Druga izdaja
Poštnina o.at.n, , „,„,„„, Leto IVI. V Mubljsni, „ sredo. dne 10. oktobra 1928 Jt. 232. Po„m«„a «.,.».. 2 M.
Dnevno izdala
za državo SHS
mesečno 20 Din pollemo 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
me«eCno 35 Din nedeljska Hdnja ceiole no v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D
S tedensko prilogo »Ilustriran! Slovenec«
Cene oglasov
I stolp, pelll-vrsla mali oglosl po 150 ln 2 D,veCJI oglasi nail 45 mm vtilne po Din 2-50, veliki po 3 tn 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din g Pn večiem c naročilu popuSi
Izide ob 4 ztulra)
razen pondeljka In dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitar,m ulici šl. 6/111 KoKopljl se ne vračalo, nctrankirana Piama sc ne apre/cma/o ^ Uredništva ""«'«!> St. 20.50, upravnlStva St. 2328
Poli/ičeu list sa slovetnslti narod
Velik korak
Veliki duhovni preokret, ki ga je sprožila svetovna vojna, je do tal omajal temelje, na katere je postavil vse politično, socialno in kulturno življenje evropskih narodov takozva-ni liberalizem. Načelo svobodne konkurence v gospodarskem dogajanju je dovedlo do brezobzirne razredne borbe med posedujočimi in nemaniči, v politiki je oboževanje samoza-konite, na noben nadrejeni nravstveni red ne vezane državnosti razdrlo krščansko skupnost narodov, ateistična ali pa napram religiji jn-diferentna kultura pa je skoro popolnoma uničila duhovno enoto človeštva. Pozitivistična znanost, laična morala, »čisto« razumarstvo je čisto odpovedalo: v praktičnem življenju se je na razvalinah prejšnjega bohotno razpasel goli materializem. Človeštvo je zopet zahre-penelo po religiji, po višjem urejajočem po-čelu življenja, po vezanosti na Boga, vesolj-stveni moralni red, po nadsvetnih in nadčloveških vrednotah, po lepšem in čistejšem, vzajemnem življenju, po novi bratovski družbi, ki ni mogoča brez vere v najvišjo pravico in ljubezen, v bogopodobnost človeka in nadnaravni smoter njegovega in vsega življenja.
Ta teženja so se globoko odrazila tudi v dušo onega naroda, ki je po prvi veliki in dalekosežni revoluciji novega časa razgibal ves svet in iz katerega je izšel mogočni val takozvanega svobodomiselstva, ki je čisto po načrtu, rušeč sploh vsako verstvo po organiziranem delu takzv. lož napovedal zagrizen in dosleden boj kat. Cerkvi in v obče krščanstvu. Notranje duhovne borbe med liberalizmom in tradicionalnimi religijoznimi elementi v Franciji so našle odmeva po večini evropskih držav v obliki takozvanega kulturnega boja in antiklerikalizem, vera meščanske plitvoati, za katero ne obstoje v vesoljstvu nobene skrivnosti več, je prišla splošno v modo. V Franciji sami je to dovedlo pod Waldeck-Rousseau-jem, Com besom in Clemenceaujem do dolgotrajnih notranjih kriz, ki so se končale z uzakonitvijo cele vrste protiverskih in proticer-kvenih postav, popolnega razkristjanjenja šole, ločitve Cerkve od države, potem ko se je Cerkev oropala svojega premoženja, do izgona redov in radikalne laizacije vsega javnega življenja sploh.
Toda že, ko je boj proti krše:. ' ~uu verstvi: in Cerkvi bil na vrhuncu in "a; !j popularen, se je začel, oziroma poživil notranji odpor najooljših in najglobljih ter resnično svobodoljubnih duhov Francije proti nasilju lažinapred-iijastva 111 lažiprostomit :!stva. Francosko katoliško razumništvo, vzgojeno po takih umovih kot so bil Joseph de Maistre, Ozanain, Monta-lambert, La Play, Gratry, Fonsegrive, je intenzivno delalo na prepojitvi kulturnega življenja, filozofije, vseh panog znanosti, literature, duhovnih ved v obče s krščanskim duhom in religioznimi vrednotami ter se neumorno kljub vsem težavam, oviram in predsodkom udejstvo-valo zlasti v duhu krščanske ljubezni na praktičnem polju široko organizirane dobrodelnosti, socialnega skrbstva in takozvanega laičnega apostolata. Duhovščina se je odlikovala po svetosti življenja in skrajni požrtvovalnosti ter duhu odpovedi, ki se je s'. ' .c izkaza1 ' o je Cerkev, oropana gmotnih dobrin in državne podpore, stala sama zase. Katoliški umetniki pa so obdarili svoj narod z najlepšimi proizvodi duha in z Marc Sagnierom vidimo stopiti francoske katoličane polagoma tudi na areno politične borbe in socialnega dela v duhu moderne demokracije.
