I Stususk- l UH-j ♦Zasavski tednik- ]e glasilo SZDL občinskih odborov SZDL Trbovlje, Hrastnik ln Zagorje - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik Stane Šuštar - Naslov: Uredništvo ln uprava -Zasavskega tednika-, Trbovlje, Trg revolucije 28 - TelefoD 60-191 - Račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-146 - List Izhaja vsako sredo - Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din, mesečna 40 din -Cena Izvoda v kolportažl 10 din - Tiska: Tiskarna Časopisnega založniškega podjetja -DELO- v Ljubljani - Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek zjutraj - Nenaročenih rokopisov ln fotografij ne vračamo. ev. 16 TRBOVLJE, 13. aprila 1960 Cer" PRED PETEM KONGRESOM SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI JUGOSLAVIJE Največja tribuna državljanov Utrinki o Borisu Kidriču Imeni MOŠE PIJADA in BORISA KIDRIČA sta zapisani s zlatimi črkami v zgodovini naše Partije in jugoslovanskih narodov. 11. aprila 1953. leta, dan po svojem enainštiridesetem rojstnemu dnevu, je preminil v beograjski bolnišnici dr. Dra-giše Mišoviča član Zveznega izvršnega sveta, član sekretariata Izvršnega komiteja CK ZKJ in prvi predsednik slovenske vlade, tovariš BORIS KIDRIČ. Najslavnejše obdobje zgodovine Komunistične partije Slovenije je najtesneje povezano z imenom Borisa Kidriča. Bil je svetel lik komunista in voditelja. Oborožen boj za osvoboditev, ki mu je bil na čelu v Sloveniji, je bil končan. Veliko revolucionarno delo je pa bilo treba nadaljevati. Začela se je uoba, ki je terjala od Borisa Kidriča nove, težje napore. Kot idejni vodja je bil Kidrič nenehno duša vsega političnega in gospodarskega življenja domovine. Sredi leta 1946 je odšel tovariš Boris Kidrič na novo, težjo in odgovornejšo dolžnost v zvezni vladi, kjer je ostal, dokler ga zahrbtna bolezen ni priklenila na bolniško posteljo. Čeprav hudo bolan, se je tovariš Boris Kidrič udeležil zgodovinskega VI. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Tu je bil tudi izvoljen za člana sekretariata Centralnega komiteja ZKJ. Ko so v zvezni Ljudski skupščini volili predsednika republike, Boris ni mogel več vzdržati v bolniški postelji; zapustil jo je, da je lahko oddal zadnjikrat svoj glas za tovariša Tita. Enajstega aprila 1953. leta so jugoslovanski narodi Izgubili svojega velikega sina — Borisa Kidriča in si vcepili v srca spomin na njegovo herojsko osebnost — spomin, ki bo ostal trajen. Pf+Prave za Peti kongres So-tiallstbfrne zveze delovnega ljud-*^a Jugoslavije se bližajo *toju- Bolj ko se bliža 18. ap-rtl, dan kongresa, bolj postaja Politična aktivnost organizacij “ZJSLj živahnejša. Ta aktivnost Se očituje v najširših in ZAKON 0 VOLILNIH PRAVICAH ČRNCEV V ZDA živih diskusijah o dosedanjem delu, mestu in vlogi Socialistične zveze v današnjih pogojih razvoja socialistične demokracije in socialističnih družbenih odnosov v naši državi. Največji del poslov, ki je stal pred organizacijami in vodstvi Socialistične zveze za Peti kongres je v glavnem skončan in se bliža kraju- Povsod so že bile volilne konference osnovnih organizacij SZDL, na katerih so volili nova vodstva in na najširši osnovi razpravljali o delu organizacij. Potem so bile občinske konference SZDL, na katerih so izvršili temeljito analiz« celokupne aktivnosti Socialistične zveze v komunah in volili delegate za Peti kon- gres. Na vsakih 5.000 članov Ameriški senat je pred dnevi SZDL 1e bil izval4en P° en de-Do dvomesečni razpravi s»re- legat, v občinah z manj kot pet Ijajo o vseh vprašanjih zivlje- 1 -- —4- J •«' 41 e rt A A1 n rt M rt n Min i rt /l rt 1 rt ** lrwt>\1TTi 1 7r\ lfp tp — nesle h krepitvi materialnih sil družbe, h krepitvi ekonomske. baze delavskega in družbenega samoupravljanja v komuni. Samo v LR Makedoniji znaša vrednost materialnega doprinosa organizacij Sociali, stične zveze v izgradnji dežele po nepopolnih podatkih poldrugo milijardo dinarjev za zadnji dve leti. Zgrajeno je bilo preko 1 000 kilometrov cest, elektrificirano okoli 100 vasi in naselij, sezidano desetine novih šol, odprto na stotine knjižnic, čitalnic itd. Na predkongresnih zborih je prišla do popolnega izraza vse večja vloga Socialistične zveze v razvijanju socialističnih družbenih odnosov. Sestanki Socialistične zveze so postali tribuna državljanov, na ‘kateri razprav- pogojih, na potrebo elastične j-šega dela osnovnih organizacij. Istotako se predlaga ustvarjanje pomožnih organov pri osnovnih organizacijah In vodstvih, kako bj omogočili čim-večjemu številu državljanov, da akltivno sodelujejo v tem delu. Predkongresna zborovanja in razprave so pokazale, da je ugled Sociali tsične zveze med obema kongresoma silno pora-stel, o čemer priča tudi dejstvo, da je samo v zadnjem letu število članstva ponastlo za okoli poldrug milijon. Dragan Vukobratovič PRIČEL SE JE CAS SPOMLADANSKIH IZLETOV zakon, ki zagotavlja večje ^tlne pravice črncem. Zakon !• v celoti sprejeli z 71 proti glasovom. JAPONSKA MIŠU A PRI NAS Predsednik odbora Zveznega ^Vršnega sveta za gospodarje odnose s tujino Vladimir Popovič je sprejel v soboto jamsko trgovinsko misijo, ki 10 vodi predsednik elektrokemične družbe »Asaki« Take« in več kot dva tisoč člani pa tudi po eden. Družbene organizacije, ki so kolektivni člani SZDLJ, so izvolile 200 delegatov. Na kongresu bo tedaj skupaj okoli 1-600 delegatov. Skončano Je tudi delo na izdelavi predloga za izmenjave in dopolnila statuta Socialistične zveze kakor tudi izdelava poročila o delu organizacij In vodstev SZDL med četrtim ]n petim kongresom. Ze dosedanja diskusija v organizacijah in vodstvih, a Posebno na občinskih konferencah Socialistične zveze je nu- nja in dela v komuni, za katera se prinašajo predlogi in sugestije, se pokrenejo Tazne akcije, kritizirajo negativni, protisocialistični pojavi itd. Na ta način postajajo organizacije Socialistične zveze v vs© večji meri družbena kontrola nad delom samoupravnih odborov. Na predkongresnih sestankih je bilo končno dosti govorjeno tudi o metodi dela organizacij in vodstev Socialistične zveze o potrebi priprave in dopolnit- DRU2BENI PLAN IN PRORAČUN HRASTNIŠKE OBČINE SPREJET Sredstev več kot lani Na skupni seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora v Hrastniku v četrtek, dne 7. aprila so odbornik’ sprejeli družbeni plan in pr ..račun za leto 1960. Seje se je udeležila tudi republiška poslanka tovarišica Mirna Zupančičeva. Družbeni Plan občine za letošnje leto ima smoter, da se gospodarski razvoj v občini ve statuta SZDLJ. Najpomemb- čimbolj pospeši in razširi ter dila bližnjemu kongresu drago-4- *** Vladimir Popovič se je z cen material Ta irazDravn je "Donskimi gospodarstveniki izgovarjal o zboljšanju gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo 1n Japonsko. nacisti ne mirujejo Na ruševinah miinchenske-*a vojaškega muzeja so ljudje ■ aprila zapazili nacistično istavo s kljukastim križem, policija je snela zastavo z mu. **iskega stolpa, visokega 70 ietrov, na katerega so jo po-zataknili nacistični zlikovci. PLENUM CK KP ČSR cen material. Ta razprava je pokazala najprej, da je v času od četrtega in petega kongresa prišlo do velikih, pozitivnih sprememb v našem gospodarskem in družbeno-polifičnem življenju, do krepkega razvoja proizvodnih sil ter do popolne afirmacije delavskega in družbenega samoupravljanja ter komunalnega sistema. Razprava je Prav tako pokazala, da je v takem razvoju Socialistične zveze postala njena vloga vse večja in pomembnejša, da je Socialistična zveza, kakor je bilo poudarjeno tudi na Desetem plenumu zveznega odbora SZiDLJ, postala bistveni, sestavni del celokupnega sistema družbenega samoupravljanja. Mnogoštevilna predkongresna zborovanja so nadalje pokazala, da so organizacije Sociali-Na plenarnem zasedanju stične zveze zelo veliko dopvl-Centralnega komiteja čehoslo-v«Ške KP dne 7. in 8. t. m. so ^"cjeli osnutek ustave. Na dr-«avnl konferenci Komunistič-Partije ČSR, ki je napove-rai>a za 5. julij, bodo potem, ° bo nova ustava predelana, , javni razpravi »prejeli do-•tončno besedilo in ga predlo-7*1 novi ljudski skupščini. CK sprejel tudi sklep o ustanavljanju tovarniških sodišč ?** Podjetjih in ljudskih od-rprth, ki bi obravnavala neka-kršitve zakonov in druge t>r*stopke. ^UPNICA GRŠKI VLADI tlrški parlament je po raz-Pravi o 2Unanji politiki vlade 7 10 je zahtevala najmočnej-? Politična stranka EDA — iz-**asovai zaupnico vladi prc-!**'*ra Karamanlisa. Za vlado J*, bilo 169 poslancev, proti Pa 113. ne j še spremembe, ki se predlagajo, se nanašajo na poudarek v statutu o mestu in vlogi Socialistične zveze v današnjih -^kgacljo vodi pred-IhL!1 Sveta za prosveto LR Rto ~*e dr. Miloš Zanko. 11 apr Zgonc 4 nja je namenjeno 284,423.000 državnem merilu povečali za 10 odstotkov. Iz navedenih postavk je razvidno, da gre 40 odstotkov proračuna za prosveto in kulturo. Dotacije društvom in ostalim obsegalo okoli 9 odstotkov. Iz celotnega proračuna in družbenega plana hrastniška občine, ki so ga sprejeli pretekli četrtek, se pa vidi, da gre predvsem za tem, zvišati družbeni standard in da so sredstva v proračunu razporejena tako, da bo naj bolj e služila razvoju in razcvetu hrastniške občine- din, kar pomeni proti lanskoletnim 108 milijonom znaten korak naprej. Konkretno pomeni to gradnjo 140 stanovanj v občini v letošnjem letu. — Dogradila se bo šola na Logu in v Zidanem mostu, za šolo v Radečah pa bodo letos dokončno pripravili načrte. Začeli bodo tudi z gradnjo oziroma adaptacijo sedanje šole v Vrhovem. — Na zdravstvenem področju ja predvideno znatno izboljšanje pogojev za zdravljenje, predvsem zaradi rednega zdravstvenega zavarovanja kmečkega prebivalstva. Lotili SEMINAR ZA SEKRETARJE OSNOVNIH ORGANIZAGU ZK V ZAGORJU ČEBINE, KRAJ ROJSTVA KPS 18. APRILA 1937, V SPOMLADANSKIH DNEH Sekretariat občinskega komiteja Zveze komunistov v Zagorju je v sredo, 6. aprila, pripravil celodnevni seminar za novoizvoljene sekretarje osnovnih organizacij Zveze komunistov zagorske občine. Na seminarju so predavali: sekretar občinskega komiteja ZKS Zagorje tov. Rudi Bregar »O nalogah članov Zveze komunistov kot družbenih delavcev«, organizacijski sekretar ObK ZKS Zagorje tov. Brane Vipotnik »O organizacijskih nalogah osnovnih organizacij Zveze komunistov« in tajnik ObLO Zagorje tov. Antek Mahkovec »O osnovnih nalogah Zveze komunistov v nadalj- njem razvoju gospodarstva v občini«. — Uspel seminar bo lahko v precejšnji meri pripomogel k boljšemu delu osnovnih organizacij Zveze komunistov zagorske občine v prihodnje. VREME za čas od 15. aprila do 24. aprila. Padavine se pričakujejo okrog 18. aprila In z močno ohladitvijo okrog 21. aprila. V ostalem na splošno lepo vreme. Nevarnost slane okrog 82. aprila. Or W S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V ZAGORJU KONFERENCA ZK NA RUDNIKU TRB0VUE-HRASTN1K Sprejetje važnih sklepov VEC SKRBI ČLANOM Na 21. skupni seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev ObLO Zagorje so odborniki po poročilu komisij za prošnje in pritožbe, za volitve ter imenovanja In odstranitev direktorjev gospodarskih organizacij ter upravnikov kmetijskih zadrug sprejeli več sklepov. Za predsednika komisije za izvedbo popisa kmečkih gospodarstev na območju občine so imenovali tajnika ObLO Zagorje tov- Anteka Mahkovca, imenovali za novega predsednika sveta za telesno vzgojo in šport tov. Jana Pirca, za upravnika KZ Izlake nad Zagorjem pa tov. Janeza Jesenška. Sklenili so nadalje, da se podpredsednik ObLO Zagorje a 1. julijem 1960 stalno zaposli pri občinskem ljudskem odboru. Na ločenih sejah občinskega rfoora in zbora proizvajalcev so sprejeli več sklepov. Z odlokom o določitvi dela najemnine za poslovne prostore v stanovanjski hiši, ki je v družbenem upravljanju in se plačuje v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš, je določeno, da je del najemnine, ki se plačuje v občinski sklad, enak znesku, ki se dobi, če se od celotne najemnine za take poslovne prostore o-dštejs del najemnine, ki gre v sklad hiše po odbitku zneska, ki pripada stanovanjski skupnosti. V sprejetem odloku o delitvi stanarine na hišne sklade je pa določeno, da se deli del stanarine. ki je namenjen za upravljanje in popravila hiše, med sklad za hišno upravo m sklaa za hišna popravila v razmerju, kakor ga določi hišni svet v skladu z vsakoletnim predračunom dohodkov in izdatkov. Sklad za hišno upravo je namenjen za poravnavo stroškov za srednja in velika popravila hiše oziroma stanovanj. Letaj predračun dohodkov in izdatkov sestavi hišni svet in potrdi zbor stanovalcev. Z odlokom o plačevanju pavšalne skočnine je določeno, da se na območju občine Zagorje uvede plačevanje pavšalne skočnine. To plačajo lastniki krav in telic, ki dopolnijo 1- januarja vsakega leta 12 mesecev starosti. Višino te takse določi za vsako leto vnaprej svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri