Trudi, misli in želje so pogosto tako čudovito lepe, da lep-?e ne morejo biti. Tudi jaz sem si marsikaj želel, toda usoda mi ni naklonila — mogoče je to še boljše oa, mene. Tako morate tudi vi misliti. Trudil lu kolikokrat se človek zatopi v čustva, ki jih sploh ni! — — So, to ni nikaka domišljija ! — zajoka Trudi. Dobro ga je razumela. m — To boste videli, ko me več ne bo tukaj! In potem poleti he boste smejali z <1 r. Erjavcem — — Ali greste proč —? s Isto plaho vprašanje kot prejšnji večer iz ust druge! — Moram. Trudi! Saj vendar ne morem vedno ostati tukaj. Tedaj pa s«' Trudi ne more premagovati; joka in se trese. — Proč hoeetef Kako žalostno in pusto bo potem pri nac-! Oladi ji lepe lase. — Trudi, v svojem življenju moram vendar naprej — — Ako vas več ne vidim — tega ne prenesem! — Naenkrat mu visi na vratu, joka. ihti: — Xe pojdite proč, prosim vas. Taiko lepo je. odkar ste tukaj — Njena strast ga prtt^raši. Kar si je Trudi natihem mislila in pričakovala, vemlar ni moglo biti — sam k temu tudi ni prav nič pripomogel — niti pri njej. niti pri njeni materi! — Draga Trudi, tukaj se vendar ne morem zakopati. — pravi prijazno in ljubeznjivo izvije njene roke s svojega vrata. — Moram misliti na bodočnost! Nobenega imena še nimam in nobenega premože«nja ! Saj veste, kako malo je moj oče zadovoljen z menoj! — Ako bi ostali pri nas, bi imeli lepo stanovanje in bi mogli delati, kakor bi hoteli — — Trudi, kaj vendar mislite! Saj vendar ne morem živeti na ktroške tujih ljudi. — Saj vendar nismo tuji! Mama in jaz vas ima ve tako radi! Zaradi vas je mama mnogo veselejša. Prej je bila tako resna; zdaj *e zopet smeje! Ko bi Trudi vedela, da je moral ravno zaradi matere tako hitro proč. Skoro se je bal jo zopet videti. Najrajši bi se danes izognil kosila; toda ker je bilo že zanj vse pripravljeno, ni mogel odkloniti. Toda njegova bojazen je bila nepotrebna — kot vedno, mu je tudi danes prišla gospa Solar jeva z dostojno prijaznostjo. Dobremu opazovalcu, kot je bil Mirko, ni ušlo. da je v njenem obrazu n«'kaj tujega, trudnega, mučnega in plaho se izogiblje njegovim pogledom. Vsaka beseda, ki je je izgovorila, ji je bila težka. Neizmerno se je sramovala pred njim. Ali je uganil njene tajne mifcli in želje? O, koliko je trpela to noč! Svojo žensko naravo, ki se je dvignila in zahtevala svoje pravice, je premagala in pribila na križ. da >.e ne bi popolnoma, izgubila. Dobro je čutila, da možu, do katerega je gojila vročo in tiho ljubezen, ni bila nič! In zdaj je morala zbrati ves svoj ponos, da ni izgubila spoštovanje do same sebe. Pogovor se je vrtil okoli vsakdanjih stvari. — Kako gre kaj vaši sestrični, gospej Hočevarjevi? — Danes sem r-prejel od nje razglednico; zelo je prehlajena. Piše ni i. da se začetkom prihodnjega tedna zopet vidimo. Trudi brska z vilicami po krožniku; jed ji danes ni nič posebno teknila. — Mama. ali ti je gospod doktor že povedal, da ne bo več dolgo ostal pri nas? Trudi tega, kar ji je ležalo na srcu. ni mogla prikrivati. (iospa Nodarjeva nekoliko prebledi, ko odgovori z mirnim gladom : — Da. Trudi! Žal mi je! Z gotovostjo pa smemo pričakovati, da gospod doktor ne gre zara
