Št. 16. V Gorici, dne 7. februvarja 1901. Tečaj XXXI. Izhaja trikrat na teden t *estlh iEdaojIh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, jutranje Iz-. danje opoldne, večerne tedanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po pošti prejemam ali v Gorici na dom pošiijana: Vse leto .......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta . ........ 6 , ,60 , , , 3-30 " ~ četrt leta">. . ": . *"." * ~ V "3 ", "*ft^ -*v«w#«*-1*20 -.-.__ Posamične št vilke stanejo 10 vin. ¦ Naročnino /prejema upravništvo v Gosposki ulici 5tv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8, ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9, do 11. ure. >'u naročilu brez doposlane naročnin«* se ne oziramo. MPUIMORECGlauko, ali si gotov, da rana na glavi ni smrtna ?« »Da, spi -.ovani Krispin,« odvrne Glauko. Bil sem suženj na ladiji in, bivajoč potem v Neapolju, sem ozdravil dokaj ran, da sem z darovi, katere sem prejel za to, konečno odkupil sebe in svoje... liana na glavi je lahka. Ko je ta človek (in pokimal je z glavo na Urša) odvzel mladeniču dekle ter ga treščil proti zidu, se je mladenič pri svojem padcu prestrigel z roko, katero si je zlomil ter si s tem rešil glavo in — življenje.« »Marsikaterega brata si že obvezal,« reče Krispin »ter sloviš kot izkušen zdravnik. Radi tega sem poslal Urša po tebe.« »Kateri mi je potoma priznal, da je bii včeraj pripravljen, umoriti me,« »Toda še poprej je priznal svojo nakano meni, in jaz, ki poznam tebe in tvojo ljubezen do Kristusa, sem mu raztolmačil, da nisi izdajalec, marveč je to le oni tujec, ki ga je hotel zapeljati k ubojstvu. »Bil je to hudobni duh, jaz pa sem ga smatral za angela,* odvrne Uršo ter globoko vzdihne. »Drugokrat mi to poveš; sedaj je treba misliti na ranjenca.« Po teh besedah je jel znovič ravnati Vinieijevo roko, kateri je navzlic temu, da mu je Krispin močil z vodo obraz, neprestano omedleval. To je bilo zanj tudi sreča, da ni čutil bolečin na roki, katero rnu je Glauko položil med dve izdolbeni deščici ter jo potem urno in krepko povezal, da je ni bilo moči ganiti. Po dovršeni operaciji se je zbudil ter zagledal nad seboj Ligijo. Stala je tesno poleg njegove postelje, držeč pred | seboj skledo z vodo, v katero je Glauko sedaj pa j sedaj namakal gobo ter močil Ž njo Vinieijevo glavo.1 Vinicij ni verjel svojim očem. Zdelo se mu je, da je to sin, ali da mu vročnica stavi pred oči drago prikazen. Še le čez nekaj časa je zašepetal: »Ligi j a!« Skleda jej je strepetala v rokah, ko je začula njegov glas; vsekako pa ga je pogledala z očmi, polnimi žalosti. »Mir bodi s teboj!« mu odvrne potihoma. On pa jo je uporno gledal, kakor bi si hotel napolniti svoje srenice s tem pogledom, da bi mu v njih ostala njena slika tudi takrat, kadar zakrije trepalnice. Zrl je njeno lice, bledejše in bolj shujšano nego je bilo poprej, zrl temne njene lase in revno obleko, ki se ni razlikovala od obleke preproste delavke. Gledal jo je tako presunljivo, da je pod vplivom njegovih pogledov njeno belo čelo začelo zalivati rudečica. In zopet si je domislil, da jo ljubi nad vse, da te bledosti in shujšanosti je kriv on, ker jo je zapodil iz hiše, kjer so jo ljubili in jo je obkoljevalo izobilje, da jo je prognal v to hišico in v ta plašč iz temne volne. ,,,«... i i_i *• A vendar si je želel, da bi jo mogel obleči z najdražjimi tkaninami in odičiti z vsemi dragotinami sveta; radi tega se ga je polastilo kesanje, pomilovanje in taka žalost, da bi jej bil padel k nogam, ako bi se bil mogel ganiti. »Ligija,* jej je dejal, »ti nisi dopustila, da bi me ubili.« Ona pa mu odvrne nežno: »Naj ti.Bog povrne zdravje!« (Dalje prido.) Ščuval ljudstva, čeprav je pred hipom trdil, da se ne upa ven? I Vprašajte ga, ali ni bilo od njegove strani nobene agitacije, podpihovanja, stra-hovanja in žuganja, ali ni bil radi svojega obnašanja v IV. kuriji iz volilnega lista črtan; le vprašajte ga, in ako ima le trohico istega, kar se imenuje poštenost in odkritosrčnost, poreče vam: -„Da, res, take je bilo"! Vprašajte ga nadalje, kako je kaj z zavarovalnico v Pevrni, ali ni prišel tam v navskrižje z kazenskim zakonom, in če je, potem pojasnite nam kaj več! Ali občinske volitve so pred durmi, tu je treba malo zakrivati Budina, ali zastonj! On je res tak, kakor je bil opisan; brezznačajen farizej in hinavski jezuit, prava cvetka liguorjanske morale I »Šoto* pa je prepoln lažij in obrekovanja, toraj nezavžitljiv, le obdržite za se to sladčico! Dobro naj vam tekne I Is Bovca, dne 1. februvarja 1901. — V 4. štev. »Prim. Lista" se je spravila ,za kratek Čas" neka bovška klerikalna korifeja na neko čitalniško pevko, katera je pričela šele pred nekaj meseci obiskovati pevske vaje. V dopisu jo smodi, da ne pozna not, a vendar že poje. Radovednost Bovčanov je sdaj, kdo izmed bovških klerikalcev si upa reči: »jaz poznam note, ali jaz poznam bolje note nego omenjena pevka!" (izvzemši kaplana). Dokaz imamo pač vsako nedeljo, kako dobro se naši klerikalci »uen pdznajo ne note« a še bolj »gvišno trofjo*, da ni »fouš štimee* slišati med celo sv. mašo. Bovec mora biti ponosen na tak pevski zbor, kakor je sedaj v cerkvi, O jerum — jerura ! Resnici na ljubo moramo povedati, da oni govor, ki ga navaja »Prismojeni List", je popolnoma izmišljen, torej laž, ki ima hudoben in zloben namen, čitalnične pevke oplaSiti, da bi ne hodile več k pevskim vajam v čitalnico ter da bi se ne mogla čitalnica ponašati s pevskim zborom. Ne boš, Joža! Dotična pevka je hči poštene stare bovške rodovine, katera je dala že marsikateri hiši pridno in skrbno gospodinjo. Ali se znabiti ne sme izvežbati kmetska deklica v petji? Znabiti je to prepovedano v kakem paragrafu krščanskega soeijalizma ?! V zadoščenje jej bodi, da se klerikalci sami sramujejo onega dopisa, češ, saj to so naprednjaki pisali, ne pa kateri izmed nas. (Pač na prvo laž še krščanska!) Gosp. Abram, tu je vaše polje, naučite ljudi resnico govoriti in pisati l Učenci so pač vredni svojega mojstra. Lahko ste na nje ponosni! Zapomnite si pa to, da naših pevkinj ne bomo nikomur pustili, da bi jih smešil ali grdil v javnosti bodisi kdorkoli. Ako vas je volja tako nadaljevati, odpremo mi vrata kroniki škandalov o raznih krščanskih »nad-lagah* (znabiti tudi pod-). Večletni cerkveni in čitalnični pevec Ponikve, dnč 1. februvarija 1901. — Cenjeni gospod urednik! Dovolite, da Vam poročam sledeče; Št. Vidškogorski nune ne more nikakor preboleti blamaže, katero