ObLO Zagorje. Lastniki krav in telic morajo vsako leto najkasneje do 31, januarja priglasiti veterinarski ambulanti število krav in telic, za katere so dolžni plačevati pavšalno skočnino. Plačevanje te takse se uvede s 1. januarjem 1961. Sprejet je bil tudi odlok o občinskih taksah. Sklenjeno je pa bilo, naj bi društva in družbene organizacije ne plačevale občinske takse pri objaivah prireditev in tekmovanj. Računajo, da bodo občinske takse prinesle za proračun ObLO okrog pol milijona dinarjev. Občinski ljudski odbor je na tej seji obravnaval tudi likvidacijo Pekarne Zagorje in njeno pripojitev trgovskemu podjetju »Veležitar« iz Celja. Z dograditvijo nove pekarne v Zagorju v lanskem avgustu z zmogljivostio priprave 500 kg kruha in drugih pekovskih izdelkov na uto ie bilo ustanovljeno samostojno podjetje, ki je bilo doslej le v poskusnem obratovanju in ni dobilo osnovnih sredstev. Glede na nizko izrabo kapacitet sedanja rentabilnost ne daje poroštva, da bi podjetje s takim načinom lahko krilo družbene obveznosti, če bi pekarna dobila potrebna osnovna sredstva. Ker ie pa trgovsko podjetje »Vele-žitar« iz Celja ponudilo, da prevzame pekarno v Zagorju kot svoj obrat in da plača ObLO Zagorje vložene investicije, je občinski ljudski odbor sklenil likvidirat! pekarno in dovoliti »Veležitarju«, da v Zagorju ustanovi svojo poslovno enoto- Gradbenemu podjetju v Zagorju je ObLO dovolil razširiti poslovanje s tem. da se dovoli prodaja betonskih gradbenih elementov, ki jih izdeluje podjetje. — Zagorskemu rudniku pa je občinski ljudski odbor dovolil uporabljati nacionalizirano zemljišče ob strugi potoka Medija od Toplic do Lok za gradnjo ceste, ki bo držala od rudniške separacije do obrata Kisovec In ki jo bodo predvideno začeli graditi v letošnjem avgustu. Na predlog sveta za socialno varstvo je ObLO Zagorje sprejel sklep o plačilu nadomestila koristnikom denarnih podpor zaradi zvišanja najemnin in o priznanju posebnih rednih socialnih podpor oskrbovancem v domovih onemoglih za nakup drobnih dnevnih potreb. S sklepom 1e določeno, da se socialne podpore zvišajo za 300 d0 700 dinarjev in priznajo posebne podpore za nakup drobnih dnevnih potreb v višini od 200 do 800 dinarjev. V sredo 6. aprila so člani Zveze komunistov trboveljskih obratov Rudnika Trbovlje-Hrastnik polagali obračun dela organizacije v preteklem letu. Razen 200 čanov so kot gostje prisostvovali konferenci tov. Jože Jager, član sekretariata CK ZKS, tov. Janez Železnik, sekretar občinskega komiteja ZKS Trbovlje, ter zastopnika rudniškega komiteja ZK Hrastnik in tovarniškega komiteja ZK Strojne tovarne Trbovlje. Poročilo, ki ga je v imenu rudniškega komiteja ZK podal tov. Lojze Sotlar, je zajelo vsa področja dejavnosti oziroma aktivnosti Zveze komunistov na rudniških obratih v Trbovljah, to je pri gospodarjenju, uvajanju ekonomskih enot, nagrajevanju dela, pri razvijanju organov samoupravljanja, sindikatu, mladini itd. Tudi razprava, v kateri je sodelovalo enajst diskutantov, je načela konkretne probleme s področja rudniške dejavnosti — premalo pa po našem občutku notranje probleme Zveze komunistov kakor tudi probleme dela članov ZK v komunalni skupnosti. Navzlic temu pa lahko rečemo, da je bila konferenca ob razpravi bolj sproščena in kritična kot pretekla leta, kar je rezultat vse večje afirmacije osnovnih organizacij ZK. Poseben poudarek so dali na tej konferenci vprašanju decentralizacije organov samouprave in nalogam Zveze komunistov v le-teh. Prav posebej je pa referat podčrtal vlo- Iz naših delovnih holehtivov Strojno mizarstvo Trbovlje Izvršni odbor sindikalne podružnice Strojnega mizarstva v Trbovljah Je po izvolitvi resno poprijel za delo. Na svoji drugi seji je formiral nekatere komisije, da bi konkretneje reševal kompleks nalog, ki stoje pred njim. in sicer komisijo za zaščito dela, za letni oddih in za kulturo in prosveto. Nadalje so sklenili predložiti UO podjetja, da se organizira izobraževanje nekvalificiranih delavk v njihovi stroki. Razpravljali so tudi o predlogu kandidatne liste za člane DS. ki ga bodo volili v naslednjem mesecu in katerega bodo predložili kolektivu v razpravo, Avtoprevozništvo Trbovlje Na zadnji seji delavskega sveta Avtoprevomištva v Trbovljah so obravnavali zaključni račun podjetja s poslovnim poročilom. Iz pokazateljev Je razvidno, da je podjetje prekoračilo plan za 18*/*, realizacija v letu 1959 je pa bila proti letu 1958 za 5242*/*, od tega samo pri avtobusnem prometu za 11,93*/*. Ustvarjen čisti dohodek je v primeri s planom za leto 1958 Ml dosežen s 114*/., navzlic temu Je pa kolektiv spremenil razmerje delitve na osebne dohodke in sklade od predvideno po pripravljalnem postopku za tarifni pravilnik v škodo skladov od 95 :5 na 98,28*/* za osebne dohodke in le 1,78*/. za sklade, a sporedno sklenil zaprositi za dotacijo ObLO za opravo za lokalni promet. Elektro-Trbovlje Tudi podjetje Elektro-Trbovlje Je med prvimi kolektivi, kjer Je delavski svet razpisal redne volitve za DS, potem ko Je potrdil zaključni račun in poslovno poročilo. Volitve v delavski svet bodo že v tem mesecu, in sicer na dan 23. aprila in bodo Izvolili 15-član-ski delavski svet. Elektro-Standard Za poslovno poročilo podjetja »Elektro-standard« v Trbovljah je bila na zasedanju delavskega sveta značilna ugotovitev, da je kolektiv v letu 1959 zelo uspešno gospodaril. saj Je dosežena realizacija znašala v primeri z letom 206,2*/*, dohodek pa 162.6*/*, medtem ko Je zaposlenost znašala v pri- meri z letom 1958 1364*/*. Navedeni pokazatelji povedo, da se je proizvodnost v podjetja znatno povečala. Delavski svet je imel prt delitvi dohodka lažje delo kot pretekla leta, saj Je namreč o tem zelo uspešno razpravljal občni zbor sindikalne podružnice. Poslovno poročilo pa narekuje tudi obnovo obratne opreme zaradi zastarelih strojev, zakar so potrebna večja investicijska sredstva. v letu 1959 so vložili za to-vesticijrisa vzdrževanja iz lastnih sredstev 3 milijone dinarjev, zahteve po nadaljnji ureditvi zastarelih prostorov pa narekujejo v letu 1960. da bo potrebno vložiti preko 4 milijone dinarjev za ureditev električnih instalacij ipd. Realizacija v letu 1959 je bila glede na obstoječi strojni park in prostorni lisko kapaciteto maksimalna. Potrebna so pa sedaj pomembna investicijska sredstva, da bi v podjetju še nadalje dvignili bruto produkt,- za kar so dani vsi pogoji, to bi pa omogočilo tudi zaposlitev nekvalificrane delovne sile, predvsem ženske, ki Jo je v občmi dovolj. Prizadevnemu kolektivu želimo, da bi svoj poslovni uspeh še nadalje razvil v bodočih letih s primemo dodelitvijo potrebnih kreditov, kar bo omogočilo pomembno zaposlitev ženske delovne sile. go tehnične inteligence na rudniku, in sicer glede na po-litično-ideološko dejavnost i® na naloge v proizvodnem procesu ki mora v sistemu decentralizacije postati po rudni' ških obratih neposredni vodi' telj celotne gospodarske in ostale dejavnosti, ne pa da je le izvršni organ centralne rudniške uprave. Bogat prispevek je prinesel v razpravi tudi sekretar občinskega komiteja ZKS Trbovlje tov. Janez Železnik, ki je poudaril vlogo članov Zveze komunistov pri razvijanju nepO' srednega proizvajalca v odločilnega činitelja v samoupravi. Zaradi tega mora Zveza komunistov oborožiti člane s P0" litično-ideološikim znanjem. Id mu bo omogočilo izvajanje načel, ki jih je postavil VII. kongres ZKJ, v vseh organih in organizacijah, v katerih sodelujejo. Več skrbi bo morala Zveza komunistov na rudniku posvetiti delu članov na področjih, kjer prežive dve tretjini svojega dnevnega življenja, namreč da pomagajo reševati tudi komunalne probleme. Ob zaključku je konferenca sprejela vrsto konkretnih sklepov, o katerih bomo pobližl poročali v bližnji rudniški pri* logi našega lista, v kateri bomo pisali o nalogah ZK na rudniku. — Na konferenci j« bil izvoljen tudi 15-č lanski rudniški komite ZK. t. PLENUM OBČINSKEGA KOMITEJA LMS TRBOVLJE Praznovanje Dneva mladosti Zadnjega plenuma občinskega komiteja Ljudske mladine v Trbovljah so se razen članov komiteja udeležili tudi predsednik občinskega odbora SZDL Trbovlje tov. Slavko Borštnar ter predstavniki nekaterih društev- 0BCN1 ZBOR RUDNIŠKE SINDIKALNE PODRUŽNICE Obratni delavski sveti OBČNI ZBOR RUDNIŠKE SINDIKALNE PODRUŽNICE JE PLOD TEMELJITEGA DEU IN SKRBNIH PRIPRAV KAJ JE TO? OB SAVI CEL KUP POKVARJENIH LIMON. BREZ KOMENTARJA V Zagorju je bil dne 3. aPri-la tega leta občni zbor sindikalne podružnice rudarjev in metalurgov, ki je vreden vse pozornosti in hvale. Občnega zbora so se med drugim udeležili sekretar občinskega komiteja ZK Zagorje in član CK ZKS tov. Rudi Bregar, sekretar rudniškega komiteja tov. Vinko Kramar-Krištof, član okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana tov. Ivan Rems ter predstavnik občinskega sindikalnega sveta v Zagorju- Ce bi ocenjevali vse občne zbore, bi lahko trdili, da je bil to eden izmed najboljših od vseh izvršenih. Saj so delegati na njem poslušali poročilo, ki je bilo res temeljito pripravljeno. Nič manj pa ni bila pisana razprava, v kateri so mnogo razpravljali o gospodarskem uspehu zagorskega rudnika, o skrbi za delovnega človeka, o izobraževanju, o medsebojnih odnosih in drugem Največ pozornosti so posvetili tistemu delu referata in razprave, kjer so govorili o ustanavljanju ekonomskih enot v podjetju. Tako bodo na rudniku organizirali 06em ekonomskih enot, za katere s© rudarji prepričani, da bodo v celoti uspele ter stimulativno vplivale na vsakega posameznika in celoto. Beseda je stekla tudi o obratnih delavskih svetih, ki jih bodo izvolili v ekonomskih enotah. Občni zbor na Rudniku Za gorje je potrdil, da je sindikalna podružnica v celoti razumela ter osvojila načela in napotke IV. kongresa ZSJ. Značilno in pohvale vredno je tudi to, da se je novoizvoljeni odbor podružnice zelo pomladil. Plenum je razpravljal predvsem o praznovanju dneva mladosti in poudaril že obstoječe smernice sekretariata Ljudske mladine, da se praznovanje prične že v aprilu in se nadaljuje vse tja do junija. S tem bo trboveljska mladina ne samo proslavila rojstni dan predsednika Tita, temveč tudi 10-letnico delavskih svetov in 15-Letnioo osvoboditve. Predloženi program prireditev v vsem tem času se bo prilagodil programom posameznih društev, nato Pa bodo določeni termini prireditev, ki bodo letos šo številnejše in kvalitetnejše od vseh dosedanjih praznovanj- Na plenarnem zasedanju so obravnavali tudi družabno žaljenje trboveljske mladine in ugotovili, da to še zdaleč ni zadovoljivo ko-t tudi vključevanje in življenje mladine T naših športnih in kulturnih društvih. Temu vprašanju velja v pri' hodnje posvetiti vso pozornost, hkrati pa navezati tesnejše stike med vodstvi društev in občinskim komitejem Ljudske mladine. Tako sodelovanje ho obojestransko koristno. —pb— Na kratko po domovini Naročajte se na ..ZASAVSKI TEDNIK** Prejšnji teden Je bila za silo »rešena« vladna kriza v Italiji. Krščanski demokrat Tambroni Je sestavil novo vlado — potem ko je profesor Segni, prav tako krščanski demokrat, po neuspelem poskusu, da bi Jo sestavil on, vrnil mandat predsedniku republike. Toda nova vlada v parlamentu ni prenesla preizkušnje; ni dobila potrebne večine, oziroma dobila je večino treh glasov, toda tl glasovi so prišli iz vrst neofašistične in monarhistične stranke, kar pomeni, da je novi kabinet in z njim Italija na pragu nove politične (in morda tudi vladne) krize. Znamenja za politično krizo v Italiji zo se pokazala ie takoj ob povratku predsednika republike Gronchlja iz Sovjetske zveze. Vsa desnica, ki so Jo krepko podpirali najmogočnejši cerkveni dostojanstveniki — n. pr. kardinal Ottaviani — Je vpila, da gre Italija preveč »v sovjetske vode«, da »si dela utvare o koeksistenci« itd. Skratka, dogodki so se razvijali tako, da Je enostrankarska vlada profesorja Segnija bila primorana odstopiti, ker v vladni krščansko demokratski stranki ni enotnih pogledov na zunanjo in notranjo orientacijo Italije. Kriza, ki Je nastopila, je bila pravzaprav bolj kriza stranke same kot pa kriza vse dežele; ker pa Ima krščansko-demo-kratska stranka že več kot deset let monopol na oblast, je postala atran-kina kriza tudi kriza režima! Italija Je dešela, ki se ie vsa povojna leta ubada s političnimi težavami, ki se odražajo v dokajšnji politični nestabilnosti In v političnem, socialnem in gospodarskem »Imoblliz-mu«, kar pomeni, da se niti na političnem, niti na gospodarskem ali socialnem področju nič ne zgane. Dokler je trajala hladna vojna v Evropi, so se vse politične sile zbirale okrog dveh največjih političnih strank (nobena od obeh ni imela korenin doma; krščansko demokratska je poslušala in se pokoravala nasvetom iz Vatikana, komunistična pa nasvetom Iz Moskve), ko pa se je na mednarodnem horizontu pokazalo prvo znamenje o popuščanju mednarodne napetosti