Preganjani, zasramovani in zaničevani od •olpe, ki je vedno tako rada sledila liberalni plutokraciji, ki omamlja izkoriščance z gesli o enaKosti in svobodi ter duhovnem napredku, medtem ko sama misli iu dela le na neenakosti in zasužnjenju množic — so fr.-ncoski katoličani tiho delali za moralni blagor in dvig svoje domovine in svojo ljubezen do nje dokazali z ogromnimi žrtvami za časa velike vojne. Francoski katoliki, širokogrudni prijatelji svobode, vneti zagovorniki ljudskih pravic in pospeše^a-telji vsakega resničnega napredka (koliko štejejo sijajnih znanstvenikovi), so bili obenem vedno eleirsnt reda, discipline in mirnega dela ter glasniki občestvenega duha. C' „ektivni a-sprotniki so priznali, da brez dela in vpliva katoliških mis' cev na vseh kulturnih področjih Francija ne bi bila prestala strašne izkušnje svetovne vojne tako, kakor jo je. Katolika misel jc 3 tajinstveno siio družila Fra-?oze v eni misli in čustvu !;rajne požrtvovalnosti za demovino
To so tisti notranji činitelji, k! so počasi pripravljali tudi preokret na političnem ooliu.
Kralfeoe besede v zalima!®
r Belgrad, 9. okt. (Tel. Slov.) Nl završe'ku proslave prebitja solunske fronte, ki je zadivila vse naše zaveznike in inozemstvo radi svoje veličine, je Nj. V. kralj snoči priredil v dvoru slovesno večerjo na čast zastopnikom vseh enot naše vojske in tu,"!i delc_ cij. "a tej slavnostni večerji j. bilo 290 poveljem, predsednik vlade g. dr. Korošec z vsemi član' vlade, predsednik narodne skupščine g. dr. Peric, podpredsednik sk*-?šo.ie g. Bogoljrb Kujundžič, '-se delegacije i vsi armadni poveljniki, pret^dnik Rdečega križa g. dr. Leko ter člani našega generalnega štaba in delegati vojnih enot, Vi so sodelo\ ile pri svečani reviji.
Včeraj je Nj. V. kralj vse ":fe tujih delegacij odlikoval z redom Belec - orla, maršalu Franchetu d'Esperayu jc podaril krasno mi-formo našega vojvode. Pred završetkom večerje je imel Nj. V. kralj govor v fra coščini, v katerem sc je obrnil na voditelje zavezniških delegacij in dejal:
»Prišedši k ram na proslavo učvrstfvc miru, so nam slavni vojaki, ki jih vi lino okrog sebe, napravili čast in zadi ^tvo, sodelujoč naj-iskrenejše na tem, da se obdrži s skuruitu napori učv ščer.i mir. Moja država ima pred očmi samo žarki željo, da dobra volja - tem temelju t " naprej vlada med narodi, ki so preživeli težko preizkušnjo. Dvigam čašo k zdravju voditeljev države.«
Takoj nato se je Nj. V. kralj obrnil na častnike i dcfil:
»Obračajoč sc na Vas, dajem z zadovolj-
stvom izraza svojemu priznanju na dosedanji vaši častni in iskreni službi. V tem trenotku jo prva in sveta naša dolžuost, da se spomnimo naših hrabrih tovarišev, ki so dali življenje za svobodo in veličino našo domovino. Njim naj volja zahvala in slava. To čašo dvigam k zdravju vseh tistih junakov, ki jih jo doletela sreča, da so preživeli vojne strahoto. Pozivam jih, naj svoje mlajšo tovariše vzgajajo v tistem duhu in v tistih idejah, s katerimi je bila navdahnjena naša vojska pri prebitju solunske fronto. Sprejemajoč v to varstvo in očuvanje drago pridobitve, naj tisti, ki prihajajo, posnemajo ta velika in svetla dejanja svojih predhodnikov.«
Vojvodi Franchetu d'Esperayu se je Nj. V. kralj zahvalil s kratko zdravico, v katori jo slavil junaško borbo, ki so je vršila pod vodstvom takratnega kraljeviča in namestnika kraljevega.
V	imenu naših častnikov se jo Nj. V. kralju zahvalil poveljnik V. armade v Nišu general g. Terzič. Po večerji so jo Nj. V. kralj razgovarjal dolgo časa s posamezniki, nakar so jo večerja zaključila.
V	teku današnjega dne je odpotovala večina delegacij. Ravnotako so tudi odpotovalo delegacijo iz notranjosti. Vendar je v Belgradu ostalo šo mnogo ljudstva. Ves Belgrad jo še vodno pod vtisom veličastne proslavo, ki jo potokla brez najmanjšega incidenta in na splošno zadovoljstvo ter jo ponovno pokazala veličino in moč naše države.
Ueiiiielos © Belgradu
Venizelos nanaša prijateljstvo z našo državo
r Belgrad, 9. okt. (Tel. »Slov.«) Predsednik grške vlade g. Venizelos je popoldne ob pol 2. prispel z orient-ekspresom v Belgrad. Ze snoči sta ga na obmejni postaji v Rakeku sprejela uradnika zun. ministrstva gg. dr. Gavrilovič in Pavlovič. Nj. V. kralj je dal g. Venizelosu na razpolago svoj osebni dvorski vagon. O. Venizelos je bil zelo prisrčno ganjen nad tako kraljevo pozornostjo.
V	Venizelosovem spremstvu so se nahajali g. Joan Politis, ravnatelj političnega oddelka v zun. ministrstvu v Atenah, g. Štefani, osebni tajnik, g. Lambris, tajnik zun. ministrstva v Atenah.
