Poglejte tia ItevilKe poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
Ligi-slovenskih i
Ameriki.
Telephone: CHelsea 3-1242	BcMtend M Se.	rood Out Matter September 25th. 194« »t the Port Offlee a* New lerk, N. 1	U m>te Act of Ccofreo* of March Srd. 1179.			
No. 170 —Stev. 170		NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 29. I94M — ---------- ——	PETEK. 29. AVGUSTA, 1941		Volume XL1X.	— Letnik XLIX.
						
RAZSTRELBA JEZA POTRJENA
GEN. BUDENNY JE RAZSTRELIL JEZ PRI DNJEPROPETROVSKU, DA OBVARUJE UMIK RUSKE ARMADE. — NA O-SREDNJI FRONTI SO RUSI V OFENZIVI
(Moskva je uradno naznanila, da je»niansal Budenny, ki se u-mika s svojo armado za Dnje-per, ukazal razstreliti veliki jez pri Zaporežah. Ta jez, ki je bil zgrajen s stroški 110 miljo-nov dolarjev, je bila prva velika zgradba, ki je bila dovršena v prvi petletki za inausiri-jalizaeijo Rusije in so ga splošno smatrali za eno največjih inžinirskih del na svetu.
Voda jeaa je gonila velikanska turbine, ki so proizvajale elektriko za pogon in razsvetljavo za vse industrije v Ukrajini in Ukrajina ima največjo industrijo v Rusiji. -
Z razstrelbo tega tako velikega in važnega jeza je ruska vlada pokazala, da je pripravljena žrtvovati vse, da slednjič porazi Nemčijo. Iz tega je t.u-ai razvidno, kako Rusi izpol-njujejo povelje Stalina, ki je ukazal požgati in uničiti vsa polja ter porušiti mesta in to-
dobili drugega kot požgana polja in razdejana mesta in porušene tovarne.
Iz naprav pri velikem jezu so Rusi odnesli nekaj strojev, druge pa so uničili, da se jih Nemci ne bodo mogli posluževati.
Poročilo, ki ga je opolnoči izdalo rusko vrhovno poveljstvo, pravi, da se boji nadaljujejo na oeli fronti, priznava pa tudi da je bil Dnepropetrovsk izpraznjen. Poročilo o izpraz-njenju Dnjepropetrovska pa tudi pomeni, da se je maršalu Budennyyju posrečilo spraviti veliko večino svoje armade čez
Dnjeper.
Na osrednji fronti je že ruska protiofenziva v teku 12 dni ter je bilo tekom bojev u-ničenih 5 nemških divizij. Tu-
di v prodiranju .proti Leningradu so bili Nemci potisnjeni nazaj in ravno tako armada, ki oblega Odeso.
Rusko vrhovno poveljstvo tudi -zavrača nemško trditev, da je bila prebita železnica Leningrad-Moskva.
44Vse take vesti so potvor-jone," je rekel vnanji podko-misar Salomon A. Lozovsky. 44 Bndennv ni samo razstrelil jeza, temveč uničili vse stroje, tako da jih Nemci ne bodo mogli vporabl jati."
Prejšnji teden je neko poročilo iz Stockholma naznanilo, da je maršal Budenny'na osebno povelje Josipa Stalina razstrelil pol milje dolg jez in je voda preplavila 290 milj zemlje od jeza pa do Črnega morja. Nemci so takoj nato poročili, da so preprečili razstrelbo jeza in so trdili, da so Ru-
si razstrelili nekaj jezov malo varne, tako _da_Neinci ne bodo severno od Dnjeproelroja.
Nemci baje 32 milj pred Leningradom
Nemško vrhovno poveljstvo naznanja, da je nemška armada prodrla do 32 milj pred Leningradom in da Finci in Nemci obkoljujejo nekdanje glavno mesto caristične Rusije.
Nemci tudi trdijo, da so si nemške, madžarske in rumun-ske čete priborile trdno postojanko na vzhodnem bregu Dnjepra pri Zaporožaih.
Nemci tudi trdijo, da je velika večina Estonije v nemških rokah in da bosta tudi kmalu padla glavno mesto Tallin in vojno pristanišče Paldiski. — Tallin je že pod nemškim artilerijskim ognjem in mesto je odrezano od zaledja.
Elliot Roo«4velt odpotoval iz Londona
V vojaškem oddelku ameriškega poslaništva v Londonu, se je zglasil kapitan Elliot Roosevelt, sin ameriškega pred sednika, ter naznanil, da bo odpotoval iz Anglije. Kam je namenjen, ni znano.
Poledica atentata na Pierre-* Laval-a
Vsled atentata na Pierre Lava la in Marcela Deata, ki sta bila med prvimi, ki sta zagovarjala tesno »odelo v a nje Francije z Nemčijo, se je pričelo brezobzirno čiščenje med Francozi, ki so proti Nemcem. V Parizu so že umrli pod kurl-lotino trije 44komunisti", četu di niso bili v nikaki zvezi z tentatom. Aretiranih je bilo več sto oseb.
Višji davek na vino in žganje
Senatni finančni odbor je za zvišanje davka na vino. in žganje. Finančni odbor, ki mu na-čeluje senator George iz Geor-gije, j® pa zavrnil predlog, naj ibo davek na galono gazolina povišan za pol centa.
Za 2800 letaj aluminija
Iz Wa»hingtona poročajo o velikem uspehu kampane za nabiranje aluminijaste posode. Dozdaj je bilo na-branlh že sko-
ro sedem milijonov funtov aluminija, oh zaključku kampanje ibo pa ta množina narasla na 10 milijonov 500 tisoč funtov, kar bo zadostovalo za zgradnjo 2800 letal.
Lindberghu niso hoteli dati prostora
Pod (pokroviteljstvom America First Committee je nameraval govoriti v Oklahoma City, Okla., Charles A. Lindbergh, toda mestni svet mu ni hotel dati na razpolago občinskega avditorija.
— S tem seveda ni rečeno, — je rekel neki občinski odbornik, — da smo proti svobodi govora. Lindbergh naj govori kjerkoli hoče, toda v na-šetn avditoriju ne bo govoril. Govori naj, da bo hripav, nato naj se pa vrne, odkoder je prišel.
America First Committee je sklenil zborovati na prostem.
Vlada namerava p If kupiti ladjedelnici
Delo v Federal Shipbuilding and Dry dock napravah bo pospešeno. — V slučaju vladnega nakupa bi -unija izgubila oblast nad delavci.— Druge novice iz delavskega sveta.
Federal Shipbuilding and	f ~ ~~
striji kot sramoten madež na oboroževanju naroda ter zahtevala postavno prepoved stavk v vojni industriji.,-
V svojem gbsilu se pritožuje Zveza, da munsijska industrija ni podrejena nobenemu odgovornemu načelniku ter pravi, da bi marale biti že zdavnaj določene cene za vse produkte.
To obotavljanje je baje stroške oboroževanja- povišalo za milijone in milijone dolarjev, ter bp naposled dovedlo do inflacije, ki bo pomenila konec o-boroževunja.
Drvdook ladjedelnica v KeaT-ny, N. ., čije upravo je poverila zvezna vlad mornariškemu departmentu, normalno obratuje. Po zatrdilu novega upravitelja, Admirala G. Bowena, bo produkcija v najkrajšem času pospešena, kajti tretoa bo nadomestiti vsled štrajka pov-zrdčeno zamudo.
Kontrakti ladjedelnice predstavljajo vrednost 493 milijonov dolarjev. Se predno bodo sedanja naročila završena, jim bodo druga sledila.
Prvi dan po stavki je prišlo delat 15 tisoč 968 delavcev, do-čim jih je delalo dan pred stavko 16,185.
V Washingtonu je izjavil mornariški tajnik Knox, da se barij® izvedmer=*r celo vrfcto načrtov glede obratovanja ladjedelnice. Z gotove strani se ♦elo sliši, da namerava vlada kupiti vse naprave. V tem slučaju bi bili delavci na istem stališču kot so civilni uslužbenci v mornariških ladjedelnicah. Če «bi vlada kupila tovarno, bo unija polagoma izgubila fivoj vpliv nad delavci. *
Obrambna posredovalna oblast
Obrambna posredovalna oblast v glavnem mestu je odredila obnovitev zaslišanj glede apora med vodstvom Curtiss -Wrightove tovarne v Ciald-well, N. J., ter med mednarodnim združenjem maišinistov, pripadajočih Ameriški delavski fedraciji.
Posredovalna? oblast je tudi odredila, da mora obnoviti o-bratovanje Pullman Standard Car Manufacturing ' Company v MicQiicahan City, Ind., pri kateri so dne 17. avgusta za-stavkali člani Brotherhood of Railway Carmen. Stavkarji zahtevajo unij&ko delavnico in
starostne »pravice.
*
Električar ji so se premislili
Unija inštalacijskih delavcev je odredila stavko pri Western Electric Company. Na prigovarjanje obrambne posredovalne oblasti so se za-s t opniki nasprotujočih s e strank sestali ter se po 61 ur trajajočem posvetovanju pobotali.
9000 delavcev bo dobilo po šest centov več na uro, in s tem je nevarnost stavke odstranjena.
*
Prepoved stavk v vojni industriji
Army Ordinance Association je nekakšna napol uradna organizacija, v kateri so ar-madni častniki in inžinirji mu-nieijskih toviarn. Zveza je o-značila stavko v vojni indu-
RUSKI KMETJE SE PRIPRAVLJAJO Z A PROSTOVOLJCE
Ruski kmetje na kolektivnih kmetijah se vpisujejo za prostovoljce v narodni vojski.
Pogajaoj i med Ameriko in Japonsko
Pomanjkanje jekla na zapadli obali
Nedavno je izjavil v San Francisco neki strokovnjak, da bodo razne tvrdke na zapadni obali, ki poslujejo že dolga desetletja, uničene, če se jim ne bo posrečilo dobiti dovolj železa in jekla.	•(.
Tovarne, ki jih je imel strokovnjak v "mislili, izdelujejo večinoma le predmete za domačo porabo ter jih ni mogoče preurediti v vojne industrije.
Tovarne farmskih strojev v zagati
Farm Equipment Workers j (Organizing Committee (CIO) je pozval vlado, naj takoj nekaj ukrene, da bodo dobile tovarne, ki izdelujejo poljedelske stroje, dovolj jekla in železa, ker bodo morale v nasprotnem slučaju odpustiti tisoče in tisoče delavcev.
*
Nenavaden konec stavke
Pri neki tovarni za pohištvo V St. Louis, Mo., so že pred trinajstimi meseci zastavili delavci.
Pred tovarno je bila spočetja močna vrsta piketov, ki se je pa manjšala od dne do dne. Zadnjih par tednov se ni noben piket.veČ pojavil. Vodstvo tovarne se je hotelo začeti pogajati z unijo, češ, da stavka ne more večno trajati, dobilo je ,pa iz unijskega glavnega stana naslednji odgovor:
— Naznanimo vam, da je stavka pri vaši tvrdki faktično končana. Vsi piketi in stavkarji so dobili drugod delo in zaslužek.
Tovarna išče sedaj nove delavce.