je doživel pri volitvah volilnih mož. Na vse mogoče načine se trudi, da bi te preklicane »brezverce* zopet spreobrnil v krotke njemu poslužne ovčice. V cerkvi niso tamošnji fa-rani že lep čas slišali božje besede, ampak samo ,tisto nesrečno politiko: udrihanje po »Soči" in »Primorcu* in po narodno-na-predni stranki. V spovednici nune vsakega vpraša, s katero stranko je volil j govori se, da je že več naših somišljenikov odšlo iz spovednice brez odveze. Prišle so bile v farovž 3 ženske z namenom, da bi jim nune dal tiste škapulirje; nuncu se pa ni nič mudilo s škapulirjera, ampak začel jim je klobasariti na dolgo in široko, kako nevarna je narodno-napredna stranka katoliški cerkvi, sv. veri itd. Dotične ženske so ugovarjale: da pravijo naprednjaki, da ni to nič zoper sv. vero. Gosp. nune se je pa strašno razhudil, rekoč: ne verujte jim, lumpi, brezverci so, kateri hočejo zalreti sv. vero. Priporočal jim je: delujte, preobračajte brezverce, če le enega spreobrnete, boste imele več zasluženja pred Bogom kakor da bi še toliko rožnih vencev izmolile. Močno ima nune »Sočo* in »Primorca* v želodcu, na vsa pretege se dere: proč s »Sočo*, proč s »Primorcem", »Slovenca* si naročite, kateri je pisan na katoliški podlagi. Dotični nune se tudi grozi, da bo pri dežeinozborskih volitvah deloval na vso moč. Rekel je: ne bojim se nobene zamere, delal bodem na vso moč, da pridejo dobri katoliški možje v deželni zbor. — Tako dela on, ali mu ne verjamemo, ker imamo še pamet v glavi, in ker vidimo dobro, kdo je proti veri! — Mi »brezverci« nismo proti veri, pač pa so tisti, ki nas sleparijo, da je v nevarnosti, ko ni res. — Pri volitvah v deželni zbor se že vidimo. Naj se lepo potrudi nune, mi se potrudimo tudi in poskrbimo tudi po svoji moči, da bodo izvoljeni naši napredni možje ne pa nunčevi podrepniki. Iz Cerkua, dne 29. januvarija 1901. — Od vas imenovani »Apostol* se zahvaljujem dopisniku »Gorice* od dne 26. t. m. št. 7., kakor že leto dnij imenovani »Apostol Andreje« v »Goričinem" dopisu od 19. jan. 1900. št. 6. Čudno se mora dozdeti vsakemu čitatelju, da jaz tako nizkega stanu preskočim toliko kaplanov, kuratarjev, fajmoštrov, dekanov et cetera do kardinala in apostola. To se reče. naglo duhovske šarže prekoračiti in preskočiti, pa brez črnih šol! Priporočili se mi je dopisniku »Gorice", da bi vsaj toliko dober bil, da bi kardinalu Missiji poročal, da mi odstopi vsaj par mesecev svojo plačo, da bi jaz ubogi »Apostol* moj dolg pokril v cerkljanski »Hranilnici in posojilnici*. Prosim Vas, gospod dekan Muravec v Cerknem, da ne bodete nevoščljiv radi mojega naglega »beferdranja* in šarže. Prosim pa tudi vso cerkljansko inteligenco, naj le napreduje s tako lepimi in jasnimi imeni naše borne garde I Gotovo ste slišali aH celo učili svetopisemski izrek; »Kdor seje veter, zanje vihar.* — Boljši za vas; pomenljive besede! — Pametnejši odneha. — Z vsem spoštovanjem udani »Apostol* Andrej Obed. Iz Vel. 2abeU, 3. februvarija 1901.— »Soča* od 12. pret. m. je našega g. nunca hudo razjezila, g. župnika pa menda užalila l Pardon I Ne našega, ampak tistega majhnega, kateri hodi iz Sv. Križa k nam navadno imet sv. mašo. Da, tako ga je »razjezila", da je moral še v cerkvi nekaj omeniti o njej. Ko je skončal pridigo, je začel nekam tako-le : Slišal sem, da je včeraj hodil tukaj po občini neki capin. Ljudje moji! Nikar ne jemljite pod streho takih capinov, zapodite jih in ž njimi nič ne občujte! Kaj je temu vzrok, da se taki hujskači klatijo po občini, nič drugega, kristijani moji, kakor tisti brez-verski, umazani, ničvredni časniki, kateri blatijo nas duhovnike, da, še celo vašo občino, češ, da pristopite k pravoslavju. Dopisniku bi morali preprečiti take dopise, vi občinski možje, ker tak je brezverec, tak ni pravi kristijan, itd; Slučajno sem se ozrl na sv. Florjana, in zdelo se mi je, kakor da se milo joče, ker ni bil doslej vajen, poslušati ne o časnikih, ne o brezvercih, ne o capinih. No, se že privadi. Dan sv. Blaža, katerega altar imamo v naši cerkvici, je imel pa druge klobasarije. Na dnevnem redu so bili plesalci, brezverci in^ pravoslavje, le o sv. Blažu še črhnil ni. No, ko bi hotel vse to razkladati, ni zadosti cela stran »Soče*. Omenim naj le to, kaj nameravajo naprednjaki s to pravoslavno vero po grškem obredu. Rekel je: Ti brezverci hočejo v prvi vrsti zalreti katoliško cerkev, potem pa napraviti razkol med slovenskim narodom. Ako to dovolite, nas kmalu podjarmijo drugi narodi, in mi postanemo kakor njih sužnji. Ali ni to smešno? Za narod se postavljamo, za pravo vero, in s tem bodemo podjarmi j eni od druzih narodovi? To morate povedati kakenr./ od šestnajstega stoletja, ne pa nam. Tako je, gospodine, in nič drugače! Povedati moram čitateljem „Soče*, kdo je bil tisti »capin*, ki je bil v naši občini 1 Naša občina se je pismeno obrnila do Ricraanj, naj dovoli ta mk Trnje županstvo poslati pojasnila o tej naši veri po grškem obredu. Nato je menda prišel neki učen mož, kateri je stvar pojasnil. Ali za sedaj mora biti stvar še tajna. — No, in ta mu je bil »capin*, mogoče je bil pa najboljši človek! Marsikateri bi vprašal, zakaj naj bode stvar tajna! Stvar je ta: Ko so naši občinski možje oznanili nadškofiji, kaj nameravajo, so dobili j odgovor, naj nikar ue delajo tega, ker v enem mesecu se jim stvar spravi na dan! Tega meseca pričakujemo. Potem damo pa I stvar v javnost. Tudi so se naši možaki pritožili pri I škofiji, da naš župnik predrago računa itd., kakor nismo še nikdar plačevali! Ali tudi to je znal naš kardinal dobro zagovarjati 11 Vrana vrani pač ne skluje očij. Prihodnjič kaj več. »Brezverec* na katoliški podlagi. Is Lokave«, dne 31. januvarija 1901. -r Dve leti je že minulo, odkar se je vršil pri Rebku shod za ustanovitev za naš kraj toli potrebne zavarovalnice za govejo živino. Ali še danes nimamo nič od tega shoda. Kdo je kriv? Huda borba je bila v 1. 1891. in 1893., da smo pridobili našemu Jožefu županski stoIect#po katerem je toliko hrepenel, in tudi sam hodil v hiše, agitirat za se. Takrat je bilo vsakovrstnih obIjnbt_katere__čakajo._pa-i še vedno — izpolnitve. »Primojduška* je dejal, »da v en! dobi mojega županovanja mora biti dovršena cesta iz Lokavca v Ajdovščino.