Nekateri belgrajski časnikarji so se odpeljali do Ruine, kjer jih je predsednik grške vlade g. Venizelos takoj ljubeznivo sprejel. Po predstavitvi in prisrčnem pozdravu je g. Venizelos izjavil sledeče:
»Vsekakor vas bo seveda zanimal cilj mojega prihoda. Ta je istoveten s ciljem mojega potovanja v Pariz in London, kamor sem šel obvestit, kaj sem napravil v Rimu, da pokažem značaj pogodbe z Italijo. Zelo sem srečen, da se mi daje prilika, da pridem v Belgrad. Ze petnajst let je minilo, kar sem bil poslednjikrat v Belgradu takoj po podpisu bukareškega miru. Pozneje sem prišel do Niša, kjer sem se sestal s pokojnim Pašičem. Kakor sem dejal, zelo sem srečen s prihodom v državo starih zaveznikov in prijateljev.
V	Belgradu se bomo razgovarjali z vašimi politiki o skupnih vprašanjih, ki zanimajo naši državi in ki nam bosta dovolili, da podpišemo tudi med nami pakt miru, za katerim tako zelo hrepenimo.«
»Kaj nam lahko rečete, gospod predsednik, o svojem razgovoru z g. Marinkovičem?«
»Imela sva tri dolge konference. Kakor veste, sva s poslednje izdala komunike. Na teh konferencah sva se strinjala v vseh vprašanjih, kakor tudi o proceduri nadaljnj dela za srečno ureditev teh vprašanj. Obžalujem, ker je moral g. Marinkovič ostati v Parizu. Pa tudi z g. Šumenkovičem upam, da bom mogel nadaljevati razgovore na istem temelju v Belgradu. Zadovoljen sem, ker lahko
ugotovim, da je vaša država velika in lepa, da ima odlično bodočnost, kar mi dela veliko zadovoljstvo.«
>Ali se boste, gospod predsednik, razgovarjali z g. Šumenkovičem tudi o podrobnostih vseh vprašanj?«
»Trgovini moramo dati največje ugodnosti. Sevoda mora naša suverenitota ostati nedotaknjena. Tudi z vaše strani se bo storilo isto. Jugoslavija ne sme niti malo dvomiti v mojo iskrenost in prijateljstvo, in sicer tem manj, ker je ureditev vseh teh vprašanj samo stvar čistega medsebojnega zaupanja. Kar se tiče daljnjih podrobnosti o naših razgovorih, vas prosim, da mi dovolite, da so o tem raz-govorim z vašimi politiki, potem vam bom dal komunike.«
Nato je nek časnikar napravil aluzije na indiskretnost tiska in navedel primer, da je nek atenski list celo trdil, da je g. Venizelosu g. Marinkovič ponudil zavezništvo, pa da ga je g. Venizelos energično odbil. G. Venizelos se je na tako vest smejal in nadaljeval:
»Sročem som, da lahko apeliram na vas zastopnike tiska, da nas boste lojalno podpirali, da bomo mogli mi politiki v svojih razgovorih priti do stvarnosti in prijateljstva, oziroma pravzaprav, da obnovimo tisto, kar jo že pred vojno obstojalo.«
»Ali ste, g. predsednik, govorili o zvezah med Grčijo in Jugoslavijo?« — »Resnica je, da sva govorila vse to v duhu načel Društva narodov.« — »Ali ste, gospod predsednik, v zvezi s tem govorili tudi kaj o Bolgariji?« — »Seveda, govorila sva tudi o vseh skupnih balkanskih vprašanjih Mi bomo tisti, ki bomo Bolgariji prožili roke in rekli: Stopito z nami skupaj, da delamo za interese Balkana.«
Nato je g. Venizelos kratko časnikarje informiral o poslednjih dogodkih med Turčijo in Grčijo, ki sta kljub Locarnu na splošno zadovoljstvo uredili vsa vprašanja.
»Mi ne bomo izostali, da prevzamemo iniciativo, da bo tudi Bolgarija prišla k nam. Ravnotako bomo Bolgariji vso olajšali za izvoz.«
Sedaj čujemo, da je francoska vlada začela demontirati svojo proticcrkveno postavodajo, odporu takozvanih svobodomiselcev proti temu pa manjka vsake notranje sile in moralnega naslona, tako da ni dvomiti, da si bo Cerkev priborila v primeroma kratkem času tudi tisti zunanji vpliv, ki ji gre po njenem velikem duhovnem poslanstvu v človeški družbi. Socialne bor-be današnjega časa so zla?'- v Franciji tako hude. razrušcvainc sile v množicah tako gio-
zeče in potnirjenje stanov ter zadovoljitev upravičenih teženj zatiranih po pravični zakonodaji v krščanskem vzajemnostnem duhu tako nujna in neodložljiva, da država ..e more pogrešati prijateljskega sodelovanja Cerkve, ki ; še vedno naiiačii faktor življenja zaprla. In es-nična duhovna obnova naroda tudi ni brez -je mogoča. Fr-ncija, ki bo v tem spoznanju >to-rvi veliki korak, bo v {-m obenem učite-
i Irci-.
• sesra omikaneca človeštva.
