98
Ozir po avstrijanskem cesarstvu.
Popisovanje leta 1857 je gledalo tudi na razloček med rojenimi in a mer 11 m i. Navadno se rodi več ljudi kakor jih umerje; vendar to ni povsod in vselej tako, in zavoljo tega raste število ljudi bolj ali manj. To spremembo v številu ljudi pozvediti, je eno najvažnejih opravil statistike, ker preiskuje, kako število ljudi raste ali pa se zmanjšuje, — koliko presega število rojenih število umerlih, in zavoljo kterih okoljšin se število ljudi množi ali pa zmanjšuje.
Iz sprememb v številu ljudi od leta 1851 se posnema po srednji meri, da se število ljudi v celem cesarstva na vsacih sto še celo za enega človeka ni pomnožilo, kar ni ravno tako malo, ako pomislimo, kako neugoden je bil čas od leta 1851 do 1857 za množenje ljudstva. V druzih deželah, zlasti na Francozkem (1851 do 1856), v Belgii (1846 do 1856), na Angležkem (1841 do 1851) se število prebivavcov še za toliko ni pomnožilo, samo na Pruskem (1846 do 1855) so bili v tem bolje kakor r cesarskih deželah.
Večji pa najdemo razloček, ako se ozremo v posamne dežele cesarstva. Najbolj se je ljudstvo pomnožilo v Bukovim, — najmanj v zgornji Avstrii; — v zahodnji Galicii, na Krajnskem, Horvaškem in v košiški okolici na Ogerskem je pa še celo več ljudi te leta umerlo kakor se jih je rodilo. Tega so bile zlasti hude bolezni krive: kolera in legar v letih 1854 in 1855.
Bolj natanko se da zvediti, kako število ljudi raste ali se zmanjšuje, če se samo domačini kot zerno ljudstva v rajtengo vzamejo, premenljivo število tujcov pa iz nje izpusti. Tu se pokažejo nekteri razločki. Število domačinov se je najbolj pomnožilo tudi v tem ozeru v Bukovim, v serbski Vojvodini, na Koroškem, v vojaški Granici, na Ceskem in v zdoljni Avstrii; na Tiroljskem in Beneškem pa je ostalo pod srednjo mero. V zahodnji Galicii, na Teržaškem, Krajnskem in Horvaškem, v zgornji Avstrii, na Solnograškem in t košiški okolici se je pa tudi število domačinov zmanjšalo. Hude bolezni in slabe letine so bile tega krive. Sploh 89 bile leta od 1851 do 1857 za množenje ljudstva silno ne-
99
ugodne. V letih 1854 in 1855 je kolera ljudi tako hudo morila, da zguba tadanja se zdaj ni popolnoma poravnana. K temu bo pritisnile v Galicii se slabe letine, dragina in lakota, in umerlo ali pa izselilo se je iz dežele kakih 400 tavžent ljudi, skoraj toliko, kolikor ima Dalmacija prebi-vavcov. Pa tudi v izhoduji Galicii je število ljudstva le po videzu večje, ker se judje poslednjemu popisovanju niso mogli tako lahko odtegniti kakor prejšne leta.
Število ljudstva se ravna pa tudi po številu tacih, kteri dohajajo ali pa odhajajo. V Bukovini in vojaški Krajini, v zdoljnji Avstrii in na Ogerskem se naraša število precej, ker se ljudje iz druzih dežel v te dežele naseljujejo, — na Ceskem in Šlezkem pa se zmanjšuje, ker se od tod v druge dežele mnogo ljudi preseljuje. Izselitve v tuje dežele kakor tudi priselitve iz unanjih dežel pa ne delajo ravno velicega razločka; pravih izselitev v Ameriko je bilo malo in sicer iz Češkega, Moravskega, zgornje Avstrije in iz Ogerskega.
Od leta 1851 do 1857 se je rodilo v vsem cesarstvu 9 milijonov 486.860 ljudi, umerlo jih je pa 8 milijonov 367.050, tako da je preseglo število rojenih uno umerlih za 1  milijon 119.810.