Štev 46. Cena edne številke dinar Poštnina v gotovčini plačana. 16. novembra 1924. Leto Al. Glasilo Slovenske Krajine Prihaja vsako nedeljo. Cena Novin na celo leto je: doma 20., v Ameriko 80 Din; Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 D.in., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M List vsaki mesec. Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm. •Vredništvo J opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje". Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din., više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov črna dva dinara v "Poslancami dinare. Ki naroči 1/4, 1/2 ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo "NOVIN". Nova Vlada. — Volitve. Krivica je Zmagala — a samo do Časa. Čeravno je mela vlada večino, čeravno je štela pomagati invalidom, sirotam, kmetom, obrtnikom, pač celoj državi z dobrimi, pravičnimi zakoni — H je mogla odstopiti. Ustava naša veli, da je naša država Parlamentarna ustavna monarhija. To je, da samo potom parlamenta se sme ladati, gda se more. Zdaj bi se mogla, ar •je mela vlada večino i ta večina je pošteno delala — a ne je smela ostati pri tom poštenom deli. Razpisane so volitve, štere de vodila nova vlada, vlada Pašiča i Pribičeviča, štera je v menjšini. Zakaj? Ka je zakrivila stara vlada? Napravila je predlog za zakon, šteri bi se mogo Zglasiti v parlamenti i poleg šteroga bi mogli vsi ministri, ki so se po krivici obogatili iz državne slüžbe, pred sod postaviti, zapreti, njihovi krivični milijoni bi se pa mogli državi nazajpovrnoti. Toga zakona so se zbojali Pašičovi ptički i so rovali tečas i sagali tečas, dokeč neso dobili volilne vlade. Ta vlada je popolnoma srbska. Ni en Horvat i Slovenec ne je v njej, ar se ne drži za Slovenca demokrat dr. Žerjav. Toga ne je slovensko ljüdstvo lani zebralo za poslanca, te dela za to, da Slovenci odstopijo od svojega maternoga jezika i od svoje vere; te je čakao tri tjedne v Beldgradi proso pamolo Pašiča, naj ga vzemeta za ministra, de z Orjunci le pomagao pri volitvah. — I poslühnoli so ga. Dr. Žerjav je minister — a ne za slovenski narod. — Gledamo mirno v bodoče volitve, štere bodo po novom leti; narod, komi smo posvetili vse svoje trüde, nesamo ka stanoviten ostane našoj stranki, nego pripela v naš tabor ešče lani zablodjene ovce. Z tem popolnim osvedočenjom idemo mirno na volitve proti Pašičovim radikalom i Pribičevič—Žerjavovim demok- ratom. Slovenskomi narodi! Stopali smo po poti do samostojne Slovenije, do popolne ravnopravnosti i poštene uprave. Toda odstopiti smo mogli od te poti, čeravno smo meli z enakomi-slečimi Srbi i Horvati v narodnoj skupščini večino, pa prepüstiti Usodo naših narodov trem hüdim dühom: Pašiči, Pribičeviči i Žerjavi. Na te način je pali odprta pot nasilji i brezmejnoj pokvarjenosti. Sloboščina, pravica ino poštenost se jim morajo meknoti. Stranke, šterim je zdaj izročena vlada, nemajo niti večine med ljüdstvom. Da bi si to večino pridobile, bodo pozvani narodi na volitve. Vsa nasilna sredstva bodo vpora-bile, da dosežejo svoj cilj pa za daljšo dobo zapro vüsta narodom, Šteri si želejo mir, red i sporazum. Niti trenutek ne dvojimo, da slovenski narod svojih političnih idealov v novoj državi tüdi pri teh volitvah