L/prava le vKopliarlevi ul.St.fi * Čekovni račun: Clubllana Stev. 10.050 ln 10.349 ata Inaerate, Sarajevo S1.7S03, Zagreb SI. 39.011, Praga ln liunal St. 24.797
Na belgrajski postaji so g. Venizelosa sprejeli predsednik vlade g. dr. Korošec, zastopnik zun. min. g. Šumenkovič, ravnatelj tisk, urada g. dr. Hadžigjorgjevič in zastopniki tukajšnje grške kolonije. Ko je prispel brzovlak z g. Venizelosom, so ga vsi navzoči prisrčno pozdravili s klici: »Živeli« Ko je izstopil iz vagona, ga je pozdravil predsednik vlade g. dr. Korošec, s katerim sta se iskreno pozdravila. Nato sta se oba premierja z dvornim avtomobilom odpeljala na slovesno kosilo v grškem poslaništvu. Popoldne je bil grški premier sprejet od Nj. V. kralja v avdienco, ki je trajala od 5. do .pol 8. Na kraljevo željo ostane premier v Belgradu jutri in se v četrtek odpelje.
Zvečer se je vršil v grškem poslaništvu intimen večer, na katerem so bili navzoči poleg grškega premiera predsednik vlade g. dr. Korošec, zastopnik zun. ministra g. Šo-menkovie in drugi. Jutri opoldne bo g. predsednik vlade priredil banket v čast svojega grškega kolega.
Venizelos je takoj po svojem prihodu v Belgrad prejel pismo turškega zunanjega ministra Izmet paše, v katerem izreka -/oje vesel--, da se je grški ministrski predsednik odločil priti v Angoro.
Redukcifa gimnazij
r Belgrad, 9. okt. (Tel. »Slov.«) Finančni odbor je imel danes sejo, kateri so prisostvovali ministri gg. Subotič, Spaho in Grol. Takoj se je prešlo na predlog prosvetnega ministra o ukinitvi gimnazij. Ta predlog se glasi:
Po finančnem zakonu 1928/29 in razlagi tega zakona se mora v začetku tekočega leta pristopiti 1- ™dnkciii ponnlnih in nepopolnih gimnazij. Po mojem mnenju je potrebno več gimnazij preurediti kot štirirazredne gimnazije tam, kjer ni dovolj pogojev za celotno gimnazijo, predvsem pa tam, kjer ni dovolj učencev. Nižje gimnazije, ki nimajo zadostnega števila učencev, je treba pretvoriti v meščanske šole gospodarskega tipa, ki naj odgovarjajo povsod krajevnim potrebam. Nižje gimnazije s povsem majhnim številom učencev je treba popolnoma ukiniti. Radi tega mi je čast predlagati:
1. Da sc v šolskem letu 1928-29 zapreta v višji gimnaziji V. in VI razred, če ni 1. oktobra v njih ' 50 učencev, da se zapreta VII. in Vili. razred v višji gimnaziji, če nimatP ve- kot 15 učencev, ki redno obiskujejo pouk. 2. Da se vse nižje gimnazije s skupnim številen učencev pod 110 pretvorijo v meščanske šole, predvsem gosp; darskega tipa. Številčno stanje sc ima ugotoviti 1. oktobra. 3. Da r- popolnoma zaprejo vse nižje gimnazije, ki imajo :ia dan 1. oktobra manj kot 60 učer ;ev v vseh štirih razredih. Započeta redukcija nižjih gimnazij, ki so imele več kot štiri razrede, se bo nadaljevala.«
Ministei Grol je v kratkem govoru obrazložil ta predlog in naglasil, da se na ta način izvršijo redukcije, kjer so se vršile velike zlorabe. Sedaj se je najprej dovolilo, da se izvrši vpis učencev in šeie na podlagi njihovega števila se bo irvršila redukcija. Predlog je bil po kratki debati sprejet.
Nadaljni ukrepi finančnega odbora.
Nato se je določil kurz za nabavo materiala na račun reparacij. Določilo se je, da se nabave, izvršene na račun reparacij pred 29. novembrom, likvidirajo pri naročilih samoupravnih teles po kurzu 1 zlata marka za 5 dinarjev. Pri naročilih zasebnih industrijskih podjetij 1 zlata marka G Din do 100 odstotkov; preko 100 odstotkov se pa računa 1 zlata marka 13 Din. Vsi pa morajo plačati za razliko 12 odstotne obresti v korist državne blagajno od 1. januarja 1929. Ta predlog je bil sprejet. Nato se je prešlo na razpravo o predlogu o ustroju začasnega gospodarskega sveta. Minister Spaho je izjavil, da je ta predlog umaknil in da ga pošlje narodni skupščini, za kar jc dobil pooblastilo v finančnem odboru.
Finančni odbor je nato svojo sejo prekinil. Prihodnja se bo sklicala pismeno.
Rektor v Zagrebu umri
č Zagreb, 9. okt. (Tel. »Slov.«) Danes je umrl rektor hrvatskega vseučilišča dr. Ernest Miller. Pokojni Millcr jc predaval na univerzi kazenskega pravo in sociologijo. Kot predavatelj je bil zelo priljubljen. Pokojnik je bil zelo imovit in jc bil predsednik Zveze jugoslovanskih denarnih zavodov.