je tudi »blakovska« razdelitev v Italiji PO SVETU .niumii izgubila svojo ostrino. Socialistična stranka, ki je bila prej tesno povezana s komunistično, Je ubrala svojo pot; na notranji fronti »italijansko pot v socializem«, na zunanji pa lzvenblo-kovsko orientacijo. Takoimenovane stranke centra — republikanska, socialno demokratska in radikalna — so pripravljene sodelovati s krščanskimi demokrati, toda le v primeru, da bi bili le-ti pripravljeni voditi tako politiko, ki bi Jo izven vladne koalicije lahko podprli tadi socialisti, oziroma, če bi bila voditi tako politiko, o kateri kab več kot 80°/» vseh ključnih položajev v stranki in v organizacijah, ki jih stranka kontrolira ... Demokrščanska stranka je še vedno najmočnejša stranka v Italiji; bolj kot stranka bi ji pristojalo ime »združba ljudi, ki jih druži katolicizem«, kajti razen religioznega gledanja na svet jih ne druži noben drug element. Temu ustrezni so tudi interesi posameznih plasti v krlčanski demokraciji- Tisti v strankinem vodstvu, ki predstavljajo »bazo« to je množico malih ljudi, te razumljivo zavzemajo za to, da bi Politična slabokrvnost socialisti ne bi bili primorani glasovati proti. Tako se je izoblikovala ideja o »levi varianti« oziroma o vladi levega centra, kar bi v bistvu pomenilo: vlada, sestavljena od krščanskih demokratov, republikancev in socialnih demokratov in vladni program, proti kateremu aoclalistt ne bi glasovali. Trenutno bi samo taka vlada lahko spravila Italijo iz brezvetrja, v katerem že dolgo spi. Problem sedaj ni več na skrajni levici, kajti ustrezno mednarodnemu razvoju bi na tako vlado tudi komunisti ne odprli svojih najtežjih tipov; glavni problem Je krščanskodemokratska stranka, oziroma njena razcepljenost in neenotnost. Krščanska demokratska stranka trdi zase, da je »nadrazredna« stranka. V njej so včlanjeni tako kmečki delavci, ki zaslužijo beraško mezdo 400 do 500 lir na dan. In velelndustrialci ter bančniki, ki Um ni noben problem dobiti nekaj deset milijard kredita za Investicije ali k'k* druge finančne transakcije. Res ,|c sicer, da Je stranki številčno bolj »proletarska« kot »vele-kapItaUstlčna«. saj sodi k lej zadnji kategoriji le 6"/« njenega članstva. Toda teh 6»/s članstva drži v svojih ro- priilo v Italiji do političnih, gospodarskih in socialnih izboljšav. Zato gredo njihova prizadevanja za tem, da bi pridobili za sodelovanje levico (rasen komunistov), bodisi v vladni koaliciji (republikance in socialne demokrate), bodisi isven koalicije (socialiste). Drug del stranke, ki brani Interese velekapitala in Industrije, je seveda proti taki krepitvi. Ker stranka sama ni dovolj močna, da bi vladala, Iščejo oporo na politični desnici t. j. pri liberalcih (veleindustrija in veleposestniki). pri monarhistih in celo pri neofašlstlh. V strankinem vodstvu je odnos sil med enimi in drugimi skorajda enak. kakor smo že omenili, pa ima desno krilo v rokah itlr) petine ključnih položajev v stranki oziroma v organizacijah s katerimi Izvaja pritisk na stranko. Zato Je razumljivo, da doslej še noben poskus »leve variante« ni uspel. Povrnlmo se nazaj k vladni krizi. Ko je prejšnja vlada odstopila, je dobil profesor Segni mandat, da sestavi novo vlado; vlado levega centra so govorili in Seg M se Je že pogovarjal s predstavniki republikancev In socialnih demokratov. Vse je kazalo. da bo šlo tokrat dobro; govorlH so že o nacionalizaciji električne industrije (sedaj je v rokah treh družb, ki diktirajo vso energetsko politiko), o šolski reformi itd. Toda zadoatovalo je, da je Segnija prejlnjo nedeljo obiskal predstavnik kardinala Sirija la Genove, ki se je od vladne krize naprej zadrževal v Rimu brez pravega vzroka, pa je že Segni sporočil, »da v svojem poskusu ni uspel in da vrača mandat predsedniku republike«. Jasno je bilo, da je Cerkev znova preprečila »levo varianto« in da je torej treba pričakovati enostrankarsko vlado. Ko se Je razvedelo, da je Segni vrnil mandat, so delnice električne industrije na vseh italijanskih borzah poskočile, posli pa so se povečali za 200°/« in ie več. Tambroni iz levega krila krščansko demokratske stranke pa Je dobil nehvaležno nalogo, naj sestavi enostrankarsko, »prehodno, uradniško« vlado. Začel se Je naskok na ministrske stolčke In desnici krščansko Idemo-kratske stranke je uspelo, da si je zagotovila kljub formalnemu ravnotežju v strankinem vodstvu In kljub temu, da je vlado sestavljal človek s strankine levice, 17 foteljev od 22, kolikor jih šteje novi kabinet. Tambroni Je v parlamentu prebral program, ki so ga pozdravili samo krščansko demokratski poslanci; zanj so glasovali razen krščanskih demokratov (ki Jih veže strankina disciplina) samo le neofailstl In nekaj monarhistov. vse druge stranke so glasovale proti. To pomeni, da se bo nova vlada obdržala pri življenju s fašističnimi glasovi. Kriza stranke in kriza režima, traja torej dalje. Ne glede na to, ali se bo Tambronljeva vlada obdržala za daljši ali za kra.išl čaa (nekateri ministri so ie odstopili, ker ne marajo vezati obstoja vlade na podporo neofašlatov). le na dlani, da bo moralo spričo nenehne labilnosti režima priti do novih premikov, pred vsem v krščansko-dcmoitratskl stranki sami, saj jc le-ta glavni vir In vzrok sedanjih političnih težav, ki Jih preživlja Italija. popust na Železnici za i. maj Jugoslovanske železnice bodo tudi letos za prvomajske praznike pomnožile število vlakov, ki bodo vozili med glavnimi mesti republik in Beogradom. Na manjših progah bo vozilo več Izrednih vlakov. Običajni popust bo veljal letos štiri dni — od sobote 30. aprila ob 12. url, do srede, 4. maja ob 12. uri. 1 2 GRADITEV NOVE SPLITSKE LUKE j Splitu kar lepo napreduj*; e, ki bo dograjena v začetka 3 Gradnja nove luke v Z dograditvijo prve etape, _ _____ alt ob koncu prihodnjega leta, bo dobil ta del j»' dranske obale sodobno luko s 181 metri operativB* obale, 10 portalnimi in dvema mostnima žerjavom** pristaniško kanalizacijo, vodovodom in potrebnim prometnim omrežjem. Potem bo možen v pristanišču promet do 600.000 ton tovora. Kljub temu, da splltsk* luka ni še dograjena, je znašal njen promet 350.000 ton* OBČNI ZBOR ZVEZE KOMUNALNIH BANK SLOVENIJE V Portorožu Je bil v dneh 8. in 9. aprila IV. letni občni zbor Zveze komunalnih bank Slovenije. Zbor je vodil predsednik Franc Nebec. Med drugim je bil ugotovljen velik pomen hranilnih vlog, ker Je zvezi komunalnih bank uspelo Izposlovati predpis, ki dovoljuje uporabiti določen odstotek zbranih sredstev iz hranilnih vlog za podeljevanje investicijskih posojil, namenjenih za razvoj komunalnega gospodarstva in družbenega standarda. V Sloveniji Je danes veliko raznih vlagateljev, posojila hranilniških vlog pa znašajo malone 350 milijonov dinarjev. — Občni zbor Je sprejel ob zaključku vrsto pomembnih sklepov. V KRANJU GRADE NOVO KINODVORANO Kinematografsko podjetje v Kranju Je pričelo * gradnjo nove kino dvorane, ki bo ena izmed naju*® dernejšlh v Jugoslaviji. Največja prednost dvorane »® ta, da bo imela stalno temperaturo, najmodernej*® opremljena čakalnica bo pa imela razen drugih pr®' štorov tudi garderobe. V dvorani bo prostora za 150 ljudi. 4 200 RAZSTAVLJALCEV V LESKOVCU Za mednarodni sejem tekstila ln tekstilnih strojev, ki bo letos že osmič od 9. od 17. julija v Leskovcu, vlada Izredno veliko zanimanje. Doslej se Je priglasilo za udeležbo na sejmu že preko 200 razstavljavcev, med njimi 80 li devetih evropskih držav, ln sicer lz Belgije, Anglije, Nemčije, Italije, Češkoslovaške, Madžarske, Švice, Poljske ln Franclje. - Za časa trajanja sejma bo v Leskovcu tradicionalna modna revija. 5 6 ZAKLJUČKI SVETA ZA ŠOLSTVO LR SLOVENIT* Prejšnji teden so na seji Sveta za šolstvo LR Sl®' venlje pod predsedstvom Vladka Majhna sprejeli učn" načrte za višje razrede osnovnih šol. Razpravljali tudi o osnutku zakona o prosvetno pedagoški slu!®1' potrdili načrt letošnjega dela Zavoda za proučevanj® In Izobraževanje odraslih ter učni načrt ln predmetnijl elektrotehniškega oddelka za odrasle. - BazpravlJ*” so tudi o načinu razdeljevanja 2agarjevlh nagrad Pr dagošklm delavcem. NOV TRAMPER »ZREN JANIN« V ladjedelnici Uljanlk v Pulju so prejšnjo nedeljo splovili nov tramper -Zrenjanln- z nosilnostjo 12.500 ton. Ladjo gradijo za splošno plovbo li Pirana. Ladja bo dolga 149 metrov, široka 18,8, visoka pa 12 metrov. Pri slovesni splavitvi so bili navzoči številni ugledni gostje. 7 TOPLO JK NA SPOMLADANSKEM SONCU V SENOVEM V. KONGRES SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH UUDI JUGOSLAVIJE Za mir, napredek in boljše življenje Samo pet dni nas še loči od pričetka V. kongresa SZDL Jugo- vestno spoznati, da vse, kar danes stanovanjske skupnosti. Poskrbeti bo kajti vas smo do neke mere zane- S!?«* aHSS sti, da ’ ’ ' ' ' " J J ’ 111 , . - - - • - lepše in svetlejše. konferencah SZDL v teh komunah, in sicer: občino Zagorje Ivo Socialistično zvezo pa čaka še po- bodo lahko svoje delo čim-lepše koordinirali. Vse te obsežne naloge bo pa mo- Tavčar iz Ljubljane, član Republiškega sveta sindikatov Slovenije in sebno delo na vasi, ki je zelo ob-predsednk Društva novinarjev Slovenije, ter Milan Vidic, predsednik se^no in neenostavno: z vsemi sila- .ji,.™ c7nr 7 • . *• u i- 01 1 mi moramo združevati vse tiste na- goče dosledneje izvesti, če se bo po- občmskega odbora SZDL občine Zagorje; občino Trbovlje Slavko prednfi elementei ki lahko pomagajo svečala osnovnim organizacijam po- Borstnar, predsednik občinskega odbora SZDL Trbovlje, in Anton k dvigu kmetijske proizvodnje in trebna skrb za njihov razvoj. V teh Vengust, rudar ter predsednik osnovne organizacije SZDL; občino razvoju socialističnih odnosov na in v okviru njihovih organizacijskih Hrastnik Franc Grešak, predsednik SZDL občine Hrastnik, in Mirna vasi. Posebno posvetovanje, ki ga je sposobnosti se bodo reševali najraz- Zupančič b Ljubljana, republiška pu.lanka „ podr.«. Sadeč. Neka- "STJSŠTt« * * « «“* “ "'“‘"“U' • —!«. so pa v članstva kakor tudi glede dejavnosti med zadnjimi, posvetimo vso skrb. Tako so bile na primer vasi Mamo in Svibno v času narodnoosvobodilne vojne med najboljšimi, ne moremo pa tega trditi za danes — in to naj bo za nas svarilo In onomln, da v občini ne moremo in ne smemo lo- . , , , , , . , _____ bor SZDL skupno z občinskim ljud- tere izmed njih smo prosili, da nam kot delegati za V. kongres SZDL skim odborom na Izlakah in ki Jugoslavije odgovore na nekaj vprašanj.. voj s silovito naglico prinašata in na vasj_ Organizacijam na vasi bo- Vsem organizacijam primerne prostore postavljata v ospredje. Zato si bodo mo morall posvetiti še večjo skrb se ga udeležili kmetijski proizvajalci morala vodstva osnovnih organizacij ter za|nteresirati naša društva in iz vse občine, je k temu prispevalo pomagati z raznimi oblikami pri svo- organizacije, da z raznimi priredlt- . , , , ’----------! vse to jem delu: s formiranjem občasnih in valn, vežkrat obiščejo naše partizan- stalnih komisij za delo pri posamez- ske kr- nih vprašanjih, sekcij, izdajanjem Imeli 'vse snovne organizacije svoj delež. Vendar pomeni šele začetek. Stanovanjskim skupnostim smo že KIP ILEGALCA vse tiste, ki stoje še vedno ob strani, vključili v našo najbolj množično lansko leto posvetili vso pozornost, biltenov, ustanavljanjem klubov itd. SZDL d očmj kot cei0to - to bo organizacijo, ki nam bo s svojim ne- V .proračunu ObLO Zagorje za leto Predvsem je pa treba opozoriti na bodo5e tudi ena izmed naših glav- utrudnim delom porok za mir, na- 1960 je predvidena za stanovanjske nujnost dela osnovne organizacije in nah nalo_ z enako brigo za vse predek in boljše življenje delovnega skupnosti dotacija 2 milijona dinar- njenega vodstva s članstvom. To je osnovne organizacije bomo lahko ljudstva, jev. Zaradi tega bo treba razmišljati bilo do sedaj še zelo pomanjkljivo. Slavko Borštnar, delegat na V. kongresu SZDLJ, zastopa zraven rudarja Toneta Vengusta člane SZDL občine Trbovlje na tem zborovanju. Na naše vprašanje nam je v zvezi ■ kongresom prav rad povedal nekaj misli: — Kot delegat na V. kongresu SZDL Jugoslavije bom povedal nekaj besed o delu osnovnih organizacij Socialistične zveze v tem Industrijskem centru, saj delam na področju dela SZDL že več let. Pozitivno za delo osnovnih organizacij je pa brez dvoma tudi to, da o njihovem nadaljnjem razvoju, To prakso bo treba odločno spreme-nredvsem v pogledu skrbstvene niti in se ne zadovoljiti samo z zbori ra\V„ovnm oTganizacT'S^aU- funkcije v pomoči družinam, skrbi volivcev, sanski- za otroke, razvoiu klubskega živi je- mi sestanki. Odločno je treba pobi-nja in oblikah kulturnega izživlja- jati še vedno zelo razširjeno mnenje, lim netim oreanizaciiam v katerih na- nla. ureditvi naselij itd. Tudi dru- da bodo posamezne probleme reše- ------„----— ------ -- . . men je delno že predvideno nekaj štva prijateljev mladine morajo za- vali samo razni predstavniki v tem goslavije, tov. Mimo Zupančičevo, moč družim. - — - - s!