  • ri toliki bolečini, v .srcu! Vse, kar je bilo v njej še neporabne-p«. je hrepenelo po tem živahnem možu. ki je sedel pri mizi! Mirko se je čudil njenemu navideznemu miru — toda samo za Irenutek. Njegovim ostrim očem ni u-šlo. kako težko ta nežna žena zatajuje svoje čute. Četudi nm je bila, ako se vzame čisto človeško, zelo simpatična, k<*t žena ni imela ničesar, pa prav ničesar, kar b: In off I o v njn'p«»vem mtcu. pa tudi samo mimogrede, zfbuditi kar gorge j ši občutek. Z ozironi na njene besede pravi: — Mislim, da ute dami gotovo opazili, kako dobro sem tukaj počutil in ko bo ura ločitve udarila, se bom ločil z zelo težkim srcem — posebno od svoje dobre tovariaiee. Trudi — Tedaj pa Trudi ne more več zadržati svojih solz. Skoči s stola in beži skozi vrata, vsled č«sar jo je pozneje mati pošteno ošterla. Mati nejevoljno gleda za njo in maje z glavo. Kaj pride otroku na misel * 10. poglavje. Dr Rado <>roni se zbudi iz popoldanskega spanja — ali ni zvonil zvonee? Da. zdaj še enkrat! Sam se je moral potruditi, da odpre vrata, kajti služkija. ki je delala pri njem samo dopoldne, je že odšla V svoje velik začudenje spozna v obiskovalki mlado filmsko igralko Ivanko Tičarjevo. Kaj je hotela od njega? — Ali morem govoriti z gospodom doktorjem? — Dh, milosti ji va! Kaj va* je napotilo, da ste mi napravili to veselje s svojim obiskom? Prosim, vstopite! • — (!<■*pod doktor, pred kako uro sem se zadrla v desni palec in trščice ne morem izvleči. Bojim se. da bi se mi zastrupila kri. — Tako nevarno pač ne bo tako naglo! — Dr. Grom se veselo nasmeje. — In ravno k meni pridete zaradi tega? — Seveda, saj ste vendar zdravnik. Ali zdaj ni uradna ura? — Seveda sem wiravnik, toda brez uradnih ur. Vendar pa mislim. da razumem toliko, da vam bom potegnil trščico iz palca. — Prosim ! Spremi jo v sosednjo sobo; Ivanka sede. ozira se po sobi in poktie zadrti palec. I>r. Orom pritisne; Ivanka zakriči; — To boli! — Saj tudi mora! — Odpre omaro, kjer je razpoloženo zdravniško orodje. Radovedno sledi s svoj-imi črnimi očmi vNaki njegovi kretnji. Prime jo za Toko in jo smeje pogleda: — Samo za trenutek morate biti popolnoma tiho in imejte malo korajže. •Njegova poč«-tna ne volja zaradi obiska mu je že davno izginila; ta mali dogodek ga je začel veseliti. — Seveda bom korajžna, — pravi, toda takoj nato zakriči: — 0 f<>Njnd doktor, — in dve debeli (solzi ji apokita po kostanjevo — Tukaj vidite, že imamo tega zločinca, — in ji pokaže trščico. — Ali va^ je zelo bolelo? — &e hujše, igospd doktor. Ali pa je cela trščica ven? — vpraša nezaupno. — Ali dvomite nad mojo zdravniško umetnostjo? Tukaj lahko vidite, to ni bila samo trščica, temveč celo poleno, — se smeje. — Kako ste to naredili? — Ko sem delala ogenj. Doma moram delati! Revni smo! Moja mati je bolna; v postelji je zaradi hripe. Ko pridem iz študija, moram kuhati in pospravljati. — No, potem pa vam še rajši zavežem prst, da bo do jutri zdrav. (Dalje prihodnjič.) SLUČAJ, SLUTJA IN PRAZNOVERJE V ŽIVLJENJU SMRT TIPIČNEGA POVOJNEGA IZUMITELJA V bolnici .sv. Jožeta na Dunaju je umrl tehnik Emil Marek, mož, čigar ime je šlo zadnja leta skozi vse domače in tuje časopisje. Komaj 281etnega moža je pobrala sepsa,! 