Hišo se je zrušilo nad Mm\
V Pragi se je izvršila nesreča, kot je Praga ne pomni - Nove hiše se v Prag* zidajo malomarno - Nesrečne žene zasutih delavcev prodiralo orožnlške kordone
v Praga, 9. okt. (Tet. »Slov.«) V mestnem delu Nova Praga na vogalu Poričeve hi Škofijske ulice se je danes popoldne ob tr**li podrla nova /gradba 7 nadstropne hiše tvrdke Jakš. Nesreča se je zgodila v šestem uadstropju, na kar je vsa zgradba zgrmela na Ua s strašnim grmenjem. V zgradbi ie delalo okoli 60 delavcev, katerih večina jo ned razvalinami. Dosedaj so potegnili izpod razvalin 6 mrtvih in 20 ranjenih, dočim jih nogr*-šajo še okrog 30. Obstoja pa motnost, da se je majhen del delavcev šc pravočasno rešil. Posebno se boje za življenje delavcev, ki so delali v kleteh. Ko se je zgradba podrla, je bilo življenje na ulici izresino živahno, tako da so bili ranjeni tudi mnogi pasanti. Večina njih je ubežala v divjem begi' Govori se, da je ostala pod razvalinami neka mati z otroškim vozičkom, dva voza s konj- , vprego in en avtomobil. Poškodovan je bil tudi voz električne železnice, ki jc peljal ravao mimo. Na njem je bil poškodovan samo sprevodnik. K reševalnim delom je bilo takoj poklicano vojaštvo in ognjegasei. Promet na cesti je bil takoj ustavljen. Razvaline segajo daleč na cesto. Poslopje je gradila neka praška tvrdka Pražak & Moravec. To je v kratkem času že četrta velika nezgoda pri novih stavbah v Pragi. Od zgradbe je videti sedaj samo člensko dvigalo, vse drugo je v razvalinah. Zgradba je bila zgrajena v sedmih nadstropjih iz železobetona in njena konstrukcija j« bila že skoro končana. Kakor se žujjc. je gradbena oblast zgradbo že odobrila ter je bila dokončati samo še nekatera tesarska rtela. Pogled na razvaline je strašen. Izpod razvalin je videti strto glavo nek ženske: je očividno ona nesrečna mati, ki je peljala mimo otroški voziček. Pod ruševinami se nahaja baje tudi gradbeni mojster in neki inže-ner. lz parlamenta so odšli takoj na lice mesta člani proračunskega odbora, tudi vojni minister je prišel na kraj nesreče. Vzrok nesreči je baje ta, »la je bila zgradba postavljena na naplavljenem pesku, ki sega od Vltave daleč pod mestne hiše. Tudi sosedni tlve hiši kažeta že dalje časa nevarne razpoke, na katere so prebivalci že dolgo zastonj opozarjali
Nesrečneži obupno prosijo pomoči
išče. Akcijski odbor naj stopi v zvezo z vlado. »Petit Parisien« piše v uradnem pismu, da je izgon upravičen s tem, da je izgnani dopisnik sporočil svojemu listu dokument, o katerem bi bil moral vedeti, da ima ostati tajen. On bi se moral za to brigati in je storil težak poklicni pogrešek. Njegovo moralično stališče v Parizu je postalo popolnoma nemogoče. Dokument je bil ukraden v Parizu, ker so bila objavljena taka mesta dokumenta, ki se sploh niso objavila inozemskim zastopnikom, ker bi morala ostati tajna.
se osiašajo
Zadnji brzojav. Obseg katastrofe v Pragi je mnogo večji, kakor se je prvotno domnevalo. idno objavlja, da je bilo v zgradbi taposleuih 87 delavcev. Do 19.30 so potegnili Izpod razvalin 12 mrtvih in 15 težko ranjenih. Smatra se, da leži pod razvalinami 60 delavcev, v glavnem instalaterji, mizarji in tesarji. Število mrtvih se bo najbrže zvišalo do 18. Med pogrešanimi je tudi stavbeni mojster, arhitekt Moravec. Nesreča je v Pragi povzročila silno razburjenje. Na tisoče ljudi prihaja na kraj nesreče in povsod se čujejo ogorčeni klici proti nezaslišani malomarnosti, s katero se v Pragi zidajo hiše. Zvečer so javili delavci, ki so zaposleni pri reševanju, da so čuli iz lifta klice na pomoč. Hitro so se začela dela za rešitev in posrečilo se je rešiti iz lifta enega delavca, ki je bil nezavesten. Smatra se, da bo mogoče iz kleti rešiti še druge delavce. Razen praških ogujegascev je zaposlenih pri reševalnih delih več. kot 2000 vojakov, ki se stalno menjavajo. Dogajali so se pretresljivi prizori. Nekatere žene na stavbi zaposlenih delavcev so prodrle kordon orožništva. Neka žena je pripovedovala, da ji je njen mož že davi izjavil, da se bo zgradba podrla.
Ob 20.30 se je posrečilo rešiti iz kleti enega delavca, ki ni bil ranjen. S sosedne hiše. ki so jo izpraznili, so prebili zid v kleti in spustili v klet kisik, da zabranijo, da se ne bi delavci v kleti zadušili. Delo je imelo uspeh. Prišli so do nekega hodnika, iz katerega so se čuli neprestani klici na pomoč. Ob 21.30 je skozi napravljeno odprtino prilezel mlad delavec, nakar so dela na dotičnem mestu pospešili. Čujejo se iz notranjosti klici na pomoč in okoli 10. ure zvečer so potegnili izpod ruševin nadaljnje delavce. Na ostalem kupu razvalin je še več mrtvih in izpod razvalin je videti, da mole venkaj roke. Voditelj reševalnega moštva upa, da mu bo mogoče do jutri zjutraj spraviti ruševine s ceste. Vse reševalno delo pa bo moglo biti končano šele po jutrišnje m.