* Ali sedaj šele, k© je preteklo že toliko časa, jo je spravil komaj na papir, da jo ponese dr. Gredolčič v žepu na Dunaj in dobi zanje državno pod- J poro. Pa saj se mu ne mudi. Pri vsaki vo-litvi jo rabi, in tako mu pride prav tudi spomladi pri občinskih volitvah. — Naš Jožek in dr. Gredolčič sta si v tem nekako enaka. Jožek nam obljubuje pred volitvami cesto, Gredolčič pa železnico.... i Mi ne vidimo drugega napredka sedanjega Župana nego le to, da nam je spravil cesto na papir ter nam naklonil občinskega ubožca R., ki reva več hoditi ne more, vsaki dan k drugi hišt na hrano. Umestno bi bilo od g. župana, da prepove svojemu petolizniku, kleriklavcu prešieev, da jenja rt-r: dar enkrat vezati otrobe po krčmah o njegovih zaslugah, ker jih ni. Svetujemo Jožku, da gre v pokoj, Csheju delat kratek čas v Gorico, ker le Cahej je Ciheja vreden; tako bi imel dr. Gredolčič dva pen-zijonista pri sebi, »Lucifer*. j Iz Rfhemberga. — Blagovolite sprejeti par vrstic iz Rihemberga! Na§ g. župnik je praznoval lansko leto zlato mašo. Letos so ga nekateri napravljali, da bi priredil kak obed. Ali on ni bil z« to, marveč se je odločil, da za tekoče leto 1901. ni potreba nobenemu faranu vpisati si knjig družbe sv. Mohora, ker bode on daroval vsem rihem-berškim občinarjem knjige. Izrazil seje tudi, da on nima stranke, da njemu so vsi enaki, da on nima nobenega »liberalca* v svoji fari, da on vse ljubi kot verne kristijane. Zategadel kličemo, ako ostane g. župnik tako nadalje, kakor je povedano gori: Bog ga ohrani še mnoga leta l (Opomba uredništva: Dopis pri-občujemo na izrecno željo g. dopisnika.) Škrblna, dne 3. februvarija 1901. — | Dragi čitatelj! Nimam novic, ki bi zanimale splošno »Socane* in se moram omejiti le na naše domače razmere. Ped nekaj tedni je pisal »Prismojeni List*, da v Skrbi ni se je zapilo o državnozborskih volitvah 400 K; kako je prišel ta list do tega računa, nam je dobro znano, kajti gospod Pavlica — ne vem oče ali sin — je prišel precej dan po volitvi h g. županu po račun, da ga pošlje »Prismo-jencu" v Gorico na občno razpolago. Ni mi | znano, kako je »Prismojeni List* došel do takega računa in le iz te okolnosti sklepam, da je bil račun zelo natančen, ker g. župan dobro zna, koliko taki »špasi* stanejo, ker klerikalna klika je pila tudi toliko, da znaša njih račun približno tudi 400 K, a niso pili vsi ampak le »ta visi glave*, misleč, da vbo-gim Škoduje, ako preveč pijejo. Res jet da stvar je vže zastarela, a vendar je boije: enkrat kakor nikdar! M-------- Naša vas je majhna, in g. župan ima jako lehak posel, da vzdržuje policijski red, a vendar ni temu popolnoma kos. Danes se je zljubilo gosp. županu, da se je nekoliko osmešil, ter mu je dolg čas, posebno pa zvečer — ? Naš g. župan hodi namreč v snubo, in ker smo mi Skrbtnski mladenč« to izvedeli, smo mu pripravili »podoknico* v nadi, da nam gotovo vrže petak v dar. A glej, kaj se je zgodilo! Mesto daru povabil nas je v občinsko pisarno, da nas bode kaznoval radi posvečenega razgrajenja, a zajec mu je pot ' pretekel s tem, da g. svetovalcev, podžupanov I ni bilo razun enega k razpravi in stvar je ostala mrtva, dasi nas je g. župan odstopil c. kr. okrajnemu glavarstvu v Sežani, kakor j nam je sam zatrdil. Fantje so peli in fantje ' I bodo peli, kar ve g. župan prav dobro. S takim postopanjem gotovo ne uvede g. župan miru v občini, ampak bode žel, kar danes seje! Prvi županov steber je slavni klerikalni agent, in zakaj bi mu ne bil ? Pri županu dobi, kar želi, a tega ne doseže nikdar več, kar je sedaj; mesto da bi držal roko vbogim občinarjem, podpira one, ki ga gotovo ne bodo nikdar volili v občinski zastop. Le počakaj, Jože, še nekaj časa in odklenkalo je!!! Raznesla se je o našem klerikalnem podžupanu celo govorica, da je šel prostovoljno »na Dolini* pod led, a hvala Bogu se ni vresničila, kajti dognalo se je, da g. podžupan je storil to le v šali, da se nekoliko ohladi. Naše bralno društvo »Narodni dom* je jmelo dne 27. januvarjni 1901 _ občni zbor,____ ki se je vršil v najlepšem redu. Klerikalci so napovedali društvu smrt a varali so se, kajti sedaj se je začela naša mladina v resnici zanimati za društvo, in voljeni odbor je dokaz, da društvo mora vspevali! Hvala taki mladini! Čitanje mora donašati željenega sadu, namreč splošni napredek, kojega je tudi slovenski kmet potreben. »Prismojenemu Listu" je dalo društvo slovo! »Volek Abadov". Domače in razne novice. Osebne vesti. — Poštar gosp. Alojzij Ravnikar v Ceiknem je imenovan poštarjem pri poštnem uradu Ljubljana 3 in uvrščen v I. razred, 4. stopinja. Poštni sluge Jos. Benkoč v Št. Petru, Niko Dorotich v Pulju, Fr. Mihelič, Evg. Mosettig in K, Milka v Trstu ter Jan. C igo j v Gorici so postali deflnitivni. — C. kr. finančno ravnateljstvo v Trstu je imenovalo c. kr. davčna kontrolorja g. Iv. pl. Zattonija in Aleks. Berbuča davkarjema; davčne oficijale g. Mih. Andrejčiča, Karla Visintinija, Fr. U k o v i <5 a, Oktav. M a r i z z a in pristava Feliksa S a n t i n a davčnim kontrolorjem ; davčne pristave Jos. C a t a r i n a, Ivana Šusteršiča, A'. Osbata, Karla Per-colta in M. Abba, oflcijalom; praktikanli Fr. Grigolon, E, Crasnich, R. Gonirad, Vinccnc Plač h t in Al. G olja so imenovani pristavom; začasnim pristavom je imenovan Henr. baron Baum-Appelshofen.—Finančni tajnik dr. Gust. Lippert in davčni višii inšpektor Alfonz Schaffenhauer sta imenovana finančnima svetnikoma za območje fin. dež. ravnateljstva v Trstu. Poroki. — Včeraj se je poročila gospodična Antonija Drufovka iz znane rodoljubne rodbine v Gorici z gospodom Dinkom Spin či de tu, trgovcem in posestnikom v Mihotičih v Istri. Čestitamo. — V ponedeljek se je poročil gosp. Julij Schlunder, posestnik in trgovec v Kobaridu, z gdč. Man-zonijevo iz Kanala. Bilo srečno na mnoga leta! Gospod I. Hrast, nadučitelj v Cerknem, nam je poslal daljšo izjavo, v kateri se dotika dopisov v .Gorici* proti dopisom v »Soči* iz Cerknega, ker se mu v jednem podtika, daje on pisal tiste dopise, ob jednem pa seveda tudr udriha po njegovi osebi, -— Kar se tiče dopisov v .Soči", izjavljamo in potrjujemo g. nadučitelju, da on ni pisal in ne poslal nobenega istih dopisov, marveč smo dobili iste iz povsem druge roke, radi česar moramo reči, da g. Hrast ne stoji z omenjenimi dopisi v nikaki zvezi. Kar se pa tiče posebej napadov v dopisu v »Gorici* na osebo g. nadučitelja, posnemamo iz njegove izjave to-le: »Ker pa je vrgel ta neotesani »volilec* (bolje bdrilec) po svojem cepcu v javnost besedi, merjajoči na mojo osebo (drugi mu gotovo tudi ne ostanejo dolžni odgovora), imenujem isto naravnost obrekovanje ter ga pozi vijem, da stopi na dan s svojim pravim imenom, kakor jaz in potem mu