Po sinočnem poročilu je pričela Japonska popuščati v svojih grožnjah, da ne bo dovolila ameriškim parnikoin prevažati vojnih potrebščin Rusi-
iL i ikm, ffipih ymtnlr
temu pa je državni tajnik Cor-deH Hull vedno vstrajal pri svoji zahtevi, da imajo amen-
VELEMESTNA TRAGEDIJA
Mati prerezala vrat svojim trem otrokom in sama sehi- —
la. — Mož je bi! prej policist.
V pritličju siromašnega sta-ške ladje pravico prosto voziti [ no van ja v Booklynu, N. V., se po vseh morjih.	! je odprlo zgodaj zjutraj okno,
Včeraj so se namreč .pričeli jn 36 letni William Morev je važni pogovori med predsed- ^klical na pomoč dva polici-nikom Rooseveltom in japon- sta, ki sta se pripeljala mimo iskim poslanikom admiralom 1 v radio-kari. Kičisaburo Nomuro in siperj '.Morev je bil ranjen na glavi, po naročilu japonskega mini- lia tleh je ležal njegov enajst-strskega predsednika princa letni sin s široko rano na vra-Fuinimaro Kanove. Pogajanja tu. Krvni maoeži so vodili v se bodo uajbrže vršila več dni SOsednjo sobo, kjer sta našla in so od njih odvisni bodoči po- j policista tri otroke mrtve s litični odnošaji med oibema ue- prerezanim vratom: 7 letno želama.	i Marcello, 4 letno Claire in 3
O -čem sta se predsednik in j letnega Plaula. Na posteji je japonski poslanik razgovarja-t ležala mrtva 34 letna mati Main prvi dan v Beli hiši, ni bilo ry Morev, tudi ona je imela objavljeno, toda krogi, ki 60 j prerezan vrat.
Washington, vladi blizu, napo-
vedujejo, ua bo predsednik Roosevelt skušal pridobiti Japonsko, da izstopi iz svoje zveze z Nemčijo in Italijo.
On nas je vse okužil. V*i n.u bili spolno bolni. Zdi se mi, da je to najboljša }>ot.
Zdravniki, ki so pregledali trupla, so ugotovili, ua sum-ničenje tragične matere ni bilo upravičeno.
IRAN SE JE PODAL
V Iranu je bila setavljena nova vlada, ki je izdala na armado povelje, dia "preneha z ognjem." Rusi in Angleži pa Še vedno prodirajo dalje v deželo.
Rusi in Angleži sedaj čakajo, kaj bo ponudila nova vlada, kateri itačeluje Ali Furangi, z ozirojn na angleško in rusko zahtevo,-da Iran izžene nemške "turiste" ter da za jamči, da ,se po izgonu tudi ne bouo več vrnili v deželo.
— Vrnil sem se precej po-zno, — je .pripovedoval Morev, kjer sta ležala že llletni William in moja žena. Proti jutru začutim na glavi bolečino. Oplazila me .-j s sekiro. Na-
Jto je umorila otroke in samo sebe.
Morev« in enajstletnega sina so prepeljali v l»olnišn*.co, 'Morev bo ozdravel, za otroka se pa ne ve.
Mati Mrs. Morev, Marcella Kurdelski je povedala policiji: — Ce je moja hči storila to strašno dejanje, ni storila te-J eksplozija opolnoči, toda poli-ga brez vzroka. Morey je ne- j cija je že proti večeru povsem poboljšljiv pijanec. Enajst let, slučajno razkrila načrt, je bil policist, pa ga je komi-j iZarotnikom-baje ni povšeči sar Valentine zapoail zaradi j Fr.aocova omahljivost. Zdaj pijanosti. Po tistem je imel * rč simpatizira z Nemci, zdaj z za-
ZAROTA PROTI
DIKTATORJU
FRANCU
V Švico so dospela iz portugalske prestolnice poročila, da je ibilo v teku osemnajstih mesecev vprizorjen že tretji atentat na španskega diktatorja Franca, toda Franco je v vseh treh slučajrh odnesel zdravo kožo.
■Prejšnji teden je ipadridska .policija zaprla Pedra Gamera del Castillo, bivšega tajnika španske "Falange" ter nekaj drugrh Špancev, ki so nameravali vprizoriti atentat na generala Francisca Franca.
Do gradu, v katerem je Franco začasno stanoval, so izkopali zarotniki predor ter spravili vanj veliko množino d i na m i ta. S pomočjo posebnega stroja bi se imela zavnšiti

Zaradi narodnega praznika — DELAVSKEGA DNE — ne izide v ponedeljek Glas Naroda. Prihodnja številka izide v torek, dne 2. septembra.
Uprava.
Aretacija komurilstov v Švici
Švicarska policija je-avedia splošen pogon proti komunistom ter pri hišnih preiskavah v Baselu aretirala precejšnjo število osumljencev.
Po zatrdilu policije so r xdnje tedne komunistični agitatorji javno obsojali švicarsko v'ado ter zahtevali, naj se Švica zaplete v mednarodne spore. Policija je dobila naročilo .-tirati slehrnega, ki širi proti-državno propagando.
vezniki, španski narod pa ne ve, pri čem je.
služb, pa ni nikjer vzdržni, ter je hodil pijan na delo. Žc ga je večkrat peljala v katoliško
cerkev, kjer je obljubil župni-Slepec na*el demantni ku, da se too poboljšal, m iii
držal obljufbe. Družina je <*obi-viala od -mesta podporo. P i si j je bil ček na ženino ime, se je znal on .polastiti denarja in l'o se je pijan vrnil, je razgiajal ter polastil denarja in ko se je pijan vrnil, je razgrajal ter pretil ženi in otrokom
V sobi, kjer se je završila žaloigra, so našli košček papirja, na katerem je bilo zapisano: — To sem jaz storila, ker nisem mogla reč prestajati zil'.
prstan
V veži državnega Kapitola v Hartford, "Conn., - prodaja slepec Robert Reid časopise. Ko je te dni čistil z gobo tla pred svojim standom, je zadel ob okrogel predmet. Bil je demantni prstan* vreden več sto dolarjev.
Mimo Reidovega standa gre vsak dan več sto ljudi, in je čudno, da ni prstan n'.l:če epa-
1EAI X ISOS I" — Jfew Tori
Friday, Augwt_Ž9, 1941
V8TAK0VUJ8»'

(C
99
GLAISf NARQf)A
<▼0101 or nate pgopui . ..._
Owm* and PobUshed by fiuVentePoMiahlnc Comjmaj, (A Oorpondoa). ■tank Saktei, President; J. Loptfja, Sec. — Pleee of bnilneag of the toipoMtlon ud add row of p^QT* <*»«*»: 216 WEST 18th BTBUI, NEW TOBK. N. I.
48th Year
"QU» Narode" Is ieraed vr^ry dejr. exoept Saturdays, Sunder*
HoUda '
Subscription I early
and
lolidajra. Adrertlaement
Za ceio leto relja Ust M Ameriko ta Kanado 90.— ; aa pol leta fS.—; ae letrt leU $1.50. — Se New York aa oeio teto 17.— ; ea pol leta |3.60. . Ea lnoaem^o aa oelo leto «7.— ; ae pot lata «8 M.
MfUaa Naroda" lahaja vsaki dan 1st
■obet. nedelj In praznikov.
"ULA8 NARODA." ti« WK8T 18th STREET, NEW YORK, H. X.
CHelaea 9—1848
ŠTIRI HITLERJEVE POGRESKE
19. julija lfHO, torej takoj po razsulu Francije, je izjavil Adolf Hitler v nemškem ra jhstagu: .
-t Kadar govorim o bodočnosti, ne mlatim prazne slame. Gospod Churchill me ne smatra za preroka, najbrž mi bo pa zdaj verjel, ako rečem: — Velika država bo razdejana 1
Hitler je pogosto nastopal v vlogi preroka in je imel s tvojimi napovedmi še precej sreče. Po katastrofi Francije ie bil prepričan, da se "bo začela Anglija pogajali ž njim, če pa tega ne bo hotela, jo bo pravila Nemčija na kolena.
Nesmiselno bi bilo tajiti strašno resnico tedanjega po-: ložaja. Hitler je sklenil zavojeviati syet. Le čudež bi rešil Aritmijo.
Zgodilo se je pa drugače! Ne Hitler, pač pa Churchill
ca nevihta peščice vladajočih bogataških finančnikov, ki naj straši celi takozvani "črvijfei rani" «vet, trr ga še nadalje
je bil zmagoval«. Največja vo^ka sila v.eh časov Se je po. ftj naglih in Rajnih zmagah tik pred ciljem izjalovila.	'
Hitlffjeve pogreške postajajo Čedalje bolj očitne.
Prva njegova pogreška je bila nepoznavanje Anglije in Angležev. V tem oziru se je preveč zanesel na svojega vna-njega ministra Ribbentropa, k i je precej let preživel v Angliji Ne sicer kot diplomat, pač pa kot vinski trgovec. Toda Rib-U ntropova beseda je bila Hitlerju sveta. Ribbentrap je rekel, da se Angleži ne bodo mogli ustavljati nemški premoči in Hitler je sedel njegovemu zagotovilu na lini
Druga njegova napaka je bila, ker je preveč zaupal in hiepo verjel svojim vojaškim izvedencem. Natveziji. so mu, da pomorska sila ne pride več vpdštev ter da se z nemškimi letalstvom ne more meriti nobeno drugo letalstvo na svetu. Toda angleški letalci so odibili np.^ad za napadom ter povrh tega tudi vprizarjali uspešne napade na nemška mesta.
Hitlerjevo tretjo in mogoče jiajvečjo pogreško predstavlja sovjetska Rusija.
V "Essener Nazionalzeitung" je 14. februarja 1940 — po dodatni gospodarski pogodbi z Rusijo — pisal Ooering: — /'daj Nemčija Lahko govori o zmagi. To je najbolj odločilna nemška zmaga v sedanji vojni. Z nemško-rusko pogodbo je zlomljeno najmočnejše angleško orožje.
Komaj leto dni kasneje je bila Nemčija že v vojni z Rusijo, dasi je bil 24. oktobra 1939. Rlbberitrop svečano izjavil v Gdansku: Za vse večne čase so odpravljena vsa nasproi-stva med obema državama.
"Nemška "večnost" je bila present! ji vo kratka. Četrto pogreško je napravil Hitler, ker je preveč zaupal Italiji kot svoji zaveznici. Težko je reči, če je Hitler sploh kdaj smatral Italijana za sebi enakega tovariša.
Nafcijska propaganda — časopisje in radio — je se veda, vzbujala vtis, da se Anglija ne bo mogla ubraniti italij-an--•ski ofenzivi v Afriki ter da je enkrat za vselej konec angleške nadvlade v Sredozemlju.
Lansko poletje je .trobil oie-mški radio v svetf_____
"■Haile Sellasie še vedno verjame, da mu bo bankrotni London;, pomagal . » - r *	, r
''italijanskim 'nap^opi se je treba zavaliti, da je leška-sila v Severni Afriki strta. . , "
"Dogodki zadnjega tedna so dokazali, da sta italijanska mornarica in zračna sila enkrat za vselej prepodili Angleže iz Sredozemlja . .
Kako temljito se je položaj v teku enega leta ižpreme-nil. Tako zelo zapostavljena angleška sila je Vsepovsod moo-nejša kot je bila kdaj-prej-. Angleško otočje je dobro priprav Jjeno na vsak napad. Z ameriško pomočjo se je Anglija z vsem potrebnim preskrbela. Nemčija je z Rusijb v vojni za življenje in smrt.	,
Kako se je po enem letu vresničilo Hitlerjevo prerokovanja ?