nebo zapüsto. Slovenska düša, najširša sloboščina i vse- stranska poštenost stojijo v vrsti slovenskih idealov med prvimi. Vsi ti ideali se dajo doseči z popravkom ustave i z zakonom. Edno pa trebe za predstoječe volitve pred vsem povdariti : Spoštüvanje ljüdske volje se mora jasno v ustavi zajamčiti ! Tüdi v toj smeri se mora ustava jasno i temeljito spremeniti! Ljüdska volja mora biti gospod v vsakoj državi ! Sloboščine pri novih volitvah ne bo dosta. Ljüdstvo bodo šteli prisiliti, da s pesjov poniznostjov küšüje njihovo šibo i odobrava njihovo pokvarjenost, nepoštenost. Slovenski narod se sili ne bo uklono nikdar, nikdar ! Živela Slovenija! Živela sloboščina! Živela poštenost! Za njo v volivni boj! Dr. Anton Korošec s. r. Bedjanič Andrej s. r. Brodar Janez s. r. Falež Štefan s. r: Gostinčar Jožef s. r. Dr. Hohnjec Josip s. r. Klekl Josip s. r. Kranjc Davorin s. r. Kremžar Franc s. r. Kugovnik Jurij s. r. Dr. Kulovec Franc s. r. Nemanič Jožef s. r. Pušenjak Vladimir s. r. Stanovnik Ivan s. r. Strcin Ivan s. r. Sušnik Anton s. r. Šiftar Geza s. r. Škulj Karel s. s. Vesenjak Ivan s. r. Vrečko Jakob s. r. Žebot Franc s. r. NEDELA. Po Ris. 23. Evang. sv. Mataja IX. 18—26. Ježus na Žitek obüdi mrtvo dekličko. I gda to včini, veliko veselje napravi njenim žalostnim starišom. Delaj i ti tak! Razveseljavaj stariše svoje i svojih pajdašov i pajdašič s tem, da stopiš sam i da nagovoriš i one, da vstopijo v krščanska društva. O kak lepa ljübezen do bližnjega je to! Ljübezen do bližnjega.*) Trbe šprelico i majstersko roko, da obdelamo svoje srce i prikličemo njeno podobo na svetlo. Šprelico mamo, to je naša vola. S šprelicov močne vole vzdržno klešimo, da od-sekamo robe svojega srca ! Vsakši zna sam najbole, kakši so njegovi robovi: eden se nagible k skoposti, da ma zapreto dlan za sirmaka; drügi k maščüvalnosti, da njemi je žmetno odpüstiti sovražnikom; tretji i k nevoščenosti, da nikomi nikaj dobroga ne privošči, štrti k sovražnosti, da je pun zamer do bližnjega; peti povprek s slabim živlenjom pohüšüje svoje sobrate ... O, klešimo ! Odbijajmo robe ! Vsakši den delajmo, da napravimo iz src umotvore krščanske ljübezni ! Šprelico mamo — volo. Trbe se zna tüdi majstersko roko. Te sami iz sebe nimamo. Toda boža roka bo z nami. Bog da miloščo. Rad jo da. Molimo, prosimo gA! *) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljub-ljani, Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani. Glasi. Slovenska Krajina. Navuk za tretjerednike bo v Črensovcih zdaj v nedelo, to je 16. novembra odvečara ob 3. Na nagrobni spomenek dr. lvanoczyja je Črensovska posojilnica darüvala 500 dinarov. — Za plemeniti dar najlepša hvala. — Te dar je Zednim Opomin našim bogatim narodnjakom i peneznim zavodom. Če ta siromaška posojilnica teliko žrtvüje za narodno stvar, se vüpamo, da bogati narodnjaki bodo več. — Spomenek bode lepi i bo delo slovenskoga umetnika. Dare sprejema vlč. g. Faflik Franc, pleb. v Kančov-cih, p. Križevci, Prekmurje i tüdi kak vsaki dar uredništvo našega lista i ga izroči g. plebanoši. Smileni tovaj je prišo v štalo Bauer Ša-muela, gostilničara v Črensovcih. Izmed petih debelih gosek je štiri püsto krčmari i samo z ednov je odišo. A krčmar je ne šteo več tovajske smilenosti vživati i