—!, „ —t. .—u -------aii onem organu. smo srečali v Hrastniku po sprejetju «4-------4- stične zveze na terenu svoje prostore — te pa bo treba zagotoviti še osla- Vso pomoč družini Delegatko za V. kongres SZDL Ju- najprimernejši okvir za družbeno po- _:• i_ TV IT 1 „ '7,,nne«Xi'XAern meji „ . _ . , - Stanovanjske skupnosti so že do* Občinski odbor SZDL je že do se- družbenega plana in proračuna gegje dokaj iepe uspehe širom po daj posvečal dokaj pozornosti kolek- hrastniške občine. Prav rada je od- Sloveniji na področju ustanavljanja članom organizacij SZDL. govorila na nekaj vprašanj. raznih servisov in drugih oblik dela. ,44 v .=4404 r^i- .................. ................. Nujno bo pa, da se organizacija So- Mirna Zupančičeva, republiška po- v revirjihi so pa v hrastniški občini dar je bil sprožen predlog, da bi za štvo oriiateliev mladine bodo usta- cialistične zveze zavzame za vsebin- slanka hrastniške občine za sektor v tem pogledu že dosegli lep napre- področje Zasavje obstajala tretja sta- novili v bližnjih dneh za področie sko bogato društveno dejavnost Os- Radeče je najprej poudarila, da je dek^ kljub temu da so stanovanjske • ■ • - novne organizacije SZDL naj bi na zadovoljna, da bo zastopala člane skupnosti gele zaživele. Stanovanjske sredstev v občinskem proračunu. Kot doslej, tako bo tudi v bodoče ena izmed nalog nuditi pomoč obstoječim stanovanjskim skupnostim. Od teh obstajajo v občini sedaj dve, ven- živeti v okviru vseh treh stanovanjskih skupnosti. V stanovanjski skupnosti Zagorje I in Zagorje II sta že izvoljena inciativna odbora za sklic tivnim ustanovnih občnih zborov. Prvo dru- v TrbwVljtah^dpreteWem1\et^dosVe«la je^SZDL* pSala tudi^hifeTlm^e- Potem?bo?pa nujno potrebno^e pri- svojem območju večkrat priredile se- SZDL občine Hrastnik na petem gkupn^ti še‘ne“delajo dovolj načrt- J “ .. . ... . v • V ... - . . 1' 1 v • 1 .innl.n r. Hrn C TOTT 1 Tl CP 1 C" rTT'TT Ti 1 rfcve* I ptti t a TOT* C/a . - . j vrsto novih uspehov v političnem, go- tom ter je tudi na epodarskem in družbenem življenju dosegla lepe uspehe. tem področju že — Po raznih &e- OB PRAZNIKU DELOVNIH 2ENA JE TRBOVLJE OBISKALA TOVARIŠICA VIDA TOMŠIČEVA, PODPREDS. GLAVNEGA ODBORA SZDL SLOVENIJE, JE NA LEVI STRANI, OB NJEJ JE DELEGAT TRBOVELJ ZA V. KONGRES SZDLJ praviti, da se ustanovi tudi občinska Stanke s predstavniki društev in se kongresu SZDL Jugoslavije ter se no 'a porečju vzgoje državljanov V zveza društev priiateliev mladine, pogovorile o skupnem delu. Pripona- vsern po tej poti zahvaljuje za izka- novlh Mnogih. Tu bi se dalo še mar-Tako se odoira razmah in razvoj niti moramo, da je to doslej prak- zano ji zaupanje. — Skušala bom to vseltudske dejavnosti v sestavi teh komune, v celoti drže. Vendar pa osta- minarjih, tečajih in predavanjih v okvi- goslavije. Kljub temu, da je polno ja še vrsta nerešenih problemov, ki ru Delavske univerze ter še drugih jih Izredno hiter in vsestranski razvoj oblikah bo Socialistična zveza sezna-z vso nujnostjo postavlja pred nas. njala svoje članstvo z vsemi družbe-Socialistična zveza je dolžna dati od- no-političniml dogajanji in nalogami. .govor na vsa la vprašanja ter naka- V tem letu namerava SZDL organizi-zati jasne perspektive za uspešno reše- rati na sedežih osnovnih organizacij vanje vseh aktualnih vprašanj. V trboveljski občini je 14 osnovnih organizacij SZDL, od teh štiri na vasi, deset pa v samem centru kraja. Vseh članov Socialistične zveze je v trboveljski občini 11.200 po stanju 31. XII. 1959 ter jih je izven organizacije le nekaj okrog 800. V bodoče bo ena izmed važnih nalog SZDL, da to število članstva obdrži in ga še poveča, tako prispevek da ne bi bilo nikogar, ki bi ostal izven organizacije Socialistične zveze. Ob vsem tem bo pa naša naloga, to članstvo politično in Idejno vzgajati, da bodo vsi pripravljeni sodelovati na vseh področjih družben© in politične dejavnosti. V perspektivi bo pa tudi naša naloga, še bolj povezati vse družbene organizacije in društva za še večjo aktivnost, čeravno smo dosegli, kakor že rečeno, kar lep napre- — - ... ------- -- ----r-9 . sikaj urediti, da bi stanovanjske ticiralo le malo osnovnih organizacij zaupanje tudi opravičiti — je dejala. skupnosti pomenile razširjeno dru-razširienih družin, zato j’m mora Socialistične zveze. - Zvezni kongres SZDL Jugosla- žino s socialističnimi odnosi med c;0ri»itstična zveza še nndalle no- Te dni pp osnovnih organizacijah vije bo po VII. kongresu ZKJ naj- Prav široke možnosti so na- svečnt? vso skrb in pozornost. Vse SZDL živahno razpravljajo o bliža- večji politični dogodek. Na kongresu dal- da se v 0kviru stanovanjskih to na terja, da oreanizaciiska struk- jočem se V. kongresu SZDL Jugo- bodo pregledani dosedanji uspehi v gkupposti Se v večji meri razvije tura prilagodi teritorialnemu obsegu slavije. graditvi socializma in sprejeti sklepi kulturno družabno življenje, pred- in napotki za nadaljnje delo. Vloga vsem pa da se v tem okviru usta- Socialistične zveze v našem družbe- navijaj0 ’novi klubi, ki naj postane- nem življenju neprestano narašča. £arjš£e in shajališče vseh naših Njen vzgojni in mobilizacijski vpliv delovnib ljudi. Trenutno je bilo naj- je pa tudi iz leta v leto večji. V va£nejše, da so te stanovanjske skup- članstvo SZDL se vključujejo novi nostj zaživele. Naloga osnovnih or- in novi zavestni graditelji socializ- gardzacjj gZDL bo pa v bodoče, da ma. Prepričana sem, da se bodo tudi razen ustanavljanja servisov s po- v hrastniški občini vsi tisti, ki so da- m0£jo društev, ki delujejo na terenu, Na zadnji občinski konferenci Ijanje, skrbeli bomo tudi za vse osta- nes ge iZVen Socialistične zveze, va- organizjraj0 čim širše kulturno in SZDL v Hrastniku so izvolili za le družbene organizacije in društva njc vključili in s tem prispevali, da družabno življenje, predsednika organizacije Franca v občini. bo SZDL Jugoslavije tudi navzven , C7dt Tueoslaviie bo Grešaka, ki so mu poverili tudi na- Ena izmed glavnih nalog Sociali- predstavljala vse naše ljudstvo. nrav^otovo nakazal tudi kako logo, da zastopa člane SZDL občine stične zveze občine Hrastnik bo pa VDrašali smo jo, katera izmed pa p f . . —---•— Hrastnik na cij, kar nameravamo doseči s prirejanjem raznih seminarjev in po- Utrjevanje osnovnih organizacij »pa ciane siul oDcme stične zveze občine HrastnlK do pa Vprašali smo jo, rr« *!'”vedoče razviiaio organiza- V. kongresu SZDL Ju- utrjevanje naših osnovnih organiza- vPrašan|-ki,se bodo na kongresu ob- naj^ zvezeJ „a terenu in več klubov, kot na primer na Žabjaku In na Tereziji, ter posredovati, da se ured© še klubi v Svobodi-Center in Svobodl-Zasavje. — SZDL občin© Trbovlje je med drugim prevzela pobudo, kako vključiti člmveč žena v družbeno življenje in s tem v zvezi, kako nuditi pomoč zaposlenim ženam. SZDL je dala nadalje konstruktiven glede zaposlitve odvečne ženske delovne sile, To vprašanje se ne sme reševati enostransko, ampak s primemo razporeditvijo po posameznih podjetjih in tudi z nenehno skrbjo za strokovno izobraževanje žena poiskati zanje ustrezna prosta delovna mesta. To bo ena izmed nalog SZDL v bodoče, kakor tudi za- zaposlen, se je rad odzval našemu vabilu, da pove nekaj misli o delu Socialistične zveze občine Hrastnik in o nadaljnjem delovnem programu. — Na V. kongres SZDL Jugoslavije so člani Socialistične zveze občine Hrastnik pripravljeni. Zadnje volitve v osnovne organizacije SZDL v občini in udeležba na njih so bile najboljša priprava in počastitev za bližnji kongres. Dobro obiskani in pripravljeni občni zbori, nadalje preko 600 novih članov in 96-odstot-na udeležba so dokaz visoke socialistične zavesti članov Socialistične zveze. KAKŠEN JE PROGRAM SZDL V BODOČE? — Predvsem se bomo zavzeli za to, da bomo program, statut in naloge, ki jih bo nakazal peti kongres, v ce- nlmanje za izpolnjevanje našega loti posredovali članom Socialistične družbenega plana. To vprašanje bomo zveze ter jih prilagodili dejanskemu v SZDL skrbno zasledovali in pro- stanju na terenu. Zavzeli se bomo, dek. Prav tako bo Socialistična zveza učevall ter sproti opozarjali na more- da z delom in smernicami našega bitne pomanjkljivosti v izpolnjevanju programa temeljito seznanimo sle-družbenega plana. hernega člana organizacije. Naša na- Ko stojimo pred V. kongresom loga bo, da vso skrb izvedbi potreb- franc greSak SZDL Jugoslavije, se njegov pome nih rekonstrukcij v nekaterih nasin močno odraža tudi na terenu. Peti podjetjih, kot na primer v Kemični _____________^______ _ _ kongres bo gotovo nakazal vrsto no- tovarni. Steklarni in Papirnici, pojem delu. Vso to dejavnost bo Sociali- vth nalog In napotkov za njihovo Iz- sebno skrb bomo stična zveza usmerjala v bodoče tudi polnitev, prav tako bo pa tudi novo- manjšim podjetjem Preko izvoljenih komisij, ki delujejo sprejet! statut organizacije SZDLJ Gledali bomo nadal. . v sklopu občinskega odbora SZDL. prinesel mnogo koristnega v življenje v hrastniški občini do združevanja litik In tvorec Podvojila politično delo tudi v naših delovnih kolektivih in posvetila temu vprašanju kar največ pozornosti. Glavna naloga SZDL bo pa tudi, da bodo vsi Izvoljeni in Imenovani organi prišli do polne veljave pri svo- ravnavala, jo najbolj zanimajo. —---------- . , . „wvirii S Se posebno pazljivo bom pa sprem- SZDL na terenu laže liala potek razprave o prizadevanju jo nalogo ter pomagala č.anstvu pri in nalogah SZDL za razvoj stano- razvoju stanovanjskih skupnosti in vanjskih skupnosti, ki predstavljajo njihovi dejavnosti. a • Razgovor z delegatom tovarišem Antonom Vengustom iz Trbovelj Drugega delegata SZDL Trbovlje za dajo volivcem ustrezne obrazložitve, bližnji peti kongres Socialistične zve- Tudi giede ureditve okolice stanovanj-ze Jugoslavije smo obiskali na domu »kih hiš si prizadevajo napraviti k ter ga v prijetnem razgovoru povpra- rak dalje, da bi bil njihov kraj šali o dveh vprašanjih kot predsedni- prijetnejši. ... „ ka osnovne organizacije SZDL Parti- Kontaktu odbora s članstvom posvečajo prav tako posebno skrb, saj so imeli od volitev že dva članska sestanka, na katerih so se s člani po-aktlvnost neposrednih proizvajalcev e govorili o prednjih vprašanjih, tega področja. Glede na to, da bi radi uredili pri- Kot kopač na širokem čelu na Jam- meren kotiček za shajanje članov in skem obratu Trbovlje je tovariš Ven- odbora, so se pogovorili s sosednim gust ob letošnjih volitvah v vodstva terenom Ulice 1. maja za ureditev osnovnih organizacij SZDL bil izvoljen klubskih prostorov, kjer bi lahko ime-tudd za predsednika osnovne organi- U še več razgovorov, predavanj itd., zacije kateri prostori bi bili opremljeni • Na področju te organizacije živi pre- televizijskim aparatom, šahovnicami, ko 800 volivcev, od katerih jih 27 ni literaturo. članov SZDL. V letošnjem letu so tu Tudi drugače je njihovo sodelovanje —" * maja zelo za naka cesta, in sicer o problemih, s katerimi se ukvarja Socialistična zveza na njegovem terenu in kakšna je posvetili tudi v naši občini. svetovanj, Iskali bomo nove oblike usmerili svojo dejavnost v hišne svete, z odborom terena Ulice 1. in metode dela za vzgojo članstva ter za volitve le-teh so se v polni meri plodno. Dogovorili so se z njim o __ v organizaciji sami, ki ne bo samo zavzeli, tako da so kadrovsko izbrali skupni organizaciji predavanj ter po- organlzačtje SZDLJ GledaH bomo*nadalje, da pride tudi zgolj obveščevalec, temveč tudi ana- dobre gospodarje. — Tudi zborom vo- vabili dr. Ireno Ivančičevo za z rav- * „^40,,^™,; nt.Bcii« pri n„. .................... rir ”“^7.Sil S jS-S ££* ~ " ETMrSS. prav tako organizacijam na vasi, izvrševanju sklepov in predlogov po- nadalje komisija za delo med ženami; Z materialom petega kongresa bo-kemtsija za družbeno upravljanje ter mo seznanili vse naše člane in članice, taunlaija za idejno vzgojno delo. Vse Se važnejše pa bo, da bomo ta mate-komisije so v svojem delu aktivne, v rial in naloge praktično prilagodili bodoče jim pa bomo posvetili potrebno terenu in jih tamkaj sprovedli v živ-perornast da bodo našle pravo vsebino ljenje ter na ta način prispevali svoj in obliko deda za celotno področje ob- delež v skupnih naporih za dvLg žlv-čta, IJenJskega standarda delovnih ljudi. V Zagorju so pripravljeni 2e občinska konferenca SZDL v vanju naselij, komunalnih proble-Zagorju pomeni važen prispevek k mih, kooperaciji, delu občinskega V. kongresu SZDL Jugoslavije. Pred ljudskega odbora itd. Na podlagi teh bližnjim kongresom smo hoteli bral- razprav in napotkov sp osnovne or-cem Zasavskega tednika posredovati ganizacije Socialistične zveze izdela-tezgovor z delegatom za peti kongres le svoje delovne programe. SZDLJ Iz Zagorja, tov. Milanom VI- Socialistična zveza delovnega ljud-hicem. Žal pa do tega razgovora ni