Katera velika država bo v. tej vojni uničena?
Darti se, dstnii
jGhzorje postaja d-nevnojks-nejse. Orni o&Wi, k* so dvaj-setltetj© zakrivali žarke eolnca^ so se začeli trgati v mate' skupine, ki se ne morejo več združiti ali zgostiti, -da bi postale nevarne ter povzročile kako večjo nevihto, aiS pa popolnoma vničifte najpotrebnejše žarke solnca, l?i so potrebni za človeški razvoj in sploh obstoj vseiga življenja.
Solnčni žarki, ki so žareli skozi male razpoke nuegle vesoljnega obzorja,, ter dajali priliko le eni tisočinki celokupnega človeštva do življenja, postajajo dnevno večji in mogočnejši. Pričedi se svetiti v najtemnejšo kbtičke sveta. In ni več dolgo teniu, ko bode solnce posijalo tudi v najtemnejši džungelj tt/r dalo možnost č!b-vdSkeirtu bitju do življenja.
Ne. ne. Kaj pravim, To niso bili olblaki vstvarjeni po božjem ali naravnem sistemtu vse-mirja. To ni so bile naravne nevihte. Niti ne oblaki velikanske množin** tprahu. To so bile umetne megle. Umietni <cib-
da-tudi
viednq prikrit^ So nes, ki takorekoč eitajo fned črtami in le tapi najde^ resmoo. So ljuajc- ki ne spravijo vsake stvari ka«* tako v žep, ali jo pa še drugUn nujajo, predno bi jo dobro pogledali, pa naj pride tudi od prijatelja. Ljudje so pričeli misliti, Deset i,n de-et letja se jim niti tega ni dovolilo. Tisti, ki so najbolj kričali v svet, pro-' pagiraiH za zgoraj omenjene sile, postajajo vedno tibejši. Njihovo zasleipovanje mas ee izgublja od na obzorju prihajajoče resnice. .
Tisti, ki niso inog1^ prodreti do vstopa na javni svetovni o-der nessnioe, se jim je posrečilo doseči vsaj nekaj prostora, rta vsaj nekoliko »pregovore in to je, kar danes dela prerfavitoe in sitnosti tistim vladajočim bogataškim klik am. Toda ledina je prebita Pa se ta propa-gandisticna i ila tenu? še nadalje idbdrži, ter da zaibrarijuje ljudskim miifJani še rrtisriiti, so se oklenili idej mogočnega militarizma. pošastnega kljuk as-
čez vse vesofevo s tako brzino, da je za^Tlo sapo še tako mogočnim oratorje^i, ter jim
razdejal, dvajsetletne načrte aužnjo«ti; barbamrha' iif teme in s tem povzročil jasno nebo solnČnim1 žarkom resmice, avo-•bodle, demokracije. ljubf®ni in 'bratstva.
©vet se, trese. Strele švigajp na vse mogoče' i-trani. Bfiski P°št»j«j® čim dalje močnejši. Preobrat se bliža. Novo življenje postaja, kljiil) vsem 'švlgti-jočim strelam. Novo življenje v bo-ljso božjo in naravno ■bodočnost. Škripanje a zdbmi se zopet ponavlja to<la škriplje jo tisti, ki so povzročili škri,pamje
milijonom in minjo<nom.
Resurrection — vstajenje se bliža
'^aki, umetno napravljena prete- tega križa, fasiwua, nacizma ali
"" -----1- J---*'1- bolje, narodnega socializma.
*Ta sila si je znala pridofriti potom propagando pomočnike ne samo v njihov m bogataškem -s^ojii, temveč z raznovr-t-
Gosenice uničujejo pridelek bombaža
Iz Atlante v državi Georgi-ji poročajo, da bodo letos gosenice požrle prislov al cem bornba^ ves dobiček. Nerodno je, ker se je zgodilo to baš v času, ko je po dolgi vrsti let dosegel bombaž najvišjo ceno.
Samo v državi Georgiji so
uničile gosenice od 40 do 50 odstotkov bombažnega pridelka.
^udi iz držav Arkansas in Louisiane poročajo, da že izza leta 1931 ni biio toliko gosenic kot jih je letos.
OBISKU.
2enitna ponudba
Fant srednje starosti se želi seznaniti z dekletom ali vdovo staro 25 do 35 let; en otrok je tudi sprejet. Katero veseli živeti na deželi, naj pošlje sliko, naj zahtevo se vrne. Tajhost jamČena. — "Ženin", c. of Glas Naroda; 216 W. 18tH St., New York City.	■ (3x)
V* * 1
V našem uredništvi} se je včeraj zglasila Atr s. Mary Riti-tarsičj iz ^niveisai, |*a. v. i^rem^tvu svoje Hčere J®». Ce-ciTije Gaada, vz New York City, pri kateri se nahaja na oddihu za nekaj dnL .
Ta oasa njfenegti. bivanja v naši metropoli ji želimo obilo zabave in razvedrila, ter srečen povrate-k na svoj dom v Uni versai^ Fa.- - • - ..
Ured. "(CK.	;
Ta hiipokritična, vladajoča sila, naaprotna vsaki civilizaciji, ta klika, ki se predfetavlja, da je svet vstvarjen le za njo. ter ne pripoizn a, da ima vsak človek praviort <do p>osten!£ga. po vseh božjih in n-aravnih pravicah naravnega in enakopravnega življenja.
Ta biiržoazria sila eelega sveta, ki je hotela vbramiti Človeku d b W3i]'js€?ga vpogleda v svetovno potrebni razvoj s tem, da mu je takorekoČ z raznovrstno b>riferijo iri izmišljeno (toda zelo drago plačano) propagando zatemnila njihbv razium in vip<* gled resnici v obraz, ter mu s tem indirektno zftbranila še misliti, kar bi sam hotel.
Vse največje ?asopis^. sveta je>(pod njihovo abšolulno kontroto, drivgo pa lndirektiio. To časopisje ima nalogo kaj jii--ati, tako kot imate vi delavci ukaz od vašega delovodje, kaj delati Torej celi svet čita to, tar «m ta sila ukazuje, in ne, kar bi sam rad čital — resnico. Ti vladarji časopisja iri seveda Vladarji celega ljudskega mišljenja plačujejo tisočake in ti-•eake za razne pnopagandi-strene članke, kot na primer ^irerwh"- -Krwftwkv, ki -je pred kratkim storil samomor, kcir^o njihove laži pričele postajati jasMet'm ki nfcoli ni ibil vojak, kaj že ".general." Ko<t prav5nT,.to časopisje ima svoje visoko (plačane svetovne poročevalce, kar pa malo, posebno maf>o časopisje ne iztnore, mora torej ipoibirati iz večjih časopisov in talp se enostavno nevedoma iznajdemo v malbi burzoaanega zaslepljen^.
Toda resnica ne more biti
nimfi lažmi, ki so trosili v svet, in pVodkupavanjMn todS pri v«eih svetovnih organizacimh,
pa naj si bodo politične, verske, delavske, ljudssk^ ali športne. Z eno bei«ido ;iečeno, po oelem svetu, pri sveh narodih pa naj . i bodo še tako mali, kat je naš slovenski narod. V vsaki skupini se je dobil človek, ki^'je vedo ma ali nevedoma, plačan a:li iz svojih lastnih interesov deloval v prid tej najkrutejši
pdšasti v zgodovini človeštva, za temniti žarke svobode ^ resnice in prafvice svo^m sledil eeiii^ bratom in prijateljem po vzoni Hitlerizma.
Ta ZV9T v človeški ohfeki je imela in še Ima svoje propagand iste in plačane agente ne samo po celem ostalem svetu, terplveč njihovi kremplji se ste-zl jo » tudi tukaj k nam v li^šo Svobodno dnželo Ameriko.
Te izdaja'tee ne samo naroda, temveč izdajalce države, izda-ia^ce vsega, .svobodo ljubečega ljudstva, izdajalce kristjanstva
—	fcr izdajal-ke propalice je ta pegast odlikovala z železnima križi (kot vsem poznani Lind-bengh) in medaljami, Bne direktno druge indirektno, toda vse je prišlo iz ene luže. ki naj skali bistro vodo resnice, ipoi treibno Za razvoj in ibolje «ipo-zn avail jo svojega bližnjega spoznavanja kristjanstva.
odlikovanja postajajo dnevno T^od pritiskom i>n svitom resice tako težka in težja, ter ne bode dofgo, ko bodo pod težo zaničevanja jtostale nepre nee^java,
-	Moigotoina streha resnice je vdariia na "vzhodu z tako mogočno siJo, da so se vse sVe-tovne niiesrle raztorsile v atome.
Njen švigajoči iblisk je posvetil
'< Slavni poljski virtuoz, Ignas Paderewski, ki je včasi zaslužil do pol milijona dolarjev na leto, je zapustil premoženje, ki je vredno komaj 41 tisoč dolarjev. To je razvidno iz njegove oporoke, ki so jo te dni odprli.
Najmanj polovico svojega zaslužka je podaril poljski patriot svoji domovini. Ko je bil ipred četrt stoletja ministrski predsednik Poljske, je daroval poljskim revežem 1 milijon 200 tisoč dolarjev. Pozneje so bili njegovi darovi še večji. Razen 82 let stare sestre Antonije Wilkonske ni zapustil Paderewski nobenega sorodnika.
Peter
Svilen nogavice.
regi,
Odkar je nehala Amerika naročati svilo z Japonskega, je •v Ajnerik! čedalje manj ženskih svilenih nogavic in čedalje dražje so.
Ženske so v veftlci za<ir kaj^bodo oblekle.
Volnenih nogavic za nobeno ceno ne, ker v njih ne pride ."noga do veljave."
Brez nogavic bo pa tudi žal-tova, ker prepisuje riioda za' prihodnjo zimo dve inei krajše obleke.
/ S temi skrbmi se ukvarja večina žensk.
. Kaj rusica karrrpanjja, kaj Hitler, kaj ogrožena demokracija?
Svilenih nogavic kmalu ne bo več mogoče kupiti — ta problem ne da nežnemu spolu počitka ne podnevi^ ne po noči.
Hrvatski kralj.
ljeval Hrvatom' kot4 'Tomifelav
,11.'J
Sicer so bili pa Hrvatje jiar sto let brez lastnega kralja. Prav me ne bodo na šleodi; ce bodo še par sto let brez njega.
Oudno, da jim niso kakšn(e-ga madžarskega kralja poslali, kajti za kraljevino navdušeni Hrvatje so bili svojeČas-no na madžarske kralje zelo ponosni.	. :
Frarijo Josip jim je bil na-iprimer več kot vsi Zvoriifriiri in Tomislavi.
*% '
Zgodba o poštenosti. ----
Laski princ, ki niu je bila ponuderia hrvatska krona in katero je tad i sprejel^ je še vedno v Italiji rii bo najbrž tudi v Italiji ostial ter odtam kra-
Oovemer Lehman je -sporočil American fVknds of Yugo-salvia, Inc., da bo dan 6. sep-tenibrn razglasil za Yugoe.av Liberty Day. Sporcčil je tudi, da se bo vde'^e-zi 1 cerkvenih o-pra\il v piski pravoslaa-ni cerkvi na 121. ulici in Mjadison Avenue ob 11.30 dopoldne.
iKot je biio že poroča no, bo slovesna služba božja 6. #ept. db 10. dopoldne v slovenski cerkvi šv. Cirila na Osmi.
