PRIMORSKI DNEVNIK
S
®V5Sr - Cena 35 lir
Leto XVIII. - Št. 117 (5201)
TRST, petek 18. maja 1962
tem&TON, 17.	— Am.ri-
na da-izjavil,
______	r Laosu
f	rešitvi, ki naj
ff 4ji JJ*“nik Kennedy je na da-
ti ritij ‘*ovni konferenci izjavil, l«C 1 jihi„ eriška politiko v Laosu diplomatski rešitvi, L .	.
«* mel nevarnost spopadov. Ni
jF ; »Heru,0ved8t>, koliko časa bo-ifctf -H »e, čete ostale na taj-/ vrm!ju in kdaj se bodo
j<# ?'ljeriille. v svoja oporišča. ’ aa 3e vsaka zadevna od. ikd/^isna od položaja na ■A bi v sosednih državah. Ll(*e'ele, da bi se čete Pa-
Ijt
IZJAVE LAOŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA
DA igrajo v Laosu dvojno vlogo un Um se povezuje s Cangkajškom
Wdy J Laosu, NATO } Berlinu
ločke; poudaril pa je,
tH' v T	pouaani pa je,
■■pl :iltreta?su bistveno vprašanje tl JJjtVai el .ie upanje, da se bo Oj« sPorazum o ustavitvi so-. A ’ }n ni hotel povedati, v ? Os.,okoliščinah bi ameriške S?ile v Laosu.
*r*j .»isn6 predsednik izjavil, da N mnenja, da morajo za-__	imeti svoje lastno
ut> A Dr .]edrsko orožje, kakor ‘M % s.'leirska sila, ki jo pri-Jif	Gaulle. Dodal je, da
Lt	tla bi jedrska sila v
'jl £®i >,? državah prispevala k ',r '#s'ovai odni obrambi, ker bi J J0 č idrska sila NATO, ki " V šif?n,Jdile ZDA. ZDA so IfcJ* Pju jedrskega orožja, •ja M n.- 1® sama mora odločanji ^ttrin1 - še dalje ustvarja svo-
i,! Wčiedrsk° sii°.
S	Stališču
6 ^nC“Se,S
ifct*t»“se vprašanje odnosov %l :\oP,skimi državami tiče ne. rij J«tov ‘etl. držav. Dodal je, da i(??l ’ ali bi z de Gaullom
BANGKOK, 17. — Ameriške mornarje, ki so prišli z vojnimi ladjami v Bangkok, so pripeljali danes s posebnimi prevoznimi letali v vas Nong Han na planoti 80 kilometrov od reke Mekong, ki razmejuje Laos od Tajske, nasproti Vien-tianu.
Vojake, ki so jih pred nekaj tedni pripeljali na Tajsko s Havajskih otokov, pa so namestili na planoti v severovzhodnem delu dežele, kjer se bodo vež-bali skupno s tajskimi vojaki.
V Washingtonu je predstavnik državnega departmaja izjavil, da za sedaj ni načrtov za zvišanje števila ameriških čet na Tajskem nad 5000 mož.
Kakor zatrjujejo v Londonu, je tajska vlada formalno pozvala članice SEATO, naj pošljejo simbolične vojaške enote na njeno o-zemlje. V Parizu je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da so tako zahtevo dobili od ameriške vlade. Zahtevo sedaj proučujejo. Dodal pa je, da se zdi, da se bo položaj v Laosu ustalil in da sedanji vojaški položaj ne predstavlja bližnje nevarnosti za Tajsko.
Britansko ministrstvo za letalstvo je sporočilo, da je dvajseta skupina angleških lovskih letal v oporišču Tengah na singapurskem otoku pripravljena za odhod na tajsko ozemlje. V spodnji zbornici je predsednik vlade Mac Millan izjavil, da je Velika Britanija pripravljena poslati vojaški kontin-
sporazum, če bi
U. z nj:— -r j_ __	«-
___ u
de Gaulle
' ^ a -	^ _
a! t'«?. ni>m. Vendar pa bo a/_ v' je U- z de Gaullom. Pri-
"... ii 8a ..uiti zahodni svet«, in K fPostujejo, čeprav so ne-'JM, pe<l, obema deželama.
,CJ j, iadlrI'na predsednik lz-'Jjl i| ^gA želijo nadaljevati 1,5	Moskvo, ker hočejo
v trenutku, ko bo «vet'goča. Vendar pa se bo-|>r^ovale s svojimi zavez-
B®ta:
«SL,
bodo skušale skle-
5 Izrečeno letalo i dS"1»ih
A kSjV1,7- ~ Prevozno letalo , C'*s „ 'bistva vrste «Hercules» ./ ? In ,.lPm08lavilo v bližini Nai-A biii 'vnelo. Vseh 14 potnikov, Lč v letalu, je Izgubilo žlv-
S« 5e i«
rlj*l0 Je ponesrečilo, ko se je J *',air^5a Pristane na letall-c St«, PiJu. Skupina 14 potni. ,1 h 5t,av iai,-	,C ----
2ENEVA, 17. — Danes so se predstavniki sedemnajstih delegacij na ženevski konferenci že drugič sestali na ožji in neuradni seji. Po seji niso hoteli predstavniki nič povedati, o čem so raz
a, . v. . -a ------------------ ------ -	-	,	.	previjali. Kakor je znano, so se
vj es°lje v soboto in napra- notnega nastopa; toda v primeru, da sporazumeli, da bodo seje tajne ■	te	«	ali več krogov okoli	bi Zveza pristala na kompromis, ki	in da ne bodo	dajali podatkov o
L	“°	vreme ugodno.	bi bil zanjo nesprejemljiv, bodo ak-	njih. Na sejah	ne pišejo niti za-
—	c'j° nadaljevali sami■	pisnikov, tako da imajo udele-
i?*	srk ,	17 • — Na vabilo pa-	Vse tri sindikalne organizacije	ženci možnost	govoriti karkoli o
®AO-maifoHnncVo nravn.	DoStniih usliuižbcnccv so odložili« stav-	vprašanjih, ki	se tičejo prve f a-
lajala eno od 16 skupin, P>efijie sodelovati pri reševa. k»<-a*a astronavta Carpente-u da bi bil prisiljen prl-P le hDredvideni'h področij. Do-1^1 v vnamreč. da bo Carpenter ij^rblJe v soboto in napra-fe j. ali več krogov okoli °° vreme ugodno.
17. — Na vabilo pa-fl"* ei^b-makedonske pravo-iV j kye bo 21. maja pri-
'v a, SOslaviift nnlriorVi trcp

i	Dodal je, da so
'k ZDA in Zahodno
l?M,k »JJ^aj ((na dobri poti« in akujejo zahodnonemški slede dohodov v Berlin.
Ameriške in Čangkajškove čete na laoški meji Anglija bo poslala na Tajsko lovska letala
gent na tajsko ozemlje, če bo prišla iz Bangkoka uradna zahteva v tem smislu. Pripomnil je, da ni. so še dobili take zahteve, vendar pa so sklenili pozitivno odgovoriti v primeru da jo dobijo. V tem primeru bodo poslali na Tajsko lovska letala. Dalje je Mac MUlan izjavil, da britanska vlada nima nobenega namena vojaško intervenirati v Laosu in da se, prav tako kakor ameriška vlada, trudi, da bi prišlo do sestave koalicijske vlade v Laosu. Dalje je izjavil, da bo upošteval predlog nekega laburističnega poslanca, naj se laoška zadeva predloži Varnostnemu svetu CIZN v primeru, da bi se stanje poslabšalo. Dodal je, da se vlada stalno posvetuje z ameriško vlado in z vladami Članic SEATO.
Avstralski zunanji minister je tudi izjavil, da bodo poslali avstralske čete na tajsko ozemlje, «če bo to potrebno«. Dodal je, da avstralska vlada v celoti podpira ameriške ukrepe. Tudi novozelandski ministrski predsednik je izjavil, da njegova vlada proučuje možnost, da pošlje svoie čete na tajsko ozemlje. Do sedaj pa niso še nič sklenili.
■lllllIllIiltllimlllHIIIIlIlllIlllilliiiiiiitiiillillllllllllliiiiiiiimmullillllllllflllllllllllllliliiitiiiiiiillllllllillllll
Spor s šolniki in druge stavke
Jutri odločitev glede stavke šolnikov
RIM, 17.	— Namestnik glavnega
tajnika sindikata srednješolskih pro. fesorjev, prof. De Stefano, Je v zvezi z včerajšnjim sestankom med predsednikom vlade in predstavniki sindikatov šolnikov Izjavil novinarjem, d« so na tem sestanku nedvomno dosegli določene uspehe, glede dopolnilne doklade pa še niso našli zadovoljive rešitve. De Stefa. no Je hkrati izključil, da bi se mo. gel sedanji spor zaključiti s kompromisom, ki bi zanikal načelo, za katerega se šolniki bore že leta in ki ni le gmotnega značaja.
Sindikat srednješolskih ravnateljev in profesorjev Je izdal sporočilo, v katerem zatrjuje, da je ponudba vlade glede začasne dopolnilne doklade povsem nesprejemljiva:	če bi pri-
stali nanjo, bi šolniki dobili šele s 1. januarjem 1963 komaj šest sedmin začasne dopolnilne doklade, ki so jo že davno v celoti priznali ne. katerim drugim kategorijam državnih nameščencev. Ta sindikat bo še po. čakal na izid sobotnega razgovora me<j Fanfanljem In medsindikalno zvezo šolnikov, ker noče razbijati e-notnega nastopa; toda v primeru, da bi Zveza pristala na kompromis, ki bi bil zanjo nesprejemljiv, bodo akcijo nadaljevali sami.
Vse tri sindikalne organizacije poštnih uslužbencev so odložil« stav-ko, ki je bila napovedana za prihod-
20. t. m.; v primeru, da bi bil odgo. vor ministra nezadovoljiv, bodo na-daljevali z akcijo.
Pekovski pomočniki v Milanu stav-kajo za nedoločen čas, ker se ni obnovila pokrajinska dopolnilna kolektivna pogodba. Pri stavki ne sode. lujeta niti CISL niti UIIL, ki sta pristali na prefektov poziv, naj stavko odlože, ker se bo zanimal za zadovoljivo rešitev spora.
Vse sindikalne organizacije So proglasile za jutri stavko vseh državnih nameščencev v bocenski pokrajini, ker jim niso priznali posebne odškodnine za službovanje v «ne. udobnih krajih«.
Ženevska konferenca
........r-_	ze razorožitve, ter o delu ožjega
Ale|°s\avij° patriarh vse	‘	“
u"l"Miliiiiml,i„li,ii„i,il„,ii,iiiil,iiiiiiiiiiiiiiiiililimiiiiM"i""ii"i..................................................................................................................................l,MI|l|lil„„ll„,imil
V Londonu ugotavljajo v nekaterih krogih, da pade glavna kriv. da za sedanje stanje v Laosu ra generala FumiJa Nosavana v Bun Umovi vladi, ki je storil vse, da sabotira pogajanja za sestavo koalicijske vlade pod predsedstvom Suvahe Fume. Zatrjuje, da se s tem strinjajo tudi nekateri krogi v ZDA. Angleži so že obvestili državni departma, o svojem stališču pred nekaj tedni. Vendar pa je britanska vlada odločena podpirati ameriško akcijo na Tajskem bolj zaradi tega, da ohrani enotnost v SEATO, kakor pa iz de-anskega prepričanja. Britanska
ada vztraja na ((simboličnem« značaju morebitnega britanskega vojaškega predstavništva na Tajskem.
Iz Tajpeha na Formozi poročajo, da je Bun Um zaključil skupno s svojo delegacijo obisk pri Cangkajšku. V delegaciji je bil tudi general Fumi Nosavan. Ob zaključku obiska so objavili u-radno poročilo, ki pravi, da mora «svobodni svet bolj kot kdaj koli biti buden proti napadalnim spletkam komunističnega bloka in mora hkrati sprejeti potrebne ukrepe«. Zaradi tega ((Izraža kitajska nacionalistična vlada globoko sim. patijo do naporov laoške vlade za ohranitev neodvisnosti, svobo. de in suverenosti Laosa«. General Fumi Nosavan je na tiskovni kon. ferenci izjavil, da njegova vlada pričakuje povratek Suvane Fume in da je pripravljena obnoviti pogajanja za sestavo koalicijske vlade.
Bun Um pa je izjavil, da bi njegova vlada «pcav rada« sprejela vsako formulo o koaliciji, ki bi zajamčila, da se Laos «ne bo po-komunistil«. Izjavil je dalje, da je zadovoljen «z moralno, diplomatsko in materialno pomočjo kitajske vlade« ter «zaradi velikega razumevanja«, na katero je nale-tel v Tajpehu.
Moskovski radio je davi sporočil, da so na levem bregu Mekonga v Laosu zamenjali Bun U-move čete z enotami, ki jih sestavljajo Kitajci, ki podpirajo Cangkajška in ki so jih rekrutirali v severni Tajski.
Zunanji minister v vladi Suvane Fume Folsena je dopisniku moskovske »Pravde« izjavil, da so ameriška izzivanja v Laosu znova pritegnila pozornost svetovne javnosti na Laos. ((Skupina iz Vientiana in ZDA, je dodal Folsena, bi hotela prikazati zadevo v Nam Ta na tak način, da bi dala vtis, da smo mi poslabšali položaj. Odločno obsojamo in zavračamo te namige. ZDA igrajo dvojno vlogo v Laosu. Na eni strani so pripravljene priseči, da želijo samo začetek pogajanj kolikor moč hitro, in sestavo koalicijske vlade, na drugi strani še dalje nudijo vojaško in gospodarsko pomoč generalu Nosavanu.«
Glede izkrcanja ameriških mornarjev na tajskem ozemlju je minister Folsena izjavil, da gre za sovražno dejanje proti Laosu in njegovemu ljudstvu. «Ne bojimo se groženj naših sovražnikov,« je zaključil Folsena; «v svetu imamo zanesljive prijatelje, ki nas razumejo in odločno podpirajo.«
V Parizu izjavljajo v poučenih krogih, da je Bun Um poslal Suvani Fumi brzojavko, s katero ga vabi, naj se vrne v Laos za nadaljevanje razgovorov. Baje bo Suvana Puma odpotoval jutri.
Sporočilo o razgovorih Popovič-Sotomayor
SANTIAGO DE ČILE, 17. — Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Koča Popovič je po končanem uspešnem uradnem obisku v Čilu, kjer je z zunanjim ministrom Martinezom Sotomayo-rom podpisal sporazum o tehničnem in znanstvenem sodelovanju med Jugoslavijo in Čilom, odpotoval na uraden obisk v Bolivijo. V medsebojnih razgovorih sta Koča Popovič in Sotomayor ugotovila skupne poglede obeh
larodnega sodelovanja na gospodarskem področju in o razvoju nerazvitih področij sveta brez politične omejitve.
Čile in Jugoslavija menita, da je v sedanjem trenutku glavna naloga ohraniti mir in v tej smeri truditi se za zmanjšanje mednarodne napetosti, V skupnem poročilu, ki je bilo objavljeno po končanih razgovorih, se med drugim poudarja tradicionalno prijateljstvo med Jugoslavijo in Čilom in se ugotavlja, da so k temu prijateljstvu prispevali in tudi danes prispevajo državljani jugoslovanskega porekla, ki so se vključili v napore čilskega liud-stva, da se ustvari boljša bodočnost.
Poleg razgovorov, uradnih sprejemov in kosila v čast Koči Popoviču, ki so se ga udeležili visoki funkcionarji Čila, zastopniki armade in poslanci, je minister Sotomayor izročir Popoviču visoko čilsko odlikovanje. Popovič se je petega dne bivanja v Santigu sestal tudi z zastopniki 30.000 jugoslovanskih izseljencev, ki imajo zelo važno vlogo v državnem in političnem življenju Čila.
Sinoči je Popovič priredil večerjo v čast zunanjemu ministru Martinezu Sotomayorju, kateremu je istočasno izročil red jugoslovanske zastave z lento. Danes, zadnji dan bivanja v Čilu, je Popovič priredil tiskovno konferenco. Nato je odpotoval z letalom v Akro, od koder bo jutri odpotoval z vlakom v Bolivijo.
NADALJUJE SE RAZPRAVA PROTI SALANU
Demonstracije med govorom de Gaulla
General je izjavil, da je odločen izvesti sporazum glade Alžirije
Policija skuša zadržati množico pred sodno palačo v Parizu, kjer je razprava proti bivšemu
generalu Salanu
RARIZ, 17. — Na današnji razpravi proti bivšemu generalu Salanu je bil prvi zaslišan kot priča bivši generalni delegat v Alžiriji Jean Morin. Med njegovim zasliševanjem je prišlo do številnih incidentov z obrambo. Morin je izjavil, da je Salan pozival vojsko na neposlušnost, da je skušal
ustvariti zmedo v upravi v Alžiriji ter da je demoraliziral del mladih.
V enakem smislu je pričal poveljnik orožništva v Alžiriji general Cherase in prefekt Jannin, ki je bil do nedavnega policijski inšpektor v Alžiru. Jannin je izjavil, da je OAS izvršila 7000 di-
			
DANES SEJA MINISTRSKEGA SVETA
22. t. m. se bo začela v parlamentu razprava o finančnih proračunih
0 avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini bodo razpravljali takoj po odobritvi finančnih proračunov ■ Ratifikaeija dveh
konvencij med Italijo in Jugoslavijo
(Od našega dopisnika)
RIM, 17. — Na konferenci zastopnikov poslanskih skupin so se sporazumeli, da bo poslanska zbornica začela diskusijo o avtonomni deželi s posebnim statutom Furlaniji-Julijski krajini takoj po odobritvi proračunov finančnih ministrstev; diskusija o teh proračunih se bo začela prihodnji torek; predhodno bo minister La Malfa padal poročilo o gospodarskem in finančnem stanju dežele; predvidevajo, da se bo diskusi-
ja zaključila 25. ali 26. t. m glasovanje pa bo 29. ali 30. tega meseca.
Razpravo o deželni avtonomij: Furlanije-Julijske krajine so odložili, ker ustrezna komisija ni predložila svojega poročila o tem vprašanju, dasi bi ga bila morala predložiti že do konca januarja letos; glede tega so bili predloženi štirje zakonski osnutki, vlada pa namerava predložiti svoje popravke. S tem v zvezi bo prišlo v teh dneh do razgovorov med predstavniki strank, ki podpirajo sedanjo vlado.
Na današnjem zasedanju poslanske zbornice so ratificirali nekatere mednarodne sporazume in konvencije, med temi tudi kon-
DANES