zato je goske dao vse spoklati. Telica je obladala tate v Brezovici, ki so jo vkradnoli pri Törnarovih. Ztrgala se njim je z rok, vujšla v jošje i tü se pasla, dokeč je gospodar ne naišeo i domo odpelao. Na Martinišče so nabrali v bogojanskoj fari: Vogrin Mat. na Ivancih 337*25, Kočar Jožef v Bogojini 1092*75. Casar Martin v Strehovcih 196'50, Görek Franc na Bükovnici 32*50, bogojanski obrtniki na veselici 195, na blagoslavlanji kapele na Petancih pri Šiftar J. nabrao Klanjšček Št. 50, Dali so pa Kovačič Orša iz Nedelice 20, Ficko Ana iz Tišine 15, Gašpar J. gostilničar pa Novak Iv. z Markovec vsaki 50, Škrilec Kat. 20, N. N. iz Cankove 55 din. — Bog lepo plati! Kalendarje Srca Jezušovoga so že na-večim naročnikom razposlani. Ki neso je dobili, je do konca toga meseca gotovo dobijo, če plačajo naročnino. — Ki je šče sküpiti, je dobi v uredništvi Novin v Črensovcih i v štamparijah v D. Lendavi, M. Soboti i Barnabaš Erdőšyji v M. Soboti po 6 Din. Po pošti 50 par več. Segajte po njih, ar jih nega dosta. Sv. Jürij. Pri nas se začne to nedelo, 16. t. m. sveti misijon. Vodili ga bodö v Slov. Krajini že dobro poznani gospodje lazaristi iz Celja. Molite za nas, da sv. misijon obrodi vnogo dobroga sadü v naših düšah. Zaostani M. Listi so se začeli štampati. Štamparija ne je zadolela z delom, ar je z kalendari mela vnogo posla. Potrpljenje mejte, dobite je do rok. Dete je vmorila dekla iz Poznanovec v Zlatnoj Gredi na državnom imanji, gde je na deli bila. Pri tom hüdodelstvi jo je zaloto delo-vodja Franc Kerec. Grešnica je izročena sodniji. Kupšinci. Dnes tjeden se je vršo sestanek SLS pri nas, na šterom so nam tajnik g. Horvat Jožef v lepom govori razložili politični položaj. Na sestanki smo bili punoštevilno navzoči i smo si ponovili odbor kmečke zveze. Zvoljeni so za: predsednika Vogrinčič Ivan, podpredsednika Nemec Matjaš, za tajnika i zavüpnika Širiteo Novin Ščančar Jožef, blagajnika Cipot Ma-tiaš, za odbornike pa Varga Franc, Nemec Jožef, Hochegger Jožef, Horvat Ivan, Bencak Janoš, Gomboc Ludvig, Murčič Štefan, Šerüga Janoš, Bathori Franc, Horvat Janoš, Nemec Ludovik, — Ka kürje tovaje mi tüdi mamo, ne trebe povdarjati, samo ka nemajo sreče Prinas. En je nesamo spokraljene kokoši mogo püstiti prinas, nego še vreče, tak njemi je tesno bilo. Če ne bi strelao, bi ga v roke dobili. Molimo kak je rad molo velki majster Beethoven: Samo edno te prosim, moj Bog, je pravo, ne henjaj delati v meni, da bom vsigdar bolši ! Daj, da se na kakšišteč način vsigdar vračam k tebi i da sam rodoviten dobrih djanj ! — Ja, poslühni nas Bog vse, da bomb rodovitni dobrih djanj, štera zori ljübezen. Amen. 2 NOVINE 16. novembra 1924. Ki samo Novine majo naročene, pa ščejo dobiti kalendar, naj pošlejo 3 Din. v uredništvo Novin, pa ga dobijo za to ceno. Lehko pa tüdi širiteo pobere vküp te peneze i naroči kalendare naročnikom Novin za 3 Din. Ki naročnine neje plačao, ne dobi kalendare, prle mora to poravnati. Beltinci. Pri nas je ustanovljena posojilnica, štera bo posojila davala na falejši intereš. Črensovcih. Pri nas je ustanovljena mle-karska zadruga. Dosta dobroga čakamo od nje. P. n. uredništvi "Novin" v Črensovcih. Z pogledom na poštno objavo v Novinah št. 40 z dne 5. okt. 1924 sporočam, da je istina, ka