Vpliv denarnega gospodarstva na kmeta. Do leta 1848. je bil kmet na grudo navezan. Zemlje ni smel prodajati, živel je na njej od roda do roda po starih izročilih družine in dedov, bila mu je sveta zemlja njegova nepremakljiva rodna gruda. Po zemljiščni od­ vezi pa je sedanji kmet lastnik svoje zemlje, zemlja ni več nepremična, proda jo lahko za denar. Zemlja zgublja v današnjem denarnem in dobičkarskem času ves nekdanji sijaj, svetost kot stalno družinsko ro- dišče, saj ni drugega kot denar. Tudi kmet je danes trdno o tem prepričan, da je »denar sveta vladar«. Tako je ravno z denarnim gospo­ darstvom zašel v našega kmeta razkrajajoči dobičkarski in sebični duh. Seveda se nam zdi ta pojav kakor usoda, saj ni mogoče danes kolo časa zavreti in odpraviti denarno gospodarstvo. Vendar moramo poudariti: kmet mora sicer z denarjem gospodariti, a ni treba, d a g a d e n a r p r e u s t v a r j a v d o b i č k a r j a i n s e b i č n e ž a . D o b i č k a r s t v o j e s p r e m e n i l o k m e t o m r a z m e r j e d o d r u ž i n e . N e k d a j s o b r a t j e i n s e s t r e , k i s e n i s o p o ž e n i l i , o s t a l i v k m e č k i d r u ž i n i . K a ­ ko lepa je poezija teh starih stricev in tetk! Danes je denarno gospodarstvo zastrupilo to staro kmečko družinsko občestvo. Bratje in sestre se pri mladem gospodarju ne počutijo domače, zato zahtevajo odškodnino v d e n a r j u i n g r e d o v s v e t . R a z m e r j e d o o t r o k j e t u d i v m a r s i k a t e r i k m e č k i d r u ž i n i d o b i č k a r s k o . Otrok marsikateri kmečki materi ni več blagoslov božji, temveč breme. (Konec bo sledil.) Moji materi. Poljubil bom, mati, oči tvoje. Poljubil bom, mati, roko tvojo, milo so me gledale, srajčko mi je sešita k nebu se zame dvigale. v cerkev me je vodila. Poljubil bom, mati, usta tvoja, očenaš so me učila, tisočkrat me poljubila. Spesnit nadškof s a KOBANSKA HIŠA. (Prof. Fr. Baš v Mariboru.)1 Hribom severno od Drave med Traberkom in Mariborom pravijo Po­ horci Kobansko. Na Kobanskem je svet pokrit največ z gozdovi. Ker je hribovit, ni rodoviten; zato so posestva zelo obsežna in zaokrožena. Hiša, ali kot Kobanci pravijo: hram — leži sredi posestva in je lesena, Samo prostor okoli krušne peči, svinjskega kotla, ognjišča in štedilnika je zidan iz kamenja. Zidane hiše imajo le pri Mariboru, kjer je dovolj ap­ 1 V Mariboru izdaja Zgodovinsko društvo znanstven »Časopis za zgodovino in narodopisje«. Urejuje ga profesor bogoslovja dr. Franc Kovačič. V 2, številki letošnjega »Časopisa« je napisal prof. Baš zanimiv članek o kobanski hiši. Prosili smo g. profesorja, da v kratki in poljudni obliki opiše kobansko hišo tudi za »Naš dom«. 67 • v- >7, 0>. :•'< mm nenca; kjer pa apnenca ni, zvežejo kamne z ilovico, ki jo pomešajo s se- sekano slamo, kar pa mnogo slabše drži kot apno. Najbolj priročen je Ko- bancem les, ki ga imajo povsod dovolj in ki ga trgovci plačujejo po 20 Din kub. meter. Kobanci drvarijo že od mladih nog in se naučijo ravnati z le­ som tako, da leseno stavbo lahko domačini sami postavijo in jim ni treba tujih zidarjev. Kobanski hram je prostoren; v širini meri približno 6 m, v dolžino pa vsaj še enkrat toliko. V tločrtu ima navadno obliko križa, a samo z enim krakom; ali pa pravokotnika, ki mu je na koncu daljše strani pridelana še ena soba, tako, da dobi tločrt obliko kolena. Pročelje je iz desek. Pri spred­ njem vhodu v hišo je vzvišen, stopnjičast vhod, imenovan žulj. Okna so majhna. Streha je strma in pokrita s slamo ali škodljami. Ker zraste v vi­ sokih legah pogosto le nizko žito, je slama slaba za škopanje, in zato po­ krivajo Kobanci strehe s smrekovimi treskami (škodljami). Na podstrešju je shramba za žito itd., pod hišo