pridem, naj bode prepričan, vsikdar s celim vizirjero nasproti. Da bi pa polemizoval po časopisih s kakošnim zahrbtnim obreko-valcem, ali celo zamazanim ignorantom, to mt pa ne pride na misel. Sicer pa se ta »volilec* z vsemi svojimi sateliti sami obsodijo, ako ne pridejo s pravim imenom na dan! V Cerknem, 30. januvarija 1901. I. Hrast. .Goriška ljudska posojilnica" je dobila v januvarju 80.000 kron novih hranilnih vlog. To kaže na zaupanje, katero uživa. Klerikalci so vsi odpovedali svoje vloge, ki so skoro Že vse po pravilih izplačane. Pokadimo za njimi, ker to je v naših zavodih le nestalen in torej nevaren denar! Posojilnica je poslej na trdnejši podlagi nego je bila poprej. Prav je, da je do tega prišlo! Zadnje čase so prihajali v posojilnico razni dolžniki vsi prestrašeni, dasi jih nikdo ni za kaj opominjal, češ: naj se ima potrpljenje ž njimi, da že plačajo itd. Prišlo je na dan, da klerikalni hujskači strašijo ljudi, da posojilnica vsa posojila izterjuje.... Na to odgovarjamo: Posojilnica izterjuje posojila le od znanih kričačev, ki so bili pri posojilnici dobro postrežem, a v zahvalo rujejo proti njej po želji klerikalnih spletkarjev, — in še to le od takih,ki so neredni plačevale* ali pa so postale njih premoženjske raz- ! mere slabše, da posojilo ni več ' tako varno kakor je bilo v začetku. Take ljudi naj streže poslej ,Centrifuga*! Drugače po posojilnica ne izterjuje posojil, izvzemši seveda splošna pravila denarnih zavodov! Kjer obresti zaostajajo, poroki od« povedujejo poroštvo, se imetje očitno slabša itd.: tam se posojilo mora izterjati ne glede m na levo ni na desno! Tako je po vsem svetu — pri nas tiidiT^o^teiže^^^ak« varno in previdno se tu postopa z zaupanimi denarji! Tako mora biti 1 Prosimo rodoljube, naj poročajo vselej, ko zalot6 koga, da ščuje proti kateremu denarnemu našemu zavodu. Treba bo par njih prav eksemplarično—Mstresti *^za brezvestna ušesa! »Trgovsko-obrtna zadruga* je že prekoračila prvi milijon kron podpisanelastne glavnice.- S to glavnico — in poleg tega je Se neomejena zaveza — jamči varnost hranilnim vlogam. Lahko rečemo z mirno vestjo, da tako varnega zavoda ni na celem Primorskem, niti v Trstu, in sicer ne le med Slovenci, marveč tudi med drugimi narodi. — Kdor hoče torej tudi največje svote povsem varno naložiti na obresti, naj pride vsekakor v to zadrugo. — Več spregovorimo v posebnem članku! Bazštrjajnio .Primorca" in »Sočo*. — V »Slov. Narodu" od 1. t. m. smo čitali to zanimivo notico: .Odkar izhaja »Rodoljub* | kot tednik se oglašajo dan na dan naročniki j in zdaj se razpošilja 6000 izvodov tega lista, j Največ zaslug imajo tisti rodoljubi, ki so po več iziisov naročili, da se brezplačno dopo- , siljajo revnejšim kmetovalcem. Ljudstvo čita z veseljem ^Rodoljuba* in koder je list razširjen, povsod se opazuje veselo gibanje med kmetovalci. Žal, da, se,v nekaterih okrajih somišljeniki še vedno ne ganejo in ne store ničesar, da bi se »Rodoljub* razširil. Na noge! Mi nimamo prižnic in spovednic, mi ne moremo za svoje ideje drugače delati kakor s časopisi. Zato pa prosimo somišljenike po deželi, naj agitujejo za »Rodoljuba*!* Zdelo se je nam vredno to omeniti, da razvidijo naši veljaki po deželi, kako je dru-godi. Reči moramo, da naš »Primorec* je precej razširjen po deželi, saj se tiska 2000 iziisov, ali nikakor ni še dosti razširjen. So kraji, kjer ga imajo skoro v vsaki hiši, so pa tudi taki, kjer je le malo iztisov »Primorca* naročenih. Pri zadnjih volitvah srno videli, da tam, koder sta razširjena naša dva lista, je bil boj proti nasprotnikom, prav lehak, dočim je v onih krajih, kjer jih ni, prevla-davala črna tema; neuko in nevedno ljudstvo po (istih krajih niti vedelo ni, zakaj prav za prav gre, zalo se je oklepalo še vedno le nunca, kateremu je verjelo, da gre za sv. vero, čeprav je lagal. Klerikalci dobro poznajo moč časopisja, zato pa so si postavili sedaj nalogo, razširiti »Primorski List* in .Gorico", kjer se le da, zlasti »Primorski Lisi* med ljudstvo ter izpodriniti »Primorca*. Ustanovili so posebno »Tiskovno društvo*, kateremu bo poleg drugega glavna naloga, delati na to, da se vsaka hiša naroči na »Primorski List*, seveda po najnižji ceni, kar mogoče, in če ga že noče naročili, pa se mu ga da brezplačno. Duhovniki po deželi že naročajo kar sami za svoj denar po več iztisov »Prim. Lista* ter ga vsiljujejo na vse načine v vsako kmečko hišo ter ga dajejo tudi zastonj, samo da bi le pregnali »Primorca*. Oni računajo tako, da v prvih letih nekaj žrtvujejo, potem pa bi se ljudstvo privadilo in bi plačevalo samo ob sebi rado ta farovški list, »Primorec* pa bi bil iztisnjen. Tako računajo in v ta namen so začeli zastavljati vse svoje moči, dobro vedoč, da pri tem delajo v prvi vrsti sami zase, ker glavni namen klerikalni glasil, »Prim. Lista* in »Gorice*, je ta, da obdrže duhovniki vrhovno komando nad nami vsemi v celi deželi! In kako že delajo po lečah, spoved-nicah, farovžih, hišah in cestah. Nikdo ni varen pred njimi, vsakemu molijo »Primorski List* pod nos. Rodoljubi! Proti takemu počenjanju in spodkopavanju tal narodno-napredni stranki se moramo odločno upreti. Upremo pa se s tem, da delamo z vso sito na to, da se razširi, kar le mogoče, »Primorec* med ljudstvom, v vsaki boljši hiši pa mora biti »Soča*. Rodoljubi! Kar žrtvujete v ta namen, žrtvujete tudi saroim sebi, svojemu ugledu, ker duhovščina stremi za tem, spodkopati tla vsem naprednjakom z razširjanjem svojih Časopisov, tako, da bi biti Vi odvisni od ljudstva, katero hujskajo prav po tistih časopisih proti Vam. Rodoljubi! Razširjajte pred vsem nagega »Primorca*, skrbite za naročbo, od naše strani se že zgodi na to stran, kar mogoče, da se olajša plačevanje. Za danes opozarjamo Vas pred vsem na nakano duhovščine, katero ima s svojim »Tiskovnim društvom*, proseč Vasr, da to uvažujete, kakor pritiče. — O tem se bo bavil tudi še izvrševalni odbor narodno-napredne stranke. Potem spregovorimo še naprej. V to svrho treba najkrepkejše organizacije. Časopisje nam bodi glavna moč! »Goriški Sokol* je imel po navadi zadnjih let svoj redni letni občni zbor na Svečnico ob 2. uri popoldne v telovadnici. Starosta Andr. GabrSček je konstatovat sklepčnost, otvoril zbor in prešel takoj k prvi točki: poročilo o društvenem delovanju. Poročala sta brata Musič in Šaup. Iz taj-nikovega poročila posnemamo, da poleg vseh onih veselic, katere ao bite svoj čas ozna- njene in opisane v »Soči", je skrbelo