Ža banket, ki. se prične ob 12.45 popoldne, 6. šepj^^bra in čegar vstopnina velja $2.00. se je pri^^asllo ze več hrvatskih in srb-kith (iruštev in tudi po-
samerznikov — Slovencev pa ni priglašenih. Edldr tedaj želi biti navzoč na bankielu iii nato na (piosJJavi, kjer bo nastopil tudi Slovenski mn^kr z1x>r iz New Yorka, naj'sporoči: Miss Mary Vidoeich, care of Ame rican Friends of Yugoslavia, 8 W. 40t-h St., New York, N.Y.
Obenem sporočani fk°vcem, da bonno imeli za nastop v soboto 6. septeanfcra dve pevski vaji in sicer prihodnji torek in čertek, 2. in 4. sefiten^bra v Slov. Nar. donita v Brookhvnu. Vaibim še druge naše pevce, da se nam pridružijo na prihodnji vaji. — Pozdrav
Hude.

KUft^RSkA KNJIGA:
4 Alt
^ v

(V angleškem jeziku)
RECEPTI VSEH tfAftODOV
Stane simo
jiga je trdo vezana in ima 821 strani*^!! 5
Recepti so napisani v angleškem jeaku; ponekod pa so'!J tndi v jeziku naroda, ki mii je kaka jed posebno v navadi J
Ta knjiga je nekaj posebnega z& one, ki se zanimajo za kuhanje in se ho2ejb v njem cimboli izvežbati in i^ojpolniti: .	J
-^^•^^^^Nai^^ pri
V BEO^feLYlrt.
S tem vljudno naznanjam na- b'avali. ši slovenski javnosti, da priredi našip društvo sv. Petra, št. 50 ABZ, veliko svojevrstno zabavo ali takiozvani "Great Hal-lofween Partv"
m sicer v petek d!ne 31. oktobra 1941, a; veliki dvorani Slovenskega Nar. doma na 253 Irving Ave;, Brooklyn, N. Y. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstoonijia samo 35 centov za osebo. Za ples bo igral priznani .slovenski Jerry "s Sta rfiight Orkester, pnd vod-stvomi našega znanega rojaka Mr., Jerry Koprivseka Jr.
to prireditev imamo na firogramia ,pol% d-iugih ianer nadenj tudi ''šaljivo pošto", kakor tudi bodo izžrebani krasni dobitki, med katerimi je
všteta tudi krasna zlata zapest na ura. Pridite v o&lnem ste-^"Idu, da se bomo skupni poza
Maske prav * dobro došLe. Dh iiga naša kulturna in jpod{porna lokalna društva se tem, potom prav lepo naproša, da bla^-ovoijijo. vpaštevati o-menjeni datum, toe ne^pwreja-io svo jiii zabav, kdr' Votudi članstvo našega društva rade-volje vposlevalo ob priliki zabav in priredi tesv drugih dru štev, na katerih bomo vaš obisk na na5i zabavi jVraV rndevo*^ vrnili.
Jvlicem vam dragi rojaki in rojak itn je od blizu in daleč: Na
veselo svidenje <v pjetek zvečer dne 31. oktobra 1941 v dvorani Slov. Kar. dama Ž53 Irving Ave., Brooklyn, N.
Z ro^askjm i nsobratskkn po-
ždravorii
Valentine OneJiek Sr. tajnik dir. sv. Petra Št. 50, Amer. Brat. Zveze.

KNJIGARNI SLOVENIČ PUBHSfflNG CO.
1216 West 18th Street : t New York, N. T.
Yoju joči se narodi v Evropi vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razumno zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond'^ New, Era Atlas of the World. '/Bes," boste rekli, " toda po končani vojni zemljevidi, ki so sedaj iždani, ne bodo več dobri.'* To-dji vse drugo res, kojt ta. trditev, ako vpostevamo ta atlas. In tukaj p^tfe po^avitiaL stvar. Z atlasom boste prejfeli izkaznico, s katero boste proti plačilu 25 centov dobili dodatne zemljevide, ld feižejo pre-. menjene meje vseh držav, $
bodo prizadete vsled miroVne pogodbe, in jih boste prejeli tekom 60 dni po zaključku vojne in ko bodo podpisane mfrovnd POgodiie. (Listek^ ki je' treba izpolniti in . poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem at-Jasn.) Ti dodatni zemheviii valn bodo do
E vropo pred vojno in po vojtii v ceh knjigi; Taatifls velja sa-mo $2.75 z&tirm& ffi^ in $3,— ža Kanado. Ta veliki atlas MM fS ^NJT-a!ABNI1 * (^LAJS A "NABODA' V 216 West 18th St, New Yor*
To je Resnična, zgodba, ki se je začela dne 25. februarja letošnjega leta v Brooklynu.
Pišmondsa Louls Posiier je opazil pred hišo štv. 1Y72 Bergen Street nekaj Svetlega v cestnem blatu.
Pobral je tisto reč. fill jenov nikel.
Namesto, da bi kupil ž rijini cigaro, je nikelj oddal stiper-intendentu jioštne postaje D na iFultoh Streetu.
Superintendent niu je naročil, naj spiše o najdfoi natančno poročilo, tn pismonoša je napisal 256 besed dolg report, ki ga je superintendent poslal v B'rooklynski policijski glavni stan.
Odtam je dospelo povelji, da mora biti report v triplika-tu. To se pravi, da ga je moral poštenjak Posner se dvakrat prepisati:
' Po pomoti so pa poslali s policijskega' uralia; report napačnemu preeinktnemii uradn^ in Posner je mbrdl še trikrat pisali 250 besd dolgo poroči-lo.	, ;
„ Posner je izgubil .precej tir prostega časa in moral plačaU dvakrat iz svojega žepa carfare.
Oblasti so iniele z zadevo nad petindvajset dolarjev1 stroškov.
Po postavi mora inieti vse najdene predmete property clerk šest mesecev v svojem Varstvu. V tem časii je rtiogdce prijaviti izgubo.
V torek je minilo šest niese-cev. Posner je bil poklican v urad .property elerka.
Tam sta bila ie dVa, ki sta trdila, da sta iagubila 25. februarja na Bergen Street nikelj, ko sta čakale štrilkare,^
Bečeno jima je bilo, da morata pripeljati . verodostSjiie priče ali pa drugače izpričati izgubo. Če Itoce pošteni pi'smo-noša priti do niklja, pa ntara rnajeti advokata.
Vsi trije so zamišljeni oq-Sit	. , . _ ;
Nikelj bo ostal še šest mesecev v nraldn property klieAa, nato lio lia: izročen policijskemu penzijfekemu skladu.
Pa naj se kdo reče, da se poštenost ne izplača.

Leto za letom.
Te dni je bil spfet pri meni rojak, K1 je delal vino že pred prohibicijo, med prohibicijO ^n mu še zdaj ne-da žilica mi-
;i — Torej ga boš tudi letos naprešal T — gfc vprašam. - Tudi. KakOr vsako leto, tristosestinsesetdeset ga-lon. Tako sem se ga1 pa navadil,' da gti niorarrt imeti vsak dan galOno," če ne, pa nisem zdrav.
—	Toda leto ima samo šesto-petirtsestdest dni, — oihenim
u »« iu Tn^IP°STede. — Ena galona ti
Mršili0 ostala-
—	Ne bo ostala. Tisto galo-noipa vsako leto namenim za
: svoje prijatelje . . .
tmtr	.
-

■H
Friday, August 29, 1941
Za dobe Valvasorjeve se je pojavijtilib živahno znanstveno in umetniško stremljenje v srit>-<vanju ra<znib d niste v ali akademij. ki naj bi mied olapi gojila vnema za um&ko izobrazbo in razne stroke kipih umetnosti. Te organizaciji mo bile osnovane po italijanskimi vzoicib. V 17. stoletju je imelo .skoraj vsako nitesto učeno društvo ali a-kademi jo. V Rinjn je tJila'4 * A-ca-ilemia Areadunv" pri kateri sta b ila e'bna Greigor in Sig-nlund Dblničar. V Boionijl jČ delovala od i. 1588 "Academia Gelatorum'* v katero sta se vpisala-Dolničar in Scboenle-hen. Gregor Bolničar je bil čkin akademij še v Forliju, Benetkah in Folignu. Iz Italije so se širile akademije tudi v drugo dežeV . Na Nemškem je bila »nana u Academia fructife-Torum" (akademija sadonosni-kov) ustanovljena leta 1617 v Frankfurtu ob Meni. Imenitna je bila tudi " AcadenVia naturae ourinsorum" (akadeiiiija naravoslovcev), ki sr- je pričela VrotMavi in nadaljevala v Nu-renb mgu. lTd te akademije je bi i naš Marko fterbeo, ki je v g'asilo akademije vsako leto pošiljal svoja zdravniška opazovanja. Gregor Delničar pa je v njem poročal o Pmlbljansklh potresih.
(Akademije z raznimi nameni so bile rasirjene <fh vsem omikanem svetu. Ko so se Twlegfa verski boji in je luterartstvo skoro iflginilo i z sloven, kih dežel, so nekateri domačini, ki so bili člani tujfti akademij, spro^ žili mlisel, naj bi se tudi v Ldtfb-""•jani ustanovilo poefobno društvo v prospeb vede ter umetnosti, in kmalu je nastala v r-sta takih akademij;
(Prva organizacija, ki se* je zasnovala na tem 'polfri, je imela le yeivke in nabožne namene. Bila je to bratovščina plemiče v. izobraženih in odličnih mož, ■znana pod imenom, "Bratovščina sv. IXizma.*' ltdor je hotel (biti sprejet v bratovščino (Aca.fl'rma TTriitorum) je moral' biti plemič, doktor, ali sicer o-
pravPjati kako odlično službo* -sovo" je rašlo
Vsak član se je marait" sam napisati v bratovsko knjigo in v njej dati narisati svoj grb s simlHil lunini znamenjem. Večino teti slik je naprav i l1 domači -lik ar Ga hov ar Lz Tržiča.