je na ednom marofi po imeni Brestovac, bio razširjen beteg „griža“ i je mro en človek med delavci že doma na marofi i eden pa v špitali v Oseki, to sta tak dva mrtveca od pomora med 1400 delavcami. Zvün toga je vmro eden delavec, ki je pri nakladanji Sena spadno s kol i si je pri tem vtrgno v Šinjeki žile. Od vseh 1400 delavcev mamo tri mrtvece, kak se pa guči v Prekmurji, bi jih vmrlo več kak jih je pa esi prišlo. Vse drügo so izmišlene laži od raznih nemoralnih lüdi, ki bi radi vsikdar samo spako delali. Za betežnike, ki so bili na gori povedanom marofi, je bilo včasi vse preskrbljeno od zdravniške strani i se je tak griža stavila pa so zdaj že vsi delavci zdravi i dale delajo. Bolezni so krivi po večini delavci sami, ar so vsake vrste zelenjavo pojeli i poleg toga so nej šteli ali mogli nücati svoje doblene hrane, ki je Zdravo i bi njim nej škodila. Na ljutomersko faro bodo vpelani 30. t. meseca novi g. plebanoš, Lóvrec Andraš, dozdajšnji kaplan v Ljutomeri (Lotmerki). — Želemo njim vse dobro v novom i težavnom düševnom pastirstvi, predvsem pa obilen blagoslov z Srca Jezušovoga. Marijin den na Cankovi. „0 srečni dan ko gledamo v obraz — Dobrotniku, ljubitelju mladine!" Tak smo Pozdravile 12. oktobra svojega vrhovnega voditela g. kanonika Fr. Časi, ki je obiskao našo Marijino drüžbo. Z radostjov smo Čakali den, da prvikrat stopina našo zemlo škofijski g. Voditel; a naša radost je zdaj ešče vekša, da Znamo, ka bije v Maribori zaistino očetovsko srce za Marijine drüžbe. Skuze, štere so se pokazale pri predgi, so zvünešnja znamenja sklep naših src: Svojim voditelom Ščemo biti: veselje oči, radost srca, Mariji pa zveste do smrti; tüdi mo prosile, da ešče drüge pripela pod svojo bandero. Procesija z Marijino podobo i navdüšene reči nam ostanejo v ne-pozabnom spomini. Žal nam je bilo, da so gospod tak hitro odišli od nas. Vüpamo pa, da se na spromlad znovič vidimo! Marija i boži blagoslov. jih naj sprevajata! — Marijina drüžba. Veliki ogen je bio na Gor. Bistrici, pri Jakšič Ivani i Kolenko Ferenci. Prvomi je vse zgorelo, samo steni so ostale, drügomi pa samo štale, ar je Prednji tao hrama zidani. Škoda znaša nad 100.000 din. Nevarnost je bila velka za volo močnoga vetra. Zato hvala domačim i sosednim ognjegascom, šteri so z celov močjov delali ka so ogenj nej dale püstili i ga pogasili. Javna bolnica v Murskoj Soboti sprejema do nadaljnega zopet neomejeno število bolni-kov v oskrbo i Zdravljenje. To pa velja Seveda samo za bolnike z ozdravljimi boleznimi. Hiralci ki bolehajo na starostni, oslabelosti i bolniki z neozdravljivimi boleznimi se slej ko prej ne sprejmejo, ker ti ne spadajo v bolnico, temveč v hiralnico. — Vse nalezíjive bolezni kakor: trahom, griža, legar, spolne bolezni itd. se lečijo v bolnicah brezplačno, neglede na to, če je bolnik plačila zmožen ali ne. Revni bolniki pa se zdravijo v bolnicah brezplačno za vse bolezni. Oskrbne stroške nosi državni ubožni Zaklad i se isti v nobenem slučaju ne bodo terjali od pristojnih občin, kot še vedno mislijo nekateri občinski predstojniki i se ravno radi tega branijo včasih na vso moč priznati temu ali onemu bolniku domovinsko pravico. — Na to se opozarjajo zlasti vsi gg. Okrožni zdravniki i občinski predstojniki. Noršinci. Naša