Kako se ie zgodila nesreča
Trgovec z delikatesami Hotik, ki je ob Sašu nesreče stal ravno pred svojo trgovino
nasproti novi zgradbi, opisuje nesrečo takole: Bilo je ob 3.07 popoldne, ko se je začel majati strop v drugem nadstropju. Obenem so se zamajali tudi betonski stebri. Delavci so bili alarmirani, naj se rešijo, toda bilo je že prepozno. Naenkrat se je tekom dveh do treh sekund zgodila nesreča. Glavni steber se je zamajal in v dveh sekundah se je hiša zrušila. Neki delavec je hotel skočiti z odra v drugem nadstropju, pa ga je zidovje pokopalo. Popolnoma na vrhu odra, kjer se je nahajalo člensko dvigalo, je stal delavec, ki se je rešil na ta način, da je skočil na sosedno streho.
Praški mestni župan dr. Baxa je odredil, da se morajo tekom 24 ur pregledati vse nove stavbe v Pragi.
Pogreša se 50 delavcev
I)o 23.30 zvečer so potegnili izpod razvalin 13 mrtvih in 20 ranjenih. Pogreša so več kakor 50 delavcev. Enega izmed delavcev, katerega so rešili iz kleti, so morali peljati na pataloško kliniko, kei je znorel. Doznava se vedno več podrobnosti o nesreči. Globoko se pomiluje neka delavska žena, ki je nosila v roki krvavo glavo svojega moža in iskala po razvalinah druge ostanke. Med razvalinami so našli tudi tri popolnoma zmečkane otroke.
Avtomobil ogn egascev ubfl gledalca
Pri tem se je pripetila še druga nesreča. Ko so ognjegasci hiteli na lice mesta, se je na nekem križišču zgodila težka nesreča. Tam službujoči stražnik je dajal ravnokar nekaterim ženskam varnostne signale, ko se je avtomobil ognjegascev zadel vanj in ga na mestu ubil.
Nemško gSedaiišče gori
Še druga nesreča ss je isti čas pripetila v Pragi. Ko je bilo prebivalstvo radi opisane nesreče vse preplašeno, se je razširila vest, da gori nemško gledališče. Iz dimnika se je valil gost črn dim, ki je zavil v temo vso okolico, da se je mislilo, da je nastal požar. K sreči se je pri tem ugotovilo, da so se vnele samo saje v dimniku.
U znameniu talne
v Newyork. 9. okt. (Tel. »Slov.«) Izdajatelj lista »Associated Press«, ki pripada Hear-stovemu koncernu, Viljemu Randolf objavlja izjavo, v kateri izraža svoje začudenje o vznemirjenju francoske vlade radi objave tajnega francosko-angleškega dogovora, če ta dogovor vsebuje nekaj, kar naj pristopi k vsem mogočim kombinacijam, ki so naperjene proti dobrobitu in napredovanju Amerike. Objava dokumenta pa je v ostalem Francijo odrešila »uma, da je vsebina dokumenta še težja, kakor je bila objavljena. Tajna diplomacija, ki je odgovorna za zadnjo vojno, bo sprožila tudi prihodnjo veliko vojno. Franciji je treba izjaviti, da v tem primeru ne sme zopet računati oa pomoč Amerike, da se reši poloma.
Francija ni Italija
v Pariš 9. oktobra. (Tel. Slov.) Francoski listi skušajo, da kolikor mogoče oi alovažujoče odpravijo italijansko noto m mornariški dogovor. Nota ima pravzaprav samo še vrednost kot informacija. Za Francijo je popolnoma izključeno, da bi se postavila na por^lnoma enako stališče z Italijo, ker je že glede tonaže velikih bojnih ladij in matičnih ladij ?a letala la
-r Hiliir, To '"»i Kilrs mnVn c t rimi 11 (V
/.ClUVi-Uj,.	' « »	V... j -
nju, da bi se priznala italijanska nadoblast " Sredozemskem morju, ki more tam koncentri-
rati svoje brodovje, dočim mora Francija razen tga varovati tudi svojo obalo na Mlanl-.kem oceanu, v Severnem morju ir svoje zve?e kolonijami. Pertinax meni, bi bil pristanek na te italijansV želje enak pobudi za kak italijanski puč v Tunisu.
Italijanski odgovor na francosko-angleški mornariški kompromis je danes dopoldne dospel na Quai d'0rsai. Sodi se, da bo vsebina odgovora kmalu objavljena.