I istega leta, ko je Valvasor umrl (169.*J>) se je od tega društva odcepila skupina pod imenom " Acp.d:imia Uperoso null j *' i (dražba dejavnih liioči), lii je bila ža naso unlet nisko izobrazbo največjega -pomena. Prva letn je de'l^vnia »»olj tajno, in svet ni mlnoaro vodeno njej. Leta 1701 pa je nastopi a s prvim sijajnim občnim zborom, ki se je vršil v knrzaškoPjski dvora-|ni. Iz pravil posnemamo, da je ,bi' akademiji namen: vaja in napretek v književnosti. Za sin^hol je imela čebelo, ker. naj bi člani po njenem ,*zg1odu iz cvetbv raznih »pi-ateljev zbirali snov in jo pretvarjali v celoto. Zato ima tudi vsaki član Mmlbol ali znamenje nanašajoče se na čebeVn in je dobil tudi
im> rno akadeniiičko ime. Prvi predsednik je ibil std*nl prošt dr. Janez Prešeren. Pc^neje Rta več let načelbvala'društvu Janez RHilolf Coradnzi, baron Halberstein in kanonik Jurij A. Gladič. V izačeffcu je sVr-'Io drtistvo 23 člariov. med njiibi1 šest duhovnikov, štiri zdravnike, in trinajst pravnikov.
iBryo za kar so poskitjeli "čebelarji" v IjjnMjaiii, je /bila javna knjii.nica, ki je dobila svoj pro-ttor v novem semenišču. Znanstvenih knjig društvo .sa-rn^0 ni izda-!V>, pač pa je izpod-bujaV) -svoje člane, da so marljivo obdelovali vsak svojo stroko. Bogoslovje sta obdelovala, prest dr. Prešeren in stolni dekan dr. Janez Anton Bolničar. Prešeren in Schilling sta bila dobra fpoziravatefrja cerkvenega rprava. Med zdravniki sta slovstveno fielova^a dr. A. Copini in Marko Grb?c. Kot pravnika -ta bila na -g'lasii .Ta-nez Rfber nt. tfi^berg in dr. Flo-riWiicic, ki je ufcrtanbvil leta irosebiio "Prdvrti-sko društvo". ti akademiji "opero-
znanstvenilf in liihetnLŠkib štev. TM& 1701 fe bila li&a-tjbvlj^na. "iAcad^onia irtcolto-•rum "(d rmft vo ri sarjev.) Spre-jemali so vse dorhaeine in tuj-6e, ki do biH zelo sposobni. Isto <?etc je osnoval Bert old pli Hoef fer 4<^la^behb	ki je,
mnogokrat z godbo iii: petjem povečalo slovesnosti. Da bi 'bolje, pospeševali obražovalii^ umetnosti, je marljivi Gregor Bolničar že sestavil pravila za "aka^emajo- treli umetnosti", (slikarstva, ki/paristva iri stav-baistva') kateri naj bi pred vfeni pripailati iszJvrŠujoci u-metniki; a najbrž ni prišlo do ustanovitve.
Izm d aperosbv sta najbolj zaslovel Ivan Gregor Bolničar iti Mairko Ger^-c.
tvah Gregor Bolničar se je" rodil Teta 1655.' Desetietni deček je vstopil v ljubljansko jezuitsko gimnazijo in, nkdalje-val s»yoje StuMje v Italiji, -cd-kodt r se je vrnil kot doktor o-bojega prava in Icinialu zas'V
niTixDTcjiir L. nil
V ponedeljek 25. avgusta je dospe4 y^NW York s parnikotn Exicadaibur pred leti 7 -V^'Tiki splošno znani dr. Josip Goričar s švtojo soprogo Heleno.
(Na vprašanje, kako je v Jugoslaviji, je dr. Goi-ičar odgovoril: "Stražno, strjišno! Saj tega ni mogoče povedati. Še ves sem razburjen in že štiri meimse tipkah nisem bral- Saso-Bajte mi mala časa, da se mi živci pomirijo, potem pa vam .bom- kaj povedal."
Tako je bil končan prvi ser stanek z dr. Goričar jem, ali dh^im begunoem, ki je prišel iz" Jugoslavije v Anieriko.
|Čez -diva dni pa jo dr. Gori-i^ar prišel zopet v urad ter povedal, da je bir<a njegova soproga pri prvem bombardiranju v Beogradu, zjutraj 6. aprila, poškodovana na levi roki. Niato je pripovedoval:
t"Ob časa prvega bombardiranja Beograda. Cvetno nedeljo 6. arprila, sva bila z mojo ženo v Beogradu. Žena je bila ran jr ti a na Vvi roki. Iz Beograda sva ibežala v Sarajevo, ker je bilo »ploišno mnenje, da bo okoli Sarajeva postavljena poglavitna ofbmrritbna erta proti Neirlcem, toda Hrvatje so izdajalsko Nenwem odprli fronto in Nemci so v nekaj dneh ufcsipeJŠ.v Sarajevo. Italijani pa v MJpstar. V Sarajevu sva
Vel med prvimi in najbolj de-	16 Pa sva vrniI.a
lavnimi Č arii Akademije opero- Y Beograd, k.ier sva z amen-
VA2NO ZA NAROČNIKE
»-■■ .-aypiwr if	j	- _• ■■ t.-
Poleg iumIoti je rmcvlduo do kdaj Imate plačano naročnino- Prt«
•teTUJca pomeni uieaec, dru^u, dap, Lu tretja ^f 1tsu>. Da pant prlhra-
atte nepotrebnega dela In »UoikoT, Vrs prcwlxao, <ia liftiity naroM-
nq pr»rpčasno poravna ti.: PptilJUc o^ročnl^o navavnea* nam tU Jo
pa plačajte naSemn xaatopnikc » Vafeia kraja lU pa kturanill
aaatopnlkor, koj^b Imena ao tlakana s	črkami, kar
čenl oblagati tiuu druga naa^Mpe, *
ljenlh. Zastopnik bo Vam lsraČU
u
caufounYX : *
Ban Franciaco, Jacob
Pueblo, Peter Culig. Waiaenburg. M. J. Btf ii
Frank Zu^^
INDIANA:
Indianapolis: ILLINOIS:
Cicero, '//as
Jollej, Jenui«.^BamblcL
tf	»W'jf,..-
Maacottati, Frank Auftiattft c . Nortli Chicago In Wankegaa. MM
VodeplTM
S
IfAftYXAUD:
Kllxm'.lier, Fr. MICHIGAN: Detroit, L. MINNESOTA:
Cblsholm, J. Lukanlcb KI7, Joe. J. Peabel Brelecb, Loala Goof« ..Gilbert. Loala Veaael
Hlbbloy, John Povit MONTAXfA:,, w ^
Roundup, M. M. Panlae
Waiboc, L. Cbgmpa NEBBASKA: 4 .
Omaha. P, B rod Brick* trnty TORlt: ^ "
Brooklyn. Antboojr S ve« Omranife Carl MmM* ffitn* Fa 11a Frank Maal Worcester, Peter
Barberton,
" 6ieVeian<l, An too*
JWWPPf. IKBesl^J?*-Glrard, Anton Nagode Lorain. Loal« Balant, Jpfln KnaJ* Toangatown, Anton KIkaU uBEGON:
Oregon City, J. KolDar PENNSYLVANIA: ^a -Beaaemer, ^oUa Conemaogb. J. Bresorea Oorerdal* In	8tra
-.4» ^ < 1 Export, Lank Z3>aaHI
Farrell. Jtfrry, 1 Forest City,
tear
omm.' Umrl je leta 1719. <z Kakor Valvasorja, je zanimala tudi Dol risarja pfe<lv«em -domača aarodovina, o kateri je napisal v latinskem jeziku blizu dvajset kpjig. Xajbolj je.	. -- , , -	. slavil v svojih spLsib L>b\jano m pol cakrfi na minteki
in .popisal o niH vse, kar ee irw	In ko * fJ^V^S"
je zdelo količkaj važno. Skrb- no^mo Ponvah skozi Nemei-no je zbiral in beležil ritrifrke 10 Svicc>' Frattc,^> in SPanpto riapi-e. Stare rimske kamne'.11?. Portu^sko je skrhal obraniti in jib je dil
skim poslanikom uredila V9e potrebno za odhod v Ameriko. Iz Beograda smo ted^j odpotovali z ameriškim poslanikom in1 ojegbvimi 11 radiji ki 17. maja
kjer Srhi. z naišimd rojaki, kot je ibilo afti^ati, zelo dobro pceto^
ri J __•>' iin. ___
pajo. Po	.
poročilih je pri^o v Beograd veliko "število ^IovenskiH be-grojoev.
. (BeogJnad, ki je iiiuel prej 250 tisoč prebivalcev jih je imel pred petimS tedni (KX) tWcč, ki so pribežali iz vse^i krajev Jugoslavije. Zato danes v Beogradu ni mogoče dohiti stanovanja niti za milijon ^inayjsvl Ena kolona .beguncev, dolga 100 km, ^je bila -iz,Hrvatske na potu v ^nbijo. BiH so bosonogi, raztrgani starčti, možje, ^e-ne in otroci — 'brea vsakib sredstev so beža!'i pred hrvat-skippd uetaiši.	'
Hrvatska vlada je pod nein-škini pritjskont sWenrla izgnati rz svoje zemlje v>ie- Srbe.
To je največja katastrofa v zgodovini jugtjšlovanskega naroda. ISfemci in Lahi so našim ljudem (pobrali popolnoma ves živež lin odpeljali so tudi vso ■živino. Lakota se je pnoela že takoj prvi dkn po okt^jadji.
XTaKrt Ntimcev je bil, da zavzamejo Balkan, predsno žito dozori. Ko je bilo žito zrelo, eo marali naši kntetje požeti polja, žito 2rrilatita\ nato pa sd !ga	pospravili iri od-pe-
!ja« i v NemiPijo. Xas narod itaj lakote umira. saJilo da bosta živel a^Nemed in Lah: I-td tdko bodo |iolBrali po naših krajih vso ajdo, koruzo, kronupiir rejk> in: želje. .
Prwla bo zima in naš narod ne (bo imeff ka j >v usta d jati.
IS1 o venska armada se je v
vzidati v kako javrio poslopoe, v stolnteo aH v senftriiSfe. da bi jih vsakdo 1abko videl. O^i-fal je natančno zvrlSi-rij? stolnice ter semeniSča in seetavi? kroniko od L 1660 do lVlg. Sestavil je tudi Zbirko življenjepisov zriamenitih mo®, zlasti pisateljev ter tako ote.1 mar-i-k a ter o ime pozabljivost!.
Oni'oi femed cpero»ovo boPj znamenit je bfl Marko Gerbec rojen leta 1«58 v St. Vidu pri Za tic lii. Ko je dpvrsil ljtfb-ljahsko jezuitsko šolo. je odSel "rid dniia.iško vseučilifiee, štiri -dni pred ■prtbndom Turkov je
ter sšmo slednjič dospeli v Lizbono, odkoder ufts je ameriški parnik pripeljal v Aioerifi.'.'	.....
'Nemci dajo vizum samo onim Anieiikamcem, ki ^o bili v službi ipri v:i*ikih ameriških družbah. vsi ifcrugi pa morajo iti skozi Sofijo in Istanbul ter skušajo potovati dalje sko^i Egipt in okoli Južne Afrike v Ameriko. Po zadnjib poročilih grx-ipo-darijo .po cedi bivši Kranjski Lahi; onstran Save, na Štajerskem pa Nemca, vendar pa imajo Nemtei pod svojo oblastjo tii-di kraje od Krškega do Litije. Natančna meja nam ni znank.
IKo so v naše kraje iprfSTi
cwfpustil mesto odžfl v Ita-jN^^ so zaprli vse izobražene lijo ter se vrnil najbrž leta 1684)Slovence, profesorje, zdravni-"	*	" ke, odvetnike, duhovnike, uči-
telje in vse zazvedne SloVem*e in narodne delavce in so jib z največjo brutalnostjo pognali čez rrtejo na Hrvatsko. Mno»o sa jih tudi zaiyrH in po>irelili.