kmečka zveza je mela svoj sestanek na vseh svecovo odvečera. Skoro vse kotrige so navzoče bile. Politični položaj je orisao tajnik stranke. Obžalüvali smo, da so se v cenilno komisijo vsilili sami trgovci, šteri nikak nemrejo zastopati naš kmečki stan, ki je vreden, da ga vsi spostüjejo i lübijo. V bodoče moro naše organizacije sküpno braniti čast našega ljüdstva, vsigdar i povsod, da nebodo ostale neispolnjene naše upravičene želje tem menje pa, da bi se jih što drzno tlačiti ali onečastiti nam izročene pravice, naše svetinje. G. Banko Viktor so nam dali tüdi dobro razvedrilo. Na to smo si po pretekloj tri letnoj dobi zvolili novi živ delaven odbor šteri naj spolni naš program. Predsednik: Cör Jožef, podpredsednik. Cör Ivan, tajnik. Jančarič Števan, blagajnik. Donša Stevan, odborniki. Legenj Mihalj, Žilavec Števan, Hídič Števan, Erjavec Števan, Nemeš Franc. Našim delavcom naznanje. Den za dnevom prihajajo tožbe, da voditelje delavcov (palerje) po opravlenom deli od strani delavcov v Slavoniji zdaj tü doma neščo plačati zaslüženoga najema. Vsi polski delavci kak ste se s svojim palerom pogodili i pogodbo (kontrakt) podpisali, zahtevajte, da se vam vse to brez pogojno izplača pa bilo to v gotovini s pejnezi ali v naturi z zrnjom i či nej, lahko nastopite pot rednoga sodišča. Pribijemo, da se to redno vsako jesen dogaja med delovodjami i delavcami naše Slovenske krajine. Uradna naznanila. Lječnici, koji bi hteli da isele v Ameriku, mogo saznati pobliže uslove sa vršenje lekarske prakse, koji se traže u svakoj pojedinoj državi Unije i u Argentini kod Iseljeničkcg Komesari-jata u Zagrebu. Primejuče se da lekari, koji idu u S. D. A. terete po novom zakonu kvotu. Prepovedano je vnožin, odavati i saditi samorodne trsje, kakše je i šmarnica, ár ta ma v sebi jako nevaren strup (gift) zvani metilni alkohol. Te pozroči veliko pijanost i je zdravji jako škodljiv. (Uradni list 36). Za trahomske sobe mesečna najemnina v sezonskem letu 1924/25. Po pravilniku o zatiranju trahoma naredba 156 Ur. lista št. 47 z dne 24. maja 1924 morajo županstva preskrbeti primerne prostore za Zdravljenje trahoma, jih čistiti i skrbeti za redno kurjavo. Nadalje morejo dati zdravniki, ki se zahaja v trahomsko štacijo na razpolago potrebne umivalnike i brisače, na občinske stroške. V sezonskom leti 1924/25 država ne bo plačala najemnine za trahomske sobe. Telko v vednost Občinam, ki spadajo k posameznim trahomskim štacijam, da se dogovorijo med seboj glede plačevanja najemnine, glede čiščenja i kurjave trahomskih sob. Srezki sanitetni referent: Dr. Klančnih. Politične drobnije. „Ni jedna partaja pa ne more posvedočiti, ka so tudi demokrati bili nepošteni, gda so bili na vladi" — pišejo Murske Novine v 1. št. i trdijo, da je prej tüdi naša krščanska stranka kriva, to je ka so njeni ministri tüdi delali krivice. — Istina je pa to, ka naših ministrov nišče neje obtožo, kak so se drügi i čeravno jih obtoži, ga Sodnija zavrne, ar so krivice ne delali v svojem ministerstvi. Od demokratskoga ministra dr. Žerjava pa je sam njegov naslednik Peleš izjavo, da njegovi račum pri bosanskoj kukurci namenjenoj -za sirote, neso v redi. Od banke „Agromerkur“ — od Svinca itd. pa jeli g. demokratje, ne vredno pisati? Te demokratske