Izgnan dopisnik
v Pariz. 9. oktobra. (Tel. »Slov.«) Pariški dopisnik Hearst Presse Harold Horan je bil radi objave tajne okrožnice francoskega zunanjega ministrstva o mornariškem dogovoru izgnan, ker so jo branil izdati svojega informatorja. Sporočilo se mu je tudi, da je mogoča obtožba radi podkupovanja uradnikov in eventualna kazen ječe do 6 let V angleških listih je izgon povzročil veliko pozornost
Ameriško-angleška tiskovna zveza v Parizu poroča o položaju, ki je nastal vsled izgona njenega dopisnika. Koncem seje je predsednik zveze izjavil zastopnikom francoskih listov, da so podani dokazi, da je izgnani dopisnik stvar vršil popolnoma pošteno. Nujno je želeti, da bi se stvar kmalu popolnoma pojasnila. Poincare in Briand sta brzojavila v VVashington, da naj se zadeva ponovno pre-
v Pariš, 9. okt. (Tel. -lov.) Oficijelni orjan radikalne stranke »Ere nouvelle« potnuje 1a-nes, da o obeh členih finančnega zakona i vrnitvi zaplenjenih cerkvenih posestev in o zo-petni pripustitvi verskih redov v Francijo v ministrskem svetu res ni bilo govora. Kakor piše »Quotidien«, tudi Briand o tem ni bil orijen-tiran, temveč je neki uradnik Quai d'Orsaya (izrecno se izjavlja, da to ni bil Berthelot), kakor se omenja, v sporazumu s papeško nuncijaturo zastopal obe zahtevi v imenu Quai d'Orsaya nasproti Poincareju, ki je smatral, da ga krije Briand. »Quotidien« smatra, da bi bilo zato enostavno, da se oba čliua zopet umakneta, ter ostro napada člane finančne komisije, katerih resnost je postala zelo dvomljiva radi tega, da so se pustili presenetiti. Radikali so znani nasprotniki katolicizma. Brez dvorna bo Poincare z novim načrtom prodrl
H inka napada Madžare
v Praga, 9. okt. (Tel. »Slov.«) Voditelj slovaške ljudske stranke poslanec Hlinka je izjavil na velikem shodu v Tirnovi, da imajo Madjari na Slovaškem več prostosti, kakor Slovaki na Madjarskem. Madjarska manjšina na Slovaškem pa kriči tem glasneje o zatiranju, čim bolj jim gre vlada na roko. Slovaki hočejo s svojimi sosedi živeti v miru, od svojega ozemlja pa ne morejo prepustiti ničesar, ker bi jim sicer ostale samo gole skale in nerodovitna tla. Shod je potem sprejel resolucijo, ki zahteva, da ee dne 31. oktobra administrativna avtonomija Slovaške spremeni vsaj v načelu v politično avtonomijo.
Druga švicarska nota
v Curih, 9. okt. (Tel. »Slov.«) Švicarski zvezni svet je sklenil, da odpošlje italijanski 1 vladi novo noto v zadevi aretacije Rossija. : Politični oddelek izjavlja v komunikeju, poslanem švicarskim listom, da razprava o tem ne zadeva načelnih vprašanj in da se bo nadaljevala povsem v prijateljskem smislu. Listi se poživljajo, da razumejo položaj in da ne j otežujejo tega še nerešenega vprašanja s tem, da zahtevajo brezplačno objavo.
Macdonald gre v Berlin
v Berlin, 9. okt. (Tel. »Slov.«) Ramsay Macdonald bo prihodnjo nedeljo prišel v Berlin v spremstvu svojega pristaša Mosleya in njegove soproge ter bo tam imel predavanje v dvorani nemške državne zbornice. S tem predavanjem se otvori vrsta predavanj, ki jih hoče prirediti te dni ustanovljeni odbor za mednarodne razgovore. Temu odboru pripadajo med drugimi tudi voditelji velikih strank nemškega državnega zbora, kakor socijalnih demokratov, centruma, nemške ljudske stranke, gospodarske stranke in nemških nacijo-nalcev.
Pograda med CSU in SHS
v Praga, 9. okt. (Tel. »Slov.«) Češkoslo-vaško-jugoslovanska trgovinska pogajanja so se danes nadaljevala. Glavni predmet razprave so prednostne tarife. Češkoslovaška je predložila dva seznama svojih zahtev o konsolidaciji in znižanju carin. Pred vsem zahteva Češkoslovaška znižanje carine za tekstilno blago, v katerem ima največjo industrijo. Jugoslavija pa zahteva obsežne koncesije za izvoz poljedelskih produktov v Češkoslovaško.
Litva ?aiu?e m Vilmo
v Kovno, 9. okt. (Tel. »Slov.«) Vsa Litva in posebno sedanje glavno mesto je bilo včeraj v znamenju žalosti radi zgube pravega glavnega mesta Vilne ob priliki osemletnice puča poljskega generala Zeligowskega, vsled katerega je Vilna pripadla k Poljski. Po vsej državi so se vršile žalne svečanosti. Listi objavljajo spominske članke in izjavljajo, da se Litva na noben način ne bo odrekla Vilni.
Stavka na Poljskem splošna
v Varšava, 9. okt. (Tel. »Slov.«) Poskus posredovanja poljske vlade pri stavki v Lodzu i je ostal brezuspešen. Odbor strokovne zveze in zaupniki v obratih v lodzskem okraju so danes popoldne odklonili vladni predlog, ki predvideva 5 odstotno zvišanje mezd namesto zahtevanih 20 odstotkov. Zelo ostro formuliran sklep izjavlja, da je predlagano zvišanje popolnoma nezadostno in izreka obeuem vladi svojo nezaupanje radi njenega zagotovila za zboljšanje pravnega položaja obratnih zaupnikov, ker je sestavljeno preveč splošno. Obenem so se obrnili tudi na druge strokovne zveze s predlogom, da se v Lodzu proglasi generalna stavka.
Demonstradfe tudi v Bratislavi
v Praga, 9. okt. (Tel. »Slov.«) V zvezi i dogodki v Dunajskem Novem mestu dne 7, oktobra je prišlo v Bratislavi do spopadov med komunisti in policijo. Komunisti so poskušali demonstrirati pred avstrijskim konzulatom, ko so prej hoteli imeti svoj shod, kateri jim je bil zabranjen. Več oseb je bilo aretiranih, katere pa so pozneje izpustili.