200,OCX) dolarjev. pred sodišče, a je bil oproščen in po dobljenih pravdah so mu zavarovalnice priznale pravico do polovične .zavarovalne vsote v znesku Vendar ga je ki se je razvila i,z pljučnice. Njejsjvo življenje je bilo nevsakdanje. Obiskoval je najprej realko in kadetnico. Prevrat ga je zalotil sredi razvoja. Na pritisk staršev je študiral dalje, napravil 1. 1922 zrelostno skušnjo ter >e vpisal na tehniko, kjer je obiskoval dva semestra .strojni oddelek. "Potem se je oženil ter naselil v neki vili v Moedlingu. Tam se je bavil z v^umiteljstvom in nekaj izumnv je tudi srečno dovršil ter jih celo prodal v inozemstvo. Pozneje ga je sreča zapustila. Njegov poskus nekakšnega tajnega jadio cparata se ni obnesel. čeprav se je mnogo trudil, da bi sestavil sistem tajnih brezžičnih brzojavk. Po tem trudu, ki ni rodil zaže-Ijenega uspeha, se je lotil Marek elektrodinamične lutke z glavo iz \joska. Tej lutki je bilo usojeno, da je zaigrala v tehnikovem življenju velikansko vLogo. Ko je namreč Marek dovršil to lutko skoraj do kraja in jo je hotel postaviti na leseno podlago. je s sekiro ob-sekaval leseno klado. Pri tem mu je sekira izpodlettela ter mu odsekala nogo. Ker je bil zavarovan za visoko Neki nemški operni pevec pripoveduje : v — Pri Y'pemu sem odnesel rano. Komaj smo s-kočili iz našega strelnega jarka, me je udarilo v stegno, da sem padel na tla kakor majhen otrok. Obležal sem v bližini ranjenega Angleža, ki je neprestano prosil za vodo. V svoji steklenici sem imel mrzlega čaja, a nisem se mogel ganiti, da bi mu pomagal. Več ur sva tako ležala Anglež je ječal čedalje tišje. Tedaj .sta prišla dva naša sanitejca. Hotela sta me dvigniti, a sem molče pokazal na umirajočega reveža. Dvignila sta ga. Komaj sta napravila dvajset korakov, je priletela granata in raztrgala vse tri na ko-pravdanje toliko stalo, da je mo- ral polovico te vsote izročiti odvet- To je bil slučaj in slučaj je bil nikom, ki so ga branili in sodišču. tmn doživljaj, o katerem pripove- Z drugo .polovico 100,000 ctolar- ^uje znan nemški odvetnik: jev je poskušal svojo srečo izven "Že cele mesece smo bili za-domovnie. Ko mu je na Dunaju kopani -ob Hartmannsnveilerkopfu. izpodletela namera, da bi osnoval \>kega dne smo prejeli nove jek-donosno avtomobilsko podjetje, se ]ene kj smo ylh takoj na- je napotil v Afriko, kjer je me- pestili nad strelni jarek. Dan prej nil, da se l>o sijajno okoristil z sem bil .prejel od brata nov dalj-elektrifikacijo v Alžiru. Zopet se nogled. s katerim sem hotel poje prevaril. Skoraj milijon Din. gledati skozi lino v ščitu na kn-katerim je razpolagal pri odho- raaj 60 m oddaljeni francoski ja-du ,z Dunaja, se je na črnem kon- rek. y moji skupini pa je bil bri-tinentu razlezel v nič. Komaj da vec, nad vse radoveden Berlinčan. je Marek rešil toliko, da se je lah-] y Vse je moral vtakniti svoj nos. ko vrnil domov in si kupil pravi- Ko sem prišel s svojim daljnogle-co za stojnico, na kateri bi njego- dom. mi ga mahoma iztrga iz rok. va žona prodajala sadje. Imel pa je stopi k ščitu in — se zvrne brez glasu na tla. Krogla mu je vdrla škod oko v METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PIŠITE NAM Z A CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE SHIPPING NEWS 7. septembra: Ma j.