dru- { štvo med drugim tudi za petje in tambu- ' ranje, katero je podučeval z vso marljivostjo brat Vuga. Sokolsko društvo je skrbelo za napredek goriških Slovencev tudi na glasbenem polju s tem, da je postavilo temelj narodni godbi, to je orkestru v Gorici. Kakor znano, je pričela pred dvema letoma glasbena šola, v kateri je bil prevzel poduče-vanje res marljivi in navdušeni brat širca. ^USela je pj2|]a res do lepega napredka, katerega so se hjogli veseliti tudi udeležniki pri zadnjih naših plesnih zabavah, tako da smemo gojiti up, da čez čas ne bomo potrebovali tuje godbe niti pri večjih veselicah. — Društvo šteje sedaj 121 rednih članov, 1 častnega Člana in 2 pokrovitelja. — Ko-necno moramo še pripomniti, da iz tajniko-vega poročila odmeva živo delovanje »Sokola* v lanskem letu, katero postaja živah-nejeodJeta do leta»- Bodi vedno bolje in vedno bolj živahneje! O društvenem življenju v telovadnici ter o gojitvi telovadbe, te kardinalne točke vsakega sokolskega društva,' je poročal načelnik brat Šaup, V preteklem letu so se vršile telovadne vaje vedno po dvakrat na teden, in sicer ob torkih in četrtkih. Telovadilo se je vedno v dveh vrstah, parkrat celo v treh. Pomagala sta s početka brat Bačner, pozneje brat Brajnik. Poleg tegfi «so bili v zadnjem času v telovadnici vajenci, ki so telovadili ob sredah in sobotah. Iz poročila je razvidno, da jako napredujemo v telovadbi in dosedanjemu načelniku bratu Saupu gre vse priznanje. Le čvrsto naprej! Iz blagajnikovega poročila posnemamo te številke: mesečnina K 704*40; dohodki veselic K1558-48; radodarni doneski K 334*76; preostanek iz 1899 K 155*78; torej skupaj K 2753-42. Stroškov je bilo: stanarina in svečava K 711-74; troški veselic K 114866 i ter razni drugi troški za napravo raznoterega potrebnega orodja, s čemur se je pomnožil inventar, tako da znašajo izdatki K 275102. Cisti inventar po odbitku 10% za to leto znaša K 1604-78; saldo bilance kaže svoto K 1641-06, kar predstavlja aktivno premoženje društva. Vidi se, da lepa opora društvu so bile veselice, s katerimi treba nadaljevati v razvedrilo in zabavo telovadcev ter občinstva. V tem pogledu društvo vidno napreduje od leta do leta. Želimo mu to tudi v prihodnje. Med ljudstvo treba zanesti sokolski ponos in zavednost! Pred volitvijo novega odbora izjavi starosta Gabršček, da nove izvolitve ne sprejme več, ker ima preveč drugih poslov in je zdaj v GorS! brat dr. Tre o, Sokol z dušo in telesom, : dsnovitelj dveh in ustanovitelj tretjega <* r sojini) »Sokola*, torej mož, ki bi bil i... .*.,nu društvu vrl voditelj. Sedem let, pravi, t.in stal na čelu temu pre-znamenitemu društvu, in v tem času se je take lepo razvilo, da ga mora biti vesel vsak Slovenec. Prav mirnim srcem ga prepuščam spretnim rokam dr. Treota, katerega si žetim za naslednika. — Naglašal je dalje še So-kolske težnje, poklical v spomin Fugnerja in Tyrša, katerima se je zaklicala »slava* — in pretrgal zborovanje na nekaj minut. Predno pa se je pričelo voliti, se je oglasil brat dr. Gruntar ter slavil zasluge dosedanjega staroste za sedanji razvoj našega društva. Ako pa danes izjavlja, da ga drugi posli ovirajo v vodstvu »Sokola*, ki se čedalje lepše razvija, mu moramo to verovati, dasi se neradi ločimo od njega. (Zbor mu zakltče presrčni »slava*.) On sam nam je priporočil za naslednika dr. Treota, katerega cenimo in ljubimo vsi. Predlaga, naj se izvoli dr. Tre o z vsklikom za starosto »Goriškega Sokola*, kar se tudi zgodi. — Po listkih pa so bili izvoljeni v odbor bratje: dr. Gruntar, Gabršček, Musič, Konjedic, Šaup in Gilčvert. (V prvi odborovi seji so si tako razdeliti posle: podstarosta dr. Gruntar, tajnik Šaup, blagajnik Gilčvert, gospodar Musič.) — Brat dr. Tre o izjavi, da sprejme izvolitev, in naglasa, da se je že veliko let vedno živo vdeleževat sokolskega gibanja; da želi odslej posvetiti svoje moči našemu »Sokolu*, ali prosi bratskega sodelovanja vseh članov. — V razsodništvo so bili izvoljeni bratje: dr. Turna, prof. Seidl in Poveraj. Pregledovalcem računov pa bratje: Kopač And., Stukelj in Pohlin. — Izvoli se tudi stalni veselični odbor 6 članov, ki se po potrebah lahko pomnožujejo. Zbor se zaključi. Bil je precej živahen in zanimiv. — »Goriški Sokol* ima pred seboj dobo čvrstega raz-vitka in jako hvaležnega delovanja v mestu in okolici. Naprej 1 Navadna sloparatva. — »Norica* poroča o novi deželni dokladi na užitnino in pravi, da so za njo glasovali vsi slovenski poslanci, da je dr. Turna naščuval krčmarje, da so se uprli nameri deželnega zbora itd., ter tako oškodovali deželno blagajno za najmanj 160.000 kron, — Kakor se vidi. stari slepar v »Gorici* še ne miruje, hoče jih dobiti še po zobeh. Mi smo dokazali, kako brezvestno je prof. Berbuč stavil svoj famozni predlog, ne da se je o stvari kaj poučil. Zahtevali smo referata, pa ga nikjer ni bilo; in deželni odbor sam je prišel do spoznanja, da —• vsi vkup ničesa ne ved6 o dohodkih, izdatkih in dobičku ali zgubi! Poročilo strokovnjaka sosedne dežele pa pravi, da lastna uprava v tako majhni deželi bi nosila le — zgubo! Odkod zajema torej stari slepar v »Gorici* dobiček 160.000 kron?! Slepar hoče dalje slepariti svoje »bravce", toda naših krčmarjev in mesarjev ne bo, so preveč pametni možje. In s tem dovolj! I soroda! — »Norica" je prinesla na i naslov g. Gabrščeka zopet dolgo klobasarijo ' pod tem naslovom, in sicer vsled fiksne ideje, i daje Gabršček pisal odgovor v »Soči* I tudi pod enakim naslovom. Tu pa moramo i izjaviti, da odgovora v »Soči* ni pisal gosp. Gabršček. —- Iz tega lahko sodi vsakdo, ki je morda čitai »Norico*, kakošne vrste polemika je po klerikalnem ukusu. Kogar hočejo udariti, udrihajo po njem tudi ko ni prav nikakega povoda^ Gospodje si nekaj izmislijo, potem pa lop po neljubi'osebi! Kako se zlagajo te udriharije, ko je s tem izpodbita vsa podlaga? Vidite, modri »Noričani", da je najpametneje, ako odgovarjate raje bolj stvarno ter opustite stikanje po osebah, kdo je na« pisal to ali ono, ker se s tem le smešite. Kar se tiče notice »Politika v šoli", pa ostanemo pri tem, kar smo povedali, ker je vse resnično in prav iz zadnjega časa. Ako menite, da Ibomo take reči zamolčevali, se jako varate! Kdor med nami služi, naj bo nepristranski uradnik, hujskačev v šoli pa ne bomo trpeli. Otroci sami so razumeli, kaj hoče strastni možic, in so doma povedali — od tod pa je došlo v naše uredništvo. Da se stariši boje za svoje otroke in dijake pred klerikalno