¦*    45    i«-                              ¦   '
Iz devete dežele.
Pripoveduje Pavliha
"o sem potoval, scm dospel tudi v deveto dežeto, ki se razprostira za deveto goro.
Truden sem bil in upehan. Legel sem za plot, da se od-očijem. Gledal sem okolo scbe . . . '#¦'¦**"¦¦>2žr-.*.'               Čudna je ta deveta deželal
Kdor izgubi vinar, ga lahko najdc, če ga išče. A jaz ga nisem izgubil. In veste, zakaj ne ? Zato ne, ker sem potrošil vse do zadnjega, preden scm priŠel tja.
Pa to je postranska reč! Povem vam rajži kaj drugega.
Ko sem tako-le malomarno ležal in gledal okolo sebe, kar začujem, da priliajajo po cesti ljudje. Ljudje? O, kosmata kapa, saj to niso Ijudjc!
Po cesti je stopal pravi pravcati pes in je vrtel orglice: »Ti-drom, ti-drom, ti-drom!«
Hencajte, to je pa godba!
Poleg njega se je zibala gos, lepo zavita v pisano ruto, izpod katere je mahal kos papirja, ki je bil počečkan s čudnimi kljukami.
>Ga, ga, gaU
Ta-le gospica pa lcpo poje, sem si mislil.
Ko prideta na trg, se ustavita. Na drog, ki je stal ob leseni koči, obesi pcs Rentač — tako mu je bilo ime — poslikano platno in začne klicati: >Ilal»J! Pridite semkaj! Godel bom in pel, in moja spremljevalka, slavna pevka gospica Gaga, bo tudi pela. In čuli boste strašno zgodbo o psičku Kradežu in o muciki Sladicil Halo! Vsak plača pol počenega groŠa ali tri zahvalne besede. Le vkup, le vkup, dokler je še dan in lepo vreme! Hal6, haldU
In RentaČ se odkrije fn postavi klobuk predse, da bi vanj deževaJi po-čeni groži in zahvalne besede.
In po cesti pricencata gospodek Drdr in gospica Mijavmijav.
»Pa začnimo!«
Xapel sem ušesa in posluŠal . . .
To je bilo petje, jojmene!
Gaga je pela z vtsofeim in čistim glasom, Rentač pa je vrtel orglice, pritiskal bas in kazal s šibo na poslikano platno.
No, pa čujte to žalostno zgodbo o psičku Kradežu in muciki Sladici!
Šla sta Kradež in Sladica,                Kradež, kar po lestvo steii,
koder pot drži,                                nič se bati ni!
a na zidu klobasica                         Krčmarica zdaj pri peči
lepa se suši.                                   trdno, sladko spi.«
r                Ah, kako oba zamiČe                       Kradež vzame klobasico,
f                ta vabljiva reč!                                dd Sladici jo:
In Sladica brž zakliče:                     »Ti si vzameS polovico,
»To je meni všeč!                           druga zame bo.«
-¦>¦   46    <—
Ali tnati krčmarica                                Brž je stekla po vojaka,
spala ni takrat,                                     rekla mu tako:                                    \
kri je Šinila ji v lica:                           »Lepo delo tam Vas čaka,
»Ha, le čakaj, tat!«                              pojdite z menb!«
Jedla Kradež in Sladica                      Brž Siadica jo pobrise,
Se sta zadnji kos,                                 KracJeZ od strahfi
takrat stopi pa pravica                        omedli in komaj diše,
jima že pred ncs.                                 joka: »Hu, hu, hu!«
Krcmarica mu zavcže žalostne oči, a vojak po puSki seže in ga ustreli.
*          *
h                                                     ^,    47    f<fr.
^^b     Verjemite, jaz  Pavliha  scm   se zjokal na ves glas!   Gospodek   Drdr je ^Bgel v Rentačev klobuk cclrin, gospica Mijavmijav pa je da!a Gagi novo žogo, da bi se z njo igrala, če ji bi bilo kdaj dolgčas.
Jaz, ki sem bil brez cvenka, sem obljubil čudnima umetnikoma, da bom za. plačilo zapisal njiju pretrcsljivo pcscm v >Zvončku« in scm ju povabil, da naj prideta ludi v naše kraje, kjer ju bomo z veseljem sprcjcli.
RentaČ mi je dejal, da mi bo že Že prej pisal. A do danes nisem dobil od njega nobenega pisanja. Morda je že name pozabil. Kaj ne bi — tak umetnik!