"Bratje" Hrvate pk so S"b-vence podali1 dalje v Sifoijo,
v Ljubrjano kot doktor modtš> slovjii. Bil je dvakrat oženjen in iihe8? ena>terd otrok, od katerih ga ni nirhče preživel. TT-mrl je leta, 1718. V pvoji oporoki je določil dijaško ustanovo, ki je znašala l?ta 1913 še letne 203 krone.
v Budimpešto. Tam smo dva preobrati! držala kar najbolj
hralbro, kot so nat=>i slovenski vdjafei niso morebiti še nikdar tako pokarali. Na Štajercem so prišli 27 km do Gradca, proti Trstu pa do VhrJaVe. '
'Na^iujši udarec je lii I zadan slovenskA vojski, ko =o Hrvatje postavili svojq vlado fii so pustni Nemce Sloviencetn za hrbet. Hrvatski redajniki so nehii-' škim vojakom naravnost s prstom »kazali, kam naj gredo, da bodo zadeli slovenske vo-jaj|čel Hfcvabke poturice in hrvatski kavarniški politiki, katere je postavil Mrti9solini na čelo nesrečnega hrvatskega na-rod'a, so naiveč krivi katastrofe slovenskega in belega jUgo-«V)vanskeara naroda.
■T>r. Goričar bo roisal v anueri-skib listah, kakor tudi v ^oven-skib ter fbo pri^e^ tudi v stik 9 slovenskimi, brvaiskiira in srbskimi 'organizacijami in listi,
^ Icich
TaofalJ t Lnaerne, Frank Ballot utdwaj, juud Svat Pit tabu rgto ta okottea. SteeUon. £ Hren Tnrtle Creek, Fr^^l^ _ Weat N$wtoB. JowpbJoTca
WlgCONg«#.' '' J *
Milwaukee, Weat AlUg, Fr. Sheboygan,
JWYOMINQJ
Gerbeč je živel v dobi, kb je bilo ljudstvo še sHno praznO-vertio, ko niso samo neuki kmetje, temVec včasih tudi zdravniki razlagali postanek bolezni po vplivu hudobnih db-hov in uporaibljaH temni nabiranju primerna "zdravila.** Gei<beč pa je bil strokovno iii-obrdžeii zdravnik ter jirištaiš isš-kustva, bolezni je nštanerto o-pazovai iri skušal dognati nje ne vire,* rafe^olj in učinke — šele nA tej podlagi je raažmjšljal kftko jo preprečiti, zitreti ali vsaj zmanjšati. Objavil' je dolgo vrsto zdravniških izpisov ili sezna^nn široki sVet i našimi krrili; BS^tSkA Patina in &6-^enjske'toplice so zaslovele ^o nj&gOvth apisib.
fl^ovo livi^no^ibanje je nastalo v dobi oper^sov na umet Pomačih umet-r	sicer le mjalo. a
prišli, so slavni -umetniki iz Italije, 'ki <o"yodili in izvreiTi' št'e-
nJi^em ipol^ii. ntkov je bilo
so pozneje, opkx35ii ti>di domaČe umetnike. V tej dolbi se je prenovil litftljafoWki Škofijski T" <Jvoreč, zidalo se je nrovd sen^e-
fni^če tisM leta 1717 noVameetml Sčina,.
hiša in še mnogo drugih poslopij ter cerkva .
Ko pa je 1. 171-9 umrl GregOr Dtolničar, je začelo navdušenje pojemati. Stari člani so dmg za druigim legli v grob, miadina je bita vga vzgojena v drugem duhu. Akademija je hirala in umirala, dokler ni popblnonm .zamrrla okrog 1. 1725. Nekateri zgodoviii^rji rra^ijo, dfc je ntiO-ra>a prenehati radi tega. ker m> ji nas,protovali jezuiti, vendar manjka vsakega dlokaza za to trditev.
(L§tarl781 so jo nekateri možje spet poskujsili prebuditi k novemu življenju. Pri prvem shodu!, ki sie je vriil 5, so bili-v nacestvo i^vortjeni barom Oušič. grof Edlinsg, Jurij Ja-pelj, baron Atfferer, Bla5 Klime rdej, Jakob itnauer, wof. Naglic in A.nt. Liinhart. Vendar je tem akademikom manjkalo enotnosti v mišl.Tenju in
ter bo s^plob med nami defioval za (^Vdifk>jeilj en&egX liktodk izpod tujčeve pete.
Za sedttj pa pošilja Skrene pcezdrttve vee«m SlovČnfeem. in ostal itA Jdigostovabom i>d"5Wi4i-ženih državah in povsod drugod, kjer jih bo dospel jijegov pozdrav.
"ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA.
V	Park Oiiv, Pa., je dne 15! avg. uniri Antoin kovale, star 52 kit in rojen v vasi pri Dcfbrem polju na Dolenjskem.
i;
»V Clihtbn, rnd;, je dne 7. avg. umrla Rosemary Brega r, .1 letna hčerka Fr. Bregarjk Zapušča starše in brčita.
1	»
t
V	Waukpgan, lil. je dne 19. avg. v bolnišnici ram^b Mary Barle'roj. Oblak, stara j/ let'in don^a iz Ohomiee pri Borovnica na No^rarijskeni V Ajiicrikl je •bila 42 let in zaiptušča^dva si Wbva in tri hčere.
t
Wfi-kervilte, Mont., je ne-da^ rto omrla Neža" Malen^ek, stara 55 let in rojena v Zapcdju pri Ciiadbiljti "v Beli I&rajini'. ^apošča moža, d va sinova i h 5 hčera. .
V	Milwaukee. Wis., je 15. av^r. umrrl Jonn Mb? ', bivajoči v West'AKisu. jŠar^e bil 53 let iii rojen v Štopičih na Dolenjskem. V. Ameriki je bil 35 let iii zapdsča ženo, >iria. bcer in brath.
+
fV Cannonsburg, Pa^ se je prei dnevi crtiesil Mfcfija Sket-le. star 63 Isrt in dohft iz Novega mesta. Vzrok njegovega de-jarija 60 bile baje slabe razmere. Delal ni žetoelih 18 let. Zapušča ženo in 7 odrastih otrok.
t
V	Pueblo, Colo., je nedaviio unijtfa .M^argarfta Mebte, rbj. Butric, sAra 45 let in dofna orl" KoVpe. Zapušča moža. dva ^i-nrvva in" dve hčeri.
t
V	Milwaukee, Wis., je 13. t. m. umrl Jakob Ciraj, star 71 let in doma iz Ljbibnegft v Savinjski dolini. V Aaneriki je bil 38 let in zapušča dva sinova. — Dalj'e je umrl i-totam pred nedavnim Jože. Baje r, star 63 kt in doma od Novega mesta. V Ameriki je bil 36, let in zapušča dva sinova in hčer.
Dne 21. avg. je v Cleveland. O. v ghmny Acres saptfUirtju: u-rrtrla AtaSB Anna E. Kajfes. Po-kojniea je bila .samska, §tara šei.¥-35 let. m\i ii ^ffiiirla le-
ta 1932.1	a (fceta Vin-
cent Kaj£esa, mačeho Mary in brata Vi-ncenta. *
V Baubertonu, O., je 20. avg. um(rla po dlslgi in mučni bolezni 3$rs. Mary Spetič, ipj- ŽHe. Dvorna je bila iz vasi Koče^/ara Slavima. Zapušča moža Francka in brata Jacka.
odstop Menziesa
Avstralski ministrski predsednik liehzies je sporočil) da" nanlerava sestpviti novo narodno vladoj to<ia avstralska delavska stranka je zavrnila njegovo ponucfto.
Avstralsko delavstvo zabje-va, naj ministrski predsednik Menzies nemudoma odstopi ter naj dobi dežela delavsko via-do..	4('
Delavci označujejo Menziesa kot nasprotnika delavske zakonodaje. S svojim vplivom je pomagal poraziti več delavst/u 'kori&tnih predlog.
Otroška pirattza
pft-dr-de-
Zaradi širjenja otroške ralitfe bodo Vsled odredba žavnega zdraystyenega partmenta v desetih . okrajni centralnega in vzhodnega de-Ja Pennsylvanije ljudski šole odprte 4ele po 15. septembru.
Zadnji oai je bilo poročano o 34 noviii slučajih otroške paralize.
Rekbhbni h^oht
Iz Doblina poročajo, da je irski poljedelski minister D. R. Ryan izjavi^ da že devetdeset let iii Ibilo na Irskem tako dobre pženične letine kakor letos rtavzlič temu pa pridelek H^ bo z&dbstbval za donia^s potrebe.
A - w ,4
Pet mehiških batiditov trsmrčatifr'
V bl1Sii^,:&uetanib je bilb V boju z zveznim vojaštvom u-smrčenib pet proshiiib mehi,-4kih banditoV, med njimi, tudi njihov voditelj ^eynaldo Pena-Toza.	' '
Zveznim vojakom je poveljeval general Jose Tafova.
vilne stavbe, katere so se da- .cil^li. P6«a'mežni izjiJed njffi*so nes občudovanja ^redn^, in ki .pač mnogo delovali na slovstvenem polju in pridobili slovenski (betsedi vnovič moč in "vbljavo, mledtem ko je pri £rvi Akademiji veljala san» latin-
■rL"
—___

__
GOKDON MACkLiN & ca
KWESTMfavf SECURITIES
' . I .	i-	f -
» ' .	t - j
1280 Union Coihmerce Bldg.
Cleveland, iOfeo	r
ČLANI CLEVELAND STOCK EXCHANGE	THcfon-PRwpert »888
:

:
L
NAZNANJA, DA JE
Mr. E. DOUVAH
SEDAJ Ž NAMI V ZVEZI
Kupovalci in prodajalci vpisanih in nev piSanih delnic in bondov
Posfebno rt pečamo t Otio delnicami * Zemljiškimi bondi Zemljiškimi kupnimi pogodbami

Valbimo vas, da se brte	tj i 6 #V
kake dbv^znosti od vase
^ ^i. .	, h U^ION COMMERpE
1, posluzite <posliizbe r ci^veland, ohto.
lr	. BresplaSno in bres kalce obveznosti od moje atrini mi:,
\ prosttin. peajlte natanCn« navodila o naaiednjlli vrednoštfefll
¥ listinah:
strani.
(Odtftajfe in pdlflitA)
gobtkin- ^a^^iij ,09^ -----------BLDG..
našega Analytical De-p^rtmentfa
nostnih listin, ki jih že imate, ali pa jih nameravate ktfpiti.
taan M
MoJe ime Je
Naalov --r-
•« LIIII1DDX" — Wew Toil
OSPOD iz RONOPISTA
Friday, August 29, 1941
Napisal: I. WINDER.
76
t •
Med obedom in po obedu se je ukvarjal do malega samo z njo, in roditelja »sta dobila vtis, da se je aanimivietmi gocitu vnelo'fince. Pri slovesu je z vidnimi veseljem sprejel valbilos naj kmalu spet pride. Nadvojvodinja Izabela je komaj uta jila zadovoljen smiehlljaj.
Ko xe je Franc Ferdmami čez tri dni zopet oglasil in takoj povabil Marijo Kristino na pairtajo tenisa, je mnogohčerna nadvojvodinja ukazala, "naj ne n*>tijo mlladih ljudi."
Zofija j« dobila službo dvome daame. Nadvojvodinja Izabela je premerila novo dvorno damo, ki je bila zelo skromno oblečena, od glave do nog, in ji takoj ponudifla nekaj ponošente obleke, ne misleč, na to, da bi utegnil ta dar grofico ponižati.