gtva doblva v noVjh pogojih našega Pnilo, ker se tovariš Vidic trenutno razvoja vedno večji družbeni pomen mudl na Poljskem in smo zato za- [er p0Staja dejansko vse bolj in bolj Prosili za razgovor sekretarko ob- vseljudski parlament, ki omogoča vinskega odbora SZDL Zagorje to. vgem našim delovnim ljudem, da v M«gdo Lekše. vsej širini socialistične prakse iščejo - Ze občni zbori osnovnih orga- ,n najdejo rešitve, ki najbolje vskla-"teactj Socialistične zveze pomenijo jUjej0 interese posameznika s skup-"‘Cetek živahnih priprav za peti kon- nimi koristmi. Socialistična zveza ob-«r*». Članstvo SZDI- v Zagorju je v ravnaVa vsa vprašanja življenja in Jtecembru z množično udeležbo na dela !judl na določenem terenu. Po-tejnlh volitvah v vodstva svojih or- niifno usmerja delo družbenih or-sanlzacij izpovedalo globoko in pre- gHnlzacij ter vsklajujejo akcije vseh Prieijivo pripadnost Soctalističn družbenih činlteljev svojega območ--l*2; fh njenemu programu. Občni ja rp0 go pa vprašanja, ki morajo Čh?. osnovnih organizacij so v ve- zan|mati slehernega občana, še več nul primerov zel° '^P0 uspeli Na _ lzpodbudltl morajo njiho\'e spo-Plih so člani analizirali delo celotne sobnos„ za kar najboljše reševanje na svojem terenu ter vgeh nalog hv ®m Pojasnili vrsto vprašanj, ki JJh dnevno življenje postavlja pred Zadnja občinska konferenca Soci-:**«• Govorili so tudi o delu stano- alistlčne zveze je pa krepko podčrta-T®nlsklh skupnosti, hišnih svetov in la osnovno vodilo, da je treba na ■Dj^lh organov družbenega uprav- vseh področjih Se skrbneje delati za '"•‘Ja, o medsebojnih odnosih, ureje- delovne ljudi. Vsi občani morajo za- tijske proizvodnje, zdravstvene službe, družbeno in delavsko samouprav- POGLED NA BEOGRAD, KJER SE BO PRIČEL 18. APRILA V. KONGRES SZDL JUGOSLAVIJE vanj. Iz kratkih besed, ki so svojstvene za človeka, ki ima trdo delo v jami, nam je tovariš Vengust obrazložil dejavnost organizacije SZDL n« svojem terenu. Poudaril je tudi, da bo naloga odbora doseči večjo aktivnost žena na terenu kakor tudi neposrednih proizvajalcev, ki so za sedaj še preveč odmaknjeni od dela v Socialistični zvezi, da o delu v hišnih svetih ne govorimo, kajti tam je aktivnost le-teh večja. Glede stanovanjskih skupnosti je pa bil tovuriš -Vengust mnenja, da bi morale biti osnovne organizacije Socialistične zveze bolj seznanjene z njihovimi programi dela, da bi jim lahko nudili ustrezno pomoč. Zavzemal se je tudi za ureditev servisnih delavnic v kolonijah, ne da bi bile le-te skoncentrirane v enem centru, kair bi omogočilo, da bi bile usluge bliže strankam. VIŠJA TEHNIČNA SOLA V SISKU V Sisku bo v kratkem pričela z delom višja tehnična šola, v kateri se bodo Izobraževali obratni inženirji. Iniciativo za ustanovitev te šole je dala Železarna Sisak, ki bo tudi zaposlila večino absolventov. OBMEJNI PREHODI NA TRŽAŠKEM V mesecu marcu se je število rednih prehodov s pro-pustnicami na vseh 21 blokih na Tržaškem zelo povečalo. V marcu je bilo na teh blokih skupno 420 tisoč prihodov jugoslovanskih in italijanskih državljanov, kar je za 50.000 več kot v februarju. Največ prehodov je bilo na bloku v Škofijah, ia sicer 202.000. PRIJETNO JE ZE V TEH DNEH OB MORJU - NA VRTU V ANKARANU (KONVENTU) REVUA »OTROK !N DRUŽINA« - ŠTEVILKA 3 Izšel je spet nov zvezek te ugledne itn prepotrebne revije za družinsko in družbeno vzgojo. — Revijo izdaja Zveza prirjartetLjev mladine Slovenije in peaaigioško društvo LRS. V tej številki objavlja glavna urednica prof. Zima Vrščajeva napotilo za vzgojo otrok ptod naslovom »MIDVA«. — Spet drugi bodo s pridom in zanimanjem prebrali članek dir. Miili-ce Bregant* »Kako žive naši itz-venzaikotnski otroci?« V priičutjoči številki je objavljena še vrsta drugih zanimivih člankov in razprav, ki bodo dali našim staršem in vzgojiteljem številne odgovore na vprašanja, ki jih prinaša sedanjost. Naj omenimo da bodo koristni za bralce tudi članki o knjigah, filmih in dirugiiih napotkih. — Vsaka številka te revije je tiskana na lepem papirju in je tudi slikovno bogata. Posebno lepa je naslovna slika. — Uredništvo in uprava revije »Otrok in druž&na« je v Ljubljani, Miklošičeva 16-n. (-jž-) ŠE VEČ TAKIH PRIREDITEV Mladost je pesem, pesem je mladost! Široka akcija priprav za mladinski festival v Celju je tudi v trboveljski občini združila kakih 400 mLadih grl pri nastopu občinske revije otroških in mladinskih zborov v nedeljo 10. marca 1960 v gledališki dvorani Delavskega doma. Nastopilo je 6 zborov, ki »o v zadnji točki zapeli še skupno-Od okoliških šol so se predstavili pionirski pevski zbor nepopolne osemletke Čeče pod vodstvom Marice Daugul in čeprav maloštevilni, pogumno in disciplinirano odpeli, prav tako kot ostali zbori, tri pesmi. Razveseljiv je bil tudi pogled na številni zbor pevskega zbora 1. razreda osemletne šole Trbovlje II. pod vodstvom Bogdane Hvale. Izredno urejenost, jasno izgovarjavo in čisto vokalizacijo so pokazali pevci, ki jih vodi na isti šoli Marija Strgar. Odlično zasnovo bo mogoče še izredno razviti. Največjo discipliniranost, presenetljiv zvok ter prav svojsko fraziranje je pa izpričal zbor Grete Lednik iz iste šole, ki ga je v odsotnosti pe-vovodkinje vodil prof. Ponikvar. Ta zbor vsiljuje misel o čimprejšnji organizaciji centralnega mladinskega pevskega zbora Trbovelj, saj je prav ta zbor ponovno dokazal izredne pevske kvalitete trboveljske mladine. Odlično so bile zapete tudi pesmi Mladinskega zbora iste osemletne šole pod vodstvom prof. Ponikvarja. Celotna revija je izbrala za svoj program primerne pesmi, v glavnem priredbe narodnih in partizanskih napevov. Iz tega programa je izstopit le zbor Glasbene šole, ki je v spremljavi orkestra (torej izven konkurence za tekmovanje/ za katerega pridejo v poštev samo zbori brez spremljave) zapel Gobčevo Kolednico, pod vodstvom prof. Weingerla. Isti orkester je spremljal tudi zadnjo točko programa združenih zborov, pod vodstvom istega dirigenta. Do zadnjega kotička napolnjena dvorana je dokaz, da s primernim interesom in podporo odgovornih forumov lahko poživimo zborovsko petje, da je Interesa dovolj med mladino in publiko. Po navodilih, ki jih je dal prof. Janez Bitenc, naj zbori goje vzporedno pesmi vedre vsebine in izrazito umetniške, torej zahtevnejše pesmi. Lahko rečemo, da je ta linija že osvojena pri naših pedagogih in da ie tudi odziv mladine vzpodbuden, saj je to izpričala tudi revija, ki jo je izvedel občinski svet Svobod pod pokroviteljstvom Društva prijateljev mladine. Joža Zagorc Revija zabavnih ansamblov Nemalokrat gostujejo v Trbovljah najrazličnejše skupine zabavnih ansamblov, ki imajo vedno nabito polno dvorano. Njihov spored je zelo pisan, a čestokrat ne kdovekaj niti po vsebini niti po samem izvajanju, kot pričakuje občinstvo. V trboveljski dolini je cela vrsta najrazličnejših instrumentalnih ansamblov, predvsem plesnih, ki nastopajo občasno na različnih prireditvah. Svet Svobod si je zadal nalogo, da predstavi vse te ansamble trboveljski publiki. A še nekaj je vodilo Svet Svobod k organizaciji revije zabavnih ansamblov. Naš človek ima rad prijetno razvedrilo, ki ga pa zdaj poredkoma doživlja v Itedenbfka fctonifca Tale teden smo kulture največ v kinu se napili. Skozi meglo in deževje smo se z avtobusom, uri dve vozili. Nič posebnega, za vsak okus — saj tud’ v Trbovljah imamo avtobus. Mož, ki »dež je delal«, ni v globine srčne segel marsikomu, ker je večina bila v dvomu in prepričana, da je pač žrtev, ker pri teh kavbojih ni nihče bil mrtev. Za poslastek konec tedna smo revijo pevsko poslušali, ki so nam jo svet Svobode in Prijatelji mladine dali. Ce opazili so merodajni grozen drenj tam pri blagajni in dvorano razprodano, bodo vsi verjetno mnenja z mano, da potreben nam je pevski zbor, ker mladina rada poje. Torej je na voljo nam oboje: publika hvaležna in mlatjina nežna. V roke pljune naj ekspert in pripravi brž koncert. Na domačem so terenu startale košarkarice in odpravile z zmago mariborske partnerice. Naš žogobrc se je popravil, je na tujem točko spravil. Rokometu čast in slava! Le tako naprej — to pot je prava. Pit naših dvoranah. S to prireditvijo je. Svet Svobod zopet zadovoljil in razvedril poslušalce, ki so zasedli gledališko dvorano Delavskega doma do zadnjega kotička. Ansambli, ki so se priglasili za nastop, niso vključeni v naša prosvetna društva, vendar so po večini sestavljeni iz članov naših Svobod. Prav bi bilo, če bi ti ansambli našli pot v DPD Svobode, kjer bi svoje delo lahko samo še izpopolnili. Ta prireditev je pa tudi pokazala, da domače skupine prav lahko v marsikaterem pogledu dopolnijo ali zamenjajo najrazličnejše tuje ansamble. Na tej prireditvi so se nam predstavile naslednje zabavne skupine: rudniško gasilsko tamburaško društvo, ki je razveselilo poslušalce že s skoraj pozabljeno zvrstjo glasbe. Sami mladi fantje in dekleta, ki so sestavljali zabavni ansambel Glasbene šole v Trbovljah, so navdušili publiko s pevko Franjo Zupan in harmonikarjema Ludovikom Dolancem in Janom Florjancem. Topel sprejem je nadalje doživel ansambel Treh upokojencev, ki skupaj tehta 220 kilo- Od takrat, ko se je ra deška tvornlca »Peta« odcepila od Kopitarne Sevnica Pa dio danes, se je v tem podjetju že marsikaj spremenilo. Niarasla je osnovna proizvodnja pet od 619 tisoč leta 1954 na 803 tisoč parov lani, medtem ko se bodo v letošnjem letu približali že milijonu parov lesenih pet. Vzporedno s proizvodnjo tega artikla pa Izkoriščajo odpadke leso za izdelavo lignolit tlaka, k! so ga lani položili na 3.380 kv- metrih stanovanjske površine. Pa ne samo to. V letošnjem letu imajo v »Peti« načrt, ki ga bodo seveda realizirali, povečati oziroma pričeti s proizvodnjo lesne galanterije, kajti Po proizvodih te vrste ni povpraševanja samo V naši drža- PLENUM SOCIALISTIČNE ZVEZE V HRASTNIKU v Zena v družbenem in političnem življenju Na zadnjem plenumu SZDL občine Hrastnik so razpravljali kot o glavni točki dnevnega reda o vlogi žene v družbenem in političnem življenju komune. S tem v zvezi so bili sprejeti konkretni sklepi in nti-loge. Tako so sklenili, da se nanravi temeljita analiza vseh zaposlenih žena in da se skupno s sindikati in delavsko univerzo v kraju pokrene vse potrebno za sistematično izobraževanje delovnih žena. V Hrastniku kakor tudi v Radečah je število žena v proizvodnji izredno veliko, toda večina od njih, ki so zaposlene v proizvodnji, ni kvalificirana. V okviru stanovanjskih skupnosti V občini bo naloga osnovnih organizacij SZDL, da pomagajo predvsem uveljaviti in razširjati tiste službe, ki bodo ustanovljene z namenom, da razbretmene delovne žena v go- spodinjstvu. Vaške organizacije Socialistične zveze bodo napravile skupno z odbori zveze zadružnic točen program za razvoj na vasi in kaj bodo pokrenile, da nudijo pomoč ženam na vasi. Posebno skrb bo treba posvetiti predvsem ženski doraščajoči mladini, da se ta že sedaj vključuje v razne organe družbenega in političnega upravljanja, da bo zavzela tisto mesto, ki ženam tudi pripada. Na plenarnem zasedanju so nadalje obravnavali vprašanje proslave 1. maja, 15-ietnico osvoboditve in priprave za dan mladosti. Poseben odbor, ki je bil v ta namen sestavljen, bo postavil še poseben odbor v Radečah ter v vseh osnovnih organizacijah Socialistične zveze z nalogo, da izdelajo dokončen program za počastitev teh pomembnih praznikov. Z dokončnim programom vseh proslav pa je treba seznaniti vse članstvo, tako da bodo res vsi člani in članice sodelovali v praznovanju 1. maja in dneva mladosti. VELIK PROMET V KOPRSKEM PRISTANIŠČU V PRVEM ČETRTLETJU Blagovni promet v koprskem pristanišču se stalno veča. Tako je v prvem letošnjem četrtletju skupna teža natovorjenega in razloženega blaga dosegla že 53.538 ton ali 44.6»/o letnega planiranega prometa. Pričakujejo, da se bo promet v koprskem pristanišču v drugem tromesečju še povečal, tako da bo letni plan izpolnjen le v prvem polletju. §H gramov, star je pa 208 let. Člana prosvetnega diruštva iz Čeč sta pa tako ogrela poslušalce, da sta morala pesmico »Čuj, deklica«, ponavljati. Iz radijskih nastopov poznani ansambel Darka Skobemeta je tudi tokrat zadovoljil in navdušil poslušalce. Vročekrvni OTO sekstet, ki ga sestavljajo sami mladi fantje, je pritegnil vročekrvne poslušalce, hladnokrvne pa nekoliko manj. V tempu in melodiji domačih napevov so pa poslušalce zelo zadovoljili poznani Veseli rudarji. Zabavni ansambel JELEN in plesni ansambel BLUES sta navdušila navzoče, prav tako pevca Vladka Gonellijeva in Jože Grebenc, ki sta zaključila dvourni spored. Reči moramo, da je prireditev v celoti uspela in si vsi želimo še več takih nastopov. — Okoli 15. t. m. bo Svet Svobod to prireditev ponovil, ker je veliko število ljudi odšlo domov brez vstopnic. Pohvaliti moramo Svet Svobod, ki je v letošnji sezoni pripravil že več prireditev v občinskem merilu P. D. 31 IZ TOVARNE »PETA« V RADEČAH Napredek v proizvodnji vi, temveč ta»dl v tujini. V ta namen so v podjetju začeli z rekonstrukcijo nekaterih obratov. Z enajstimi milijoni posolila so sl zgradili nov<> sodobno sušilnico lesa, kajti stara sušilnica ie bila že neuporabna in preveč nevarna, da bi v njej izbruhnil požar. Zgradili so »1 nadalje lopo za vskladiščenje lesa, pripravili pa tudi prostore za Izdelavo galanterije, ki bo v času, ko gredo pete manj v promet, Izpopolnila med drugim tudi to nevšečnost v podjetju. — Potrebno ie še neka) novih strojev, manjših priprav in proizvodnja lesne galanterije bo stekla predvideno čez tri mesece. Podjetje se bo Pa v tem času preosnovalo v obrtno podjetje, -pb- (faiaCci nam pisefo IZ L1TUE IN OKOLICE Tragična smrt črnogorske praktikantke. — Tudi v Črni gori pripravljajo mladino za indu-== strijske delavce. Tam potrebujejo med drugim == tudi strokovno usposobljene tekstilce. V ta na- i|| men so poslali letos kakih 200 deklet na prakso == v razne slovenske tkalnice in predilnice. Dvaj- = set črnogorskih deklet je prišlo na prakso tudi HH v litijsko predilnico. Eni izmed teh deklet, črnoga gorskih praktikantk, se je zdaj dogodila usodna == nesreča. Ko se je 21-letna Anka Vukotič iz Ce- =§= tinja vračala sredi noči z nočne delovne izmene ===== domov, Je prešla železniški tir kljub temu, da so bile zapornice spuščene. Po usodnem r:» =1 ključju sta se pa prav tedaj pri tem prehodu §§g srečala dva vlaka - medtem ko se je Anka ===== enemu vlaku izognila, jo je drugi potegnil za == seboj in jo smrtno ranil. Tragični dogodek, ki Je terjal smrt mla-==£= dertke iz bratske republike, je vzbudil v našem ===== kraju splošno sočustvo. Truplo ponesrečenke so 53= prepeljali v njen rojstni kraj v Črno goro. Na == poslednji poti na litijsko železniško postajo so ===== jo spremili člani predilniškega kolektiva. Ta huda nesreča naj bo spet priložnost, da Ul! poučimo vsakogar, ki pride v naš kraj, na tve-== ganost prehodov preko železniškega tira v času, F=?== ko prihajajo vlaki in so železniške zapornice S spuščene. Nesreče v zadnjih letih so dokaz veli-= kega krvnega davka za nevarne prehode preko ||g tira. Turistični grb Litije. - Turistično društvo v === Litiji je sklenilo, da si bo omislilo grb, ki naj vsebuje nekaj tipičnih znamenj za Ulij o oziro-== rna tudi okolico. Za izdelavo turističnega znaka, §== oziroma grba Litije, je odbor razpisal nekaj na- m grad v znesku 5000, 3000 in 2000 din. - V odboru = za ocenitev turističnega znaka so člani turistič- ===== nega odbora: Jože Zupančič, Stane Roglič, rav- === natelj litijske gimnazije, Mira Pregelj, akadem- ===== ska slikarka, prof. Polde Mihelič in Emil Ko- === privnikar, direktor mestne Komunale. - K so- m delovanju za izdelavo turističnega znaka se va- 53= bijo vsi, ki se čutijo za tako delo sposobne. ===? Odbor za turistični znak bo po končanem raz- g= pišu priredil javno razstavo vseh predloženih =i= izdelkov. V Kostrevniški dolini bodo gradili vodovod. =3= — V zadnjih letih si je že več krajev litijske ===== komune dogradilo vodovode. Naj pohvalimo == predvsem prebivalce z Vač nad Litijo, ki so gg potegnili vodo od izvirka pod Klenikom, na == vzhodni strani Vač. Prav tako imajo nov vo- ===== dovod tudi v Ribčah ob Savi, Vodovod so dobili 3== nadalje v Zavrstniku, v bližini Smartna. Agilni ==§ so bili prav tako v hribovski vasici Gradišče, dobro uro od Litije. Vodo so napeljali še T druge vasi, tako v Tepe, na Polšnlk in drugam. V večini krajev imajo vodovode na prirodnl padec. Po osvoboditvi so si pa zgradili vodovod tudi v Kostrevniški dolini, vzhodno od Smartna. Domačini povedo zdaj radi v šali, da so pred leti močno zaupali elektriki, zato so kupili električno črpalko. Z njo so pa imeli veliko smolo, kajti motor Jim je že večkrat pregorel. Ker so pa stroški za taka popravila zelo veliki in ker se je zadnje čase tudi tok podražil, so se velikih Izdatkov za električno črpalko naveličali ter sklenili, da bodo raje napravili vodovod na principu »občujočih posod«. V ta namen «o že izvolili poseben odbor, ki je našel dovolj močan vodni izvir. Domačini pravijo, da je izvirek tako močan, da bi lahko gnal celo mlin. Voda je odlična in zato Kostrevničani hite, da bi že letos dobili »gravitacijsko vodo« iz novega rezervoarja. - Pri vodovodu bodo pomagali domačini s prostovoljnim delom. (-jž-) ZAHVALA - Ob moji šestdesetletnici so se me spomnili premnogi prijatelji in znanci. Naj mi oproste, ker se ne utegnem vsem pismeno zahvaliti za čestitke, zato Jim po tej poti pošiljam pozdrave in se jim zahvaljujem za pazljivost. — Jože 2upančič, Litija, Grbinska 10. ČEBELARSKI TABOR NA BREGU PRI LITIJI Odkar je prevzel predsedstvo čebelarske podružnice v Litiji tov. Lojze Petek, se je dejavnost te gospodarske ustanove močno razgibala. V vsej litijski komuni je okrog 120 čebelarjevi v organizaciji je pa včlanjenih komaj nad polovico čebelarjev. Vsi, ki so včlanjeni, delujejo po sodobnih načelih čebelarstva in imajo čebela domala vsi v panjih znamke Antona Žnidaršiča. Nekaj samotnih čebelarjev pa goji čebele še po starem, v tako imenovanih kranjičih. Čebelarji litijske komune se shajajo mesečno in se tako redno strokovno izpopolnjujejo. Zdaj imajo nekateri panje na paši v krajih, kjer so že ugodna pasišča v resi. Taki kraji so v Mo-Seniku, med Savo in Zagorjem, pa tudi v Pod-šentjuriju pri Litiji in drugod, na obronkih gozdov, kjer cvete vres. Na zadnjem sestanku so določili čebelarji, da bodo priredili na delavski praznik 1. maja čebelarski tabor, ki bo v novem prosvetno-gasilskem domu na Bregu pri Litiji. Po čebelarskem sestanku bo družabna prireditev, ki se je bodo udeležili tudi nečlani. Na čebelarskem taboru na Bregu bodo sodelovali čebelarji iz Litije, Smartna, Grbina, Kresnic, Jablaniške doline in vseh drugih vasi litijske komune. (jž) IZ JEVNICE JEVNIŠKI SKORCKI SO OBISKALI JANŠKE PIONIRJE V sredo, 6. aprila so se zbrali jevniški pionirji pred šolo. Bil je zelo lep dan. Po osmi uri so odšli proti Jančam. Kmalu jih je obsijalo sonce. Dolino je pokrivala megla, ki je bila videti kot morje. 2e po dobri uri in pol so mladi popotniki dospeli do šole. V njej so jih prijazno sprejeli. Skorčki so zapeli nekaj pesmi Janškim pionirjem. Zatem so zapeli še Janški mladi pevci 'in nazadnje vsi skupaj. Sola z velikimi okni stoji na sončnem prostoru. Učilnici sta veliki in svetli. V veži Imajo majhen, a prijeten odrček. V straniščih imajo vodo in se lahko tudi umivajo. Učiteljstvo je spremilo jevniške škorčke še do tamkajšnjega planinskega doma, kjer je mlade goste spet prav lepo sprejel upravnik doma tov. Franc Penik. Hitro jim je skuhal čaj. Planinski dom je res lepo urejen. Prostori so lepi in čisti. Upravnik je pa tudi pevec, zato so mu škorčki zapeli nekaj pesmi. Ze pozno popoldne so se mladi Jevniški državljani vrnili veseli in zadovoljni v dolino. M. V. KAKO PRIPRAVIMO PRIJETEN KLUBSKI VEČER? Da bi se čimbolj razvilo klubsko življenje, je Svet Svobod in prosvetnih društev okraja Ljubljana pripravil prejšnjo nedeljo seminar. Na programu je bil Frederic Chopin. Predavanje Je bilo spremljano s skioptič-nimi slikami. V začetku so prikazali sliko rojstne hiše slavnega pokojnika, nato pa razne važne prizore iz življenja komponista ter osebe, ki so vplivale na njegov stvariteljski razvoj. Življenje Frederica Chopina Je bilo lepo in živahno prikazano. Razen skioptičnih slik so posamezne njegove skladbe izvajali pianisti in solistka, ki so vsi odlično rešili svojo nalogo. Vsak večji kraj bi gotovo z veseljem sprejel tak klubski večer. Kjer ni pianistov, bi si morali pomagati z magnetofonskimi posnetki. IZ ZAGORJA Priprave na praznovanje 1. maja. - Na območju občine Zagorje so se že začeli pripravljati na praznovanje mednarodnega delavske praznika — 1. maja. Po vseh delovnih kolektivih bodo že v zadnjih dneh meseca aprila pripravili slovesne proslave v počastitev delavskega praznika. Osrednja slovesnost bo v Zagorju na sam večer pred praznikom v domu TVD Partizana, na kateri bo govoril predvideno predsednik zbora proizvajalcev ObLO Zagorje. Na sam praznik, 1. maj, pa bodo delovni ljudje zagorske občine pohiteli na osrednjo slavnost v Ljubljano. Ostala dva prosta dneva bodo delovni ljudje porabili za izlete v bližnjo in daljno okolico, že tradicionalno majsko rajanje bo pa na planoti Pleša pod Zasavsko goro in na Zeleni travi nad Zagorjem. Volitve delavskih svetov. - Tudi na volitve novih DS se po delovnih kolektivih občine Zagorje skrbno pripravljajo. Ker sovpadajo letošnje volitve delavskih svetov s proslavljanjem 1«. obletnice delavskega samoupravljanja, se na- nje še posebno skrbno pripravljajo. Te dni so že v posameznih gospodarskih organizacijah na področju občine Zagorje začeli z razpisom volitev. V vseh podjetjih razen na rudniku Zagorje bodo izvedli volitve v nove DS do 15. maja 1.1., na samem rudniku pa bodo te volitve pozneje. Počitniški dom v Vrsarju. - Dom Počitniške skupnosti občinskega sindikalnega sveta Zagorja ob istrski obali v Vrsarju so pričeli preurejati. Z zadevnimi deli so pričeli že pred lansko počitniško sezono, letos pa s temi deli nadaljujejo. Kakor kaže, bodo v borovem gozdiču blizu počitniškega doma zgradili weekend naselja. Prve hišice naj bi postavila počitniška skupnost in zagorsko gradbeno podjetje. Najbrž bo Vrsar postal sčasoma počitniško središče delovnih kolektivov občine Zagorje. Kadrovsko - socialna služba. - O uvajanju kadrovsko-socialne službe so začeli razpravljati tudi v Zagorju. Zaradi važnosti te službe menijo, da bi jo bilo trebi uvesti v vseh gospodarskih organizacijah zagorske občine. IZ LOK PRI ZAGORJU Dne 3. t. m. Je bil v Zagorju prvi pionirski pevski festival, na katerem so sodelovali tudi loški pionirji. Peli so dvoglasne pesmi in lepo uspeli. Na j večja zasluga za ta uspeh gre tov. Mirku Prašnikarju, ki Je vestno vadil z mladimi pevoi in nudil učiteljstvu vso pomoč. Naša želja Je, da bi zborček sedaj ne prenehal z delom, da bi ga imeli priliko še kdaj slišati. Mislim pa, da bi organizatorji takih in podobnih prireditev lahko preskrbeli tudi loškim pevcem avtobusni prevoz, da jim ne bi bilo treba za nastop prepešačiti nekaj kilometrov in izmučenim stopiti na oder. B. L. IZML1NŠ Pionirski pevsld Zbor iz Mlinš, ki Je sodeloval na I. pionirskem pevskem festivalu v Zagorju v nedeljo 3. t. m., se Javno zahvaljuje dobrim Zagorjanom, ki so nas ta dan tako Izvrstno pogostili. Tfcko prisrčnega in domiselnega ter toplega sprejema še nismo nikdar doživeli. Zahvaljujemo se tudi vsem tovarišem in tovarišicam zagorske šole, pionirjem ln učiteljem, ki so za nas tako prijateljsko skrbeli, posebno pa tov. Lekšetovl. Pionirji tole Mlinše Z IZLAK ŽENE SO OBRAVNAVALE KRAJEVNE PROBLEME Klub Svobode na Izlakah je pripravil razgovor »Žene med seboj«. Tako je pogovor žena stekel o 15-letnici enakopravnosti žena po osvoboditvi, o enakopravnosti v družini in enakopravnosti v vzgoji, prav tako so žene obravnavale vprašanje pravilne prehrane. Tega večera se je udeležilo veliko število žena in deklet. Vse so z zanimanjem spremljale ta razgovor. Potekal je zelo živahno, kajti v njem so sodelovale vse žene. Razpravljale so tudi o problemih, ki nastajajo na vasi. Precej so se žene razgovarjale o vprašanju, zakaj je samo ena trgovina na Izlakah. In še ta ni založena z vsemi potrošnimi artikli (kolikor nam je znano, ne sme imeti ta edina trgovina vsega potrošn iškega materiala, ker so za to specializirane trgovine v Zagorju). To bi veljalo za ljudi, ki žive v centru zagorskega kraja. Za nas Izlačane pa nitako. Vzemimo samo primer ženo, ki je zaposlena in ima skrbeti za družino. Ce se ji ubije steklenička za dojenčka — ali naj v hipu, ko ima kup dela doma, teče v oddaljeno Zagorje ono uro in pol daleč po edino stvarco, ki je majhna, a potrebna? Zato se Izlaške žene obračajo na upravo trgovskega podjetja s prošnjo, da založi trgovino z vsem potrošnim materialom, kot na primer steklenina, posoda itd. Drug problem našega kraja je osemletka. 2e nekaj let so mnogo govorili, da bodo tako šolo ustanovili tudi na Izlakah. Ne vemo, zakaj se to vprašanje ne premakne z mrtve točke. Saj je prostorov zanjo dovolj in kolikor nam je znano so tudi tfl sobe še prazne za stanovanje učiteljev. Ce bi pa že morali učitelji hoditi na Izlake i* Zagorja, je pa povsem jasno, da laže eden ali dva prideta na Izlake, kot pa da hodi približno 50 otrok v Zagorje. Lansko leto je dal Avtoprevoz na razpolago avtobus, ki je bil namenjen izrecno za dijake, ki obiskujejo osemletko v Zagorju. Ne vemo, zakaj letošnje leto tega ni. Vse matere želijo, da se odgovorni ljudje za to pozanimajo in uredijo, da bo avtobus, ki bi prihajal na Izlake malo pred sedmo uro, bil namenjen samo otrokom, tako kot je bilo to lani. Tako kot je zdaj, je za dijake prenaporno, ker avtobus z Izlak odpelje že ob 6. uri in potem otroci tavajo po Zagorju skoraj poldrugo uro. Tudi o podcenjevanju podeželskih otrok po mestni decl so govorile žene. Mislimo, da je že davno prišel čas, da nekateri ljudje le spregledajo. Videli bodo, da smo vsi enakopravni in da so razredne razlike že davno za nami (pripomba uredništva: tudi naši šolniki bi lahko otrokom to vprašanje pojasnili). Se bi žene razpravl jale o tem In onem, a bila je že pozna ura In treba se je bilo kmalu posloviti ter oditi k počitku. 