'vSush*n,an'Jevi kompromisih JfeS ., Niškim sindikatom, t Ja stsnvi*otovo' č« n*PO-
M S % **ka preklicana. V so-
f>LP*nIar,iJero nov a***13-
rii	rezultat bo odlo-
^ ^ j. 0r*Čnein «lrl»nn
sklepu glede
j KS ■» -______—
v. 'A<$$rss.
4
Su°Sisa* zunanji minister rf i 13/Va*>e Fume, ki je de-\ SS»U,V*rajo dvojno vlogo
P
tf.l »h."«,	ovojno viogo
«	so na er*i strani
;V MSfe* Priseči, da želijo
’ , vilaianJ 13 sestavo ko-hK Jv lUdiEf' na drug' pa 4e
fn./ ^ t Comi? vojaško in gospo-Ai NiKneralu Nosava-\A ilj; (L*?*. Je namreč včeraj nf 5 C" Do4*-1 nJeg°va politika 5, U i ^ ni kdlplomatski rešitvi, A NVouote* odgovoriti niti v kakšnih okoli-f1 i'-<mep,^o čete nastopi-iVi Na poziv zavezni-h S;:*3 SEATO je vlada i'i JH|f:a samo medle odgo-ftS Ne Britanije, Avstrali-Zelandije o «sim-Značaju morebitnih
M 1,ais5^a4kih predstavni-
iil«'tujcem, značilno je pri vlada v Bangko-n« °, ni postavila svoje HNv - VoJaSki intervenciji V	»simbolični« -
V% ‘*v SEATO.
» da .‘'iškega vprašanja H j5j* bQjf postal Adenauer realističen in Je 0'vU v! ameriškemu vele-
i Sar S&&
R®*dr«t?cev v mednarod-V;>d«S * organizma, a s \Sn*„lt,ri zasedbene ve-vso oblast glede *n izvrševanja skle-
pov. Kanclerjeva vlada bo v prihodnjih dneh sporočila vladi ZDA svoje nove predloge o Berlinu. Salinger, ki se je razgo-varjal s Hruščovom, je že odpotoval iz ZSSR in bo dane* že v Washingtonu, in vse kaže, da J* bil njegov obisk brez rezultata, saj se s Hruščovom nista dogovorila niti za izmenjavo govorov po televiziji.
V Franciji, za katero je Ken-nedy včeraj dejal, da se mora sama odločiti Elede lastne Jedrske sile, kajti ZDA so odločno samo za jedrsko silo atlantskega pakta, Je začel de Gaulle včeraj z novim potovanjem, tokrat, po njenem zahodnem delu. Vendar pa ga ljudstvo nikakor ne sprejema več tako navdušeno kot med prejšnjimi potovanji. Iz Pariza mu pošiljajo novice, da po ostavki demokristjanskih ministrov zahtevajo sedaj razpravo o zunanji politiki tudi socialisti, ter da vlada nezadovoljstvo celo v golistični stranki, ker Je prišel za predsednika vlade »tehnik« Pompidou. Zato se govori, da bo de Gaulle razpisal referendum glede svoje politike o evropski skupnosti.
Kljub zatrjevanju, da bo izvajal evianski sporazum, nadaljujejo v Alžiriji oasovcj svoje zločine in so tudi včeraj pobili 21 Alžircev, predvčerajšnjim pa kar 55. Alžirski minister Jazid je ugotovil, da za ranjene Alžir-ce ni niti zdravil, ki pa se za ranjene Francoze vedno takoj najdejo. Zato Je vnovič izrazij mnenje, da morajo Alžirci sprejeti ukrepe za svojo samoobrambo, ker ima potrpežljivost svoje meje, kajti položaj se Je poslabšal ne samo v Oranu in Alžiru, temveč tudi v drugih mestih. Na procesu proti Salanu Je prefekt Jannin povedal, da Je OAS izvršila 7-#®6 dimamitnih atentatov, 2000 napadov na ljudi s 1200 mrtvimi Alžirci in nad 200 mrtvimi Francozi.
Novo opozorilo Alžircev Francozom Izzivanja francoske vojske
Minister Jazid je opozoril, da ima vsako potrpljenje svoje meje Francoska vojska napadla enote alžirske vojske
TUNIS, 17. — Alžirski minister za Informacije Jazid je izjavil, da so v Alžiriji potrebni nujni ukrepi proti valu atentatov OAS. *še vedno smo mnenja, da morajo Alžirci sprejeti ukrepe za samoobrambo, da se kolikor mogoče učinkovito branijo pred napadi OAS,> je izjavil Jazid na tiskovni konferenci.
»Napetost je prišla do skraj-
nosti kljub nadčloveškim naporom našega prebivavstva,« je poudaril minister. »Upoštevati je treba, še preden bo prepozno. da ima vsaka stvar svojo mejo in tudi človeško potrpljenje.«	.
Jazid je omenil, da evianski sporazumi določajo, da Francija in alžirska vlada sodelujeta za u-resničenje alžirske neodvisnosti in da vodita politiko sodelovanja. «Nam gre, je pripomnil minister, da najdemo skupno s Francozi najučinkovitejša sredstva za vzpostavitev reda v Alžiriji.«
Jazid je ugotovil, da se je po govoru Ben Hede poslabšal položaj ne samo v Oranu in Alžiru, temveč tudi v drugih mestih. 15. maja je bilo ubitih 75 Alžircev, ne da bi francoske oblasti kakor koli intervenirale. Ni bilo videti ambulant, zaprli so bolnišnice in primanjkovalo je zdravil; Alžirci so morali sami poskrbeti za pogreb padlih. 16. maja je bilo spet 55 mrtvih, med katerimi tudi en duhovnik. Tudi to pot so se fran-:oske oblasti zadržale pasivno, in udi to pot so Alžirci sami poko-iali mrtve. 14, maja pa so padle rtve med Francozi. Tedaj je bila reakcija takojšnja. Ambulante so pobrale mrtve in ranjene in takoj so se našla zdravila, i Razen tega koncentrirajo Alžir-1 ce v gete z izgovorom, da skrbi-
jo za njihovo zaščito. Toda pravi namen tega je, povečati brezposelnost in ustvariti nelagodnost. V zvezi z reakcijo Alžircev 14. t. m. je Jazid izjavil, da so nujnj učinkoviti ukrepi, preden bo prepozno, ker človeško potrpljenje ima svoje meje.
Glede razgovorov alžirskega zunanjega ministra Dahlaba s francoskim ministrom Joxeom je Jazid izjavil, da je pobudo ža sestanek dala alžirska vlada, zato da se skupno s francosko vlado najde rešitev za nevtraliziranje in za uničenje OAS. Dahlab je izrazil francoskemu ministru presenečenje, ker so ustavili izpuščanje zaprtih Alžircev in predvsem, ker so meje dva meseca po sporazumu še vedno zaprte. Jazid je povedal, da so Alžirci predlagali ustanovitev posebnega odreda strelcev, katerih naloga bi bila ščititi Alžirce, preprečiti zločine in atentate oasovcev.
Polkovnik alžirske narodnoosvobodilne fronte, ki poveljuje alžirskemu delu mesta Azedin, je danes opozoril, da bi utegnilo med Alžirci v prestolnici «kmalu eksplodirati«. V intervjuju agenciji UPI je izjavil, da bi alžirske množice utegnile nasilno reagirati proti Francozom, če se ne bo v prihodnjih dneh poskrbelo, da se zaustavi zločinska dejavnost OAS. Dalje je tudi izjavil, da prevze-, ma vso odgovornost za nedavne
napade Alžircev, ki so povzročili v ponedeljek v Alžiru 17 mrtvih in 35 ranjenih med Francozi. Poudaril je, da je to, kar se je zgodilo pred dvema tednoma, samo navadno opozorilo za to, kar bi se pozneje lahko zgodilo, če ne bo OAjS uničena.
Včeraj so francoski fašisti ubili na vsem alžirskem ozemlju 66 Alžircev, 47 pa jih ranili. Razen tega so izvršili devet atentatov s plastičnimi bombami. Danes pa so do 17. ure izvršili v Alžiru 18 atentatov, pri čemer so ubili 11 ljudi, ranili pa 7. Razen tega so razstrelili in popolnoma uničili laboratorij za fiziko in kemijo na alžirski univerzi. Tudi v Oranu so med številnimi atentati ubili in ranili več Alžircev.
Ves dan so fašisti ubili danes 21 Alžircev, ranili pa 29.
Tunizijska agencija je nocoj sporočila, da so francoske sile včeraj bombardirale položaje alžirske vojske ob meji med Tunizijo in Alžirijo. Obkolile so kontingente alžirske vojske, ki so bili tam še pred ustavitvijo sovražnosti. Nad področjem so krožila tudi francoska letala.
Alžirska vlada je o tej kršitvi obvestila osrednjo komisijo za nadzorstvo nad ustavitvijo sovražnosti.
namitnih atentatov, 2000 napadov na ljudi s 1200 mrtvimi med Alžirci in nad 200 mrtvimi med Francozi, Ukradenih je bilo 5000 komadov orožja in nad 4 milijarde lahkih frankov. Nad 140 agentov in častnikov je zgubilo živ. ljenje pri izvrševanju svoje dolžnosti. Umorjena sta bila dva policijska komisarja.
Sledilo je zasliševanje razbremenilnih prič, ki so hvalile Sala-na. Med razbremenilnimi pričami je bil tudi bivši predsednic republike Coty. Ta je izjavil, da mu je Salan poslal 7. maja 1958 pismo, v katerem mu govori o vznemirjenju vojske in o nevarnosti, da se stvari poslabšajo, če se takoj ne sestavi vlada narodne enotnosti. Po zaslišanju še nekaterih razoremenilnih prič je bila razprava odložena na jutri.
Predsednik de Gaulle je na svojem potovanju po Srednji Franci, ji prišel davi v Figeac v departmaju Lot, zvečer pa v Tulle. V Fig' acu je govoril pred člani občinskega upravnega sveta. Pouda-ril je ,da mora Francija končati veliko delo, ki se približuje zaključku in ki se tiče Alžirije«. »Potrebno je, je dodal, da Francija dokonča delo za spremembo svojih odnosov nadvlade v popolnoma nove odnose z državo, ki nastaja, in kjer je upanje, da bodo konec koncev skupnosti, ki živijo na tej zemlji, mogle sodelo-vati kljub sedanjim zločinom.«
Zatem je de Gaulle izjavil, da se mora Francija povezati pri gra. ditvi Evrope na gospodarskem in političnem področju. «Končno je potrebno, da Francija zna gledati stvarnosti v oči in da z zdravim razumom, toda tudi z odločnostjo deluje za ohranitev miru na svetu.«
De Gaulle je obiskal tudi Brl-ve-La-Gaillarde. Ko se je pripravljal, da začne govoriti, se je pojavila na trgu velika skupina demonstrantov, ki je nosila table z napisi; »Naše mezde se nižajo«, »Pošljite Pompidouja k RotschiL du», «Ustrelite Jouhauda in Sala-na«. De Gaulle je vprašal župana, za kaj gre, in ta je trdil, da so demonstranti «komunisti». De Gaulle je ukazal, naj jih razže-nejo.
Na splošno ugotavljajo v političnih krogih, da je de Gaulle v svojih prejšnjih petih uradnih . potovanjih po francoskih departmajih bil deležen boli navdušenega sprejema kakor sedaj. V nekaterih krogih izražajo tudi dvom o umestnosti sedanjega de Gaullo-vega potovanja.
V zvezi s krizo, ki je nastala v francoski vladi, je vodstvo stran, ke neodvisnih in kmetov objavilo izjavo, s katero obsoja sodelovanja neodvisnega Marcellina v vladi, ker se ta stranka ne strinja z de Gaullovo politiko o evropski skupnosti. Socialisti pa so zahtevali na današnji seji zunanjepolitične komisije skupščine, naj se razprava o zunanji politiki, ki je določena na junij, konča z glasovanjem o zaupnici vlade.
iiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiliiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHifiiiiiiMiiii«
Grewe bo prinesel Adenauerju Kennedyjevo osebno pismo
ZDA sc bojijo osi Pariz-Bonn - Adcnauerjeve pomirjevalne izjave
vencijo med Italijo in Jugoslavijo o vzajemni sodni pomoči na civilnem in upravnem področju, ki ki so jo sklenili v Rimu 3. decembra 1960, in konzularno konvencijo med omenjenima državama, ki je bila sklenje. na ob isti priložnosti. Nato so začeli razpravo o zakonskem osnut-ku, ki predvideva zgraditev 1.500 športnih in rekreativnih naprav v naslednjih petih letih za telesno vzgojo mladine Te naprave bodo zgradile občine, država pa bo nudila, na izbiro, trojno vrsto finančne pomoči. Razpravo bodo nadaljevali jutri dopoldne.
V senatu so začeli in zaključili splošno diskusijo o zakonskem osnutku, na podlag,- katerega bodo vključili v bolniško zavarovanje tudi obvezno zavarovanje proti tbc, tako da bodo zavarovanci INAM imeli sedaj pravico do bolniške oskrbe tudi v primeru, da zbolijo za tbc.
Predsednik vlade je imel danes razgovor z ameriškim zakladnim ministrom Dillonom, kj ga je spremljal ameriški veleposlanik v Rimu Reinhardt; zadržal ga je na kosilu, na katerem sta bila prisotna tudi ministra La Malfa in Tremelloni, ter guverner državne banke Carl, in generalni direktor Baffi. Fanfani je sprejel tudi Martina, ki mu je poročal o razgovorih. ki jih je imel ob priliki svojega uradnega obiska v Zahodni Nemčiji. Martino je namreč predsednik evropskega parlamenta.
Fanfani je imel tudi ožjo sejo z ministri La Malfo, Tremelloni-iem, Trabucchijem, Sullom, Bojem in Colombom (prisostvoval je
tudi guverner državne banke Carli); razpravljali so o finančnem poročilu, ki ga bo La Malfa podal pred parlamentom 22. t. m. kot uvod v diskusijo o finančnih proračunih. Jutri ob 11. url pa bo seja ministrskega sveta.
Danes je bila seja vodstva PSI, na kateri je Nenni poročal o izvolitvi predsednika republike, o političnoparlamentarni dejavnosti PSI nasproti vladi in njenim programskim obvezam in o nalogah socialistov v zvezi z bližnjimi u-pravnimj volitvami; Riccardo Lombardi pa je poročal o stanju, v katerem se nahajata dve vprašanji, ki bosta rešeni v najkrajšem času: nacionalizacija električne industrije in davek na dividende. Na seji so ponovno potrdili stališče PSI glede načina, kako naj se izvede nacionalizacija električne industrije, in smatrajo, da je zakonski odlok najprimernejše parlamentarno sredstvo, da bi preprečili politične in borzne manevre, ki bi se jim ne mogli izogniti, če bi se nacionalizacija izvedla (bolje, ne bi izvedla) z zakonskim osnutkom, ki ga mora najprej odobriti parlament.
Tudi tajništvo UIL je izdalo danes sporočilo, v katerem zatrjuje, da se je vedno borilo za nacionalizacijo proizvodnje in dobave električne energije, ker je to predvideno tudi v 34. členu ustave. Tudi UIL poudarja, da je zakonski odlok najprimernejše in najbolj. učinkovite sredstvo, da bi preprečili špekulacije, ki bi jih. sicer drago plačala vsa skupnost. Po tem sporočilu, so torej vse tri sindikalne organizacije istega mnenja glede načina, kaiko naj se izvede nacionalizacija električne industrije.
Nenni je imel na Montecitoriu daljši razgovor s Saragatom in tajnikom republikanske stranke Realejem.
A. P.
MOSKVA, 17. — Agencija Tass javlja, da so sovjetski geologi povzročili danes na zahodni obali Kaspijskega morja močno podzemeljsko eksplozijo s klasičnim razstrelivom, da proučijo sestavo ze neljske skorje v globini 60 kilometrov.
BONN, 17. — Zahodnonemški poslanik v Washingtonu Wilhelm Grevve bo prišel jutri v Bonn na posvetovanje. Prinesel bo Ken-nedyjevo pismo za Adenauerja,
Kennedy je včeraj nenadoma poklical k sebi Greiveja, ki ga je bil ignoriral več tednov.
Grewe je v Washingtonu izjavil, da se bo vrnil v ameriško prestolnico prihodnji teden in da bodo v prihodnjih dneh sporočili Washingtonu nove nemške predloge glede Berlina, Domneva se, da bo te predloge prinesel s seboj Grevve. Dalje je Grevve izjavil, da so med ameriško in za-hodnonemško vlado še nekatera nesogiasja glede Berlina, da pa gre za «tehn;čna in praktična vprašanja« ter da so mnogo nesoglasij ugladili na zasedanju NA TO v Atenah.
V političnih krogih v Bonnu postavljajo različne odgovore pri ugibanju glede' vsebine Kennedy-
jevega pisma Adenauerju. V nekaterih diplomatskih krogih menijo, da je hotel Kennedy s svojo nepričakovano pobudo predvsem preprečiti «v zadnji minuti«, da bi se Adenauer pridružil de Gaullovi politiki, kar se tiče Evrope. Kennedy in Dean Rusk mislita sprejeti vse mogoče diplomatske pobude, da bi preprečila konkretiziranje osi Pariz-Bonn. Baje opozarja Kennedy v svojem pismu Adenauerja, da bi francosko-nemška fronta nasproti ZDA in Veliki Britaniji povzročila razpoko v zahodnem taboru in bi motila sedanje ravnotežje sile med Vzhodom in Zahodom v korist Sovjetske zveze.
V krogih bonskega zunanjega ministrstva se nocoj govori o obisku zunanjega ministra Schroe-derja v ZDA v začetku poletja.
Jutri se bo vrnil v Washington iz Moskve načelnik tiskovnega urada Salinger.
Kakor zatrjujejo v neuradnih krogih je že poslal Kennedyju dolgo poročilo o svojih razgovorih s Hruščovom. Zatrjuje se, da sta govorila o vseh mednarodnih vprašanjih in še posebej o Berlinu.
Danes pa je Adenauer v intervjuju dvema nemškima listoma izjavil: «Ne smemo dovoliti, da ZDA zapustijo obrambno skupnost: brez njih bi biii zgubljeni.« Dodal je, da se mora ohraniti evropski vpliv, kar pa ne pomeni ustanovitve neodvisnega obrambnega zavezništva. Sporočil je d« namerava začeti z de Gaullom, ko bo julija obiskal Francijo, pogajanja o vseh vprašanjih evropske skupnosti. Pripomnil je, d« formula «Evropa domovin« ni posrečena, važno pa je, da se enkrat začne. Na koncu je izjavil, da bo še dalje sodeloval pri so-vjetsko-ameriških razgovorih o Berlinu.
PRIMORSKI DNEVNIK
2 —
Vreme vteraj. NaJvISja temperatura 21.4, najnižja 13,5, ob 19 url 19,7, zračni tlak 1019,1 pada, veter 1'2 km južno, vlage 55 odst., nebo 8/10 poobtačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16.2 st.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 1«-
Dubravka	*
Sonce vzide ob 4.32 in zzl ugj 19.32. Dolžina dneva 15.CV vzide ob 18.15 In zatone o” Jutri, SOBOTA, 19. 11,8,11 Ivo
SLOVENSKA MLADINA: «NE DOVOLJUJEMO P0TUJČEVANJA!»
RAZGLAS ZA POTROŠNIKE V OKOLIŠKIH OBČINAH
Podaljšan rok za izbiro tarife in sile e le k. toka
Odločitev mora vsak potrošnik prijaviti do 30. junija
Na občinskih oglasinh deskah okoliških občin je te dni objavljen razglas, ki je namenjen potrošnikom električnega toka. Kot je znano, sta družbi «SEI,VEG» in «SVEM» dne 1.9.1961 uveljavili tarifo za dobavo električne energije, ki je predvidena z ukrepom CIP št. 941 in ki jo je na naše področje raztegnil vladni generalni komisar.
S tem ukrepom, ki je sedaj v teku, imajo potrošniki, električnega toka možnost, da 'si izberejo
tisto vrsto tarife, ki jim bolj ustreza (prosta poraba toka ali binom ska). Roik za prijavo izbire tarife ali morebitne sile električnega Joka je sedaj podaljšan do 30. junija.
Vsi potrošniki, električnega toka naj do omenjenega dne prijavijo izbiro. Pokrajinski urad za elek-
trične tarife. Ki je bil ustanovljen prj trgovinski zbornici ,je potrošnikom na razpolago za vsa pojas-

Posnetek z >■«-*.enega zborovanja slovenske mladine v Nabrežini v znak protesta proti načrtnemu in nasilnemu potujčevanju naše zemlje. Kot poročajo včerajšnji krajevni listi je prefektura že določila svetnika prefekture dr. Viozzija za prefekturnega komisarja, ki naj bi danes podpisal na nabrežinskem županstvu dovoljenje za gradnjo skoraj 300 ezulskih stanovanj v Sesljanu. Zvedeli pa smo, da nabrežinsko županstvo o imenovanju komisarja ni prejelo še nobenega obvestila.
23. VI. zaključek pouka na osnovnih šolah
Šolski skrbnik za našo pokrajino dr. Vigneri Je v soglasju s šolskimi nadzorniki, pcdskrbnt-krm dr. Fldenzijem in občinskim odbornikom za javno vzgojo prof. Gridellijem določil, da se šolski pouk na vseh osnovnih šolah na našem področju zaključi v soboto 23. junija.
Določeno je tudi, da se bodo sprejemni izpiti za tretji razred in zakPučni izpiti čez osnovno šolo začeli 25. junija in zaključili v treh ali štirih dneh, jesenski del sprejemnih izpitov-,za tretji razred in popravljavni izpiti za peti razred pa Se bodo začelj. 3. septembra.
Pouk na srednjih in umetnostnih šolah se ho zaključil 15 junija. Prvi usposobiienostni izpiti se bodo začeli 18. junij?., v jesenskem roku pa 3. septembra. Maturitetni izpiti se bodo začeti 2. julija in nadaljevali do 26. Julija, v jesenskem roku pa se bodo začeli 17. septembra in zaključili 29. septembra.
SESTANEK SEKCIJE TRGOVCEV SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA
Enoten nastop na volitvah za bolniško blagajno trgovcev
Zapleten način volivnega postopka * V teh dneh razdeljujejo
občinski uslužbenci votivna potrdila
V sredo se je sestala sekcija trgovcev na drobno Slovenskega gospodarskega združenja, na kateri so člani obsežno razpravljali o volitvah delegatov za občni zbor bolniške blagajne za trgovce. Te volitve bodo v nedeljo 27. maja od 8. do 22 ure in so zelo pomembne, saj predstavljajo prvi in najvažnejši korak, da se uvede v to pomembno ustanovo demokratični način upravljanja.
Na sestanku so ugotovili raz-
Razpis natečaja za ^sestavljene pohištvo»
V okviru letošnjega mednarodnega tržaškega velesejma bodo razpisali natečaj za «sestavljeno pohištvo«, na katerem bodo sodelovala najpomembnejša Italijan-ska podjetja. Gre za pohištvo, ki odgovarja modernim zahtevam in katerega je mogoče izdelovati v velikih serijah po dostopnih cenah. Ze lani je velesejem razpisal natečaj za idealni stol, ki je zelo dobro uspel.
ne pomanjkljivosti dosedanjega delovanja bolniške blagajne 1n da blagajna nudi premalo svojim zavarovancem. Zato so tudi podčrtali, da morajo biti izvoljeni za delegate taki člani-trgovci, ki bodo prispevali, da se stanje izboljša in izpremeni in ki bodo tudi zahtevali, da se zavarovanje razširi na pokojnine.
Volilni sistem je dokaj zapleten. V nedeljo bodo namreč izvolili na vsakih 30 vpisanih članov po enega delegata. Skupn«, je vpisanih 4 079 trgovcev, ki bodo izvolili 134 delegatov, .406 agentov in r* prezentantov, ki bodo izvolili 13 delegatov in 554 stojničarjev, ki bodo izvolili 18 delegatov.
Volitve bodo na volilnih sekcijah in te dni občinski uslužbenci nosijo volilnim upravičencem potrdila na dom. Na potrdilih je točno označeno, kje bo vsak volivec oddal svoje glasove. Volivec ne bo volil za določeno listo, temveč lahko izbere izmed vseh elanov vpisanih na volišču določeno število delegatov.
Na omenjenem sestanku sekcije trgovcev na drobno Slovenskega gospodarskega združenja so se dogovorili. da bo združenje slovenskim trgovcem pravočasno sporočilo seznam delegatov na njihovem volišču, ki bodo najbolje zastopali interese vseh slovenskih trgovcev.
Omenili smo že, da občinski uslužbenci v teh dneh dostavljajo volilna potrdila upravičencem na dom Volivci, ki potrdila niso prejeli, ga lahko dobe na pristojni občini do zaključka volitev. V primeru, da so potrdilo
.............1.1.1....MIH................................
ZARADI NEPOPUSTLJIVOSTI DELODAJALCA
V podjetju Mervich stavkajo za nedoločen čas
Pogajanja za obnovitev delovne pogodbe kamnarske industrije
Včeraj se je pričela enotna stavka delavcev podjetja Mervich za nedoločen čas. Delavci so bili prisiljeni, da posežejo po tej najostrejši obliki stavkovnega boja, ker delodajalec ni popustil glede njihovih bistvenih zahtev, kljub temu da so že prej stavkali 30 delovnih ur. Stavka je enotna in stoodstotne, saj na njej sodeluje vseh štirideset zaposlenih delav-
cev.
Delavci zahtevajo, da se povišajo njih plače za 20 odstotkov in da se uvede proizvodna nagrada, ki bo povezana z obsegom
proizvodnje Poleg tega zahtevajo, da se jim zagotovi stvarnih
48 ur plačanega dela, saj so sedaj izgubljali številne ure radi slabega vremena ali iz d
do zaradi slabega vremena ali iz drugih neutemeljenih razlogov. Poleg tega zahtevajo delavci, da se jim prizna dodatek za delo v nevarnih ali zdravju škodljivih okoliščinah, da prejmejo delovno obleko in da se uredi slačilnica.
# * *
V vsedržavnem okviru so se pričela pogajanja za obnovitev delovne pogodbe kamnarske industrije, kar zanima na našem področju okoli tisoč delavcev zlasti iz okoliških predelov. Pogajanja bodo predvidoma trajala še danes, v kolikor ne bodo naleteli na nepopustljivost delodajalcev.
Osnovne delavske zahteve se nanašajo na znižanje delovnega urnika na 40 delovnih tedenskih ur, na povišanje plač za 25 odstotkov, podaljšanje dopustov in ureditev številnih normativnih vprašanj.
Nenavadna nezgoda v delavnici Acegat
Ul. I. Svevo do čudne nesreče, prj kateri sta se poškodovala dva uslužbenca Acegala. Zaradi zgrešenega manevra, je voznik nekega avtobusa, katerega 50 hoteli' zapeljati v garažo, zadel ob zid. Zaradi trčenja sta se poškodovali dve osebi, in sicer 32-letni Giovan-ni Lazzari iz Lonjerske ceste 32/1 ter 24-letni Nereo Grassi iz Sem-polaja.
Oba ponesrečenca so prepeljali z rešilnim avtom RK v splošno bolnišnico. Zdravniki so ugotovili LazzarijU razne poškodbe na desni nogi ter možni zlom levega stopala. Ozdravel bo v 8 ali 30 dneh. Nereo Grassi P® se je pobil P° čelu, po desnem kolenu ter po levi roki. Ozdravel bo v 8 dneh.
izgubili, ali pa da na njem niso pravilno vpisani podatki (napačno napisano ime ali podobno), pa naj zahtevajo duplikat pri komisarju bolniške blagajne v Ul. Fil-zi 'št., 17.
Volivec lahko voli tudi na tak način, da pooblasti svojega družinskega člana, ki ima pravico do socialnega zavarovanja in ki ima več kot 21 let. Pooblastilo je veljavno, če se ga podpiše pred občinskim tajnikom, pretorjem ali pred notarjem in se v ta namen uporabi posebni obrazec, ki je pri. ložen volilnemu potrdilu. Pooblaščeni družinski član mora imeti veljavni osebni dokument in potrdilo, da je vpisan v bolniško blagajno.
Stavka tržaških državnih uslužbencev
Predstavniki tržaških državnih uslužbencev CISL so sklenili proglasiti 24-urno stavko, ki bo v torek 23. maja, ker državnim u-službencem še niso izplačali nagrade «una tantum« v znesku 30 tisoč lir, Uslužbenci zahtevajo, da se ta nagrado izplača vsem državnim uslužbencem brez izjeme.
Gen. komisar Mam v lesnem pristanišču
Generalni vladni komisar dr. Mazza je včeraj dopoldne obiskal lesno pristanišče pod Skednjem. Ogledal si je prostor in naprave ter izrazil zadovoljstvo nad ureditvijo obratov. Predstavniki lesnega pristanišč? so nato predložili komisarju pismeno razlago načrta za razširitev pomola in ostrešja pristanišča Obiska so se udeležili tudi predstavniki javnih del, železnic, pristaniškega poveljstva, carine in sektorjev, ki so zainteresirani na razširitvenem načrtu.
Načrt razširitve je bil Izdelan glede na ugoden potek lesne trgovine in prometa skozi tržaško pristanišče.
Poškodba delavca v novem pristanišču
Včeraj ob 14.45 so sprejeli na 2. 'kirurški oddelek 52-letnega Au-gusta Doffanina od Spodnje Magdalene 696, ki se je ponesrečil na delu v novem pristanišču. Zdravniki so ugotovili na ponesrečencu razne poškodbe na desnem delu čela, začasno izgubo spomina, poškodbe na prsih (možni so tudi zlomil na rebrih) in na desni roki. Doffanin bo ozdravel v 20 alj 30 dneh.
Ponesrečenca je spremil v bolnišnico neki njegov delovni tovariš, kj dela skupaj z njim v podjetju «Scaramelli». Ta je povedal, da je Doffanin nakladal blizu hangarja 53 les na neki tovornik. Po
lliiu. lliluuinHlllIlllMliilHlliHiiiillllli.lHlIlllllil....
SAMOMORILNO DEJANJE UPOKOJENCA
Strel 1* revolverja mn je prebil lobanjo
nesreči je pade; z višine 3 m ter zadobil omenjene poškodbe.
Motorist v pešca
Včeraj ob 20,25 so prepeljali na opazovalni oddelek splošne bolnišnice 63-letnega Pellegrina Zacchigno iz C. Marzia 3. Zacchigno je malo prej poorl nek] motorist na Lonjersk. cesti nekoliko više od gostilne «Bellavista».
Zacchigno so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK. Zdravniki so mu ugotovili poškodbe na zatilniku ter na levi nogi. Ozdravel bo v 10 dneh.
Zacchigna je hotel prečkati cesto, ko, ga- je podrl na tla 28-let-ni Al do Zocchi z Lonjerske ceste 218,
V ponedeljek seja občinskega sveta
Za prihodnjo sejo tržaškega občinskega sveta je odbor dodal do sedaj še ne izčrpanemu redu nekaj novih točk. Poleg sporočil župana in vprašanj, ki jih bodo lahko postavili svetovavci, bodo občinskemu svetu predloženi v potrditev sklepi, ki jih je sprejel odbor in nekateri sklepi, ki jih je sprejela upravna komisija A-cegata. Poleg tega bo odbor predložil v odobritev izplačilo vzdr-ževalnin v bolnišnicah za reveže ih za osebe, od katerih občina ni mogla izterjati denarja, za nad 29 milijonov lir, sklep o popravilu nekaterih šol, med katerimi je tudi slovenska strokovna šola v Rojanu, ter še nekaj drugih sklepov navadnega upravnega značaja.
Sinoči ob 20,30 so sprejeli na 0-pazovaln; oddelek splošne bolnišnice 25-letnega Duilia Indriga iz Ul. Bosco 8, ki se je ponesrečil na delu v novem pristanišču pri razkladanju blaga iz parnika «Pe-gaso». Težak zavoj blaga je padel Indrigu na desno nogo ter mu povzročil znatne poškodbe. Ozdravel bo v 7 dneh.
nila kot tudi za morebitna posre-dpvanja prj obeh omenjenih družbah.
Prireditve in objave
Gledališča
Izbira vrste tarife, kakor tudi sprememba sile, za katero so se naročnik, že obvezali, se lahko izvedeta tudi po poteku leta dobave, seveda če je to potrošnikom ugodno, vendar v skladu s posebnimi ; določbami, ki se nanašajo na vsaiko vrsto dobave in porabe toka. Dokler pa potrošniki ne bodo izrabili tarife In morebitne sile, bosta družbi «SELVEG» in «SVEM» uveljavili tarifo oziroma silo, kot je to predvideno v ukrepu št. 941 za različne vrste dobave električnega toka (zasebna razsvetljava, poraba toka v gospodinjske namene, pogonska sila).
Pojasnjuje se, da so v združenih tarifah y veljavi od 1.9.1961 vštete pristojbine za napeljave e-lektričnega toka, katerih zmogljivost ne presega 1000 vatov, ki so v mestnem središču ali v razdalji največ 300 metrov od električne kabine. Za vse druge napeljave pa veljajo določbe ukrepa CIP št. 949, ki so v veljavi od 17.11.1961.
Potrošniki se opozarjajo, da sta obe električni družbi dolžni izdati prepis pogodbe o dobavj električne energije proti plačilu stroškov za kolke. Omenjeni družbi sta tudi dolžni izdajati iztirjeval-ne naloge in račune na način, ki bo potrošniku dopuščal, da z lahkoto ugotovi določbo o ceni električnega toka. Razen plačila porabljene energije in morebitne sile, za katero se je potrošnik obvezal na osnovi novih določb, potrošnik ne plača nobenih drugih zneskov za Izposojevalnino števca, izterjevalne pristojbine in razne druge dajatve, !ki sta jih družbi zaračunali pred uveljavitvijo ukrepa št. 941. Končno naj še o-menimo, da je ukinjena tud, minimalno zajamčena poraba toka.
Dva mlada tržaška likovnika v «Moncenisiu»
Sinoči ob 18.30 je bila v baru «Moncenisio» v Ul. Carducci 27 »tvoritev razstave del dveh mladih tržaških likovnikov, ki sta oba ubrala moderen način slikarstva. Palma Carrino je razobesila deset svojih del, njen tovariš Mario Sillani Piccolo pa osem del. Razstavljena dela so zares zanimiva in si jih je zato vredno ogledati.
III .1111.11. .11. ll.mil..lMIIIIIIIIlll..lll....l.........111.1111111.11.1. Hlllillllll....1.11.1... IM... lll.Ml.....l.lllllllll..lllt.l.lllllMIB.ai.lMM.IIII.I.III.I Hill. ...mi. HM.Hill IMIII lili
BIVŠI USLUŽBENCI ZVU ZAHTEVAJO IZVAJANJE ZAKONA 1600
Začetek 48-urne stavke z manifestacijo na Trgu Unita
Predstavniki uslužbencev sprejeti pri podžupanu Cumbatu m podprefektu dr. Capponu
Protestna manifestacija bivših uslužbencev ZVU na Trgu Unitži
Slovensko gledališče v Trstu
priredi v nedeljo, 20. maja
ob 17. uri v Ljudskem domu v KRIŽU igro
Grahama Greena
«UV1DEVNI IJUBIMEC»
Prodaja vstopnic v cvetličarni pri Danili.
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL
ponovi v nedeljo, 20. maja ob 19. uri v dvorani na Kontovelu
dramo v treh dejanjih Petra Petroviča
KLIC ZEMLJE
Nastopi tudi domači otroški pevski zbor
Vljudno vabljeni
VERDI
V soboto ob 21. uri bo osmi koncert tržaškega filharmoničnega orke. stra pod vodstvom dirigenta Maria Rossija In s sodelovanjem violinista Uta Ughija. Program obsega Hayd-novo Simfonijo št, 96 «Cudež» (novo za Trst), Mozartov Koncert št. 5 za violino in orkester ter Beethovnovo VII. simfonijo op. 92.
TEATRO NUOVO
Danes ob 21. uri ponovi
igralska
skupina Cesca Baseggia Goldonijevo komedijo (»Grobijani«.
Cesco Baseggio zopet med nami
Cesco Baseggio je zopet v Trstu, da s svojo skupino odigra vrsto Goldonijevih del. Kot prvi so bili ■včeraj zvečer na sporedu .(Štirje grobijani», komedija, ki jo je prijetno gledati v gledališki uprizoritvi ali pa kot Wolf-Ferra-rijevo opero. Baseggiova skupina se je nekoliko spremenila (zlasti je opazna odsotnost Else Vazzo-ler), toda ohranila je vendar precej pristne goldonijevske patine. Občinstvo je Baseggia pozdravilo že ob njegovi prvi pojavi na odru, toda priznanja so bili deležni tudi ostali. Cetvonco grobijanov so poleg Baseggia (Lunardo) kreirali še Tino Barpi (Simon), Giorgio Gusso (Cancian) in Emilio Ros-•setti (Maurizio), medtem ko je bil dolgonogi Filipetto Willi Maser, grof Riccardo pa Walter Ra-vasini. Liiisa Baseggio je kot Fe-lice menjala karakter vlog, v katerih smo jo bili vajeni videti, in dokazala je, da zna igrati tudi take pretkane gospe Gianna Raffaelli je bila prijetna Lucietta, na mestu pa tudi Wanda Benedetti (Margarita) in Lella Poli (Marin a).
Baseggio je zaverovan v Goldonija, tako zaverovan, da ne more ne verjeti ne razumeti, da bi kdaj Goldoni ne našel dovolj občudovalcev. Kot nekak Goldonijev svečenik se Cesco Baseggio vrača malone vsako leto in nam spet in spet igra dela, ki smo jih tudi v njegovi uprizoritvi že po večkrat videli. Očitno Baseggio noče poslušati glasov o krizi gledališča, ki pač ne prizadeva samo Goldonija, temveč tudi druge avtorje. Tudi včeraj je bilo v gledališču malo ljudi; prišli so pač tisti najbolj zvesti, tisti, ki jih gane neomajna Baseggiova ljubezen do Goldonija. Ti bodo prišli tudi naslednje večere, a lahko bi prišli tudi drugi.
Zdi se, da je nesrečneža pripravila k usodni odločitvi huda srčna bolezen
Nekaj minut čez poldne je zabrnel v ambulanti RK na Trgu del-la Libertii telefon. Prestrašena ženska je pozivala bolničarje naj pohitijo v Ul. Toti 9, ker se je njen mož ustrelil z revolverjem.
Rešilni avto je takoj odbrzel v omenjeno ulico Z največjo naglico so bolničarji i.n dežurni zdravnik dr. Pincetti stekli po stopnicah ter ystopilj v stanova-
Včeraj okoli 15. ure je prišlo nje 62-letnega Arna Bolfanija. Nn-v notranjosti delavnice Acegata v šli so ga na postelji v mlaki kr-
vi, kjer se je zvijal v smrtnih krčih. Takoj so ga odpeljali v splošno bolnišnico kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo. Bolfa-ni se je ustrelil v sence in krogla mu je prebila lobanjo na drugi strani.
Policijski organi so takoj uvedli preiskavo. Gotovo je, da si je Bol-fani skušal vzeti življenje, ko je njegova žena za kratek Čas zapustila stanovanje. Zdi se, da je Bolfani, kj je upokojen natakar, hudo bolehal na srcu.
Včeraj se je pričela enotna 48 ur trajajoča stavka bivših uslužbencev ZVU, ker oblasti ne izvajajo v celoti zakona št. 1600 in ker prejemajo uslužbenci zaradi tega mnogo nižje prejemke in nimajo vrste drugih ugodnosti.
Stavko so organizirale vse štiri sindikalne organizacije prizadetih uslužbencev:	Sindikat državnih
uslužbencev posebneg-a staleža, Sindikat bivših policijskih sil Julijske krajine — CISL, Zveza bivših uslužbencev ZVU in Vsedržavna federacija državnih uslužbencev — CGIL.
Stavka je v celoti uspela, saj so se je enotno udeležili prizadeti uslužbenci, ki so se v velikem številu zbrali okoli 10. ure zjutraj na Trgu Unita in tako manifestirali za svoje upravičene zahteve,
S trga sta odšli dve delegaciji. Prvo je sprejel v županovem imenu prof. Cumbat, drugo pa pod-prefekt dr. Cappon.
Štiri omenjene sindikalne organizacije bivših uslužbencev ZVU so včeraj izdale uradno sporočilo, v katerem izražajo živo zahvalo vsem članom kategorije za njih plebiscitarno udeležbo pri stavki in za veličastno, mirno in dostojanstveno manifestacijo na Trgu Unitš.
Poročilo poudarja, da so bili bivši uslužbenci ZVU prisiljeni pričeti s stavko, zato da zahtevajo uveljavitev zakonskih določil. Pri tem gre za ustanovitev posebnega staleža in z njim povezanimi ekonomskimi ugodnostmi ter za izplačevanje posebne doklade. Gre za izplačevanje predujmov na obstoječe tabele vključno starostne poviške ter raztegnitev razsodb državnega sveta v korist bivših pripadnikov policijskih sil.
Omenjene sindikalne organizacije opozarjajo, da se stavka konča v petek ob 24. uri. Protestne telegrame so poslali: predsedniku republike* ministrskemu svetu, zakladnemu ministru, vladnemu generalnemu komisarju, tržaškemu županu, predsedniku pokrajine in vsedržavnim sindikalnim organizacijam.
Neznan žepar je predvčerajšnjim ukradej 64-letni Pierini Be-laminut por. Fabbro 11.000 lir in
osebno Izkaznico. Belaminutova je - ... _ .	—-—--
okoli 18. ure potrpežljivo čakala, zastopniku zasebne stranke da pride na vrsto za nakup zdravil v lekarni INAM v Drevoredu 20. septembra.
llllllllllllllllllllllllllM.HIIIIIIlllllllllllInHIIIlilllllHIIIIlillllllllllllllltlllllllllllllllllllllltlHIHIIIIinlHIllllllIttlHHIIIHinilllllHniHIHIHInlllllllliniHnHHillHIHH.H
BALETNA SOLA IN FOLKLORNA BARKOVLJE