rože itak smrdijo po celoj Sloveniji. „Če ščeš v nebesa, plačaj!" Pod tem naslovom pišejo "Murske Novine" v 1. št., ka nekši katoličanski dühovnik na Goričkom računa 7 Din. od poti, najmre od kilometra, če ide betežnika spovedavat. Ar to sumničenje i ogrizavanje ide na nas vse katoličanske dühovnike na Goričkom — da vsaki lehko misli na vsakoga z med nas, ar ime krivca neje povedano — pozovemo mi gorički kat. duhovniki gospode sodnike dr. Maka, dr. Farkaša, g. fiškališa dr. Škerlaka, carinika Robiča, kral. notariuša Kodera i drüge gospode demokratske stranke, ki te list vödavajo, naj naznanijo tistoga kat. dühovnika, ki pobira peneze, kak se više trdi. — Če to ne včinijo, bomo meli vso demokratsko gospodo, ki se zbira okoli toga lista i takše pisanje odobrava, za navadne hüdoželjne lažlivce, ogrizovalce. — Rk. dühovniki z Goričkoga. Podjeda pod našimi nogami jezeroletno prekmursko zemljo — piše "Szabadság" v 43. št. — Naša kultura je več stara, kak jezero let. Vogri so obhajali jezeroletnico svojega pre-seljenja v naše kraje i oni gučijo vsikdar od "jezeroietne Madjarske" (ezeréves Magyarország) Zakaj mislijo gospodje okoli Szabadsága samo na madjarsko jezeroletnico? Zakaj povdarjajo samo to v svojem listi ? Zakaj ne priznajo zgodovino, ka sta tü prle bila slovenskiva vladara Kocel i Pribina? I zakaj ne prečtejo dr. Kará-csonyija zgodovino, ki čeravno Madjar, prizna, ka so Madjari od nas Slovencov dobili vero i kulturo? Bodimo Pravični. A „Válasz Novinenek." Pod tem naslovom "Szabadság" za osebnost imenüje to, ka je naš list pisao, ka cenilna komisija neje zmenšala dohodnine. To neje osebnost, nego istina. Idite gospodje od vesi, do vesi opitajte narod, kak se njemi je dohodnina navrgla i v neštetih slučajih dobite odgovor, da se njemi je ne zmenj-šala, nego ešče povekšala. Istino smo podpisali na podlagi pritožb, ki so se nam izročilo. Fabijola ali Cerkev v katakombah. U. Boj. Pokončali ste mi edino moje vüpanje i srečo mirnega, domačega živlenja, štero se mi je obetalo. Pa to je šče ne vse 1 Kak, volhun, ali špion, ste se privlekli v temnico, ste poslüšali i pazili na moje reči i nato ste se proti vsakšoj oliki postavili na sredi trga, razčemerili ste sodnika i casara i ves narod ste pobunili proti meni. "Povem vam, da bo v našem varaši mela jakost i poštenost dosta več velave, kda ví od* nesete svoje pete kam inam! Ali enkrat šče vam zapovedavlem, da zapüstite mojo hišo, če ne se vas bom na drügi način rešila." ,,0 ne, ne sva šče včasi pri konci, Ie Potrpite!" — obraz njemi je čim duže bole zevreo, vüsta pa so postajala bleda, — zgrabo jó je za roko in jo je süno nazaj na stolec. „Le pazite" se njoj je zapreto, če ešče enkrat probate vujti ali pa za pomoč kričati, vam povem, da bo te vaš glas zadnji i prvi, naj se zgodi kajšteč ! — Vi me ne ste samo iz drüžbe vrgli, nego pregnali ste me tüdi iz Rima; nagnali ste me po sveti, da bom blodo okoli, kak tühinec, brez prijatela i brez doma ! Ali vam je to ne bilo zadosta, da ste si nasitili hüdobno düšo z maščüvanjom ? — O ne, ešče moje peneze i mojo vrednoščo ste poželeli! — pokoj, dobro ime, vrednoščo - - - vse ste mi vničili, meni tühinci!" „Oj, ti cotasti nesramnik" je zakričala razdražena rimlanka, ,,v mojoj domačoj hiši me vüpate imenovati za navadno ciganico !