maščevalnostjo, je dognana reč — in od gotovih stranij seje stariše tudi terorizo-valo s tem, da imajo otroke v šolah in da naj torej gledajo, kaj delajo! — »I seveda" takih lumparij ne bomo trpeli! Težko je sicer, priti jim do dna . . ., toda utegne se vendarle včasih posrečiti! »Norica* naj le brca dalje in jemlje grešnike v zaščito, nas to nič ne briga! Slaba reklama za .Centrifugo"* — Gospod dr. P a v 1 i c a je čutil potrebo, priobčiti izjavo proti nekaterim govoricam, to-je, da »Centrifuga" ima dovolj denarja, ker jej dobri prijatelji še vedno nosijo hranilne vloge in jej je tudi klerikalna »Ljudska posojilnica* v Ljubljani zagotovila zaupanje (11). Le pri izposojevanju da je ta »Centrifuga" jako previdna, zato pa jo zdaj opravljajo oni, ki niso dobili posojila! — Mi dostavljamo, da ima »Centrifuga" res neumornih agitatorjev, ki jej pridobivajo hranilnih vlog z obrekovanjem »Goriške ljudske posojilnice". Celo v spovednici govore o teh rečeh I — Kar se tiče izposojevanja, bi vedeli mi marsikaj povedati, toda nas prav nič ne briga, če hočejo klerikalci svoj denar tudi v vodo pometati, Za »Teruo* katolike, — Kako daleč more zapeljati klerikalce stanovska strast in vladoželjnost, o tem spričuje trditev, do katere se je povspela »Olm. Zeitung*, glasilo olomuškega škofa Kohna, dne 6. t. m. V ti številki razlaga namreč ta ultramontanski list dolžnosti vernega katolika tako-le: »Za verne (uberzeugungstreu) katolike je neomajljivo pravilo, svojega višjega pastirja poslušati, kakor v privatnem, tako tudi v javnem življenju kot od Boga poslanega vodnika*. Mi pa pravimo, da je le sreča, da so že davno minuli tisti »zlati časi", ko se je vse treslo, ako je kak škof smajal z glavo in je mogel kak tak kardinal, kakoršen je Missia, privesti narod svoj v propad. Kam bi prišli mi goriški Slovenci, ako bi poslušali svojega nadškofa tudi v javnem življenju, o tem spričuje dr. Gredolčič, ki je pod njegovim protektoratom srečno prijadral v — izdajstvo! Biljard. In klavir iz druge roke, prav dobra, sta na prodaj. Pripravna posebno za kako društvo. — Oglase sprejme krčmar g. Peter Birsa, Corte Caraveggia v Gorici. — Opozarjamo na oglas »Išče stanovanje*. Razgled po svetu. Državni zbor. — Seja dne 5. t. m. je bila začetkoma mirna, proti koncu pa je zavrelo. Prebrali so došle proteste proti nekaterim volitvam in že naznanjene državno-pravne ugovore Čehov. Češki agrarci in češki narodni socijalisti so predložili besedilo v češkem jeziku, kar je provzročilo, da je pričel Wolf tuliti: ?Kaj se tukaj čita!« Cehi so ogorčeni protestirali na Wolfovo kričanje. Wolf: »Saj nismo v češkem dež. zboru!" Češki agrarci: »Nemško se je doslej dovolj govorilo. Heil Buri* 1 Nekateri nemški poslanci so se Wolfu pridružili in kričali Cehom: »Vas bodemo že še naučiti*! Predsednikov opominjevalni glas k red« se v ropotu ni prav nič slišal. Nemci in Čehi so si drug drugemu pretili in se psovali. WoIf je kričal: »Mi moramo vedeti in razumeti, kaj je na čeških ugovorih*. Na Kaizla je Wolf kričal, da ima penzijon. Predsednik je izjavil, da bode prihodnja seja v soboto, a nemški ra-dikalec Kaiser je predlagat, da mora biti v petek, češ, da se zbornica mora pogovorili o današnjem nastopu Čehov in o njihovih državnopravnih ugovorih. Zbornica je pritrdila Kaiserju, da bodi prihodnja seja v petek. Wolf: »Tu je večina za nemški državni jezvk«! Čehi ugovarjajo, ker je za sejo v petek glasoval tudi del Mladočehov, nekateri Poljaki in nekaj Jugoslovanov. V državnem zboru jutri bo na dnevnem redu volitev predsednika poslanske zbornice. Načelniki nemških klubov so imeli skupno posvetovanje, ter nastopijo solidarno. Vsi češki poslanci, čeprav v raznih klubih, podajo predlog, da naj se voli adresni odsek in nai zbornica odgovori na prestolni govor. Predlog pade, ker ne dobi dvetretjinske večine, ali debata bo zanimiva. . Prestolni govor smo na kratko omenili že zadnjič. Obsega v glavnem dolgo vrsto gospodarskih potreb različnih vrst, se takne potrebe delavnosti parlamenta itd., kar se pa tiče jezikovne ravnopravnosti, pa se lepo izvije, ali tako, da mora vsak Slovan občutiti, da bo stavljen Se dalje Nemec na prvo mesto povsodi v Avstriji in da Slovan ostane podrejen. Ali moreš potem zaupati tudi gospodarskemu programu, da boš tam ravno-praven, ako te pehajo drugodi povsodi v ozadje? Mislimo, da ne. Radi tega so Slovani nezadovoljni s prestolnim govorom — in boj za enakopravnost se mora nadaljevati !. — Nemci silijo na dan z nemškim državnim jezikom ter stavijo predlog, da se ga proglasi kot takega. Slovani k temu ne bodo molčali, marveč morajo to preprečiti, če ne drugače, pa z obstrukcijo! — Kardinal Missia, ki je član gospodeke zbornice, je predlagal, da se odgovori na prestolni govor z adreso, kar se zgodi. Hrvatsko-slovenski klub v državnem zboru na Dunaju je zasnovan. Novi klub je izdal tak komunike": »Hrvatsko-slovenski klub stoji na krščanski podlagi. Zavzemati se hoče z vsemi zakonitimi sredstvi za narodne pravice Hrvatov in Slovencev in njih vsestranski napredek na kulturnem in gospodarskem polju. Posebno pozornost bode posvetil vprašanju zgradbe nujnih železnic v južnih pokrajinah monarhije. Pripravljen je vzajemno podpirati opravičene zahteve vseh ostalih slovanskih narodov ter v to svrho dobiti čim ožjo zvezo z njih zastopniki. Klub bo uva-ževal prepričanje onih svojih Članov, kateri so za oživotvorjenje hrvatskega državnega prava ter so podali odnosno, pravno za-brambo v poslanski zbornici dne 5. febru-varja." Na Dunaju, 5. februvarja 1901. — Ferjančič, Peric, Ploj, Biaukini, Robič, Spinfiifi, Ferri, Ivčevič, Šupuk, florfiič, Zaffron, Vu-kovic, Plantan, dr. Tavčar. (Podpišeta se Klaid in Gabršček.) — Klub se je takoj konstituiral in izvolil dr, Ivčevida svojim načelnikom in dr, Ploja načelnikovim namestnikom. Slovenski napredni poslanci so odklonili vsako zastopstvo v prezidiju tega kluba. — Klub torej obstoji in šteje 16 članov: 6 Slovencev in 10 Hrvatov, Srba nista pretopila. Tako je totvj razdelitev jugoslovanskih 'poslancev na dva kluba gotova rec, Proti anarhistom. — Doslej ni bilo mogoče po italijanskem kazenskem zakoniku obsoditi anarhista, ki je umori) koga, na smrt, Sedaj pa so bavi kazenski senat z načrtom zakona, ki bi dovolil smrt v takem slučaju. Za svoj zakonski načrt je zahteval minister nujnost, ker zakon ni reakcijonaren ampak brani le socijalni red. Ime Verdi. — O imenu ranjkega velikega italijanskega muzika smo culi to