priredi 27. maja v f^jji na stadionu <(PrVI ob 17.
uri svojo PrV°
javno produkt
14 ^
Program obsega 1	-
Nazionale 16.00 iiNuna iz, ^
monaca dl Monza), Glova"^'
li, Gabriele Ferzetti. mladini izpod 18. leta' <-Fenice 16.00 ((Zenska tXf„ijll®» donna di notie).
Prepovedano mladini. pri jjl Ije'
(9 1»;
, Pl
pr °vin
Excelsior 16.00 «Lansko ■-	,
rle.ibad» (L'anno scors®
rienoaa» (Lanno	,
rlenbad). Giorgio Alberta«^ Grattacielo 16.00 «Povej n*1.
Sanl,^,
(Dlmmi la veritš).
John Gabin. Technicolof' (F Arcobaleno 16.00 »Serif V k	,
rlffo in gonnella). .	. fr, *
Supercinema 16.00 »Umor "Lgjr . **
(L’assass:inlo sul treno), A 0 11
Aurora 16.30 «Salvatore
ftutherfor<TAnhurKeaa<S«l^
Er
Alabarda 16.30 »Angeli lJ^].
Jem» (Angeli con la
Prepovedano mladini. j p
PCa'(0"
Cristallo 16.30 »Most (Ponte verso «1 sole)
ker.	.j
Garibaldi 16.30 ((Desetori« 6,irr (I 10 delila legione).
Burt Lancaster.	nefe’ #
Capitoi 15.30 ((Nekaj, kat-r f Tretji
Troy Donaque. uspeh. Zadnje predstave j, Impero 16.30 »Božanstvo 1	*
dolo detle donne).	,. '-j
Italia 16.00 »Nekomu p (A (jualouno plače cala°;' Monroe. Tony Gurtis.
curua.	pjf
((Vodnjak.
((Voanja*.
U pendolOh
Massimo 16.00 (II pozzo e lor. Vincente Priče. ‘‘" »i k mladini.	(tO *!ij0
Moderno 16.30 »Moja ge,y!dA(,,V P® giheisa), Shirley Mac
Montand, Yoko Tani. ^
Astoria 17.30 »Luksuz"'^ (Femmine dl lusso). [ mladini. VValter Ohladi yf. ^ gnazzi, Silva Koscina, pi11 Astra IG.30 »Prikazni v " tasmi a Roma).	oi„,slO ...
Vlttorio Vengto 16.00	\
mlad gospe Stone« <W ^ < •• romana della signora povedano mladini. Te£naJ)
Ideale 16.00 .(Adam In color.	jot* 'pr
S
f S
Marconi 16.00 »Blindirana
(Staaza bliindata 713>'	, . .,
ler, Martin Held.	ladl||,V Ni
Abbazia 16.00 «Besna ®*JJ|tai Jt »n0, giovani arrabbiati).	,.ufk	K-
ton, Claire Bun. PreP°v 7 dini.
J
0«
»0(
»Ul
Pri
Jap
“taji
'Hi,
1». i
Si
'kiti
So
'liti
zr
%i
Se
l»ve
'Pop,
VK
Sc
Va
%
N.
Sr
Sl
»la J* i
1
P,
•Pit
.vi
Politi L N kilo'
N
H
»lin
% N'
'M
<
S
n! k L
' N
Odeon 16.00 ((Orientalke«
tali), Technlcolor. mladini.	(P
Skedenj 16.00 «Bela jjrnjg.
gra bianca). Sonla
Ljudska prosveta
Prosvetno
reja večer

društvo v S jijlij
kratkometražm" ^
različnih zanimivih ^'nfS 4 J
Prireditev bo
v nedeljo <
temah. rili (TU I LC V u-j -ja 1962 ob 20.30 v drJSj.j, štorih v Skedenjski ulici no vabljeni!	(j,
Tržaški filatelistični *••*. t. t
šini bo imel 10. do 12.
štorih kluba, Ulica W",‘- (Se ni bodo lahko prevzeli novosti.	v iifJJf
P. d. Barkovlje Prire‘1'sl0r|11/ 20. t. m. v društvenih p‘.0v»' ‘ diclonalnl «večer karan) jj, tek ob 19. uri. Vabljen'
5 s.
ure redni se*’8.c[ii ja. Ulica Monter tr
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Na usodnem opensKem Križišču je zakrivil smrtno nesrečo
Avstrijski državljan je bil spoznan za krivega in tudi obsojen Tihotapska afera pred prizivnim sodiščem
Pred kazenskim sodiščem (predsednik Edel, tožilec Camuto, zapisnikar Strippoli, obramba Fer-rero, zastopnik zasebne stranke Jacuzzi) se je včeraj zagovarjal 52-letni Johann Brandl iz Regensburga. Obtoženec ,ki razpravi ni prisostvoval, je bil obtožen, da je 30. junija lani nenamerno povzročil smrt 55-letnega Giovan-nija Perissinotta iz Ul. Apiari 8.
Omenjenega dne okoli 15. ure, se je Brandl peljal z avtom znamke »Citroen« po Trbiškj cesti iz Sesljana v smeri proti Opčinam. Ker je bila na voznikovi avtomobilski karti cesta označena kot avto cesta, je menil, da lahko vozi z največjo hitrostjo. Tako ni opazil, v trenutku ko se je začel bližati openskemu križišču, raznih prometnih znakov in med drugim tudi rdeče luči na semaforjih. Z vso naglico je pridrvel na križišče ter je z vso silo trčil v giardinet-to Fiat 500, ki jo je upravljal Pe-rlssinOtto. Ta se je pripeljal iz Trsta ter je bil namenjen na Opčine. Skozi križišče je vozil brezskrbno, ker je bila na semafo-ru prižgana zelena luč. Pri trčenju je Perissinotto dobil izredno hude poškodbe, tako da je čez pol ure umrl. Zaradi trčenja se je avto Citroen parkrat obrnil o-koli sebe. Brandl in neka njegova spremljevalka sta se pri nesreči le laže poškodovala. Ozdravela sta v približno sedmih dneh.
Včeraj je kazensko sodišče spoznalo Brandla za krivega ter ga obsodilo, pogojno in brez vpisa v kazenski list na 8 mesecev zapora ter na izplačilo odškodnine trem prizadetim strankam v skupnem znesku 6 milijonov lir. 90.000 lir pa bo moral Brandl plačati
* * *
Pred prizivnim sodiščem (predsednik Nardi, tožilec Marši, za-
pisnikar Parigi, obramba De Vin-centiis, De Marsico, Poillucci, De Luca, D’Angelo, De Ciccio in Vec-chio) so včeraj ponovno razpravljali o znani tihotapski aferi, v kateri sta bila zapletena tudi dva nemška državljana, Peter Lappeh-sen in Peter Angendohr. Oba so finančni organi ustavili v februarju 1960 na bloku pri Fernetičih. Na kamionu, ki sta ga šofirala, so našli približno 67C0 kg švicarskih in ameriških cigaret.
Kazensko sodišče je lani v februarju spoznalo za krive nekatere izmed obtožencev. Eduarda De Ricka, Auguata Bortolottija, Giorgia Ferdinanda Morfina ter Ettora Chichellera je obsodilo vsakega na eno leto in osem mesecev zapora ter skupno na 540 milijonov lir globe. Poleg tega je sodišče sklenilo, da bo policija nadzorovala obsojence še eno leto po prestani kazni. Pripomniti je treba, da ni bil nihče izmed teh obsojencev v zaporu, temveč da so bili verjetno v inozemstvu.
Sodišče je tedaj oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov Petra Lep-pehsena, Artura Bigliotta, Erman-na Spinatellija in Petrusa Antho-natusa Verheina. Petra Angendoh-ra in Emmo Škodo pa je oprostilo, ker nista zagrešila inkriminiranega dejanja. Na podlagi razsodbe so Petra Lappehsena in Petra Angendohra izpustili iz zapora. Zaplenjeni kamion pa so izročili Lappehsenu šele pozneje.
Prizivno sodišče je včeraj v bistvu potrdilo prejšnjo razsodbo. Znižalo pa je kazen na devet mesecev zapora De Ricku, Chighel-leru, Bortolottiju in Morfinu. Preklicalo je tudi policijske mere, ki jih je hilo določilo sodišče prve stopnje,
# # #
Heinz Gunter Fantasia, ki je svoj čas živel na Holandskem, a je
italijanski državljan od rojstva. Na zatožni klopi bi morala sedeti
tudi 28-letni Adolf Henrich Schuf te iz Hamburga ter 32-letna Lui-gia Urban s Korza 21. Na obravnavi je bil samo Fantasia, ki je v priporu.
Oba moška sta bila obtožena, da sta ponoči med 3. in 4. septembrom 1961 ukradla v zavetišču «Tergeste» v Miramarskem drevoredu fotoaparat znamke ((Kodak« avstrijskemu državljanu Rudolfu Gustranu. Nadalje so ju obdolžili, da sta ukradla ponoči med 7. in 8. septembrom tudi njegov skuter. Urbanova pa je bila obtožena, da je odkupila od prvega tri steklenice vina in od drugega fotoaparat.
Sodniki so spoznali Fantasio in ScHulteja za kriva ter so ju obsodili vsakega na 8 mesecev in 15 dni zapora ter 45.000 lir globe. Kazen je pogojna in ne bo vpi-asna v kazenski list. Urbanovo pa so oprostili, ker ni zagrešila dejanja.
JO'
SPDT priredi v nedeU® d0 'V'1 let na Vremščico Cko “ ,e[n ‘ s £««>»
4?

jurje"ke.narc!se> na ražnju. Prijave
“SS**?	«<3
totmsom ob 7.15 z 8'la'v,,re r j postaje. Zbiranje četrt s()pf (
2. in 3. Junija prirečlfc V fc z avtobusom k i viru Jo ™ »■
Krn. Skupina za KrnJ,Seore|<"I, ^
vila po »zZK0baP^
niče in Vršna, ali iz peno.
(22550329^
4 i
v ^sCd, 19
otrok, umrlo Pa Je 10 93-,(l tu 80-1 etn« Ciuho R°se	i.
no Girotto, 79-1 etna	ff f J,
V trenutni odsotnosti ob denar in zlatnino
Pred kazenskim sodiščem se je moral zagovarjati tudi 27-letni
Neznani tatovi so predvčerajšnjim ob 17. uri obiskali stanovanje 53-lctne Ane Starc vd. Deana iz Ul. Ronchetto 6. Iz kuhinje so odnesli 1.000 lir, zlato žensko zapestno uro in zlat prstan. Denar in zlatnino je Starčeva pustila na kuhinjski mizi, ko je le za kratek čas zapustila svoje stanovanje Neha soseda jo je namreč prosila naj ji pomaga premakniti omaro. Starčeva je ugodila njeni prošnji, toda ko sc je vrnila domov jo je čakalo bridko razočaranje. Skupna škoda, ki jo je utrpela znaša okolj 45.000 lir.
ROJSTVA. SMRTI
17 maja 1962 se je 15 otrok, umrlo pa je so:
geuio Girotto,	.
vd. Asciku, 18-letnl	j
59-letna Giuseppina B Kg/,;. % Mar.zln, 76-letni F™nc L{. V/ S letna Pierina Gonup,y vd, p’ “•
83-letna Agnese San^%a.
49.1 etn i Oarlo Basa« Francesco Kressevlch.'
/ f
NOČNA	SLUŽBA	k
INAM Al	Caniell0	jed1)|	P
........ ruuOr.3	..«0	.	1	'(
Godu-3 rt|jK> t; Sponza, Ul_ Mon$ii ' 12
septembra 4;
trg , jan); Vernarl, Trg Vlelrnetti. Borzni trg
Vieimem. Borzni (•■»
rčr»"V
Namesto cvetja ha /p®11*, V in v počastitev spominu ujew Cesnika (Cesenirco) . rorM
in Marica 1000, Emll^ '"^oO.
fm
lja 1000, Nives Tomašt Gregorič 500, Lojze >,a rel 1000, družlna Maks w za Dijaško Matico.
Oo osmi obletnici .aruJe Milkoviča iz Gropade 1000 lir za Dijaško
rti
srh', d'
KINO ROSANDRA
t 1 <
predvaja danes iilh1' 19.30 techntcoio* /
MUČENJE S S**
i{ecC
(La tortur« delia KEITH in RALf11
s
4
iti t
S
S
k