“ „Da, vüpam! Jaz sem si pridobo po pravici, če ravno s hüdobijo, tao Agneškine vrednošče. Z žülnatimi rokami sam si ga zaslüžo. Ništerno noč sem aldüvao za boj, s pomočjov hüdobnij dühov, šteri so navse zadnje zmagali; i doma sem meo krvavi boj ešče z nikim drügim. Den za dnevom sem iskao potrdila, dokaze ! Ali zdaj te nemam več pravice do svojega zaslüženoga tála? Imenüjte ga, kak ga ščete, jaz ga zovem za "krvavi denar” — i kem bole sramoten je, tem grdejše je, da mi ga vzemete! Ravno tak je, kak če bi bogatec iz gobca kakšega psa potegno falat divjačine, za šteroga se je pes z vsov močjov mantrao." ,,Ne brigam se več za vas, ar vodi nekša domišlija" njemi je odvrnola Fabiola, tak resno, da je vido, da postaja nemirna. Ve je pred njov stao človek zmešane pameti. Pogledali ga je i njemi je mirno odgovorila. Zdaj pa prosim, da odidete! Če potrebüjete penez, je lejko dobite — samo le ite, da vas čemerje ne zmešajo popolnoma." "Kakša domišlija me denok vodi, to bi rad znao ?“ „Da sem želela Agneškino vrednoščo i da mi je njena smrt prinesla dobiček." "Ve vam ga pa tüdi je; casar sam mi je povedao, ki vam je vrednoščo podaro." Toga jaz ne znam. To pa znam, da bi raj od glada Vmrla, kak pa da bi poželela kakše verstvo i le samo edno grüdico." "Ali smem misliti, da vam je to što drügi Spravo? O, to mi je po nobednöm tali neverjetno !" — "Ali ka je pa to?" Pri toj reči segne po paperi, šteri je ležao skoro poleg njega, kam ga je Korvin položo. Njegov srd se je pri tom nikelko polegeo, ar je prlé mislo dokazati, da je vsega kriva Fabiola. Zdaj se njemi je razsvetilo v glavi, ali čemeri so se na novo vžgali, kar besneo je. S škripajočimi zobmi začne svoj Pozdrav. "Zdaj sem zagvüšan o vašoj nesramnosti, o vašem ropaželjnosti i nevsmilenosti, ki je hüjša od vsega na sveti! Le Poglejte casarski prepis — i kak lepo je pisan, — zlatimi literami, — z zlatom obroblen — zdaj pa le povejte da je bio v tistoj kratkoj vörici napravljen in napisan, v šteroj je bila vaša sestričina vsmrčena. Tüdi onoga vrloga prijatela neščete poznati, ki vam ga je podaro? O, vse znam, kak je bilo! Kda je Agneška bila v temnici, kda ste ví jokali i meni v oči metali neumilenost, — meni tühinci, — ravno te ste, ví gospica, premišlevali, ví modri-anka, njena dobra sestričina, kak bi si zagvüšali njeno herbijo. Poiskali ste si dobroga pisača, da bi s svojim zlatim perom pokrio vašo lakomnost i vaše izdajstvo, do vaše rodbine". „Končajte, končajte“ — je kričala Fabiola na ves glas, ali zobston se je protivila njegovim, divjim i žarečim očem. Fulvij pa je še bole besneo i nadelüvao"Zdaj mi ponüvlete peneze? Zdaj, da ste me tak nesramno oropali! Na kodiško palico ste me spravili i zdaj mi ščete dati miloščino — miloščino iz mojega zaslüžka — iz zaslüžka, šteroga pekeo privošči svojim žrtvam, dokeč ešče živi tükar na zemli!