zanimivost. Tačas, ko so bili avstrijski vojaki za časa vojne z Italijo po raznih gorenjih italijanskih mestih nastanjeni ter se je pričelo med italijanskim narodom tisto splošno gibanje, katero je bilo poleg drugega povod zjedinjeni Italiji, je bilo videti po tistih italijanskih mestih lepake z napisom: V — e — r — d — i!, kar je značilo Vi v a Emanuele, Re d'Italia! Da so avstrijski vojaki trgali take lepake ter da je v to poklicana oblast iskala lepakarje, je umevno samo po sebi, ali umevno je tudi, da jih ni našla. Pruski vohuni v ruski Poljski. — Veliko pozornost je povzročilo v Varšavi to, da so nedavno zaprli 8 pruskih vohunov, katere so po končani preiskavi poslali v Sibirijo. Ob tej priliki se je pokazalo, da je po vsej ruski Poljski mnogo pruskih vohunov, ki so v medsebojni zvezi. Trdijo, da je organizacija Nemcev' v Rusiji tako popolna, da bi v slučaju ruske vojske z Nemčijo bile na vseh važnejših mestih brzojavne zveze pre^ trgane, mostovi porušeni in železnice poško-"* dovane. Nemški naseljenci vrše v Rusiji izvrstno svojo službo vohunov. Okrog velikih trdnjav kupujejo zemljišča, ter so jim utrdbe dobro poznane. Ruska vlada je opozorjena na vse to, ter sedaj strožje pazi na Nemce v Rusiji. V južni Afriki. — Iz Bruselja poročajo, da je dobil Kruger brzojavko, da so se polastili Buri na portugiškem zemlju ležeče železnice Komjatiport-Delagoazaliv. Pri Mo-derfonlainu so se sprejeli Buri z Angleži. Poročila angleška pravijo, da so bili Buri odbiti, druga pa, da so ujeli Buri celo posadko, pritisnili vojaštvu znamenje, da je bilo ujeto, ter potem isto izpustili, ko so prisegli častniki, da se ne bodo več bojevali proti Burotn. Epidemične bolezni v angleški vojski so tako razširjene, da umre vsak teden 600 do 800 vojakov. Generala Kitchenerja smatrajo Angleži nesposobnega za vojno; zato mislijo na drugega poveljnika, pa tudi se čujejo med Angleži vedno pogosteje glasovi po miru. Ranjka kraljica je svetovala baje še v zadnjih trenotkih, da naj poskrbe, da se sklene kmalu mir. Vprašanje je le, kaj ukrene kralj Edvard. Kitajsko. — Poročajo, da kitajski cesar je izdal edikt, po katerem bo pregnan princ Tuan v kitajski Turkestan, Cuang mora izvršiti samomor, Yu Sien bode obglavljen, vitez Lan bode pa pregnan. Narodno gospodarstvo. Kanalsko sadjarsko in vinarsko drn-štvo odda letos sledeče kolči amerikanskih trt: 17,000 Riparia portalis, 8000 Solonis in 8000 Rupestris monticola. Udje društva dobe* do 500 kolei po 20 vinarjev, čez 500 do 1000 po 40 vinarjev, neudje plačajo 1 krono za 100 kolei. Oglasitve naj se podajo odboru, ki odloča o oddaji. Cepljena drevesca se bodo dajala udom, ki so plačali ietnino, po 6 vinarjev. Oni gg. udje, ki so bili lani prezrti, naj se blagovolijo oglasiti pri odboru. Opomnja: Riparia dobro vspeva v ne-preilovnati semiji, v. suhi in apneni zemlji ne. • Solonis enako, zraven pa tudi v ilovni, peščeni in bolj apneni zemlji. Rupestris monti-cola dobro raste v ralil«, apneni zemlji. — V Kanalu, 4. februvarja 1901. M. Zega s.r., predsednik. Predavanja o zcmljcdelstvu r vojašnicah so uvedli v Belgiji. — V* letu 189&—1900 je bilo 36 tečajev v 22 vojašnicah. Trajali so od početka grudna do konca maleg* travna in so se uvedli pri vseh posadkah, kjer se je priglasilo najmanj 20 vojakov. Imeli so po dve predavanji v tednu-po 6*/t zvečer, ko so bili vojaki prostL od službe. Program je bil jako obsežen, toda predavajoči m je bilo na voljo dano, izbirati si snov po zmožnostih poslušalcev. Zlasti se je predavalo o naravi tal, o njih obdelovanju in boljSanju, o setvi in gojevanju rastlin, o krmljenju in ravnanju z živino itd. Zraven tega so napravljali tudi izlete na gospodarstva po okolici. Toda, to je bilo v Belgiji, pri nas bi to bito proti disciplini in pod vojaško čast! Društvene vesti. Društvo »Pravnik" In njegovo glasilo »Slov. Pravnik' v I. 1900. (Por-čilo tajnika dr. Foersterja na občnem zboru .Pravnika" dne 26. jan. t. I.) [Konec.] — Pravno filozofskega značaja je v našem .Pravniku" objavljeni slavnostni govor ,o pravni znanosti*, ki ga je govoril vseučiliški prof. dr. Fr. S p e,v e c dne 3. marca lani pri slavnosti 25-letnice zagrebškega pravničkoga društva. Spomin slavnega učenjaka v Pragi leta 1875. zamrlega dr. Josipa Krainza, ki je bil slovenskega rodu, posvečen je daljši življenjepis. Ne zabimo končno objave sklepov lanskega shoda odposlancev avstrijskih odvetniških zbornic in pa sklepov lanskega shoda odposlancev avstr. notarskih zbornic. Toliko v pregled vsebine lanskega našega letnika, v kolikor se tiče njegovih znanstvenih člankov. Obsega pa .Slov. Pravnik" razun člankov v vsaki mesečni številki bogato obilico odločb iz najnovejše pravosodne prakse. Da je izbora teh odločb vsikdar zanimiva, ker podaja najnovejše slučaje zgolj odločilne vrednosti, je priznano, ne manjka se niti priznanj s strani uredništev nemških juridičnih publikacij, ki so že mnogokrat objavila sestavke iz našega glasila. V glasilu „Slov. Pravnik" pojavlja se delovanje našega društva, na delovanje to je društvo opravičeno ponosno, tiči v njem zaklad marljivosti njegovih članov. Na tem mestu spominjali se nam je nedavno zamrlega odvetnika, g. dr. Alfonza Moscheta. Bil je ranjki »Slov. Pravniku" v letih 1881 do 1883 prvi ustanovnik in urednik. Po premoru štirih let je jel 1,1888. na novo izdajati .Slov. Pravnik", dokler se ni istega leta ustanovilo naše društvo, ki je prevzelo nadaljno izdavanj«' lista, broječega danes 16 letnikov. V dr. Moschetu zgubilo je naše društvo zvestega prijatelja in člana, vse vrste pravniškega stanu pa simpatičnega in koncUijantnega stanovskega druga. Ohranjen bodi zaslužnemu možu v analah našega društva trajen spomin. «. Izmed delovanja našega društva je še omeniti, da se je društvo udeležilo dne 3. marca lanskega leta 25-letnice hrvatskega pravniškega društva v Zagrebu po deputaciji, obstoječi iz gospodov dr. Ferjančiča, dr. Ma-jarona in dr. Krisperja. Kakor povzamemo odnosnemu poročilu, se spominja deputacija odnosnih slavnostnih ur z največjo radostjo. Zadobila je duševne utise, ki naj jih navdajajo k čim intenzivnejšemu delovanju v prid razvoja našega društva. Tudi slovesnega praznovanja stoletnice rojstva dr. Franceta Prešerna se je udeležilo naše društvo, zastopano je bilo pri vseh slavnostnih shodih, ki jih je priredila velikemu pesniku v spomin Ljubljana. V odbor so bili izvoljeni na občnem zboru z dne 24. januvarja načelnik dr. Ferjančič, kot njega namestnik