Si,
v
s
$

«5
s
s
s
s
IS. maja 1962
Gorski
DNEVNIK
— S —
GOSPODARSKI INTERESI IZNAD POLITIKE
Japonska išče prostor tzlZZLp: pod soncem
lf>dnje - Pomanjkanje
*Urovin - Drastični nameni japonske vlade - Strah teed Skupnim evropskim tržiščem in ameriški načrti
.jonski
.^viH tržišča in so znani
tranzistorji, šivalni ra(j ’ Prenosni televizijski apatij;’ • °8raIski aparati, ekono-j( 1 avtomobili, tekstilno bla-Ure in orjaški tankerji so po
(,, svetu. Japonska si svoje Ijj %j ars*to eksistence niti zami-'(<• lOn.1}? m°re brez zelo širokega ',,-j lf9 ^'2,rsnega svetovnega tržili j 0c*a. Japonska je res deže-Hj."e?avadno visokim industrij-p, af°izvodnim potencialom, je %n° dru*‘ strani uboga s su-tj( na""- In prav to je vprašaji i- mu gospodarski in poli-a| >jjv .lJu^3e v Tokiu posvečajo fcve 4]0 Pozornost, zakaj od nje-ip0(j, re^'tve ni odvisna samo golt} rs^a stabilnost dežele, mar-vižI)oJe to hkrati tudi izredno Politično vprašanje.
P
,Ial«en
/
položaj vodi Japonsko, Utl v bi se na prvi pogled ne , lin,. v odkrit spopad z dru-žjjj^^ustrijskimi velesilami na J iNimU’ zadnji oas slede poti iC t»jt0 arskega združevanja, ali II ” "Osnovane integracije ter ,i t((. ?e carinskih pregraj. Poleg it j ‘e Japonska v Aziji — ki I« p "strijsko nerazvita ler ze-jital bna tehnične pomoči in li v. * ~~ zadnji čas začela igranj^ g0> ki ni v skladu s tež-Itljjj, ^ashingtona in zahodne
9 fcSrjr-- .leto vola., ' j, toienujejo Japonci — je d* VnaČilno P° tem, da je bila 1-">f hejv*na ekspanzija v Aziji, t	gospodarska, toda tu-

**'k!?*?®*. Posebno je bila važ-
H v« *“«. pose
Ho t‘tev vez' z jugovzhodno .olcio je tudi Zahodu dal h t *”• da so njegovi interesi V	Področju zanj primarne
ji ^ ^Hi ( *’ kakor tudi, da se zait 2 ?ga vse njegove obveznosti NrerJ'0.dn*h zaveznikov morajo kg, "> temu dejstvu. Poleg
<U
si Japonska na tem o-

"* področju nabavlja po-Itijp'. surovine za svojo indu-hip 'h da ima obenem tu že He j ■tržišče za svoje izit t.' *ahko izvaža sem tudi svo-
njene tehnič-
it^taie. Tudi _________________
h **e so tu zelo iskane. Lani
•Dftn-l. -	....... . st .
£
t
i
i
ijžSa«,
H 6* Ukvarja znani biolog JHg, stand in nekoliko manj pa nič manj resna , "lCa dr. Andree Tetry, ki La vie« skušata
(0 |f
v