2elja vseh žena pa je bila, da bi se kmalu spet sešle in da se vprašanja, ki jih bodo obravnavale, objavijo v časniku. M. M. G. S SENOVEGA Zasedanje delavskega sveta. - Na sestanku delavskega sveta ruudnika so razpravljali o svojih nalogah. Dogovorili so se, da morajo končati delo na glavni cesti, ki povezuje Brestanico s Senovlm, Se to leto. Tudi za bazen, k) ga senovška mladina željno pričakuje, so sc dogovorili, da ga morajo to leto dokončati ali pu delo vsaj začeti. Temelje so že dvakrat kopali, ln sicer so jih prvič kopali senovškl upokojenci, lansko leto so pa ustanovili mladinsko delovno brigado, ki Je temelje ponovno Izkopala. Nato ao dodelili tudi sredstva za nakup kinoprojektorja, na katerega čakamo na šoli že tako dolge. V zahvalo, da se krajevni oblastni organi 1 zanimajo za napredek ln izobraževanje mlai v občini, smo mladinci ln pionirji rade prevzeli nalogo, da pomagamo pri čil« kraja, z izvršitvijo te naloge ae bomo vasi no zahvalili. Ustanovitev šolske zadruge. - Šolska mlai j.= ustanovila svojo zadrugo. V njej ao miaC In pionirke aenovške šole. Prejšnjo nedelji ... Bvtiuienv riCJBIIJU UCUt Imeli aeitanek, na katerem so Izvolili odtx Uredili so že šolsko dvorišče ter vrtove. Na. bodo uredili kos zemlje, na katerem bodo skušali gojiti hibridno koruzo, pšenico itd, IM OD SREDE DO SREDE KINO PH2E1m slovenska conska nogo metna liga Remi v Izoli •IZOLA« i RUDAR -1 i 1 (1 ; 0) Sodniku Radonjiču ste se moštvi Predstavili v naslednjih postavah: IZOLCI: Lesjak, Erceg, Čeme, Kovačič, Jerkovič. Čendak, Božič, Sorgo. Milosavljevič, Kostič, Tomaž. RUDAR: Hauptman, Sarel, Pristov, Lamovšek, Kralogel, Brezm-*teri Pei-c, Sušnilk, Irt, žitoert, Opresnik. V začetku Je Igra nihala iz polja v polje, toda domači so bili dokaj časa nevarnejši in že v 6. minuti je Milosavljeviču usipelo iz gneče ukaniti vratarja. Kljub prejetem golu so pa gostje vse bolj nevarno ogrožali domača vrata, toda zaradi oklevanja in slabih strelov nekaterih napadalcev se rezultat ni spremenil. Zaradi ozkega igrišča pa Rudar ni mogel razviti prave igre. toda kljub temu lahko rečemo, da so zaigrali malo bolje kot. v prejšnjih tekmah. To 4e bilo opazno zlasti v sredi drugega polčasa ln ob koncu tekme, samo žal so napadalci zamudili nekaj zelo povodj-nj ih priložnosti, pa tudi obramba bi morala biti bolj zanesljiva. Novinec v ligaški enajsterici Krafogel je ha mestu srednjega krilca zadovoljivo opravil nalogo. Celotno moštvo je pa v tehniki imelo Prednost pred domačini, kar pa so izkoristiti samo z enim golom, *i ga je v 77. minuti z lepim vol-ftyem dosegel Opresnik. Sodeilk 5« dobro vodil srečanje in je protest domačih zaradi kršenja materialnih pravil gotovo nezadostno Utemeljen OJb robu Na vseh področjih kulturne in športne dejavnosti so bili v Trbovljah že doseženi zavidljivi uspehi- Toda Poslednje čase je pri no— nogometaših prvega moštva SiJ Rudarja, ki tekmujejo v slovenski conski nogometni Ugi, začelo iti rakovo pot. Zadnji porazi Rudarja v spomladanskem tekmovanju Pa vznemirjajo številne ljubitelje nogometa ne samo v Trbovljah, temveč tudi izven njih. Kje je vzrok? — O tem so razpravljali že na več sejah nogometne sekcije kakor tudi upravnega odbora SD Rudarja. Stalno menjavanje članov moštva Je rodilo svoje posledice-Obrnili smo se na upravo Rudarja, da nam povedo več o tem. Odgovor na naše vprašanje je bil; — Nedisciplina, Pijančevanje, neredno živ. Ijenje športnikov in še marsikaj. Odločili smo se napraviti red in smo ostro Ukrepali: Iz društva so bdi *a stalno izključeni nogometaši: Jerše, Mirko Gradišek jn Janez Ahlin. — Uprava $'D Rudarja utemeljuje Vključitev navedenih šport, bikov iz društva z naslednjim: Janez Jerše je neredno obiskoval treninge, je nag-njen k pijači in je nediscipliniran. Prav tako ostala dva izključena nogometaša. ^ zadnji tekmi v Celju Proti Kladlvairju so igrali •labo, kar pa ni nič čudne-8n, saj so zvečer pred tekmo popivali. Za zaključek •ta se Ahlin ln Gradišek v Celju opila ln na železniški Postaji kakor tudi v vlaku delala izgrede, kar ni spodobno za nikogar, tem manj za športnika. Od tekem » Kladlvarjetn v Celju pa do petka sploh niso prišli trening. K temu 1e pripomniti, da *o imeli vsi navedeni dobre službe, posebno Jerše, ki mu je bilo omogočeno, da je šolat v Zagrebu v šoli m mojstre. Ce bi šolo dokončal, bi dosegel v podjetju visoko kvalifikacijo. Toda med šolanjem je napravil **ič več in nič manj kot 43 izostankov od pouka. Pet Od teh je dokazal za upravičene, ostale izostanke pa Partijska organizacija ‘■K na šoli v Zagrebu je Predlagala njegovo inklju-č-tev. prav tako Pa je bil ^Puščen od dela v Cemen-terni Trbovlje, ki mu je dudi la mesečno 12.600 din brnfc« ln plačilo vseh stro-za knjige, zvezke In ostalo, le hrano je plačeval z^m. Toda slaba družba ln P Jača sta ga pognala na . ru*° Pot in epilog vsega j, uiia še izključitev iz dru-va, — Prav tako sta ostala |ya — Ahlin ln Gradišek-mela dobre službe, toda i^dihj ge je, da se kljub .PPmin in kazni nista ho-a Poboljšati. ^Pravni odbor SD Rudar-Je hotel v stvari napra Vrat *hkngt za vselej red v nogometne sekcije Pr n® Postopal v smislu n« vlf in naveden« tri tova izključit Iz svojih vrst «Ush m°ra bitl v d ruš tv pJr* rezultntov. ki Jih j^”totaši trenutno dosegajo če so malo slabši Je disciplina športnikov '**Poho^1 P0*0! za dosego Ja viti' In .10 Branik Lestvica 15 12 1 2 66:12 25 Kladivar 15 11 2 2 46:32 24 Triglav 15 9 0 6 35:30 18 Maribor 15 7 3 5 24:22 17 Rudar 15 7 2 6 27:16 16 Sobota 15 7 2 6 33:34 16 Ljubljana L5 7 1 7 33:26 15 Krim 15 5 5 5 17:29 15 N. Gorica 15 4 3 8 31:44 11 Ilirija 15 4 1 10 18:31 9 Izola 13 0 7 8 14:39 7 Grafičar 15 1 5 9 10:41 7 MLADINCI: RUDAR I ; RUDAR II IZ : 0 (7 : 0) Med tednom sta se v derby-srečanju ne pomožnem igrišču srečali obe mladinski moštvi, ki tekmujeta v mladinski ligi ljubljanskega okraja. Lopa in hitra igra mladih igralcev jn zlasti številni zadetki so zadovoljili gledalce. Gole so dosegli: Pajeir 6, Hodak 2, Pišek 2. Goljuf 1, Zibe rt l in Irt 1. POKALNI PRVAK FLRJ, »LJUBLJANA« V TRBOVLJAH Ekipe košarkarjev se resno pripravil »'jo na start v republiški ligi. Tako so pionirji, mladinci, člani in članice poleg rednih treningov odigrali še nekaj prijateljskih tekem. V sredo 13 t. m. pa bodo ljubitelji košarke gotovo prišli na račun, saj bodo na betonskem igrišču Rudarja nastopili igralci pokalnega prvaka FLRJ in nedeljski zmagovalci mednarodnega košarkarskega turnirja v Ljubljani, igralci »Ljubljane«. Članski vrsti »Ljubljane« in Rudarja se bosta srečali ob M. uri, medtem ko se bodo prve tekme pričele že ob 16. uri, kalti na sporedu bodo tudi tekme med pionirji, mladinci in članicami »Ljubljane« in Rudarja. Gotovo bo te kvaliteten spored v sredo zadovoljil ljubitelje te dinamične Igre. V pripravah so vrste Rudarja dosegle naslednje rezultate: Rudar : Proletarec (ženske) 34:18 (18:8); Rudar : Proletarec (Mladinci) 33:61 (16:23); Rudar ; Proletarec (Člani) 40:36 (20:15): Rudar : Maribor (Mladinci) 47:46. Koše za Rudarja so d-csegli- Tau-šič 15, Malešič 4, Simončič 11, Klančiša-r T. 6 Hren 2, Vengust 2, Vidic 2, Bola 3 RudiaT : Maribor (ženske) 29:22 (18:6). Za domače so bile uspešne: Lavrini 6, Strumelj 12, Majelič 4, Breznikar 2, Vidmar 1, Kostanjšek 2. Razboršek 2. REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA SVOBODA (Ljubljana) : RUDAR 14 : 26 (6 : 9) V drugem koju spomladanskega prvenstva je Rudarjeva ekipa gostovala v Ljubljani. Domači teren, priznana borbenost igralcev Svobode ln navsezadnje tudi skoro tradicionalni tesni izidi med obema nasprotnikoma v Ljubljani, so dajali morda rahlo prednost do-, mačim. TOida gostje so tokrat zaigrali faktično zelo dobro in tako dosegli visoko zmago. Zgodilo se je takole: Prvi del igre bd lahko ocenili kot »otipavanje«, saj sta bila nasprotnika- tako v doseženih golih kakor tudi v igri precej časa izenačena. Sele po stanju 4:4 je gostom uspelo z močnima in točnimi streli doseči malenkostno črednost dveh golov. Ob koncu pa so razliko povečali še za en goJ. V tem delu Je bil najboljši Škrinjar, ki je po nekaj uspelilh strelov upravičeno dobil priznanje občinstva. V drugem polčasu so domači menda hoteli paralizirati odličnega Škrinjarja, toda dosegli so nasprotno, saj so s tem razbremenili druge napadalce. Talko so gosrtje a hitrimi protinapadi in odlično gro v napadu povsem razbili nasprotnikovo cono in v 6 minutah dosegli kar 7 golov. Sele Pri stanju 18:7 so se domači malo zbrali — toda občutnega poraza kljub požrtvovalnosti niso uspeli preprečiti. Sodnik Mihajlovlč je zelo dobro vodil tekmo. Moštvi sta nastopili z naslednjimi Igralci; SVOBODA. Pooajt, Zevnik (1), Petrovič (6). Haber (1), Palčič (2), Laoorko (1), Potočnik (3). RUDAR. Lopam. Burja, Klančl-šar, Škrinjar (7), First (1), Ačkun (9. Jekoš (6), Žagar (2). Zupančič, Simčič (1). V nedeljo bo Rudar nastopil doma proti zadnje plasirani »Addcv-Sčind«. toda kljub temu gostje ne Igrajo slab rokomet im zato bo tekma gotovo zanimiva. Bratstvo (Hrastnik) : Duplica 5:2 (2:1) Igralci Bratstva iz Hrastnika so to pot gostovali v Duplici pri Kamniku ter dosegli visoko zmago 5:2. Na valovitem terenu so se gostje boije znašli kot domači igralci. Gole so dali za Bratstvo: Grum, Langer, Ocepek, Jager in Ernest Pufler, vsak po enega. V Hrastniku bi morali odigrati tekmo med Kamnikom in Rudarjem, vendar gorenjskih gostov ni bilo. PORAZ Poleterca v Vevčah Papimičar (Vevče) : Proletarec (Zagorje) 4:0 (4:0) V 10 minutah je bila usoda Proletarca zapečatene in tekma izgubljena kar s 4:0. Igralci Proletarca so tokrat igrali za 70°/» slabše kot v nedeljo proti Slovanu doma. Res je, da je bila igra domačinov groba, toda to ne opravičuje poraza. Sodnik inž. Skalar iz Ljubljane ni sodil najbolje. Vodstvo Proletarca je vložilo protest zaradi kršitve pravil igre ter slabe rediteljske službe, ker so gledalci med igro metali kamenje na igrišče, nadalje zaradi zdravniške službe, ki je sploh ni bilo. SVOBODA (Kisovec): JAVORNIK (Rakek) 3:1 SAH V TRBOVLJAH V četrtek. 7. aprila le bil v domu SD Rudarrja v Trbovljah redni šahovski brzoturnir za mesec april. Udeležilo se ga je šestnajst igralcev. Po triurnem igranju je zmagal prvokategornik Hinko Jazbec ml., ki je remiziral s Hinkom Jazbecem st., ostaje partije pa dobil. Dve in pol točke za zmagovalcem je zaostal Robert Frece. Tretje mesto sta si r»a dieliia Inž. Dro-bež in Mirko Sritoar. Dobro so zaigrali Ivo Zupančič, ki ga je kasneje nadomestil Drnovšek, Štefan Kovač ln Drago Pajk, medtem ko Je Rugel z 12. mestom tokrat razočaral. Končni vrstni red: 3. Jazbec ml. 14,5 točke; 2. Robert Frece 32 točk; 3. inž. Jože Drobež ln Minko Sritoar po 11 točk; 5. Jazbec st. 10 točk; 6. Zupančič-Dmovšek 9 točk; 7. Stefan Kovič 8,5 točke; 8.-9. Drago Pajk in Ludovik Opresnik po 8 točk; » Miha Vodišek 7.5 točke, katerim slede ostali. (n) MALI OGLASI PRODAM odlično ohranjeno »Lambretto« 125 com. — Naslov v upravi lista. Lestvica Odred Mladost Rudar Branik Slovan Svoboda Kovinar Koper Ajdov? Mna po enajstem kolu: 11 10 U 8 11 8 12 « 11 4 12 3 11 2 11 • 10 1 251:171 224 U71 198.-174 176:171 1865201 164:181 154:19« 150:201 159:221 Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6.00 , 7.00, 8.00. 10.00, 13, 15, 17 in 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00. »Kmetijske nasvete« vsak delavnik ob 12.15. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo« ob ponedeljkih, četrtkih Jn sobotah ob 14.35, ob nedeljah pa ob 12.00 in 14.15. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delaivntk od 5.00 do 7.00. SREDA. 13. aprila 8.05 Mladina poje — Predstavljamo vam mlad* pevce iz Gornje Radgone; 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev); 9.45 Pevca Jo Staf-#ord lin Tennessee Brnie Ford; 11.00 Potpuri za zabavo: ltt.30 Oddaja za cicibane; 12.25 Pisani 7/voki z Dravskega polja; 13.30 Pihalni orkester JLA p. v. Pavla Br-zulje; 14.35 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Mijka Sko-bemeta; J6.40 Novost na knjižni polici — Erich M. Remarque; Izposojeno življenje; 17.10 Sestanek ob petih; 18.00 Kulturna kronika: 20.00 Ali jih poznate? ČETRTEK. 