dr. Ma-jaron, kot tajnik dr. Foerster, kot blagajnik dr. Pire, kot knjižničar sodni tajnik Kavčnik, kot ljubljanski odborniki: notar Gogala, sodni pristav Milčinski, dež. sodn. svetnik Polec, kot vnanjipa: ministerijalni tajnik dr. Babnik na Dunaji, odvetnik dr. Hrašovec v Gelji in odvetn. kandidat, dr. Zuccon v Pulji. V svojih zadnjih sejah se je odbor posvetoval za prihodnost, kako bi se nadaljevala društvena priročna zbirka zakonov, za katero so rokopisi že pripravljeni, odnosno obljubljeni in to: za zvršilni red z dodatnimi določbami in odločbami, dalje za trgovinski zakon in menični red. Tudi je odbor imel priliko posvetovati se o namenih okrožnega zdravnika gosp. dr. Homana, ki je pripravil rokopis za kratko terminologijo sodni medicini. Konečno je odbor razpravljal nasvet, ali ne bi kazalo, da društvo .Pravnik" začne prirejati popularno-znanstvena predavanja o praktičnih pravnih, upravnih, in socijalnih vprašanjih. Današnjemu občnemu zboru bodi dana s tem prilika, izreči svoje mnenje in svoje želje glede teh odborovih ukrepov. Išče stanovanje s 1. majem rodbina brez otrok. Želi si: 4 sobe, kuhinjo, sobo za služabništvo, klet, podstrešje. Vsaj jeden del mora biti proti solncu. — Ponudbe na uprav-ništvo »Soče«. Naznanilo. Podpisanec naznanja slavnemu občinstvu, da w*~ o tvori osmico «m v SkrMiil na Krasu v nedeljo dne 10. februvarja, kjer bode točil sladko kapljico izbornega vipavskega vina po jako zmerni ceni. Svojim rojakom se prav toplo priporoča za mnogobrojen obisk Josip Čotar. Štev. 59. Razglas. Podpisano županstvo odda. dne 15. t. m. od 11.—12. ure predpoldne na javni ponudbeni dražbi delo zvišanja cerkvenega zvonika. — Klicna cena je 8200 K. — Vsak udeleženec mora položiti h%no varščino in postavno kolekovano ponudbo v zaprtem pismu. Pogoji in načrt so razpoloženi v občinski pisaraici do dneva dražbe. Županstvo v Št. Andrcžn, 1. februvarja 1901. Župan: Lutmaii s. r. m registrovano društvo z omejeno zavezo v Gorici Gosposka ulica hit. 7, I. nadstropje v lastni hiši. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 4J/Z%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po 6% in na vknjižbe po 5 %%. Uradnje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razveu nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog leta 1899. okroglo K 1,400.000. Poštno-nran. račun stv. 837.315. b*f- Veliko zalogo -*¦ šivalnih strojev, dvokoles in slainoreznie raznih sistemov prve angleške tovarne ,HoIkar ima SAUNIG a DEKLEVA V GORICI ulica Municipio št* 1 mehanična delavnica v Nunski ulici št 16 kjer je bila prej prodajalnica. V zalogi imamo nad 100 šivalnih strojev vsaka vrste n.i razpolago, kakor za Šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sti-ckerei). Cene so v gotovini od 80 gld. naprej. Z nami je w*aka konkurenca nemogoča! Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem udani SAUNIG & DEKLEVA. Anton Obidič, čevljar v Semeniški ulici štev. 4 glefT" v Gorici, '^Pfl priporoča se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro. Dobre ure in po eeni! s S-Ieinim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarna ur ter Izvoz zlatnine Most (Češko). Dobri ura Rem. iz niklja fl. 375; srebrna ura K -m. 11. TrSOi srebrna verižica fl. 120; budilnik iz niklja fl. 195. Tvrdka ie odlikovana s e. ki\ orlom; ima zlate in sribmf s-vHinjc iz raz.-tav ter tisoče prmialnih pisuii. llnstrovan cenik zastonj! l^arol praščil^, pekovski mojster in sladčičar v Goriel na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torle i. t. d, PriporoCa se slavnemu občinstvu' za mnogobrojna naroČila ter oblj'ublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski l^rinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna jrina, goručiee (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca v ScmenlSki ulici M. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga* Iziel Je ravnokar Kažipot in koledar po Primorskem z mita h jLn lini podatki vseh krajev, uradov, trgovcev, obrtnikov itd. itd. Dobiva so v .Goriški Tiskarni" A. Gabršcek v Gorici. po pošti 10 vin. vee. Naročniki »Primorca" dobo »Kažipot* za 1 krono. RnHS 1 I I KI »SLAVIJ A" vzajemno zavarovalna bajnka v Pragi sklepa zavarovanja na smrt in na doživetje, doto otrokom, pokojnine in različna zavarovanja. 25-lctni mož zagotovi proli četrtletni zavarovalnini K 6*42 zaostalim svojim K 1000'—, plačilno takoj po njegovi smrti ali pri doziv< [ju 60. lota. Po petletnem plačevanju zmanjšuje se zavarovalnina za divldendo. Najugodnejši pogoji. — Ves dobiček pripada Členom. V poslednjih letih je bilo izplačano 10 odstotkov zavarovalnine. Izplačana dividenda.........K 718.541-28 Reserve In fondi..........K 20,579.494-88 Dosedanja izplačila.........K 62,922.942-86 Pojasnila in tarife radovoljno pošilja generalno ravnateljstvo banke »SLAVIJE" v Pragi na HavIič-kOTcm trgu, kakor tudi nje generalni zastop v Ljubljani. ©0©©©0€>O©©®®©00<&©©©©©© X Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici ® Konjedic & Zajec ® (prej G. Darbo) ® prefl nadškof i jo šiv. 5. Podružnica konce llaštcla Stv 2. @ Zaloge v ulici Horelli št 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojilnični hiši. %& Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega |Q| štajerskega železa, železne, cinkasta, pocinjsne in medene plo- W ičevine, orodja za razne obrti in poftiinega, Medilna ognjišča, JL peči, cevi in predpečnike, nagrobne križe. %gf Vsakovrstno okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse JJJ| naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. jgi Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priviligovanih livarn. !8f Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a \r v Ajdovščini po tovarniških cenah. {&} Edina zaloga 42% gy najboljšega koroškega Acaion is Breseian-jekla. © Q3 Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz jgy Lgk prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni. fiS 0000000000000000000000 »Ljubljanska kreditna banka"ft v Ljubljani A Špitalske ulice it. 2. j) Nakup in prodaja »-- vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novce r, valut itd. po itnjkulimt-ncjSlli pogojih. Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestlm. Zavarovanje proti kurait izgubi. Promese k vsem žrebanjem. Sprejemanje denarnih vlog- na vložile knjižice, »& tekoči račun in na glro« konto s iVi^nim obrestovaujem od dne vlogo do dne vzdiga. Eskompt menjie najkiilantneje. Borzna naročila.