-st ic v Manhattan Chorbmirf • Havre 17 avgusta: r;o pri zavarovalnicah talaoj poja- katero pa je življenje poteptalo, vil sum. da gre za poskus zavaro-jda ni ostalo od nje nič drugega valn<< goljufije. Marek ;ie prii-šel j kakor — s j onim na senzacijo . VSAKO LETO 20 MILIJONOV LJUDI VEČ NA SVETU Prvič, odkar se je končala svetovna vojna, smo dobili zanesljivo statistiko o prebivalstvu vse zemlje. Zveza narodov v Ženevi je izdala v svojem letnem poročilu rezultate štetja ljudi po vsem svetu. Številke, ki jih po tem i>o-ročilu prinašamo, so še najbolj verodostojne, v kolikor pač morejo biti veivdostojne številke za podatke z vsega sveta. Ker v mnogih deželah Azije in Afrike od konca svetovne vojne lii bilo še nobenega ljudskega štetja, je bilo seveda treba v več slučajih aekdanje točne številke popraviti *> cenitVaini. Tako so bile številke ;>reb ivalstva lia Kitajskem in Mandžuriji, v Perziji, Afganistanu in drugih deželah le ocenjene glede na rezultate nekdanjih ljudskih štetij. Negotovi so tudi jiodatki za prebivaLstva nekaterih dežel v Afriki. Vendar so napake kolikor mogoče majhne in zato bo celotna številka precej blizu prave. Prebivalstvo vse zemeljske oble šteje v začetku 1. 1932. dve miljardi 12 milijonov in 800 tl-nč ljudi. V primeri z letom 1931. se da ugotoviti. da je število prebivaLstva vsega sveta na rast lo približno za 20 milijonov. Azijske dežele imajo več ko polovico prebivalcev vsega sveta. Tam živi 1 miljarda in 103 milijoni ljudi. Prav takin pripada velik del letnega naraščaja 20. milijonov azijskim narodom. Na drugem mestu je Evropa, katere prebivalstvo je v letošnjem letu prvič presegalo polovico miljarde (506 milijonov-. Tudi Evropa letno prav do-bm napreduje, saj je napredovala m 8 milijonov. Daleč za Evropo pa je Amerika z 252 milijoni prebivale!. Od teh jih živi 134 milijonov v Severni Ameriki in 118 milijonov v Južni Ameriki. V Afriki živi 142 milijonov ljudi. Po statistiki dva milijona manj, kakor lansko leto. Temu nazadovanju so krive naj-brž napačne statistike iz prejšnjih let. V Avstraliji pa živi le 10 milijonov ljudi in letni prirastek je znašal lansko leto 200.000 ljudi. Med evropskimi državami I je Rusija tista, v kateri prebivalstvo najhitreje narašča. Dočim je bilo 1. 1930. v Rusiji 124 milijonov, jih je koneem 1. 1931. že 127 milijonov. Takoj za Rusijo je Poty&a, 21. avgusta: Columbus v Cherbourg In v Bremen 24. avgusta: SfuUgart v Cherbourg In v Bremen 1 M-utschland v Cherbourg Jn v llam-bur? 26. avgusta: « Conte Hianramano v Genovo Homeric v Cherbourg Westernlantf v Ha»re 27. avgusta: »le »le Kninre v Ilavr* Minnewaska v Cherbourg Kotterdani v Cherbourg in v B>iul"gnt e.