Zvezni kancler dr. Seipel je Bklical za četrtek voditelje posameznih parlamentarnih skupin, da se z njimi porazgovori o notranji razorožitvi Avstrije. Stranke so sodelovanje obljubile.
Zeppelin ni odletel v Ameriko
v Fridrichshafen, 9. okt. (Tel. »Slov.«) Zrakoplov »Gro! Zeppelin« bo najbrže zgodaj jutri zjutraj nastopil svojo pot v Ameriko. Polet v Lakehurst bo trajal 50 do 70 ur. Ameriška mornariška letala bodo slovesno pričakovala prihod zrakoplova ob ameriški obali.
Dr. Ekener se je v zadnjem hipu odločil, da odgodi start zrakoplova »Grofa Zeppelina«, ki je bil določen za jutri zjutraj, ker so poročila o vremenskih prilikah na Atlantskem oceanu neugodna.
Madjarska se upira vsem.
v Praga, 9. okt. (TeL »Slov.«) Madjarsko noto o pristopu Madjarske h Kellogovemu paktu označujejo praški listi kot obtožbo proti vsem zavezniškim in pridruženim silam, ki so podpisale trianonsko pogodbo, kar ne bo ostalo brez odgovora.
Hrvati pd dr. Korošcu
r Belgrad, 9. okt. (Tel. r-lov.<) Predsednik vlade g. dr. Korošec je nes sprejel nad 200 hrvatskih kmetov iz p, ;morsko-krajiške oblasti Deputacijo je vodil bivši minister dr. Dušan Peleš. Dep->"i:a je predsedniku vlade čestitala k lepo u i proslavi desetletnice prebitja solunske fronte, nakar se je predsednik vlade g. dr. Korošec razgovarjal s posameznimi člani deputacije o potrebah tamkajšnjega ljudstva. Istotako jo predsednik vlar de g. Korošec sprejel številno deputacijo dalmatinskih kmetov iz severne Dalmacije, ki se mu je predstavila pod vodstvom narodnega poslanca Urokala.
Spor v splitskem zadružništvu
č Split, 9. okt. (Tel. »Slov.«) Splitsko okrožno sodišče je zavrnilo priznanje novega odbora Zadružne zveze v Splitu. Dolga je 9,000.000 Din v Zadružni zvezi, v Zadružni banki pa 13,000.000 Din. Sodišče je litemeljo-valo svoj sklep s tem, da je bilo ra dnevnem redu, da se odbor spopolni, ne pa da se voli nov odbor. Ta prepir bo ubil še tisto malo za^ upanja, ki so ga imele članice do zveie.
He^nzel pri KD'£ v nemilosti
č Zagr<", 9. okt. (Te). Slov.) Današnja »Riječ« prinaša pod naslovom »Župan išče zveze z režimovci« oster napad n Heinzla ter pravi, da se Heinzel, ko vidi, da je njegov položaj v občinskem svetu popolnoma omajan, prizadeva, da bi stopil v zveze z režimom. Kot senzacijo i-naša, da je Cavrančič, član občinskega sveta, ki naj bi z? Heinzla vzpostavil zveze z režimom, odpotoval v Belgrad, da poroča g. dr. Korošcu. Ravnotako »Narodni val« napada Heinzla ter ga sumniči, da želi posten komisar na magistratu.
Zarubrena gledališče
č Split, 9. okt. (Tel. >Slov.«) Splitsko gle-dališče je doživelo neprijeten dogodek. Letos se je združilo s sarajevskim gledališčem. Radi tega je prišel tajnik sarajevskega gledališča Vasič, da bi uredil viseče dolgove ter obenem odpeljal kulise v Sarajevo. Tega pa nI mogel izvršiti, ker je ves inventar zarubljen, ker gledališče ni poravnalo prispevkov za svoje nastavljence Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev.
KOVINE
v London, 9. okt (Tel. »Slov.«) Baker: per kasa 64.0625—65.75, tri mesece 65.125— j 65.1875, Elektrolit 71.25—71.75, Best Selected I 68—69.25. Cin: per kasa 218.75—219, tri me-i sece 216.5—216.75. Svinec: bližnji 22.125, tuji ' 21.875. Cink: bližnji 24, tuji 24.3125. Aluminij: tuzemski 95, inozemski 100. Antimon reg.: 59.5—60. Bela pločevina 18.25. Živo srebro: 23.5—24. Nikel: tuzemski 175, inozemski 175. Woltram 15.875. Platina: surova 17. Srebro: 27.0625, zlato 84.11.
HMELJ
Niirnberg, 9. okt (Tel. »Slov.«) Dovo« hmelja 50 bal, prodanih 50 bal po cenah: tržni hmelj 190, Hallertan 230—260, gorski j 125, tendenca mirna.
ŽITO
Budimpešta, 9. okt. (Tel. »Slov.«) Ten-i denca omahujoča. Pšenica: okt. 26.50—26.70, zaklj. 26.64—26.68, marec 29.14—29.20, zaklj. ! 29.22—29.24; rž: okt. 25.66—25.70, zaklj. 25.58 j do 25.60, marec 27.92—28.04, zaklj. 28.04 do 28.06; koruza: maj 29.86—29.90, zaklj. 29.96 do 29.98. julij 30.52—30.70, laklj. 30.64 do 30.68.
Dunajska vremenska napoved. Milo vreme bo trajalo dalje; mogoča je pooblačitev in morda tudi dež.