14. aprila 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Njive, hlev in vinograd pripovedujejo (ponovitev); 10.10 Ali vam ugaja?; 11.45 Pevca Gabi Novak ln Bruno Rosetonl; 12.00 Češka godba p. v. Boruta Lesjaka; 12.25 Pozdrav z gora: 12.40 Ansambel in pevci Milana Stanteta; 13.39 Zvočna mavrica; 14.2 Šport in športniki; 15.4« S knjižnega trge; 16.00 S popevkami čez kontinente; 17.10 »Vodica čista se vida« — Slovenske skladbe poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Stkoška; 18.45 Radijsko univerza — Jože Pemuš: V'sokošol-skl Studii! in pokJicno usmerjanje; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi m napevov. PETEK, 15. aprila 6.05 Poljski ansambel Mazowsze; 9.20 Veliki orkestri — znane melodije: 10.10 Zvočna paleta: 11.30 Družina in dom: 11.45 Ansambel Srečka Dražila; t2.no Angleške delavske pihalne gt v tkivih in zaradi tega se v prvih dveh dneh shujša za deset odstotkov, tretji dan za pet odstotkov in v naslednjih dneh za odstotek in pol. Smrt nastopi, ko telo izgubi od 40 do 50 odstotkov svoje teže, najpozneje štiri tedne po začetku »stradanja«. Na teži Izgubijo predvsem mišice, jetra in vranica, ki se običajno zmanjšajo za eno tretjino. Le minimalna doza hrane lahko seveda podaljša možnost življenja. To smo videli v primeru štirih ruskih mornarjev, ki so jih našli na Pacifiku po 49 dneh. Na svojem izkrcevalnem čolnu so imeli namreč 3 velike škatle slanega mesa, buteljko vode in štručko kruha. Vsi ti opisani primeri kažejo, kako dolgo lahko vzdrži človeško telo brez hrane ln vode, in so zaradi tega važno napotilo, da je treba dobo iskanja brodolomcev ali .Pa reševanja za' sutih ljudi znatno podaljšati. Ali veš ... — da Je angleško ministrstvo pošte in telegrafa dalo v promet sedem vrst poštnih znamk, ki imajo okvir iz fosforescentnih črt, ker sodijo, da bodo tako olajšali delo avtomatičnemu stroju, ki loči pisma od dopisnic in tiskovin s hitrostjo 300 kosov v minuti. * — da so po podatkih mednarodnega združenja za statistiko sladkorja -F. O. Licht« proizvedli v lanskem letu 17 milijonov 98.000 ton sladkorja, od katerega je bilo v Zahodni Evropi proizvodenih 7 milijonov 783.000 ton, v Vzhodni Evropi pa 9,315.000 ton. * — da so ob priliki geološkega izkopavanja v Tel el Safa-diju, kraj Beršebe, v Izraelu, našli majhen kipec boginje plodnosti, visok 11 cm in star 5600 let. Temu kipcu so dali ime -Venera/* * * iz Beršebe«. Francoski arheolog Jean Per-rot, ki že osem let vodi izkopavanja v Beršebi, je izjavil, da na Srednjem vzhodu niso do sedaj našli iz tega razdobja nič takšnega, kar bi se po lepoti moglo primerjati s tem kipcem, ki m,u sicer manjka glava, predstavlja pa delikatno izklesano telo noseče ženske. ■ ' iti v i ■ ~ • NAROČNIKI ZASAVSKEGA • TEDNIKA IMAJO PRI • MALIH OGLASIH • OSMRTNICAH IN ZAHVA* • LAH M-ODSTOTNI POPUST LANI PRI NAS 14.566 prometnih nesreč TE NESREČE SO TERJALE 995 SMRTNIH 2RTEV, 11.120 LJUDI JE BILO POŠKODOVANIH — NAJVEČ SMRTNIH ŽRTEV MED PEŠCI Po sporočilu zveznega državnega tajništva za notranje zadeve je bilo lani na naših cestah 14.566 prometnih nesreč. Smrtnih nesreč je bilo 995, poškodovanih ljudi pa je bilo 11.120, od teh hudo 4681. V primerjavi s predlanskim letom se je lani število smrtnih prometnih nesreč povečalo za 212 ali 26,9 odstoka, število ponesrečencev pa za 2000 ali za 22 odstotkov. Skupno število prometnih nesreč se je povečalo za 2880 ali za 24,6 odstotka. Med smrtnimi žrtvami prometnih ne»reč je bilo 323 pešcev, 129 kolesarjev, 29 mopedistov, 93 motociklistov, 105 voznikov avtomobilov in drugih motornih vozil, 29 voznikov vprežnih vozil, 281 potnikov n« raznih vozilih in 6 gonjačev živine. Pri prometnih nesrečah je bilo udeleženih 17.386 cestnih motornih vozil, 625 mopedov, 2260 biciklov, 1091 vprežnih vozil in 482 tramvajev. ANITA ECKBERG V NOVEM FELLINIJEM FILMU »SLADKO ŽIVLJENJE« IZ ANGLUE 90 let tekmovanja za nogometni pokal DRAGOCENA TROFEJA JE BILA DVAKRAT UKRADENA — SEDAJ JE PA ZAVAROVANA IN TUDI ZAŠČITENA Letos poteka 90 let, ko so na otoku onkraj Rokavskega preliva prvikrat odigrali nogometno tekmo za angleški pokal. Tako danes lahko že govorimo o dolgi zgodovini tega tekmovanja, ki je prav gotovo najstarejše športno tekmovanje na svetu. Svojo zgodovino je v tej dobi preživel tudi sam pokal. Prav gotovo nima nobena športna trofeja tako pisane zgodovine kot prav ta bogati pokal. Leta 1910 so pokal ukradli iz izložbenega okna neke zlatarne, kjer je bil razstavljen. Morali so napraviti novega, in to ni bilo v tisti dobi lahko, kajti angleški nogomet še zdaleč ni bila tako donosna panoga kot danes. Zato so športni funkcionarji le s težavo zbrali denar za nov dragocen pokal. Novi pokal so končno razstavili v muzeju nogometnih nagrad, in tudi tu je pokal izginil. Pokal, ki ga še danes predajajo vsako leto v roke najboljših angleških nogometašev, je torej tretji po vrsti in ni prav nič več podoben prvemu, za katerega so se nogometaši prvič borili pred 90 leti. Zaradi grenkih Izkušenj s tatovi so danes funkcionarji nogometnem zveze bolj previdni. Pokal so zavarovali za zelo visoko vsoto in ga postavili pod zakonsko zaščito imitacije. V letošnjem polfinalnem tekmovanju so se srečali Wolvea-hampton in Aston Villa ter Blackbum in Sheffield W. Na londonskem wembleyskem stadionu so -volkovi« iz Hamp-tona premagali z rezultatom 1:0 igralce Aston V. Londončani so sicer tako izpadli v polfinalu tega tekmovanja, kljub temu pa predstavlja njihova uvrstitev v zaključni del tega tekmovanja nemajhno presenečenje, saj so igralci Aston V. komaj člani druge angleške lige. Kljub temu. da je Aston Villa letos drugoli-gaš, ima za seboj slavno tradicijo, saj so igralci tega kluba bili že 17-krat v polfinalu, 9-krat so igrali v finalu in 7-krat osvojili to najvišjo nogometno trofejo Anglije. Tudi druga tekma polfinala med Blackbumom in Sheffieldom se je končala s tesnim rezultatom 2:1. Anekdote -Verjamete tudi vi, mister Shaw,« je vprašal slavnega dramatika neki reporter, »da so ljudje, ki se poročijo v petek, vse življenje nesrečni?« »Seveda verjamem,« je odgovoril Shaw, »zakaj bi bil pa ravno petek izjema?« >v Kaj je optimizem? Kaj je pesimizem? Bernard Shaw je na ta vprašanja takole odgovoril : »Postavite na mizo do polovice napolnjeno steklenico. Optimist bo rekel: »Kako le- po! Steklenica je še na pol polna! Pesimist bo pa rekel: »Skoda! Steklenica je že na pol prazna!« * Na sprehodu je pisatelja Walterja Scotta ustavil berač. Scott je segel v žep, našel pa samo šiling; dal ga je tore) beraču in rekel: »Dolžni ste mi šest penijev!« Na to je berač odgovoril: »Tisočkrat hvala! Da bi le ostali tako dolgo živi, dokler vam ne povrnem dolga!« 22 Skrivnost dveh bratov -Ni dosti manjkalo, da se nisem skesala,« je rekla Mary resno. -Ko ■te odšli, sem ves čas mislila na strašnega Črnega opata« -Pa menda vendar ne mislite tudi vi, da res straši ta barbar.« -Kaj vem...? Pravijo, da se je v času, ko sem bila v Fossawayu, ljudem dvakrat prikazal. In kakor pišejo sedaj časniki, se je strah spet pojavil. Kar groza me je.« , -Nič se ne bojte,« jo je pomiril in potrkal n,a. že.p HS,V®,eKA^: * ti' Tu imam nekaj shranjenega, kar ne bi radi ne črni in tudi ne beli opat . Ste sedaj bolj mirni?« _ , -Da, Fabl,« je dahnila nežno. In čez nekaj časa je rekla: -Dolge zaroke ml niso všeč. In vam?« -Tudi meni ne. Moje geslo Je: Hitro, toda prisrčno!« Oba sta. »e nasmejala. Vreme je postajalo še slabše in d c/, je lil. -Strašna noč!« je potožila. -Ravno nasprotno: kaj boljšega si ne bi. mogel želeti. Ob takem vremenu Mr. Alford prav gotovo ne bo stikal po okolici.« Dva kilometra pred Fossawayem je Gilder ugasnil avtomobilske luči. Njegovi spremljevalki se je zdelo, da bosta zdaj treščila v kakšen brzojavni drog. -Bodite brez skrbi! To pot sem že prevoza! stokrat in poznam vsako ped zemlje,« jo je tolažil Gilder. -Tamkaj za WiIlovo hišo je tudi moja hišica.« , „ , ... . _ , Voz je začel teči počasneje, ker sta zdaj začela vozitil v breg. Pri farmi Red je Gilder avto ustavil, skočil iz njega, da odpre leso, ter zapeljal avto k živi meji, kjer ga je Dick Alford pred nekaj nočmi našel. -Tako — zdaj sva na ctlju!« Gilder je prijel Mary pod roko. Ko je začela govoriti, je opazil, da šklepeta z zobmi. ... . * v . »Moj bog, boljše bi bilo, če ne bi Sla na to pot... Kaj... kaj je tisto tamkatJ pred nami?« -Cisto navaden pašnik je, vi strahopetnica!« Sla sta skozi nizka vrata parka in pred njima so se v temi vzpenjale v nebo mogočne razvaline nekdanje opatije. -Ne bi rad prižigal luči,« je dejal Gilder pridušeno, -kajti prav zaradi tega se je tudi Gine izdal. Boste našli pot v temi?« -Iti morava k stolpu, je zašepetala. -Toda za božjo voljo, ne spustite moje roke!« Nekaj korakov dalje se je spotaknila ob neki kamen in bi bila zakričala, če ne bi ji z roko zamašil ust. -Moj bog, molčite« jo je opominjal. — Kam sedaj?« »Pojdite za menoj!« Ob hrbtni strani stolpa je obstala- Neko škripanje je motilo tišino. Takoj nato mu je Mary zašepetala na uho: -Dajte mi roko. Zelo tesno je - toda morate se prebiti skozi. Ta vogalni kamen se vrti in odpira kot vrata. Tu skozi je zlezel tudi opat, kadar ga je vleklo k lady Chelford. Saj ste gotovo že kaj slišali o tem majhnem škandalu?« S -Ta -majhen škandal« je bil osem sto let ln še nekaj star, a je bil za Gilder ja novost. »Zdaj lahko brez skrbi prižgete vašo žepno svetilko,« mu je rekla z nekoliko bolj pogumnim glasom iz temine. Ubogal jo je in opazil, da stoji* v majhni sobi z obokanim stropom, ki je kazala, da je Izsekana iz enega samega kamna. Zidovi so bili neznansko debeli. Bili so iz časov, ko so zidovi služili drugim namenom, kot da so za oporo strehi. »Pojdite dalje!« Po vlažnih, z mahom obraščenih stopnicah sta šla navzdol. Petindvajset jih je Gilder naštel, potem pa sta stala v nekem velikem prostoru Preperelo, okrušljivo zidovje je stalo okrog obeh, tako da je bik) videti, kakor da sta v neki naravni votlini. »Imate s seboj vitrih?« Ta vitrih je dobil Gilder v spomin od nekega vlomilca, ki gn je rešil ječe. Bila je to nevsakdanja priprava, ki je odprla vsako ključavnico, veliko ali malo. -Tu je tisto mesto!« Mary je še vedno govorila šepetaje, čeprav se tu ni bilo treba bati kakšnega nepoklicanega poslušalca. V steni pred njima je bilo dvojg malih, ozkih vrat, ki sta blM globoko vzdolbeni. Mr. Gilderja sta spominjali na celična vrata knznilmice v Dart-mooru. Podobnost je bila še tem večja, ker je bil zgornji del levih vrat zamrežen s tremi zarjavelimi železnimi palicami. Gilder je posvetil s svojo žepno svetilko skozi vmesni prostor... Videl je globoko, ozko celico, kjer sta stali na podolžni strani dve kamniti klopi. Na teh klopeh »o se pa kopičili številni cilindri, ki so imeli, kakor j« op«®ll na n«rjWlijem, na koncu neki čuden pečmt. Srce je začelo Gilderju hitreje utripati. Poskusil je s prvo kljuko svojega odpirača. Zaman! Tudi druga kljuka ni prinesla boljšega rezultata. Ko je pa porinil tretji jeziček Vetriha v ključavnico, je zapah škrl-paje odskočil. Toda ko je hotel Gilder odpreti vrata, da stopi v celico, je začutili da se je Mary krčevito oprijela njgove roke. -Poglejte! O moj bog — poglejte!« je zavpila kakor blazna, tako da se je tudi on hitro obrnil. Na spodnji stopnici je stala neka postava v črni kuti, obraz s kupuco zakrit. Dvoje vročično žarečih oči.... Strašno, hladno grozeče je Crnl opat nadziral njuno početje. 29. S kletvico na ustih je Gilder potegnil lz žepa revolver, pri čemer pa luč ni osvetljevala stopnic. Ko je bil pripravljen, da ustreli, in je žarek luči naravnal na stopnice, je strašna prikazen Izginila... -Ne hodite! Ne hodite!« je stokala Mary Wenner in se obešala na njegovo roko. -O. Mr. Gilder, o, Fabrian, ne pustite me same!« Brezobzirno jo je pahnil stran, tekel k vznožju stopnic, se vzpenjal previdno po njih — za seboj pa je slišal hropeče dihanje dekleta, ki mil je sledila za petami... -Ne puščajte me same v tej strašni temi!« je ihtela in prosila. Vzpenjal se je po stopnicah više in više, pazljivo in čuječe — toda o črni kuti ni bilo več ne duha ne sluha. Tisti mali prostor zgoraj je bil tak kot prej. ozka špranja na zunaj odprta. Mimo njega se je spotikala in opotekala Mary venkaj na prosto tet se zgrudila na kolena. -Spravite me proč!« je kričala in tulila v histeričnem joku. »Moj bog« zakai sem se spustila v to pustolovščino!« Gilder le zaklel in vlekel nezavestno dekle po hribu navzdol k avto' mobi!u. Crnl opat?... Malo hitreje je zadihal, ko si je v spomin priklic*! ijsto strašno prikazen. Da 'e bila ta prikazen neki človek, ni dvomil niti trenutek. V vasi Horsham se je Mary Wenner spet zavedla. Bila je mokra do kože, vendar razpoložena za kramljanje. Toda n1en spremljevalec je bil redkobeseden v odgovorih ali pa je sploh molčal. »Čudim se, da me ni zadela i-ap! Ali niste videli, kako neznansko (*> se mu svetile očk Fabi?« -Fabrian!« k> ie popravil jezen. “Niti na slikah še nisem videla kaj takega... Ali ne b! zaprla okn* Fabl. pnrdon. Fabrian?« S sunkom je ustavil vozilo In ustregel njeni želji. (Dalje prihodnji#)