pa zidana klet. Za notranjost koban- ske hiše je značilna dim­ nica in kuhinja. Pogosto najdemo na Kobanskem hiše, kjer kuhajo na ognji­ šču, ki mu pravijo »zid«. Poleg zidu je krušna peč, ki je včasih velika za 12 velikih hlebov. V kotu, ki je nasproti zidu,' je jedilna miza, v drugem pa svinjski kotel. Pod zidom je pečka, kamor se spravlja perut­ nina. Dimnica je visoka 4 metre. Zgoraj na stenah pod stropom so odprtine, dolge 60 cm in še več, ši­ roke 30 cm, skozi katere odhaja dim na prosto. Dim z zida in s krušne peči se vlači po črni sobi, dokler ne izgine skozi odprtino. V dimnici se ne kuha sa­ mo, ampak dimnica je tudi delavnica, kjer se poleg j pripravljanja pomij za svi­ nje kuha, popravlja orodje itd.; poleg tega je dimnica spalnica, jedilnica in sploh soba za vse. Dim pa ni v dimnici samb neprijeten, ker sili gospodinjo, da sklonjena in solznih oči dela pri zidu; dim je kvaren za po­ sodo, obleko in drugo.. Zato stremi kobanska gospodinja, da odpravi dim . w_... v i;. j Pri Ravniku na Pernicah. 68 iz kuhinje. To se je v mnogih slučajih storilo na ta način, da se iz dela zidu napravi štedilnik. Kot se poprej vse jedi pripravljajo na zidu, tako se sedaj vse kuha na štedilniku. Iz njega pa se odvede dim po pločevinasti cevi v dimnik, ki sestoji pogosto samo iz štirih desek in ki je z verigo pri­ klenjen na streho. Drugače ostane vse isto kot v dimnici; a Kobanici pre­ urejeni dimnici ne pravijo več dimnica, ampak kuhinja. Tudi ta kuhinja je spalnica, delavnica, jedilnica, sploh soba za vse. Tla v kuhinji so še vedno ista kot v dimnici, namreč iz zbite ilovice; istotako je kuhinja še vedno črna, kajti dim iz krušne peči se še vedno kadi in uhaja skozi zato pri­ pravljene odprtine na prosto. Pri Brezniku pri Sv. Križu. Kadar pa so gospodarske razmere dovolile kobanskemu kmetu, takrat je razširil črez ves nekdanji zid velik kahljast štedilnik. Obenem z raz­ širjenjem štedilnika pa je odvedel dim tudi iz krušne peči naravnost v dim­ nik, ki postane sedaj zidan, nakar je notranjost kuhinje pobelil in povečal okna. Tla je naredil iz desek, samo med štedilnikom in svinjskim kotlom je še pridržal zbito ilovico, ker se tu vrše glavna kuhinjska dela, ki tla močijo. Splošno rečeno: Kobanci kuhinje v splošnoslovenskem smislu ne poznajo; kobanska kuhinja odgovarja temu, kar predstavljajo sicer na Slo­ venskem »hiša« ali izba in kuhinja skupaj; kobanska kuhinja združuje v enem prostoru splošnoslovensko hišo in kuhinjo z delavnico in deloma spalnico. Poleg kuhinje in veže ima kobanska hiša še eno ali dve sobi, kateri imenujejo Kobanci »štiblc«, veliki in mali. V malem je spalnica, v velikem pa shranjujejo obleko, moko, mleko, sadje, družinske znamenitosti, mesijo 69 kruh itd. Če pa je samo en »štiblc«, odgovarja ta po legi splošnoslovenski hišici ali mali hišici in združuje lastnosti velikega in malega »štiblca^ ter tvori najbolj ozaljšani prostor v hiši. Pri Črešniku v Spodnji Kapli. Kobanski kmet si z napornim delom prideluje težek kruh; je dober, pobožen, boječe nezaupljiv, sam za sebe in človek, ki ne poje mnogo, ker pač živi s svojo rodbino v samoti, ki pa ljubi bučno godbo. Samotna je v notranjosti kobanska hiša, kot je sama za sebe duša Kobanca. Moja mamica. Mamica je kakor zarja — zjutraj se smehlja, ko še v postelji se dete s sanjami igra. Mamica je kakor solnce — srček njen je zlat. Kakor žarek, ki posije od nebeških vrat. Mamica je kakor luna — dolge bdi noči, da počiva njeno dete mirno, brez skrbi. In zato nikdar, nikomur mamice ne dam ! Eno le na svetu širnem mamico imam. Slomškove podobice! Naročajte jih skupno pri mil. g. stolnem dekanu dr. J. Tomažiču v Mariboru! Vsaka velja 1 Din; dajte vsaj 2 Din zanjo in za Slomškov sklad! 70