>r Mer 8. septembra: Berengaria v Cherbourg Dresden v Cherbourg in Bremen Albert Balin v Cherbourg in Hamburg 9. septembra: Evro|.a. v Cherbourg France v Havre Pen n la rid v Havre In v Bremen 10. septembra: Conte rjr.ui'le v Genovo StaO-nrtam v l'«>ul"grie sur Mer Champlain v Mavre St l^tus v Cherbourg In Hamburg 11. septembra: Pennland v Havre 13. septembri: Columbus v 14. septembra: Be de France Mauietania \ Pres. Itoosev« Cherbourg In v Bremen i* Havre Cherbourg It v Havre 15. septembra: Bremen v Cherl>ourg in Hamburg v Cherbourn i 16. septembra: < ilvmpic v Cherbourg Minnewaska v Havre F'-renten v Hamburg 17. septembra: Aquitania v Rorhamhe%;i Volf-ndatn v Augustus v 20. septembra: Leviathan v ."herbourg I i a \ re r.ouli Kile B-.ir ieliovo Mer kjer znaša letni prirastek 1 milijon ljudi! V večini drugih držav v Evropi, kakor v Angliji, Nemčiji in drugih pa se stanje prebivalstva ne spreminja mnogo. Xo-vof,t pa je napredovanje števila prebivalcev v Franciji, ki je napredovala samo lansko leto za (il2.000 duš. — Zanimivo je še število prebivalstva Kitajske, katerega cenijo na 453 milijonov, t. j. približno de.-etina vsega prebivaLstva Evrope. KRIZA ZDRAVI BOLEZNI Londonska British Medical Association obhaja letos stoletnico svojega obstoja. Xa kongresu, ki se je vršil pred dnevi v z ve,', i s stoletnim slavjem, so se pritoževali skoraj vsi specialisti, da kri-;a brani ljudem, da bi .si dovoljevali drage bolezni. Nobena zdravniška panoga pa ne trpi v tej krvu toliko kakor psihiatrija. Dame iz boljše družbe nimajo več sredstev, da bi mogle prihajati na zdravniška posvetovanja in bi dale analizirati stanje svojih živcev. Zato se kratiokmalo zadovoljujejo s prepričanjem, da so normalne in "zdrave". Londonska "Morning-|M\st" celo meni, da bo sedanja kriza mogoče povzročila celo |to, da bodii bolezni popolnoma izginile — če bo namreč trajala še kaj dolgo. Tovarnarja F. je nenavadna slutnja obvarovala gotovo smrti: 14 V Flandriji sem prebil srečno niarsikri'kšf»n napad in vselej s»*m se čutil čudno jsigurnega. Nekega dne je spet prišlo povelje, da na-pademo — a ta (lan me je obšel uprav neznosen strah. Z vso .silo sem se moral premagovati, da niso tovariši ničesar opazili. Ob 11. dop. smo naskočili. S težavo sem se iztrgal svoji slutnji in skočil med prvimi iz jarka. Pretekli smo prvi sovražni jarek in smo bili že pred drugim, ko mi j<-drobec odtrgal palec na roki. Takoj sem se vrgel na tla za ogromnim. ubitim zamorcem in sem si skušal zasilno obvezati rano. Te-! daj me je obšel spet prejšnji strah.1 Neki notranji glas mi je velel, naj se čini prej ve-j d sije. ' * in naši so se morali na ni>-j kem mestu umakniti. Strel me jej zadel v nogo jn sem se plazil s težavo nazaj. Dospel sem do ocke-ira prekopa, pr«»ko katerega .^o bili \ naši pionirji položili brv. Po tre-: buhu sem dosegel njeno sredino in je šlo dobro. A zdajci me je okšla misel, kakor ad bo brv v nasled-nji Ininuti razdrta. Splazil sem se nazaj. Ko sem dospel do brega., je pritulil izstrelek iz težke angle-j ške ladijske havbice in prelomil desko na dvoje!" 30 avgusta: f.«-*'iathan v Cherbourg I-ifayetfe v H?*vr» jTes. Harding v Cherbourg In v llarn Duru Cienicr. v Cheil»ourg In v Bremen Cherbourg 21. septembra: Paris v llavro 22. septembra: Stu» t»;a rt v C-iMrlM.ur* In Dcutschlaiul v i^htibnurg in 23. septembra: Majestic v >'h-rl«iiirK \V ester lila nd v Ha« rti 24. septembra: KATCK.VIA ** TKST l.afav. tl« v II 1'otterdam v I!oii!ogne sur Cleveland v CliuriKuiK in Hi »men Hamburg M-. I lantburg 25 septembra: Kur