Zofija je obleko sprejela. Do tistih doto ni bil njen ljubljeni prijatelj menda (nikoli opazil, d!a je revno'oblečena. - V hiši nadvojvode Friderika ni hotela opozarjati nase s siromašno obleko. Nastopali a je zelo skronVno iin si prizadevala, da bi zravnodušjeaii premagala neprijetnosti svoje službe.
Nadvojvodinja Izaibeia je bila neznansko iznajdljiva in je znala v-ak trenutek najti novi dvorni damd ofprafvilo. Zofija je bila na ubogljive jša shižabnica >.voje' gospe. Enako ubogljivo >e j& izpostavljala muham ojtrok, ki se niso zavedali Bog ve
ffBTziravE jt»N
Britansko oporišče Malta
Ker leži ta važna angleška točka prav posebno v želodcu Italijanom, zadnje čase tudi Nemcem, in jo zato pogosto
obiskujejo s svojimi letali, ho čemo podati našim čitafcetijem &e nekaj pojasniti.
{Nekako .-redri črte, ki si jo mislimo, potegujemo od G-i-braftaija na Cijper. leži to znamenito otočje' Ma1 ta, ena izmed najvažnejših opomili točk na poti iz Londona v Indijo! S^ct-ro ipoldVikgo stoletje je to otočje središče britanske moči V Sredozemlju in čuvar važne poti na Daljni v^hod. Važnost te točke so pa že davno pred Britanci spoznali vsi pomorski narodi starega, srednjega in novega vtika. Zato je morda ni točke na zemeljski obli, ki bi tako pogLvto menjavala gospodarje. Iz pradavnine vemo, da so se otočja najpnej - polasti t Feničani, njini so sledili Grki, ki jih je okoli <leta 400 pred na šim štetje™ izpodrinila afriška pomorska velesila Kartagina.
stoletju pa sicilski Normani. L. 1539 daimje otočje cesar Kare V. viteškemu redu sv. Janeza, 'ki se je moral pred turško silo
na ojtačju Rimljani, ki se vzdr-že slcono 700 let. Ne polnih 100 let <q gospodarili nad otočjem germanski Vandlali in Vzhodni Got je, nakar je zopet zapla-pola'V nad njim ritniska zastava, fro pot zaistava whodno-rimiskega cesarstva. Bizantinska oblast ftr drži skoro 400 let, nje nasledniki .-o Arabci v 11.
kakšne razlike med dvorno damo in spletično. Z nasmejano Dvesto f*t kasneje se pojavijo ravnodušnim obrazom je siala ob strani, kariiar je- ljubljeni prir - -- -	4
jatelj prišel in ga je vsa velika rodbina s prekipevajočo prisrčnostjo pozdravljala. .
Skrivala je svoja zardenja in iprebledenja, 'v prav jtisti prelesti*) skromni dnži, ki so jo pričakovali od nje, je >t?ala pred Francem Ferdinandom kadar je privoščil trojici dvornih dam nekaj sajjrvih in ^judonnilih besed. Z ntpredirno vljudnim «očutjent je -opazovala prizadevanja nadvojvode Friderika in nadvojvodinje Lzabele, da bi bila (prestolonaslednik in osemjnajstletna Marija Kristina čim več sama. Varovala se je vračati Fra^>cu Ferdinandu zvite, prešerne poglede, s katerima je streljal po n&i, ko je igral z oglato osemnajst-letniieo teniis. Kadar se miu je posrečilo, da je neopaižen prišel do gubice, sta se simjala konjediji, ki «ta jo morala igrati, da si omogočita to skopo odmierjeno >rečo. Ta skrivnost snidenja so mikala resnega, znterom neminnega i<n razburkanega n*oža kot pustolovščine, ki s-e prav za pr^v niso skladale z njegovim (bil-1 vem. Nežno in h v ak živo je Objemal nežno in hvaležno ljubico. Spet in spet jo je »vpraševal, ali je srečna. Spet in spet mu je odgovarjala, da je.
Nikoli mu ni izdala, da se njen ponos strastno upira tej komediji V hisši nadvojvode Friderika je morala prenašati muko, da je breaprimerno razločneje kakor prej čutila nepremostljivo razdaljo, ki ja je ločila od ljubljenega prijatelja. OutUa, se je ponižano kaikor služkinja- ki molče ubog«, zvooer pa odpira hušnenfu gospodarju, ki ji za dne le redkokdaj privošči dobrohotno besedieo, vrata s^oje čutmtnate. Sram in gnev sta jo dušila, to<la obrzdano je .-krivalk ta sram in gnev, kadar je
ljubljeni pri igri v zastavke poljubljal mlade nadvojvodi nje*
umakniti z Roda in Cipra ter je iskali' novih tal, kjer bi nadaljeval borbo proti neverni-kom. Cesarjev dar ni bil dar nevrednim. Vitezi sv. Janeza so vztrajali na otoku in ob njih hrabro-ti se je razbil marsLkak napad Turkov in muslimanskih gusarjev severne Afrike. S propadajočo močjo Turčije upada tiidii sila malteškega reda, ki j? izgubil s tem razlog in povod za svoj obstoj
Malta je životarila'kot nesodobni ostanek preteklih časov in general Bonaparte se je leta 1798 na svojem pohodu v Eigipt mpmogrede polasti1'1 otoka, kar je na Angleškem vtobu dilo silno ogorčenje. I>ve leti nato so britanske sile zavzele Ma-^to, da vzpostavi jo zakonito ' stanje in estole so tam do današnjega dne Napoleon jim je dokazal veliko važnost otočja To je v kratkih besedah zgodovina otoške skiupine, v kateri so ^Javni otoki Malta, Goz-zo. Oomflno in Cominotto. O-točj' je oddaljeno 100 km od Sicilije, 325 km od! Afrike, meri 316 kvadrat, km in ima 225 ti soč prebivalcev. T^a so suha. fikoro kraška in prerede komaj one črede koz in ovac, ki so poleg ribištva glavni vir dohed
TH
in mladih nadvojvodinj, da se je pomenkoval z njo.
"Kako lepo se skladata Marija Kristina in njegova cesarska visokost.'* je rekala pond na nadvojvodinja dvorni dami, ki se je vljudno smehljal.
"Čudovito lepo," je vdano odgovarjala dvorna dama.
Polom v imenitni hiši.
Po dvakrat na teden se je vozil Franc Ferdinand v Bratislavo. Bo dvakrat do trikrat na teden se je vozil v Bratislavo tudi zvesti Janaozek. Neopazno sei je približeval grofici Chotkovd. ji predaja! gospodarjeva ljubezenska plima in >prejemal ljubezenska pisma, namenjena Francu Ferdinandu. Nadvojvodinja Izabela je nestrpno čakala, da se prestolonaslednik odloči in zasnubi njeno hlčer. i MJisd, da (bo postala tašča 'bodočega cesarja, je bila zdaj vsebina in .-misel njenemu življenju. Bila je rojena princesa Crov-Oulmenska, "madež" da ni bila iz vladarskega rodu, jo je delat!1 ošabnejšo odi vseh nadvojvodinj, ki »o bile iz velikih vladajočih dinastij preiš^ v habsburško hi&>.
Velikansko bogastvo nadvojvode Friderika, gospodarja nad tisoči rudniških dei'avcev, njegovi ženi ni dajalo tiste pred nosti predi dragima nadvojvodinjamii, ki je nenehoma strmela po nji. Zdaj jo je upala dbseči.
Že čez nekaj tednov je poskrbela za razširjenje govorice, da ae bo prestolonasltidnik oženil z njeno najstarejšo hčerjo. Tej govorici so na dvoru verjeli; postranska oko>nost, da je grofica Ghotkova, ki je na Dunaju že dolgo niso videli, postala v Bratislavi dvorna dama, je bila opravi ji voem več mesecev neznana. Po-airtezni pleratmitaši, ki so nazadnje vendar zve-■deli, zaradi koga se prestolonasUednik tako. pogosto vozi v Bratislavo, so se varovali poučiti nadvojvodi njo Izabelo o njeni zmoti.	t
Janaozek je gledal na gospodarjevo prijateljico s spo-^tovanjem in strogostjo. Ejekletu, ki je bilo njegovemu gospodu drago, je priznaval vsafcreno pravioo do najvišjega do-stojan-tva m do najvišjih časti. \ Toda gospodarjeva prijateljica je imela tudi dolžnost, zatirati v sebi neogibne slabosti. ki so 'bi e pa Janaozkovih izkrišnjaih lastne vsakemu človeku — kaj šele žemski — tako da bi sčasoma postali skoraj angelsko -bitje, ki bi ga odlikoval nad we prefinjen diih, neprenosljivo ljubka vnanjost, najpopolnejša ljubeznivost; taksna naj bi staila njegovemu go&podn iob strani.
Zato je Janacz&k strogo opazoval grofioo in ker je vedela, da Janaczkova sodlba navadno vpliva na prestolonaslednika je ravnala e slom, ki je « poštno in strogo stal pned njo. maio-go bolje in obzirneje kakor zaostalimi nsltiiabenei, ki so imeli pogosto vzrok za pritožbe o c&abnosti in brezobzirnosti dvorne dame.
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI-KALUE.
Emil Adami«—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI rt
Sest narodnih pesmi flki »bor .............
Sest narodnih pesmi
»bor ............
ne VentuHnS—Sest meSanih in moSkih zborov ......
ferdo Jovanee—Ik. MLADIH LET,
N0TF 7A KI.AVIR AM H AR
rnnm
SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA _
po jezeru kolo *__
barvica
MLADI dAracTANS
ohio vallet sylvia polka__
7.
tam na vrtni giucdi maribor waltz_______
spavaj milka moja orphan . waltz______
dekle na vrtu -
oj, maricka, pegljaj.
žid ana marela (polka) VESELI BRATCI (
mazurka) J&$
IZ STARK ZALOGE pa ima
mo še naslednje pesmi, k&terixc smo znižali cene:
Peter Jereb—OSEM ZBOROV (a ftkl in nctenl) ..........
(Nadaljevanje prihodnjih.)
.. v
Moški zbori
OSEAR DEV:
Kartica; OJ, moj fiocel j* lov; Kam ml. fantje, dnr v tu po)-demo ......................JI
OSKAR DEV:
.Srečno, ljubca moja; Ko ptIdea na tuje gre; Soči; MoJ očka mt konjička tira; Dobi* sem pl-; Sloro; Je * pihnila loč U
Ameriška alovenaka Un. (Halmar) M
Orlovske himne (VedaplTee)___M
Slovenski akordi, Z2 mrianll te
moških zborov (Kari Adamtt) .11 Trije meSani tbori (Glasbena Ms-Oea) ------------------ j«
V pepelnHni noil, bantaU cs sala,
»bor in orkester. (Sattner).... M Mladini, pemni »a mladino s klavirje« (E. Adamič)------m
JH M
EMIL ADAMIČ:
Modra d^vojkt (betrJcranJska...M
Vso noč pri potofl ...........JM
Jnrjeva ......................JS
Hodi Micka damo; Kaj drugega hočem; Zdravlca ........JM
VASILIJ MIRK'in A. GROBMING: Vetrlč; Ps gradiš i ..........M
FERDO JUVANEC:
Zjutraj ............