4
f,
A
y
JSHuska Indiji dala v obliki e Pomoči nekaj sto mili-Nttiš Pakistanu 20 milijonov, / Nu Vi°te tu<^t Indoneziji, Taj-/ *% ’ Burmi in drugim deže-
je v lastnem interesu % l.°Pu zahodnih načrtov i-dlt‘ nosilec ideje o azij-DfVj "Pnem tržišču, ki naj bi -«twVmi bilo instrument bor-1 komunizmu v deželah a-f 'j Siiei kontinenta. Ta načrt pa H v he razumevanja ne pod-?' Pa deae'ah jugovzhodne Azi-Navn.tu?' ne med japonskimi • Pe T' Uudmi, kateri r.ika-i n :e*e. da bi se postavljale Vgp Novemu izvozu. Le-ti se ta. naa‘ne trudijo, da bi ob-"e Politične pridržke in
zapreke, oziroma celo, da bi te na neki način podredili njihovim gospodarskim potrebam ter interesom. Zato stopajo v gospodarske stike z vsemi deželami tega področja, pa tudi z Ljudsko republiko Kitajsko.
• Tigrovo leto. — kot Japonci imenujejo leto 1961 — je Japoncem prineslo na gospodarskem področju precej skrbi, in to kljub še nadaljnji ekspanziji, ki se je izražala v pravcatih svetovnih rekordih. Čedalje močnejši dvig proizvodnje, kakor tudi vse težje plasiranje proizvodov, sta dva činitelja, ki zadajata japonskim poslovnim ljudem največ skrbi Izdatni zanunjetrgovinski primanjkljaj, ki ga narekuje nujni uvoz malone vseh surovin, bi mogel ob nadaljnjem nazadovanju izvoza potisniti deželo v resno gospodarsko krizo.
Poskusi vlade, da bi se zmanjšala proizvodnja za izvoz, niso prinesli uspeha, zakaj nobena gospodarska panoga ni pokazala pripravljenosti, da zmanjša svoje investicijske načrte ter omeji proizvodnjo.
Višina letošnjih investicij, ki znaša okrog 12 milijard dolarjev, pa zadaja vladi nove skrbi. Proizvodnja v avtomobilski industriji se bo na pr. povečala za 20 odst., čeprav je domače tržišče z avtomobili že prenasičeno, izgledi za njihovo plasiranje v tujini pa zelo pičli. Po britanskih podatkih je Japonska od leta 1951 do leta 1961 povečala svojo celokupno industrijsko proizvodnjo za 160, vtem ko jo je Velika Britanija v istem času samo za 16 odst.
Japonski gospodarski strokovnjaki iščejo zdaj izhod. Eni predlagajo omejitev investicij in proizvodnje, pa čeprav bi to uničilo na tisoče majhnih podjetij, drugi ustvaritev nekakšnega mo-stobrana, ki bi omogočil prodor na tuja tržišča, katera postajajo čedalje bolj zaprta.
Zaskrbljenost glede trenutnega stanja na svetovnih tržiščih se je na Japonskem še povečala, odkar so se ZDA začele približevati Skupnemu evropskemu tržišču, kar bi — po mnenju Tokia — Japonsko povsem izoliralo. Japonski poslovni ljudje so mnenja, da se v odnosu do njihovih proizvodov uporablja pravcati bojkot. Bodisi v Evropi, pa tudi v ZDA in Kanadi, kjer so možnosti za japonsko blago zelo omejene. Padanje izvoza, zabeleženo zadnje mesece lanskega in prve mesece letošnjega leta, dejansko kaže, da se stanje stalno slabša.
Zaradi tega se v'ada pripravlja na resne obrambne mere. Se ta mesec bo v Bruslju sestanek med predstavniki Japonske in Skupnega tržišča, na katerem se in trgovinskih problemov bo proučilo stanje gospodarskih
Zanimivo je, da so ZDA v svo-
jih razgovorih s Skupnim tržiščem vselej postavljale tudi vprašanje Japonske. Sam Kennedy je v svoji poslanici »O stanju Unije«, ko je napovedal novo politiko znižanja carin in pogajanja z EES, posebej poudaril, da je treba v okviru zahodne politike voditi računa tudi o japonskem gospodarstvu. Kennedyjeva uprava se zalaga, da bi se Zahod kar se da dobro pripravil na gospodarsko bitko, zakaj to bo — po njeni oceni — glavno torišče, kjer se bo odločil izid spopada Vzhod — Zahod. In prav zaradi ega se ZDA na vse kriplje trudi-i, da bi navznoter zahodnega doka razvile in okrepile zavest o nujnosti mobiliziranja m združitve vseh skupnih razpoložljivih sil, da bi se na ta način bolje ukrepalo na raznih »izpostavljenih točkah sveta«, še prav posebno v nerazvitih deželah.
Po mnenju Washingtona bi Japonska lahko dobro služila takšnemu namenu, zato so ZDA tudi prevzele vlogo odvetnika japonskih interesov.
Pogled na del pristaniščne zgradbe in visoki stolp z radarjem novega mednarodnega letališča v Sur-
činu pri Beogradu
SEDMA REVIJA JUGOSLOVANSKIH GLEDALIŠČ
Letošnje nagrade Sterijinega pozor ja
Nekaj nagrad letos sploh niso dodelili • Slovenski nagrajena; Lojze Rozman, Rudi Kosmač, Janez Lenasi, Dušan Mavser, Maks Bajt, Fran Žižek, Jože Zupan in Jasna Novak-Sukič
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiHMmiiii
BEOGRAD VKLJUČEN V MEDNARODNI LETALSKI PROMET
Prvič smo pristali na novem letališču v Surčinu
Novo, moderno letalsko križišče, ki bo veliko skrajšalo proge med Evropo in Azijo - Krasna oprema in razporeditev - Lepe in simpatične spremljevalke
Ko se je 25-sedežni douglas točno ob 6. uri zjutraj dvignil z ljubljanskega letališča pri Polju, je bilo vreme lepo in nebo jasno, kot nalašč za potnika, ki je malce nervozno prvič sedeč v jekleno ptico.
Letalo se je počasi dvigalo in nad Gorjanci, zavitimi v meglo, našlo šele pravo višino. S kljunom motorja je potem rinilo skozi belo zaveso, dokler se nam ni odprl pogled na Savo, ki se je vila pod nami, kakor potoček, spremljajoč nas zvesto do cilja. Vožila na avto cesti, ki je tekla vzporedno z letalsko progo, so postala v naših očeh drobne žuželke, bogati slavonski gozdovi pa nekakšna zelena preproga. Se en bežen pogled na avionsko zemljepisno karto in kratek sunek naše ptice in že smo drveli po široki betonski »pisti« novega beograjskega letališča.
Dolge betonske ceste skoraj da ni bilo konec, našega nestrpnega pričakovanja, kje in ka-
ko bomo pristali, pa tudi ne. Letališče »Beograd«, čeprav že svečano odprto za letalski promet, je še vedno živahno delovišče; širijo in vijejo se okrog njega nove »piste«, da bi bil omogočen spust čim večjemu številu letal tudi reakcijskega tipa!
Po zadnjem ovinku na betonski cesti, pod katero so kopali 20 metrov v globino in nasuli v prvih desetih metrih peska, nad njim pa drugih betona, se nam je končno pokazala veličastna pristapiščna zgradba z visokim stolpom in ogromnim nihajočim se radarjem. Tudi tu so beton, steklo in aluminij krojili pot arhitektonskemu ustvarjanju enega najmodernejših letalskih poslopij, ki v ničemer ne zaostaja za Orlyjem in Fiu-micinom!
Prijeten pozdrav »Dobrodošli v Beogradu« mlade svetlolase «stewardese» je opozoril potnike na srbsko gostoljubnost, ki se je »vrinila« tudi na novo letališče in moram reči, da je
""""'hiiiiiiiiiiiiii...........................................................................................................................m......■lllillllllllliuil...........................
FRANCOSKI BIOLOG JEAN ROSTAND MENI..
Starost in smrt nista nujnost
teč pa «posledica naključnih motenj»
Seveda se te ugotovitve za sedaj nanašajo le na primere zelo nizko razvitih bitij
"vljenje? S tem vpraša-
a
k4 vts, na gornje vprašanje s " ^ V-Ha t znanstvenih dognanj.
,1J !,X jjj °rej odgovoriti na vpra-c‘ u •toL*jsi Sa znanost postavlja Vj Vriat, ' Avtorja knjige po-fn A tj' ki ’ "a so bile mnoge toč-(Al* k' v zLtldei° gornjega vpraša-iJHuj “a«Jih desetletjih rešene, P J L e aj; ka^oi- koli ugo-
»v, 'azvn-11 to na račun izredne-Ja biologije. Hkrati pa ( 1%0 "darle priznavata, da je
V° zivlienia ae vec*"
Na*°tovo je veliki franco-C baju	Jean Rostand e-
tJ6 Inn . Poklicanih, da pove Vaie (jCn-i,e in da zbere tudi vUgH znanslvenikov gle-J	fP^kšanja. Znanstvenica
/ V. a6lizetry Pa mu je bila v V V^feč0-8 sodelavka. Rostand jVprašal6 desetletja ukvarja s V ^'Avanjem in v svoji vili v r% Cl zbir,/ay> kakir 20 km iz Pa-“	\ 9 sv -tudi spomine in dog-
, !OzBol^ega očeta Edmonda. !vtven«>a.?0 mu ie tud' veliko
-S j materiala, za poiz-V **** žok*8 na razpolago tudi V^iih b’ H jih vzgaja, da bi \! v Br,rsi* razne preizkuse. V*tveheeta®n' vzgaja žabe za
** Poizkuse, Njegova so-
V?. let v5ree Tetry Pa že narl
y%i°d; poseben laboratorij
lauuituunj
1° in laboratorij za pri-'W0loSii° na Sorboni. CBll_ raziskav, ki so se ni-
treba problem izvora življenja gledati »pod videzom kozmosa, geokemije in energetike«. K temu Rostand pripominja, da »Dau-villier pripisuje življenju izvor v lotokemiji. Organska snovnost je potemtakem problem kozmične fizike«.
V knjigi, ki sta jo napisala Rostand in Tetry je verjetno še posebno zanimiv odstavek, ki se tiče smrti. V nasprotju s splošnim mnenjem, pišeta avtorja, starost in smrt nista nujnost vsakega živega bitja. Ni res, da je vsako živo bitje že ob rojstvu obsojeno na smrt. Seveda ne gre tu za življenje človeka kot takega ali za više razvita bitja, pač pa začenjata biologa z življenjem nizko razvitih bitij in glede tega navajata enocelična bitja, ki se morejo v njim primernem okolju razmnoževati v neskončje, ne da bi se njihova življenjska sila kakor koli zmanjšala,
Glede tega navajata prim-r nekega enoceličnega živega bitja, ki na eni strani vedno raste, na drugi pa odmira, tako da se more »obnavljati« časovno brez konca. Se več, to živo bitje se da tudi razrezati na dva, na deset, na trideset, celo na petdeset delcev in vsak izmed teh delcev začne svoje avtonomno življenje, kar vzbuja pri biologih »izredno zanimanje in hkrati postavlja ncv problem«.
Poleg že omenjenega enoceličnega bitja imamo še celo vrsto tudi više razvitih bitij, kot na primer morsko zvezdo, razne vrste polžev, razne vrste glist in drugih takih živali, ki se prav tako sproti »regenerirajo«, kot se temu strokovno pravi. Ce na pr. neki vrsti polža odrežemo glavo, ji bo ta ponovno zrasla.
Ko pa strokovnjaka preideta na
ko i° stoletje in sicer od VH j. e Claude Bernard re-VsSa ‘življenje najbolj ne-'V ‘h ASt,Var*> sta Jean Ro"
*>1 !*i kj n<^ree Tetry prišla do Vi,,.*8 ie leta 1958 uokvi- problem človeka, pripominjata, ller in po katerem je | da ženska živi dlje kot moški ter
da se je povprečna življenjska doba v zadnjih petdesetih letih podaljšala v najbolj razvitih deželah za dvajset let in sicer od nekdanjih 45 na 65 let. Tudi to dejstvo potrjuje, da »so splošne teorije o starosti precej zaostale, nepopolne in le teoretične«.
»Nimamo niti najmanjše gotovosti glede činiteljev, ki se tičejo starosti in prirodne smrti, tako da so se nekateri biologi vprašali, ali starost dejansko obstaja in ali ni morda starostna o-hromelost organizma le posledica celega niza naključnih motenj.« V tem primeru, kar pa ni prav nikakšno protislovje — nadaljujeta znanstvenika — organizem ne ostari, pač pa se enostavno izrabi. Se izrabi, kot se izrabijo ležalni stol, avtomobil, pisalni stroj. Dejstvo pa je, da je daljše ali krajše življenje tudi stvar dednosti.
Končno oba znanstvenika priznavata, da je znanost v mnogih primerih brez ustreznega orožja in da mnoge pojave more le ugotoviti, iz njih izvajati logične sklepe, globlje prodreti vanje pa
Mamut- velikan z nad meter velikimi «vretenci»
BRIVE, 17. — Včeraj popoldne so v bližini naselja Nouailles, in sicer komaj kakih 10 km stran od tega mesta, odkrili okostje mamuta, za katerega strokovnjaki menijo, da izhaja še iz ledene dobe.
Do odkritja tega starega okostja je prišlo, ko so ponovno začeli kopati predor v eno izmed velikih dvoran podzemeljske jame v La Fage. Mamut, katerega hrbtenična vretenca merijo v premeru tudi nad en meter in 30 cm, je bil okoli šest metrov pod zemljo.
našim potnikom prav dobro dela. Dekle je bilo brhko in simpatično in verjetno med najlepšimi, kar jih je uprava beograjskega letališča izbrala, da usmerjajo potnike v pravo letalo, ko gre za tujce pomagajo pri ureditvi carinskih in drugih formalnosti in se sploh vedejo tako, kakor dobra gospodinja, ki ji pridejo gostje v hišo.
Mlada dekleta, ki znajo po več jezikov, so zelo lepo opravljena:	oblečena	so v temno
plav kostim, na glavi imajo prijetno istobarvno čepico, na rokah pa bele rokavice. Po letališču stopajo samozavestno, obenem pa v visokih petah dovolj koketno, da bi pri mnogih potnikih vzbudile željo za čimprejšnjim ponovnim pristankom pri Surčinu.
V pnstaniščni zgradbi smo se v moderno urejenem baru lahko okrepčali s pristno slivovko in e bežnim pregledom ogromnih čakalnic lahko pregnali čas do prihoda avtomobila, ki naj bi nas odpeljal v Beograd. Skozi zvočnik je prihajal glas napovedovalke, ki je v srbskem in angleškem jeziku obveščala potnike in pilote na letalski promet. Letala so odhajala in prihajala, zvrščala so se eno poleg drugega pred pristaniščno zgradbo kot poslušni vojaki in pogled nanje skozi kristalna okna v bleščečem se jutru je bil doživetje, ki ga bom še dolgo pomnila!
Bila bi se že lahko odpeljala v Beograd, toda pravkar je pristalo potniško letalo iz Titograda in hotela sem se prepričati na svoje oči, če sloves o Črnogorcih, kot najbolj številnih potnikih na domačih letalskih progah, zares odgovarja resnici. Iz letala je izstopilo večje število ponosnih očancev iz Njegoševe domovine. Bilo je med njimi tudi mnogo preprostih kmetov, ki so kakor drugi spoznali, da se vendar mnogo bolj izplača sicer nekoliko globje seči v žep, toda v dobri uri in pol biti na cilju, kakor pa se dolgih 48 ur voziti po bosenskih in črnogorskih ozkotirnih železnih cestah.
Toda novo beograjsko letališče ne bo samo pospešilo domači letalski promet, postalo bo v kratkem eno izmed številnih križišč mednarodnih letalskih prog. Njegova geografska lega je namreč takšna, da zmanjšuje velike letalske medcelinske daljave. Mednarodne letalske družbe ro ga zabeležile v svoje obvezne proge, ker so ugotovile, da ho na pr. pilot, ki bo letel iz Evrope v Azijo, čez Beograd skrajšal svoj let za nekaj sto km, ki jih zahteva pristanek v Rimu. Letalska proga London-I-st.anbul se bo tako skrajšala za 250 km, Kopenhagen-Istanbul ce-
ne more. Vsaj za sedaj ne.
................................................................llillllillllllllllll.................................................................
OVEN (od 31. 3. do 20. 4.) Odličen dan za \ aše posle .toda zavedajte se vaših odgovornosti. Pomagali boste osebi, ki vas ljubi. Zdravje odlično.
BIK (od 31. 4. do 20. 5.) Deli katna situacija .dogodki bodo od vas zahtevali naglega odločanja Razumevanje v družini. Zdravjt dobro.
DVOJČKA (od 31. 5. do 22. 6 Ne vsiljujte vašim sodelavcem svo ji« pogledov. Imejte razumevanj' pri poizkusu sprave a prijateljem Zdravje zelo dobro
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Poki zali boste dokajšnji smisel, d trezno uredite važno	poslov n
vprašanje. Zagotovite sl zaupani mlajših. Zdravje dobro.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.J Uspel.
ki ga bo Imel neki vaš sodelavec /as bo spodbudil k večji dejavno s tl. Tudi v ljubezni bodite reali etični. Pazite na zdravje.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ce ,e hočete izvleči iz ■ neprijetne si. uaclje, naj bodo vaša stališča Jas ta. Posvetite večer branju. Zdrav, e dobro.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23.10.) / krogu vašega delovnega kolekti. /a, nekoliko napeto ozračje. Va termi samoljubju bo ugodeno IdravJe odlično.
ŠKORPIJON (Od 24. 10. do 22. 11.) Ne odpovedujte se načrtom, ki
st« Jih sprejeli Na potovanju bodite previdni. Nadzorujte zdravje.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ognite se neposrednemu spopadu z vašimi nasprotniki. Poiščite sl družbo veselih prijateljev. Nervoznost.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Zaupajte v bodočnost, zakaj vaši napori bodo izdatno poplačani. Z najhnlm popuščanjem boste uredi. 11 družinski spor. Zdravje odlično.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Nepredviden dogodek utegne spre. meniti vaš načrt. Sprejeli boste važno odločitev glede vaših bodočih čustev. Pazite na zdravje.
RilBl (od 20. 1. go 20. 3.) Ne apu ščajte se v denarne posle, poseb no ne tvegane. Prijetne ure zvečer. Zdravje izvrstno.
lo za 900 km, Amsterdam-Bej-rut za 300 km.
Na letališče lahko prileti in z njega odleti vsako uro po 45 potniških letal in v kratkem bo dograjena tudi pista za reakcijska letala. Kontrolna služba novega letališča je najmodernejša, kar jih more biti. Ogromni radar na visokem stolpu nadzoruje na svojem ekranu vse, kar se na določeni razdalji dogaja. Precizni radar, ki deluje v prostorih tehničnega- osebja služi vsem tistim letalom, ki se morajo spustiti tudi v najslabšem vremenu in če ga tehnik pravilno postavi, zapazi tudi vsako vozilo, ki se v veliki daljavi premika po zemlji.
Nadalje je v kontrolnem stolpu bogata radiotelegrafska služba in v slabem letu lahko vsak pilot vzpostavi zvezo z radio službo, ki ga bo spremljala 'n vodila do srečnega pristanka na Surčinu. 2e med prvimi leti je po uspelem pristanku neki avstrijski pilot pohitel v kontrolni stolp, da se zahvali radiotelegrafistu, ki mu je pomagal najti pravo smer in tako preprečil nezgodo.
Beograjčani so ponosni na svoje novo letališče; za prvomajske praznike se je na njem kar trlo obiskovalcev. Hoteli so od blizu videti mednarodno letalsko križišče in veličastno pristaniščno zgradbo, ki bo Beogradu prinesla novo slavo in njegovo ime vtisnila v spomin mnogih od Evrope tudi najbolj oddaljenih potnikov.
D. M.
NOVI SAD, 17. — Ocenjevalna komisija Vil. jugoslovanskih gledaliških iger je ob zakljuiku letošnjega Sterijinega pozorja sklenila, da ne bo podelila: nagrade za sodobno domašo dramo, nagrade za sodobno domačo dramatizacijo ali scensko adaptacijo in nagrade za scensko glasbo. Člani kgmisije ,katere predsednik je bil književnik in prorektor umetniške akademije v Beogradu Dušan Matič, so sklenili, da počele letos naslednje Sterijine na. grade:
— Za najboljšo predstavo v celoti (diplomo in pozlačeno plaketo) Jugoslovanskemu dramskemu gledališču iz Beograda za scenski prikaz «Odkritje» Dobriče Cosiča v dramatizaciji Miroslava Beloviča in Jovana Cirilova ter režiji Mateja Miloševiča in Predraga Bajčetiča.
— Za najboljšo režijo (diplomi in zlati znački ter skupno nagrado 350.000 din) Mateju Miloševiču in Predragu Bajčetiču za režijo ((Odkritja«.
— Namesto petih predvidenih so dodelili štiri nagrade za igro (diplomo, zlato značko in vsake, mu po 300.000 din):
RUDIJU KOSMAČU članu Drame SNG iz Ljubljane za vlogo Marcela v «Aferi» Primoža Ko. zaka;
DRAGU KRCU, članu Zagrebškega dramskega gledališča za vlogo Ivana v «Srečanjih» Vanče Kljakoviča;
DOBRILl MATIC, članici mladinskega gledališča tiBoško Buha« iz Beograda za vlogo kraljice v igri «Poperček» Ljubiše Djokiča, in
LOJZETU ROZMANU, članu Drame SNG iz Ljubljane za n lopo Simona v sAferiti Primoža Kozaka.
— Za najboljšo sceno (diploma ,zlata značka in 200.000 din) JANEZU LENASIJU, akademskemu kiparju iz Ljubljane, 2a inscenacijo v sAferi)).
— Za najboljše kostume (diploma, zlata značka in 200.000 dmj JASNI NOVAK . ŠUBIC iz Beograda za kostume v predstavi ((Srečanja« Vanče Kljakoviča.
Za vse nagrade so se odločili z večino gl asov, razen za nagrado za predstavo v celoti, ki so jo dodelili soglasno.
Ocenjevalna komisija festivala jugoslovanske radijske drame, katere predsednik je bil profesor Akademije za igralsko umetnost iz Beograda Stanislau Bajič, je z večino glasov sklenila, da nagradi z diplomo za najboljšo oddajo v celoti Radio Beograd, in sicer za dramo sRaztrganec in d vas Miodraga Djurdjeuiča.
Z večino glasov so sklenili, da dobita nagrado za najboljši tekst (500.000 din) Miroslav Antič za radijsko dramo »Otožni marš« in Miodrag Djurdjevii za dramo sRaztrganec m dvas.
Soglasno so podelili nagrado za najboljšo režijo (%00.000 din) Zdravku Velimiroviču za režijo dela »Raztrganec in dva».
Kot najboljšo glasbeno spremljavo so nagradili (nagrada 100 tisoč din) glasbo v radijski drami »Otožni marš«, katere avtor je Rudolf Bruči. Za najboljši tonski posnetek (nagrada 80.000 din) je bil nagrajen DUŠAN MAVSER za ton v radijski drami »Samota velikega teatra«, ki jo je izvajal Radio Ljubljana.
Po soglasnem sklepu komisije sta dobila nagradi za najboljši
vlogi (po 150.000 din) MAKS BAJC za vlogo Klima » »Samoti velikega teatra« in Mihajlo Vik-torovič za vlogo On v delu «Raz-trganec in dva«, medtem ko so dah enako, nagrado Lajošu Le-rincu za vlogo šoferja v radijski drami »Otožni marš« z pečino glasov.
Ocenjevalna komisija za televizijsko dramo, ki ji je predsedoval Borislav Mihajlovič, književnik in umetniški svetovalec »Avala filma«, se je odločila za vse nagrade soglasno. Za najboljšo oddajo v celoti je z diplomo nagradila delo TV Zagreb »Pijana noč 44« avtorja Ive Stivičiča. Nagrado 500.000 din za najboljši originalni tekst je dobil Tomo Arsovski iz Skopja za dramo «Prgišče sreče«, ki jo je izvajala TV Beograd. Nagrado 250.000 din za najboljšo dramatizacijo so dodelili Ivanu Ivancu za adaptacijo novele Ive Andriča »Slovesnost«. FRANU ZIZKU so prisodili nagrado 300.000 din za režijo njegove adaptacije Cankarjevega dela »Hlapec Jernej in njegova pravica«.
Za -gralske stuaritue v televizijski drami so nagradili (vsakega z 200.000 din) JOŽETA ZUPANA za vlogo Jerneja v TV drami »Hlapec Jernej in njegova pravica«, Pera Kvrgiča za vlogo pisarja v »Slovesnosti« in Stojana Arandjelouiča za rlopo Velikega v TV drami »Prgišče sreče«.
Žirija kritike se je z večino glasov odločila, da za najboljšo stvaritev na festivalu radijske drame nagradi z grafiko »Poldne« Ankice Opresnik ansambel Radia Novi Sad, in sicer za izvedbo »Otožnega marša«.
Redakcija «Večerne novosti« iz Beograda je s 50.000 din nagradila Ksenijo Jovanovič, članico Narodnega gledališča iz Beograda za vlogo Klitemnestre v »O-kamenelem morju«, in sicer za najboljšo stransko vlogo.
Redakcija novosadskega «Dnevnika« pa je nagradila (z delom slikarja Saba Djerdja) Miroslava Betoniča za režijo predstave »Po-perček«.
Nagrado Tribune mladih o Novem Sadu (grafiko »Dober dan« Ankice Opresnik) je dobil beograjski igralec Bekim Fehni za vlogo Mladeniča, ki se »ne boji ne boga ne noža« o predstavi «Odkritje» Dobriče Cosiča.
Nagrado ljudske univerze v Novem Sadu (100J)00 din) so z glasovanjem publike dodelili Kseniji Jovanovič, igralki Narodnega gledališča v Beogradu za vlogo Klitemnestre v drami »Oka-menelo morje«.
Mednarodni festival folklore v Agrigentu
AGRIGENTO, 17. —\ Sem so začele prihajati skupine italijanskih in tujih plesalcev folklornih plesov ,ki bodo sodelovale na IX. mednarodnem festivalu folklore, ki se bo začel nocoj. Na progra-" mu sta po dve prireditvi na dan in sicer prva ob 17. uri, druga ob 21.15. Na festivalu bodo so. delovale folklorne skupine iz Bolgarije. Jugoslavije, Češkoslovaške, Poljske, Španije, Škotske, Švice, Danske, Irske, Francije, Finske, Turčije, Madžarske ter, seveda. Italije.
vi
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glas. ba; 11,30 Šopek slovenskih pesmi; 11.45 Vrtiljak; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel Carla Pacchiorija; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.15 Umetnost, književ. nost In prireditve; 18 30 Skladbe sodobnih italijanskih avtorjev; 19.00 Ivan Theuerschuh:	»Vzgojiteljeva
dobrota dviga slabotne«; 19.15 Glasbeni kaleidoskop; 20.00 Šport; 20.30 Gospodarstvo in delo; 20.45 Valčki Irvinga Berlina: 21.00 Koncert o-perne glasbe; 22.00 Charles Dickens: »Starčeva povest o čudnem klientu«; 22.30 Johannes Brahms: Sest Intermezzov za klavir; 22.55 Vibrafonist Milt Jackson in sakso. fonist Coleman Havvkins.
12.25 Tretja stran; 14.20 Slavni procesi v nekdanjem Trstu; 15.30 Orkester p.v Gulda Cergollja.
Petek. IS. m ti j ti ItMKt
nadaljevanje Ommpusa; 12.00 N«j-novtjše; 12.20 Glasbeni album;
13.30	Moderne maske; 15.15 Poje Miranda Martino; 15.30 Tečaj angleškega jezika; 15 55 Vreme na ital. morjih; lfi.OO štiriperesna de-.ella; 16.30 N. Rotondo in njegov orkester; 16.45 Mednarodna univer. za Marconi; 17.20 Razvoj simfonije; 17.50 Svet v Jazzu; 18.30 Enotni lazred; 18.45 Gino Conte in njegov ortester; 19.00 Oddaja za delavce;
19.30	Filmske In gledališke novo. su; 20 00 Glasbeni album; 21.00 Simfonični koncert; 22 40 Plesna glasba.
II. program
Koper
6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro;
8.00	Prenos RL; 12.00 Glasba po že. IJaih; 12.35 Turistične beležke; 12.45 Glasba po željah (II. del);' 13.40 Zbor RTV Beograd; 14.00 Vedro in popularno; 14.30 Odlomki iz operet; 15.30 Domače aktualnosti; 15.40 Glasbena medigra; 16.00 Glasovi in orkestri; 16.30 Današnje teme; 16.40 Claude Debussy; 17.40 Moderni or. kestri; 18.00 Prenos RL; 19.00 Or kester The Champs; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Conte Candoli 22.35 Večerni komorni konceri
23.00	Prenos RL.
Nacionalni program
6 30 Vreme na ital. morjih, n 3t Omnibus; 10.30 Radijska šola, nate
9.00	Jutranje ves,i; iti.uO Glasbeni pr igram; 11.00 Glasba za vas, ki deiate; 14.00 Za sam orkester; 14.40 Zz prijatelje plošč; 15.00 Album pesmi, 15.45 Glasbeni carnet; 16 00 Program ob štirih; 17.00 Raziskujmo Ameriko; 17.30 Glasbeni variete; 18.35 Plošče; 20 20 Giro d lta-lia; 20.40 Gran galai 21.55 Italijan, skl 'zumitelij.
III. program
17.00	tscnumannovc skladbe; 18 00 Kritične smeri; 18.30 uoccherinije-ve skladbe; 19 00 Italijanska zgodovina 1915-1945; 20.00 Vsakovečernl kon-ert; 21.30 Enodejanka Harolda Pmtera: «11 caiapranzi«; 22.15 Gledališki pregled; 22.45 Mendelssoh nove skladbe.
Slovenija
1 00 Dobro iutru; 8.05 Komični o. srni prizori; 8.55 Pionirski tednik i.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Lajovic; Pet pesmi iz Kitijske liri. ke; 11.15 Naš podlistek: 11.35 s prijetnimi melodijami; 12.05 Vaški kvintet; 12 15 Kmetijski nasveti; 12 25 Melodije; 13.15 Obvestila in
zabavna glasba; 13.30 Dva hrvatsks komponista; 13.50 Ruleta za zabavo; 14.05 Radijska Sola za nižjo stopnjo; 14.35 Poje basist Zdravko Kovač; 15.20 V tričetrtinskem tak tu; 15.45 Jezikovni Dogovori; 16.00 Vsak dan za nas; 17.05 Simfonični orkestri naših radijskih postaj; 18.00 Aktualnosti doma In v svetu: 18 10 35 minut domačih viž; 18.45 Iz naših kolektivov; 19 00 Obvestila; 19.05 Intermezzo; 20.00 Veliki zanavni orkestri; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled. 20.30 J. Brahms; Sonata za violončelo in klavir; 21.00 Plesni ritmi; 21 15 Oddaja o morju; 22 15 Od včeraj do dar.es; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Simfonletta in simfonije Iz sodobne glasbene literature.
Ital. televizija
«30	13.00 m H.zt) Sola; 15.3T
Prenos šporlnega dogodka; 18.31 Dnevnik; 18 45 Pogovori z gledai Cl; 19 00 Magija aroma; 19.25 Glas. beril carnet; 20.20 Šport; 20 3C Dnevnik; 21 05 Elmer Mice: »La so gna'rice»; 23.00 Dnevnik
UKliGi KANAL
21 00 Komunistična K tajska. II lad.; 22 10 M»digra, 22 35 Kon cert Komorne glasne
Jug. televizija
RTV ZAGrttsB iv .jo Proslava .ineva mladost.) — prenos s stadio na v Maksimiru; 19 00 TV film iz se.,je Veter; HTV LJUBLJANA i9.30 .»oma m na tujem; HTV ZA GREH 19.30 Zagrebški tednik IKT 2U.OO TV dnevnik; RTV LJU1 LIANA 20.20 TV tribuna — preno: iz delavske univerze; 21.20 Obisl pri Jaklju kulturna oddaja; 21.5< Zadnja poročila; RTV Beograd 20 :■ Po muzejih in galerjah;	.
21 10 Narodne pesih' in P'» I
PRIMORSKI DNEVNIK
% —
18. maja
SE VEDNO V ZNAMENJU GRADBENE MRZLICE
Lani smo v Gorici zgradili skoraj 400 novih stanovanj
Največ so jih zgradile ustanove, dosti pa ne zaostajajo zasebniki
Izšel je mesečnik goriške občine za december. Na prvih straneh so navedeni vsi sklepi občinskega sveta, ki jih je 56. Med temi je razširitev podvoza v Ul. Aquileia, za katerega bodo potrošili 82 milijonov, odobritev osnutka sporazuma za dobavo vode projektiranemu števerjanskemu vodovodu, zadnji sklep prejšnjega leta pa se nanaša na pogodbo z družbo ATA, kateri se podaljša koncesija za • leto 1962. Na podlagi te koncesije bo ATA vzdrževala promet na petih progah, in sicer Standrež - svetogorska postaja; Ločnik - Podgora . mesto; mesto - Podgora - Ločnik; Gorica* bolnišnice - Stražice; mesto - Stra. žice.
Občinski odbor pa je imel tri seje, na katerih je sprejel 54 sklepov.
Z objavo zadnjega mesečnika goriške občine za leto 1961 si je mogoče, ustvariti točno sliko lanskoletne gradbene dejavnosti. Ce upoštevapio statistiko na podlagi dovoljenj za vselitev, ki jih izdaja občinski tehnični urad, tedaj je bilo v lanskem letu zgrajenih 148 stanovanj. Največ dovoljenj so izdali meseca februarja (68), januarja (28) in aprila (26). Zaradi splošnega popisa prebivalstva in pripravljanja statistik o zgrajenih stanovanjih niso vključili nobenega podatka o novih gradnjah v mesecih oktober, november in december, ko so bila dograjena velika naselja ob Tržaški cesti, v Ul. Fatebenefra-telli, kakor tudi druge večje zgradbe, med katerimi naj omenimo samo zgradbo Caselgrandija.
Ce upoštevamo še te zgradbe, tedaj smo v Gorici zgradili v preteklem letu skupno skoraj 390 stanovanj. To pa je že visoka številka, ki je najboljši pokazatelj prave gradbene mrzlice, ki je v lanskem letu verjetno dosegla svoj največji, vzpon.
Največ so gradile razne ustanove, kakor je na primer INA-casa, Ustanova za ljudske hiše itd. Le-te so v lanskem letu ustvarile v 68 zgradbah okoli 210 novih stanovanj z 897 koristnimi prostori. Na drugem mestu so zasebniki, ki so zgradili 55 zgradb s 170 stanovanji in 760 koristnimi prostori. Nekaj manj kot deset stanovanj pa so zgradili v industrijskih zgradbah, sedežih raznih ustanov, kjer prebivajo čuvaji m drugo osebje. V teh stanovanjih je okoli 28 koristnih prostorov.
V ogromni večini so stanovanja srednje velikosti. Navadno so
tri ali štirisobna. Le v izjemnih primerih se gradijo pet ali celo šestsobna stanovanja. Zaradi statistike pa naj navedemo, da je bilo zgrajeno tudi eno 8-sobno stanovanje, za katerega je bilo izdano dovoljenje za vselitev lanskega januarja.
.....................................................................III
CORSO. 17.1% »Idol žena« (LTdo-lo delle donne), J. Levvis in E. Raupel. Amerišiki barvni film.
VERDI. 16.30:	»Prepovedane že-
lje# (Desideri proibiti), J. Sebert in M. Prešle. Crnobeli italijan-sko-francoski film. Mladini pod 16. letom prepovedan.
VITTORIA. 17.00; «Ilega!ka» (Don-na fuorilegge). J. Coogan in M. Windsor. Ameriški črnobeli film.
CENTRALE. 17.00: «Mali polkov nik» (I) piccolo colonnello), Jo-selito. Španski barvni film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je od' prta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI, Travnik št. 14, tel. 29-72
TEMPERATURA VČERAJ
Vleraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 19,8 stopinje ob 13. uri, najnižjo 10,4 stopinje ob 5. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 80 odst.
Pokrajinski kongres delavcev opekarn
V nedeljo je bil v Krminu pokrajinski kongres delavcev opekarn, ki so včlanjeni v CGIL. Kongresisti so pooblastili izvršni
odbor, da zahteva na zvezi in-

dustrijcev, naj delodajalci plačajo prve tri dneve izostanka na delu zaradi nesreče ali bolezni, da zvišajo proizvodno nagrado, predčasno obnovijo pokrajinski sporazum o akordnem delu za delavce pri pečeh ter brezplačno do. delijo dve delovni obleki na leto za vse delavce.
Tajništvo Delavske zbornice je nadalje poslalo vodstvu potrošniških zadrug v goriški pokrajini zahtevo po sklicanju sestanka za sklenitev pokrajinskega dopolnilnega sporazuma.
Začasne namestitve
na srednjih šolah
Šolsko skrbništvo v Gorici sporoča, da je na oglasni deski tega urada in po vseh srednjih šolah tega didaktičnega ravnateljstva na vpogled vladni odlok od 30. aprila 1962, ki se tiče namestitve nestalnih učiteljev in profesorjev na srednjih šolah na Goriškem za šolsko leto 1962/63.
Za vse podrobnejše podatke se prizadeti lahko obrnejo na šolsko skrbništvo v Gorici, soba št. 7. Omenjeni vladni odloik je objavljen tudi v Uradnem vestniku ministrstva za šolstvo, št. 18, od 3. maja t. 1.
SREDNJEŠOLSKO LAHKOATLETSKO PRVENSTVO
Slovenski naraščajniki na osmem mestu
Najuspešnejši je bil Prinčič, ki je zasedel prvo mesto v metu krogle
Velika množica srednješolskih dijakov je včeraj popoldne prisostvovala na igrišču na Rojcah finalnim lahkoatletskim tekmam, katerih so se za naslov letošnjega pokrajinskega prvaka udeležili dijaki 12 šolskih zavodov. Tekme so bile razdeljene na dve kategoriji: mladince in naraščajnike V včerajšnjem finalnem tekmovanju je nastopilo 94 mladincev in 86 naraščajnikov.
Med mladinci je zasedel slovenski športni odsek z enajstimi točkami zadnje, se pravi enajsto mesto. Prvi je zavod »Fermi« s 155 točkami, drugi «Volta» s 102, tretji pa znanstveni licej iz Tržiča. V tej kategoriji se je na vidno mesto plasiral med slovenskimi dijaki samo Lavrenčič, ki je bil drugi v skoku s palico z rezultatom 2,80 m. Prvi je bil Tofful, dijak tehnične šole, z znamko 3,10 m.
Več uspehov so pokazali slovenski naraščajniki. To se vidi tudi v končni razpredelnici, kjer so dijaki slovenskega športnega odseka na osmem mestu z 39 točkami. Prva je tehnično-industrijska šola iz Tržiča, druga tehnično-
iiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiimiiiiiimimiimMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiimiiiiiiiiiiiuiiimimimiiiiiiimiiiimiiiimmmiimiiimimiiiimmiiiiiiiiiiiiiiii
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA
Stanoval je v shrambi Roles in trdil, da je tam v službi
Gospodinjo je sodnik obsodil na plačilo denarne kazni - Prevzel je v prodajo svetniške kipce, ki jih potem ni plačal
Včeraj se je morala zagovarjati | pred goriškim okrajnim sodnikom 71-letna Pia Zorzi, ki ima v najemu shrambo za kolesa in motocikle v Gorici, Ul. Nizza 4. V obtožnici, ki sta jo predložila inšpektorat za delo in goriška kvestura, je rečeno, da ni plačala prispevkov za upravo INA-hiš, ki se jih plačuje skupaj z zavarovalnino za bolezen, za svojega uslužbenca 56-letnega Olinda Fedeleja.
Ta je namreč povedal, da je bil pri njej zaposlen od 15. decembra 1957 pa do ' 22. oktobra 1961, delal da je sedem dni na teden po 12 ur dnevno ter da je zato prejemal po 400 lir na dan.
Obtožena Zorzi pa je pri včerajšnji razi>tfavi frdila, da 'je 15. decembra 1957 prevzela omenjeno shrambo za kolesa ter da je takrat našla v njej tudi Olinda, ki je tam tudi spal na nekakšni vojaški postelji. Iz usmiljenja ga je pustila naj še tam prenočuje, ker bi drugače ne imel kam iti. Zanikala je, da bi bil Olindo pri njej v službi in za delo pri njej mu je prepustila po 30 odst. tn-kasa. Dodala je še, da ni bil nikoli prisiljen ostati v shrambi, ampak da je bil tam po svoji prosti volji.
Po tej obrazložitvi in po zagovoru odv. Bassija je sodnik vseeno spoznal Zorzijevo za krivo in jo obsodil na 5000 lir denarne kazni, na 15.000 lir globe, na plačilo vseh dolžnih prispevkov za INA-hiše ter na plačilo sodnih stroškov.
* * *
Pri drugi razpravi je sedel na zatožni klopi 49-letni upokojenec Narciso Spagnoli, ki je prišel v Gorico iz pokrajine Trento, ter stanuje v našem mestu v Ulici Duca d’Aosta 89.
Tožil ga je trgovec Attilio Rossi iz Gorice, Ul. Vittorio Veneto 47, kateremu je Spagnoli ostal dolžan večjo vsoto denarja za določeno količino svetniških kipcev, ki jih je Spagnoli od njega prevzel in potem prodajal naprej. Obtožnica pravi, da je Spagnoli opeharil trgovca, ker mu je pri-
krival, da nima s čim plačati in je podpisal za dolžno vsoto več menic, čeprav je vedel, 'da jih ne bo mogel plačati.
Pri včerajšnji razpravi je Spa-gnoli priznal, da je že maja 1961 prevzel pri Rossiju za 167.000 lir svetniških kipcev in za kritje pro. tivrednosti podpisal menice. Od tega je potem 10.000 lir plačal, za 60.000 lir vrednosti je vrnil neprodano blago ter tako ostal dolžan še 97.COO lir, za katere se je obvezal, da jih bo odplačeval na obroke. Pozneje pa je zašel v finančne težave in zato ni mogel izpolniti prevzetih obveznosti. Dodal je, da je brezposeln in da živi samo od pokojnine, ki znaša l)o 14.000 mesečno. Obljubil je, da bo izplačal preostali dolg, kadar mu bo to mogoče.
Branivec odv. Bassi je zahteval, naj obtoženca oprostijo in sodnik je v resnici storil tako z motivacijo, da dejanje ni kaznivo.
Drž. tož.:	odv. Mayo; sodnik:
dr. Fabiani; zap.: Smet.
Z avtom je zavozil s ceste v Dolu
Včeraj ponoči okrog ene ure so pripeljali v goriško bolnišnico 23-letnega Giorgia Chioprisa, ki je doma iz Ločnika, Ul. Udine 91, in dopoldne še 24-letno Riccardo Denisso prav tako iz Ločnika Ul. Giulio Cesare 28. Chioprisu so zdravniki ugotovili manjšo rano na glavi, ki je ozdravljiva v sedmih dneh. Zato so mu nudili prvo pomoč in ga poslali domov,.
Slabše je bilo za Riccardo Denisso, ki je dobila drobce stekla v desno oko ter so jo morali zaradi tega pridržati v bolnišnici za 20 dni na zdravljenju.
Ponesrečenca sla povedala, da je prišlo do nezgode, ko sta se peljala z avtom v Dolu pri km 3, kjer je Chiopris, ki je vozil avto, iz neznanih vzrokov zavozil s ceste ter treščil ob električni drog.
Slabo jima je postalo
Včeraj zjutra nekaj po 11. uri je nenadoma postalo slabo 42-let-
ni Elsi, Sever iz Števerjana, ko je šla po Ul. Montesanto v Gorici. Z avtom Zelenega križa so jo odpeljal; v goriško civilno bolnišnico .kjer so ji nudili pomoč in jo odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so ji nudili pomoč in ko ji je odleglo, so jo poslali domov.
Okrog 12.40 pa je obšla slabost tudi 62-letnega Maria Vogriča iz Gorice, Ul. Orzoni št. 32. Ko je šel po Ul. Scodnik Se mu je nenadoma zavrtelo v glav; in je pa del na tla. Tudi njega so z avtom Zelenega križa odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu nudili pivo pomoč.
Ljudska prosveta
PEVMA . OSLAVJE V soboto, 1». maja priredi pro. svetno društvo «Naš prapor« v dvorani v Pevmi Gradn kov večer s pri. četkom ob 20 30. Na sporedu Je govor o Gradnikovem liku, sledile pa bodo recitacije njegovih pesmi, ki jih bodo Izvajale domače mladenke in mladeniči. Odbor vabi k udeležbi SOVODNJE
Prosvetno društvo iz Sovodenj vabi vse domačine na večer barvnih filmov, ki bo v (oboto 19. maja ob 20.30. Rojak Iz Trsta Srečko Merlak bo predvajal tri filme; Slap Savice, Vintgar, Bled . Plitvička jezera Boninjska kmečka ohcet.
Slovensko planinsko društvo iz Gorice sporoča, da je bil izlet z vlakom do Štanjela na Krasu, ki bi se moral vršiti preteklo nedeljo, zaradi slabega vremena odložen na pri. hodnjo nedeljo 20. t. m. Vse drugo velja, kot Je bilo napovedano za ure teklo nedeljo.
industrijska šola iz Gorice,_ tretji pa znanstveni licej iz Tržiča. Za slovenskimi šolami so se uvrstile krminska tehnična šola ter goriško učiteljišče in klasični licej.
V	posameznih disciplinah so dosegli slovenski dijaki naslednje uspehe:
tek na 80 m: Boris Tence je z 9,9 sekunde zasedel tretje mesto;
met krogle: Josip Prinčič je zasedel v tej kategoriji prvo mesto z metom 14,30 m, Vojko Cotič pa deveto z rezultatom 12,22 m;
met diska: Ivan Vižentin je vrgel orodje 26,22 m;
štafeta 4x100: Devetak, Prinčič, Valentinčič in Tence so s časom 51 sekund zasedli šesto mesto.
V	soboto bodo s pričetkom ob 15. uri tekmovale srednje šole, med katerimi sta tudi slovenska nižja gimnazija in strokovna šola, v nedeljo pa bodo na vrsti dekleta iz srednjih šol.
Nemška bomba pod pomolom v Tržiču
Delavci, ki so zaposlen) pri delih v pristanišču Portorosega V Tržišču, so pred nekaj dnevi našli pod starim pomolom okrog dva stota težko bombo, ki so jo tam še leta 1945 položil; Nemci, da bi pred svojim umikom pognali v zrak pomol in druge pristaniške naprave. Eksplozivni material v njej je bil še vedno tako dober, da b) lahko pognal v zrak ne samo pomol, ampak tudi ladjo, ki bi bila precej oddaljena od njega.
Iz Vidma so poklicali vojaške izvedence, ki so odstranili nevarno orožje ter ga na primernem mestu uničili.
Jugoslovani skozi Trst
Redkobesednost selektorja Lovriča
Zadnji trening Italijanov
MILAN, 17. — Danes so imeli italijanski igravci zadnjo trening tekmo pred odhodom v Čile. Ferrari je vseh 22 nogometašev razdelil v dve enajstorici, ki sta se v veselem razpoloženju spoprijeli med seboj. Vsega skupaj je bilo osem golov: Sivori jih je dosegel tri, po enega pa Salvadore, Mal-dini, David, Tumburus in Robotti. V vratih sta bila Mattrel in Al-bertosi, medtem ko je Buffon igral v napadu.
Sovjetska reprezentanca
Z žago se je porezal
Včeraj ob 12.30 so pripeljali v goriško bolnišnico 41-letnega Valterja Del Do iž Kaprive Ul. Bat-tisti. Zdravniki so ugotovili, da si je povzročil precejšnjo rano na hrbtu desne roke in da si je porezal tudi sredinec. Zato so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Del Do je povedal, da se je ponesrečil, ko je doma žagal les.
Nezgoda Podgorca v tovarni
Včeraj okrog 9. ure so poklicali avto Zelenega križa v tekstilno tovarno v Podgori kjer se je pri delu ponesreči! Sl-letni 'Konstantin Persolja iz Podgore. Odpeljali so ga na oddelek za prvo pomoč v Ul. Roma, kjer so zdravniki u-gotovili, da si je mož pretegnil žile na hrbtu pri dviganju nekega bremena v tovarni.
odpotovala v Čile
MOSKVA, 17. — Nogometna reprezentanca Sovjetske zveze je danes odpotovala z letalom vrste «TU -104» v Čile. Pred prihodom v Arico, kjer bo odigrala kvalifikacijske tekme, se bo reprezentanca ustavila v San Joseju, kjer bo zelo verjetno odigrala dve prijateljski tekmi.
Pred odhodom je trener moštva Gavril Kačalin izjival: »Želel bi biti na navečer prvenstva. Toda preostane narr še 13 dni ... in kakšnih dni. Vseeno zelo zaupam mojim igravcem.«
BEOGRAD, 17. — Danes zjutraj je odpotovala jugoslova1^, nogometna reprezentanca v Milan, kjer bo v soboto	jjilf
zadnjo trening-tekmo s prvaikom Italije Milanom. V h (
Pariz, 00
grala
zjutraj bo jugoslovanska reprezentanca odpotovala v der bo z letalom odpotovala v Čile.
Pod vodstvom predsednika nogometne zveze Jugoslavije Dušana Djurdjiča, generalnega tajnika zveze Slobodana Cosiča, člana komisije za sestavo in pripravo re-
prezentance Ljubomira Lovriča in
Huga	J
Ruševljenina, trenerja Milovana Čiriča, zdravnika reprezentance dr. Aleksandra Bravariča so odpotovali naslednji igravci: So-škič, Krivokuča, Durkovič, Jusu-fi, Svinjarevič, Markovič, Sijako-vič, Radakovič, Popovič, Matuš, Ankovič, Melič Kovačevič, Šeku-larac, Jerkovič Galič, Skoblar in Mujič. Skupno z njimj so odpotoval; tudi novinarji ((Politike« in «Borbe».
sl, # m
22 nogometašev za brazilsko moštvo
RIO DE JANEIRO, 17. — Tehnična komisija brazilske nogometne zveze je danes objavila seznam igravčev, ki se bodo udeležili svetovnega prvenstva. Izbrani nogometaši so sledeči:
Vratarja: Gilmar in Castilho. Beki: Djalma Santos, Jair Ma-rinho, Nilton Santos in Allair.
Krilci: Žito, Eequinha, Bellini, Mauro, Zožimo in Jurandir.
Napadavci:	Garrincha, Jair, Di-
di, Mengalvio, Vava, Coutinho, Pelč, Amerildo. Pepe in Žagalo.
Prvi
televizijski
prenosi
RIM, 17. — Vodstvo italijanske RAI TV je baje že uradno dolo. čilo datum prvih televizijskih prenosov tekem na svetovnem prvenstvu. Kaže, da bo TV oddajala po sledečem sporedu:
PRVI KANAL ‘ ‘
2. junija IT4LIJA-NEMČIJA 4. junija ITALIJA-ČILE 9. Junija ITALIJA - ŠVICA DRUGI KANAL I 5. junija NEMČIJA-ŠVICA I 8. junija BRAZILIJA ŠPANIJA
TRST, 17. — Danes so pozdravljeni od skupine tržaških navijačev prispeli z vlakom na glavno postajo člani jugoslovanske nogometne reprezentance, ki potuje na svetovno prvenstvo. Iz vlaka so izstopili samo redki igravci ter nekateri člani vodstva. Ostali so raje ostali v spalnem vagonu, ker so se pač hoteli pošteno odpočiti za sobotno tekmo z Milanom. Kljub temu so morali marsikomu ugoditi s podpisi.
Na peronu smo vprašali člana
igravčev najboijšo igr?’ <] no, ker jim ne manjka nosti.	Jf
komisije za sestavo repr Lovriča, kaj misli o seda