Slovanska .........
M
-30
PETKU JEREB: Pelin roia; VASI-_ LIJ M IRK: Podoknl^a........M
ZORKO PRELOVKC:
Ko so fantje prod vari Hi____2*
Le enkrat ie .................20
Slava delu ..................M
t
HB. VOLABlC: Rofantrin ; J OS.
PAVČIČ: Potrkan pies ......iS
Dve pesmi, (Prelovee)
»bor in sala---------
Naši himni, dvoglasne___
Gorski oAnevi. (Laharnar), IL »vezek, moški sbsri_____
ZA TAMBURICE:
NA GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajnk..............
Slovenske narodne pesni za i
rašld zbor (Bajnk)------
Bom M na planince, (Bajnk).
.76 .n
ZA C1TRE:
Poduk »a d tre. — 4 sveskl — (Koieljaki) -------
ZA KLAVIR:
Bari pridejo. — Karatni ca —__JM
Slovenske narodne pesmi, Janko
Žlrovnik
L zvezek. 123 pesmi aa rnoSU
all Senskt »bor ............ 1.9
II. zvesek. 77 pesmi za muškl In
meSani ibor ................1JI
100 narodnih peaasl za mofld ln
rneAani zbor. Emil Adamič ____—
FANTJE NA VASI, 18 oarodalb
aa mofikl »bor, Ciril Pregelj.. M
€i
»1« WRST lttb STREW
Naročilo poffijlte Da;
99
NEW TORB. TI. I.
Glas Naroda
ko-v preprostih Maltgžanov. — Podnebje je sobtropsko in bi o-m/og-očilo dobre poljedelstvo, ako ibi otočje ne bilo tako stiio in kamenito. Bazen tega tipi gospodarstvo zaradi zastarete uredbe kolonata; knnetje &o najemniki velepa-eistnikov, ki žive v mestih in se tam bavijo tudi s trgovino in obrfejo.
iPrebivalci so po poreklu pestra meša ni na vseh narodov, ki so kdaj gospodovali nad otdčjL Maltesčina je v obnovi araibski jezik, močno pomešan z italijanskimi besedama, zlasti z izrazi. ki se tičejo uprave, trgovine in pomor-tva. Zanimavo je, da v katolikih cerkvah Malte — 90 odst. prebivalcev so katoličani — molijo k Alahu kajti ta beseda se je ohranila v malteščini.
Uradni jezik je ang'eski. za občevanje z narodom je prejšnji guverner lord Strickland postavil malteščino. kar je pa vabudilo jtiiLno ne vol jo med onimi, ki so italijansko usmerjeni. To so predvsem mel?čani, ljudje inteligentnih poklicev in priseljenci.	'
Olavno n»e-to je La Valetta, ki jo je ustanovil veliki mojster1 reda sv. Jancea, Franco« Jean de La Va ett? leta 1666. Lsti mojster je seaidal tudi prekrasno katedralo nadškofi?? vladno palačo in mnogo utrdb, ki po 5toletja 'kljubovala naskokom Turkov in afriških ffn-sarjev. MJpsto ima 50,000 pre-bivarcev, je sed(»ž nadškofa,
Lepa knjiga je kulturna poslanka; odprimo jI jrta . . . (Flnžgar)
ji vrata t
Z I V I VIRI
Spisal IVAN MATIČIČ
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski knjifevnosti. kajti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih poCetkov v starem slovanstva do današnjega dne. Knjiga je verno »rcalo našega »vljenja ln trpljenja, ln kdor jo prebere bo vedel o Slovencih več kot mu more nuditi katerokoli naše zgodovinsko delo.
DED —
je ZEMLJO otrebll, soral
OČE —
jo je posejal ln gledal bujno rast
SIN-
je zorel med tdklm klaaj—n
VNUK —
se je dvignil proti
besu novega
13 POGLAVIJ — 413 STRANI
V PLATNU VEZANO
Cena
s2.
Pofttnlna plačana
Avtor knjige Je IVAN MATIČIČ, ki je spisal splošno znano knjigo — NA KRVAVIH POLJANAH
KNJIGARNA
"Glas Naroda"
2IC WEST IStb STREET
NEW YORK. N. T
ima svojo univerzo ter velike delavnice za mjanjše vojne' ladje, dalje obširno boJnioo. za ibritam ko vojaštvo skladišča, doke in druge naprave, ki jih mora imeti to važno oporišče. Otočje je bilo do nedavna kronska ktfonija, po vojni pa je <klbiib statut dominiona. Vlado izvršuje senat 17 članov, katerega sklepe pa mora potrditi britanski guverner.
Zanimivo pismo iz [Ljubljane
(Pod te*m naslovom je "Prole-tarec" (priobčil zares zedo zanimivo pismo, ki ga priobčujemo brez komentarja, ker bo vsak čitat^j natančno vedeL, kaj ho>-ee povedati; •
iDraga sestra! — Sediaj pa k TVojen^u zadnjemju pismu, ki si mi ga pisala 29. aprila 1941, in v katerem me vprašuješ, kako in kaj je tukaj. Če bi hotel vse popl-ati, bi moral napisati celo knjigt> in sedaj bi tega tudi cenzura ne pustila. Bilo je ira Cvetno nedeljo in teden dni pred Ved i ko nočjo se je začela vojjna. <*Vz l^jubljano je takrat (priletelo 10 letaL, pa niso le-ta v igla nobenih bomb na mesto. Le jugoslovansko vojaštvo je streljalo nanje. Med tem streljanjem je bil ranjen ne ki deček na glavi in je potsneje umrl. To je bilo v Zeleni jami, kjer so ljudje firbec pasli na tistih.letalih. Zato se je to pripetilo. £Se bi bili skrili, bi neibil nihče ranjen. Še par drugih je bilo r&njeniii od naše ar-t?;erije.	. ,
Take polomije, kakršno Smo imeli v Jugoslaviji, še ni doživel svet. Par dni vojne, potem so pa voditelji polbegnili z ^denarjem ter druge pustili na cediilu, ičeš, zdaj pa delajte, kar hočete. Vojaki so začeli orožje proč metati ter odhajati domov drug za drugim, če jih ni sovražnik ujel. Ko so civilni ljudje v Ljubljani videli, da ni nikjer no>bene straže, &c začeli krasti na gOavnem kolodvoru, kjer je bilo 200 vagonov masti, olja, moke, konzerv, obleke, jajc in drugih takih reči. Eradli so v?e križem- tudi neposredno drug drugemu. Bili so kakor podivjana ttolpa- Iz vojašnic so pa vse pokradli. Še celo pipe pri vodovodih in električno napeljavo. Vee, kar je kdo dosegel. OdirašaK so na rairiah, bicikljih, otroških vozičkih itd. Dia, tudi kar s par konji so odipeljali domov ukradeno blago. To je tr^jato par dni. Jaz nisem! Šei prav nikamor in tudi ukradel nisem nioe-FRr, »pa še živim. Zato tudi ni čudno, da je jugoslovanska vojska propadla in z njo cela Ju-gosfllarvija. Sovražnik je imel vse na motorjih, naša vojska pa je z volioki Drepeljavala svoje kanone. Naši 5 km na uro, oni /pa 80 km. Vojaki «o bežali križem kražern ter gledali na to, dla so &e čim preje znebili vo-
jaške obleke. Kaj bo še ne vent.
(Sedaj je Ljubljana z okolico pod Italijo, drugo pa pod Nemčijo. V Uravlje gre« «e lahko, v Šentvid pa že ne. Zdaj se spet učifm italijanščine, pa še gre. Že trideset let je tenuu, odkar sem zadnji^_^pvoril po italijansko. Vse prav pride, česar se čtfovek nauči v mladih letih.
Tako lahko vidiš, da ni biio v Ljubljani nciben: vojne. In vsi naši so še pri življenju. Toda stiašno pa je-v Beogradu. Zato pa naj bo Amerika pametna, da ne bo New York drugi Beograd! ali London.
Znamfke le hrani! Tudi tiste, ki jih jaz pritisnem na pis-mja, ker je sta^'a ta zračna serija 161 dinarjev. Sedaj jih pa že po 6 tisteč dinarjeo- prodajajo. Postni uradniki so jih samo nekaj komadov prodali skozi okence druge pa v,*e kar
pod roko. In zato je tudi cena tako vi?»dka, kakor pač vse diu-tfO.':■> .	'
iZelo veliko parkov i<n travnikov so preorali in posadili knomjpir pa druge stvari, ki so potrebne za hrano. Bogve kdaj bo t:ga »vsega konec in kakšen bo ta.
Tudi moj naslov je mati o drugačen, ker ni vec Jugoslavije. Se in Še bi imel pisati, pa je še vojna. No, pa potem
kaj več. brat. *
Te po®ctravtfja Tvoj
SMRTNA KOSA
V Clevelandu je <due 22. avg. preminil za srčno kapjo poznani Andrew Tcmejc, star 47 !et. Zapušča žalujočo soprogo Jennie, rojeno Zgavec, doma iz Do^e Poljane pri Vipavi in 2 sinova, Daniel a. ki je fannacist pri mornarici in Leota, dalje brata Jbsepha in vem drugih sorodnikov. I>oma je bil iz Spodnjega otoka pri Radovljaci na Gorenjskem, kjer zapušča očeta Jožefa mi brata Valentina ter Ivana in več sorodnikov.
T
Po do^i bolezni je umrla v Clevelandup, O. Mrs. Terezija Divjak, roj. Ifrusnik. Stara je bila 68 let in doma iz vtisi Tu-stan, fara Moravče na Gorenjskem, odkoder je prišla v A-meriko pred 28 leti. Pbleg ža-liujočetra soproga Johna zapušča hčer Francetp. ter sestro Marijo Bibarič.

Poleg poučnih knjig, muzik&lij, iger, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
Molitvenike
v krasili vezari importirane iz starega kraja...

Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCE
2 Vi x 3% in Cev — 224 strani Težava umetno ......25«.
KVIŠKU SRCE —. (St. 355)
2% x 3% inčev — 224 strani t belem celolidu ...... Jk
KVIŠKU SRCE — it 408)
2% x 3% inčev — 224 strani Cena 75 centov
RAJSKI GLASOVI — (K 468) 2% x 4 1 nCer — 255 strani vatevSi Sv. Kriiev Pot
Cena $150
RAJSKI GLASOVI — (Št 41«) 2% x 4 inčev — 255 strani vstevSi St. Kriiev Pot ® Cena fL5«
SKRBI ZA DUŠO
S x 4^2 lnCev — 512 strani
Gena $1.75
NEBESA NAŠ DOM — (it 415)
2% x 4 Vi inCev ~ 384 lnCev
Cena Kt
SVETO PISMO _________________ $3^—
(Ker se nam je posrečilo dobiti te molitvenike po zelo nizki ceni. Jih tudi moremo prodajati po gori o-značeni ceni. Zaloga pa nI opsebno velika, zato jlb naročite čimprej, da Vam bomo mogli i njimi po-strečl.
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
Key af Heaven
fino TMina ...........
▼	usnje vezano .......
CATHOLIC POCKET MANUAL
▼	fino usnje Tesano...... 1.
M
.78
Slovenic Publishing Company
p
216 WEST 18th STREET
NEW YORK, N. Y.