možač1!'i
moštva in kakšne uspeh ima Jugoslavija. L°t’ že prej trener Čirič, ni 9 ^ v podrobnosti in je samo ^ upanje, da bodo igravci 0 ku borb dobro pripravil1 . MV dal je še, da je trenutni	I |(j
goslavije, da se uvrsti ^ finale. Potem se bo P0*.
To in nič več, ker je vl
vzkliki esrečn o« in	'hslti'
pokalom« potegnil in ti Milanu.
Tudi Angleži že na poti
_ SkuP1'
LONDON, 17. igravčev je v spremstvu angleške nogometne zvezevji vala danes na svetovno P"’,,™ Angleška reprezentanca, * j*# i
letaloma. Trenar Harold
na v dve skupini, _ potuje^')
’ ’ ial«£
son je izjavil, da PričfgUp^J Hoj!
OD DANES DO NEDELJE V FIRENCAM
Italija-Sovjetska z veti za Davisov pokal
Ob 14. uri prvo srečanje Lejus-Pietrang*M
FIRENZE, 17. — Danes opoldne so med sprejemom, ki župan priredil italijanskim in sovjetskim teniškim igravcčn>JJP bali pare za nastop v drugem kolu tekmovanja v evropski c Davisov pokal. Italijani so določil; Pietrangelija in Gar<3>9£jr nastope v singlu ter Pietrangelija in Sirolo za igro v doU«
iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiminiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiuiHiiiiiiii
STUINTAM
MITROPA CUP
Fiorentina
odpotovala v Budimpešto
STANDREZCl V PORTOROŽ Standreško prosvetno društvo »O ton Zupančič« organizira na vnebo hod, ki Je v četrtek 31. maja, eno-dnevni avtobusni Izlet v Koper, Portorož in Piran. Voznina znaša 900 Ur. Odhod ob 7. uri, povratek okoli 23. ure, Za prehod meje zadostuje veljavna propustnica. Vpisujeta Ll.
a Volčič ln Lučana Vižintin. Pohitite z vpisovanjem.
I vij I hit
FIRENCE, 17. — Fiorentina je danes odpotovala v Budimpešto, kjer bo v nedeljo nastopila v povratni tekmi prvega kola za Mi-tropa Cup 1962 z madžarskim državnim prvakom Vasas.
Florentinci bodo z vlakom dopotovali do Dunaja, kjer se bodo jutri ustavil; in nato z letalom nadaljevali poč do madžarskega glavnega mesta. Skupina obsega 15 igravčev m sicer: Sarti, Mala-trasi, Castelletti, Ferretti, Orzan, Rimbaldo, Hamrin, Bartu, Milani, DelPAngelo, Petris ter rezerve Mi-
lan, Veneranda, Santini in Risso.
Kot je znano se je prva tekma med Fiorentinr, in madžarskim prvaikom, ki je bila prejšnji torek v Firencah končala neodločeno brez gola.
* * *
RIM. 17. — Iz Fiumicina je danes odpotovala v ZDA enajstori-ca Palerma, ki sp bo udeležila mednarodnega nogometnega turnirja v New Yorku. Skupno s Palermom je odpotoval tudi sodnik Adam
}J; ;jj
SAO ( PAULO, 17. — Brazilska 'nogometna reprezentanca, ki bo fcmorala braniti naslov svetovnega prvaka, je preteklo noč v prijateljski tekmj premagala Wales s 3:1 (1:0). Prvi gol je dosegel Va-va, nato je v drugem polčasu izenačil Leek. Potem pa je Pelč v dveh minutah zabil dva gola. V moštvu Walesa je igral John Char. les kot srednji krilec.
# * #
MADRID. 17. — Spanija-Bayern (Muenchen) 5:1 (1:0).
vjetsko zvezo pa bosta zastopala Tomaž Lejus, ki ga smatrajo za njihovega najboljšega predstavnika in Sergej Likačev. Imena i-gravcev je grški sodnik Jan Ket-zeas osebno napisal na liste, ki so služili za žrebanje. Žrebanje samo ni nobenega zadovoljilo. Se najmanj sovjetsko vodstvo ekipe in to iz enostavnega razloga, ker bo moral Lejus nastopiti v prvem dnevu prav proti odličnemu Pie-trangeliju. Sicer tega n, nihče kazal in nekdo je pripomnil, da bodo sovjetski igravci nastopili v vseh tekmah z najboljšo voljo in borbenostjo. Dejstvo je, da bomo imeli že po prvem nastopu jasno sliko poteka dvoboja Italija-Sovjet. ska zveza.
Žrebanje ni zadovoljilo niti Pietrangelija, ki je sicer pripomnil, da zanj izid ni velikega pomena. ((Lejus ali kak drug« je izjavil, «je zame vseeno. Videli bomo pač kakšen bo potek borbe na igrišču«.
Kapetan italijanske ekipe Ca-nepele je izjavil, da bo srečanje Lejus _ Pietrangeli v prvi tekmi dneva pripomoglo, da zanimanje za dvoboj ne bo tako kot so upravičeno pričakovali ter je pripomnil, da se bodo morali Italijani v vseh tekmah potruditi.
Izid žrebanja je sledeč:
V	petek ob 14. uri
Lejus (SZ- Pietrangeli (It.)
Likačev (SZj - Gardini (It.)
V	soboto ob 16. uri
Lejus-Likačev (SZ — Pietrangeli - Sirola (It.)
V	nedel'0 ob 14. uri
Lejus (SZ) -Gardlnj (It.)
Likačev (SZ) - Pietrangeli (It.)
# # *
Danes so javili, da bo TV prenašala tekme Davisovega pokal a Italija-SZ. V petek se bo prenos, ki bo na prvem kanalu, začel ob
15.30, v soboto ob 16., v pa ponovno ob 15.30. V -J nedeljo bodo izmenjaje P teniški dvoboj in P0**,,, dveh etap dirke po
3 H
Itoli)''
S 13 IGRAVCI
Triestina odpotovala v I*
Po včerajšnjem enourfl ^ ningu je Triestina odpo10, jjj ti Ivreii, kjer bo v n* J stopila proti tamkajšnji jj|l| rici. Trener Radio je . v!1', seboj 13 igravčev, to le 8li' so v prejšnjem kolu za L ‘ odločeno s Savono ter be i
nija in napadavca
njega treninga se je -- ^ poškodovani Biach in vse j!
loKlteA intxi in-opflO ** . b'

igrišče v obrambo Trener ni hotel najaviti pač pa je izjavil, da b°^f čani skušali na vse mošji ne zmagati, pri čemer se do smeli »odkrivati«.
KOŠARKA
MILAN, 17. — Danes ,, lom prispeli sovjetski * j| ki bodo v soboto nas*.0”«
h0t^/ S'
italijanski reprezentanci-
šča I.inate so odšli v pa bodo obiskali malo sp ,
lačo, kjer bodo verjetno fj trenirali. V soboto op0'”11 ir
skupno z italijanskimi j„jš ^
sprejel župan
IVO ANDRIČ
|WAVW1AVA
Travniška kronika
WA	JVWAWyWAWIi(
KONZULSKI ČASI
Novice, ki so iz Carigrada prihajale v Travnik, so bile čedalje bolj neugodne in zapletene. Razmere se niso uredile niti po uspelem Barjaktarjevem posegu in tragični smrti Belima in. že ob koncu leta je izbruhnil nov upor, v katerem je bil Mustafa Barjaktar ubit.
Ti nemiri in spremembe v daljni prestolnici so odmevali tudi v tej zakotni pokrajini, čeprav dosti kasneje, predrugar čene in popačene kakor v krivem zrcalu. Strah, nezadovoljstvo, pomanjkanje in bes, ki si je zaman iskal duška — vse to je mučilo in trlo Turke po mestih. V tenkočutni slutnji potresa in škodljivih sprememb so se ti ljudje čutili znotraj izdane zunaj na ogrožene. Nagon obstanka in samoobrambe jih je tiral v gibanje in delo, toda razmere so jim jemale sredstva in zapirala vsa pota. Zato so se njihove sile sukale v vrtincu in plahnele v veter. V natrpanih kasabah med visokimi hribi kjer so v mestnih četrtih živele druga ob drugi razne vere in nasprotujoče si koristi, se je kotilo razdražljivo in težko ozračje, v katerem je bilo vse mogoče; v njem so se spopadale slepe sile in se vrstili divji upori.	^ ^ ^
V	Evropi so tačas besnele bitke, po svojih strahotah in obsegu dotlej neznane in še ne umljive po zgodovinskih posledicah. V Carigradu so se vrstili državni udari, menjavali sultani in umirali včliki vezirji.
V	Travniku je bilo živahno. Kot vsako pomlad se je po ukazu iz Carigrada tudi to leto odpravljala vojska v Srbijo; odDravlIala se je z velikanskim hrupom, toda s klavrnimi uspehi Sulejman paša je odšel s svojim majhnim, vendar ure-
jenim oddelkom. V nekaj dnevih bo šel tudi vezir. Ibrahim paša pravzaprav sam ni dobro vedel, s kakšnim načrtom gre, ne koliko vojaštva naj popelje, šel Je, ker mu drugo ni kazalo, ker je dobil ferman in je upal, da bo s svojo prisotnostjo na-vuusil se druge, da bodo izpolnili svojo dolžnost. Toda jani-r/n-.iev nihče ni mogel zbrati in odpraviti, ker so se otepali Ko so ene Dopisovali, so drugi že ušli. Ali pa so kratkomalo zanetili pretep in poplah, se v zmedi razgubili in zginili domov, v spisku pa je bilo zapisano, da so odšli v Srbijo.
" korala sta napenjala vse sile, da bi čim natančneje spoznala vezirjeve namene, število in vrednost čet, ki jih vodi, in dejansko stanje na srbskem bojišču. S svojimi sodelavci sta zapravila dneve in dneve v tem poslu, ki se je zdel zdaj izredno pomenljiv ;n težak, zdaj pa spet odveč in brez smisla.
Komaj je za Sulejman pašo odšel na Drino še vezir in je vsa oblast in skrb za red ostala slabemu in plašljivemu kaj-makamu, se je spet, že drugič, nenadoma zaprla travniška čaršija.
V bistvu je to bilo nadaljevanje lanskega upora, ki sploh ni povsem ugasnil, temveč je tlel pod potuhnjenim molkom in čakal ugodne priložnosti, da vnovič zagori. Bes drhali je bil tokrat naperjen proti Srbom, ki so jih polovili po raznih krajih Bosne in pripeljali v Travnik, češ da so bili povezani z uporniki v Srbiji in da so pripravljali podobno vstajo tudi v Bosni; prav tako pa so bili divji na osmansko oblast; dolžili so jo slabosti, podkupljivosti in izdajstva.
Bosenski Turki so jasno čutili, da Jim srbska vstaja ogroža tisto, kar jim je najdražje in najbližje, in da jih Vezir, kot vsi Osmanlijci, ne brani dovolj, sami pa nimajo več moči ne volje za obrambo. Zato se jih je lotevala bolestna razdraženost ogroženega plemena, pa so se maščevali z bedasto samovoljo in jalovo krutostjo.
Dan za dnem so zaradi hudih, nedoločnih obtožb vlačili Srbe, zvezane in izmučene ljudi z Drine ali Krajine, po enega ali dva, pa tudi v celih trumah. Vmes so bili meščani in popi, največ pa kmetov.
Nikogar ni bilo, da bi preiskal njihovo krivdo ali jih sodil. Kakor v žrelo zbesnelega vulkana so jih te dni metali v raz-
burjeno travniško čaišijo, ki jim je bila rabelj brez zaslišanja in sodbe
Des Fossčs je kljub Davidovim prošnjam in opominom šel gledat, kako so Cigani mučili in usmrtili dva človeka na živinskem sejmišču. Z nekega grička za hrbtom ljudi, ki so bili popolnoma zagledani v prizor pred seboj, je lahko neopažen gledal in dobro videl žrtvi, rablje in gledalce.
Bila sta dva sloka in črnolasa človeka, podobna si kot brata. Kolikor je bilo moči sklepati po ostankih obleke, raztrgane od poti in mučenja, sta bila malomeščana. Govorilo se je, da so ju ujeli v trenutku, ko sta v votlih palicah hotela prenesti neka pisma sarajevskega vladike v Srbijo.
Na trgu je gospodaril hrup in nered. Biriči so pripeljali obsojenca bosa in odkrita, oblečena v volnene hlače in raztrgane, odpete srajce.
Biriči so si prizadevali, da bi uredili prostor, potreben za obešanje. Cigani, rablji, niso mogli razviti vrvi. Pobesnela množica je tulila na oba nesrečneža, na biriče ln Cigane, se prerivala sem in tja in pretila, da bo poteptala in odnesla žrtvi in rablje.
Zvezana moža z dolgima, razgaljenima vratovoma sta stala ravno in togo, z nespremenljivim izrazom čudne zmedene zadrege na obrazu. Nista kazala ne strahu ne poguma, ne navdušenja ne mirnodušja. Po izrazu obrazov sta bila samo zaskrbljena človeka, prevzeta od misli na neko daljno skrb, ki želita le, da ju puste, da bosta mogla o tej skrbi zbrano razmisliti. Kakor da jima še malo ni bilo mar, kaj počno in vpijejo naokrog. Samo z očmi sta mežikala in včasih lahno povesila glavo, kakor bi se tako hotela ubraniti pred gnečo in vpitjem, ki ju je motilo, da se nista mogla docela prepustiti svoji težki zaskrbljenosti. Na čelu ip sencih so jima nabrekle vej nate žile, po licih je tekel obilen znoj in ker se zvezana nista mogla obrisati, v svetlih potočkih curel po žilastih, neobritih vratovih.
Nazadnje so Cigani le razpeli svoje vrvi in stopili k prvemu obsojencu. Ta se je rahlo, zelo rahlo odmaknil, pa se takoj ustavil in pustil, da počno z njim, kar se jim ljubi. Obenem se je nehote odmaknil tudi drugi, kakor bi bil nevidno povezan z njim.
nil in zavil v stransko ulico hujšega.
n*1*!!
Tako ni videl najtežje?9
Des Fossčs, ki je doslej mirno opazoval, se je
3eS“-	M ‘J V
Dva Cigana sta svoji žrtvi ovila okrog vratu vrv, je obesila, temveč odskočila in začela vleči in zateg°j'fC# V svoj konec vrvi. Človek je začel hropsti, obračati oči, D -Mi
zvijati v kolki)) in nihati ko lutka na zategnjeni Množica je začela begati, se prerivati. Vsi so mučilišče. Prve gibe mučenega človeka so ljudje vdušeno in veselo in s svojimi vzkliki, smehom i*J L*1*/1 ti oponašali njegove gibe. Ko pa so davljenčevl trzaj* P, smrtni, njegovo opletanje pa neverjetno strahotno v« stično, so se najbližji začeli obračati in umikati, Ja ,5 hoteli so videti nekaj nenavadnega, sami ne vedoč^9 g|F'
tako najti olajšanja zase in za svoje nedoločno, tod9 0 in splošno občutje nezadovoljstva. Hoteli so in že da se nagledajo premaganega in kaznovanega sovraž**^
uh, ac imgieuHju prenmgHiiegH m Kaznovanega 7u\ P* & ? }
pak to, kar so nepričakovano uzrli pred sabo, je bil° .epl^r in bolečina zanje same. Zato so ljudje osupli in Lj F ^ V,, začeli obračati glave in se odmikati. Toda množica, pfViJi gla videti prizora, je pritiskala in pehala gledalce YJ,it)j1?(ji stah vse bliže. Ti pa, prestrašeni od bližine nenadeJ9 ^ H
H Pi
so obračali hrbte morišču in si obupno prizadevali, prebili in pobegnili; ponorelo so mlatili s pestmi °jg»wS| kakor bi bežali pred požarom. Ne vedoč, kaj jih 0 50 y v ker niso mogli doumeti njihovega paničnega vedenj9’ t « } na njihove udarce vračali z udarci in jih s tem na mesto, s katerega so bežali. Tako se je ob P°f^ r^,
ljenju in strahotnem poplesovanju obešenca naokrog^ ^
rov in pravih pretepov. Zgneteni ljudje niso mogU . pU in vračati udarcev, ampak so se lasali in praska ’ pf psovali in s popolnim nerazumevanjem in sovraštvo^’ jp* f ljenim za obsojenca, srepo buljili drug drugemu en, J nhraze Tisti, ki so v erozi bežali od bližine obes6I.fflv»l
obraze. Tisti, ki so v grozi bežali oa Diizine ooe=-,te, pehali in tepli obupano, toda molče; drugi, veliko
ki so od vseh strani prodirali k morišču, so vpili *	^
UHEUNISI VO: TRST - UL. MONTECCHI 8-U. TELEFON 93-808 letpa 1800 Ur, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v
(Nadaljevanj/^ «
____________________________________ _____________________________-t---------------------------------------------------------------------------------N
94-638 - Poštni predal ^ ~ PODRUŽNICA GORICA: Ulic. S. Fellico l-U, T#1. 33-82 - UPRAVA: TRST — UL.SV.FRANČIŠKA it. 20 - TeL št. 37-338 -^NAROČNINA: ™“^RJ65ADIT O**'
20 din mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-6374 — Za ----------------
Ljubljani 600-14/5-375 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v ilrlni enega »tolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir. rs Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst	________________________ _
t L