“ 16. novembra 1924. NOVINE 3 Svet. Cerkev se je porüšila. V varaši Palermi v Italiji seje porüšila püšpekova Katedrala, stara lepa cerkev, v štero je šlo do 12 jezer ljüdi. Ravno te dni je v toj cerkvi bio euharistični kongres, i gda se je kongres zvečer končao se je cerkev tisto noč porüšila. Z grozdjom hranijo živino. V južnoj Afriki je trsje tak obrodilo, da grozdje süšijo i polagajo živini. g Velika toča je sila v Italiji, tak da je bila do 20 cm.visika. Našli so tüdi po 1 kilo žmetne falate. Prebivalstvo Amerike. Zedinjene države so mele 1. januara letos 113 miljonov prebivalcov. Profesor za štatistiko i biologijo dr. Gearl je zračunao, da bo leta 2000 v Zedinjenih državaj 197.274,000 ljüdi. Od te naprej pa začne število prebivalstva padati. Sive oči. Zgodovina nam pravi, da je melo dosta velkih možov sive oči, tak Napoleon, Fridrik II. i Šekspir. pa tüdi dosta hüdodelcov ma sive oči. Amerikanci i Angleži so dognali, da ma 80% železniških vlakovoditelov sive oči. Takše majo tüdi marinari itd. Zrok je morebiti to, da sive oči dosta bole vidijo kak drüge. Zednim pa je takšim ljüdem tüdi prirojena žela po doživlajaj i potüvanji. Je pa šče tüdi poleg toga nekaj, ka je ne lepo. 90% vseh moškov z modrimi očmi je nezvestih. Od 23.000 hüdodelcov na Angleškom je večina sivooka. Nevarna prisega. Znani predsednik najvišjega sodišča na Nemškom, Leitgeb, je bio prle Sodnik v gorskom varašeki. Nekši kmet bi morao prisegnoti; Leitgeb je znao, da po kri-vom prisegne i ga je probao na vse načine odvrnoti od prisege. Pa nikaj neje pomagalo; tüdi, če njemi je govoro od bože pravičnosti, se kmet ne dao pregovoriti, ostao je pri prisegi. Te zakliče Leitgeb sodnijskomi slugi: ,,Odprite okna." Sluga njemi pravi; "Gospod Sodnik, ve vidile, kakši veter je veni!" "Nikaj ne škodi! Ar zdaj te kmet po krivom prisegne i vrag pride včasi po njega. Ali mislite, da si dam okna pobiti, gda bo leto vrag s krivoprisežnikom skoz?" "Gospod sodnik, raj ne prisegnem !", je zakričao prestrašeni kmet kje popihao včasi domo. Domača politika. Nova vlada je etak sestavlena: Ministrski predsednik Nikola Pašič. Podpredsednik in minister brez port-fela Marko Trifkovič Minister za notrašnje zadeve Boža Maksimovíč. Minister za zvünešnje zadeve dr. Momčilo Ninčič. Minister za finance dr. Milan Stojadinonč. Minister za pravosodje dr. Edo Lu-kinič (demokrat). Minister za prosveto Svetozar Pribičevič (demokrat). Minister za promet Andra Stanič. Minister za javna dela Nikola Uzunovič. Minister za šume i rüde dr. Gregor Žerjav (demokrat). Minister za trgovine dr. Prvislav Gri-sogono (demokrat). Minister za poljedelstvo i zastopnik min. za agrarno reformo Krsta Miletič. Minister za vere Miša Trifunovič. Minister za nar. zdravje i zastopnik min. za soc. politiko dr. Slavko Miletič. Minister za izenačenje zakonov Marko Gjuríčič'. Minister za pošto i brzojav Velja Vukičevič. Minister za vojsko i mornarico general Dušan Trifunovič. To je štirje Orjunski demokratje, ovi pa vsi radikali. Radič pobegno. Radiči je batrivnost vujšla v pete i je odbežao s celov familijov vred pred meje. S svojim grdim jezikom je pokvaro vse dobro i je slüžo Pašič—Pribičevičovoj politiki bole, kak štokoli drügi Pa neje šo prazen prek meje. Küpo je edno vilo v Zagrebi, Prpičovo, za 43 milijone rajnški, v šteroj je on s, familijov vred brezplačno živo. Celo auto mobil je meo te zagovornik sirot. I takšo pogodbo je napravo s Prpičom, da če do termina na plačajo njegovi poslanci i pristaši te vile, te de palača nazaj Prpičova, vplačani milijoni do pa njegovi, Radičovi. Kakši deset milijon dinarov dobi tak k šenki Radič. Lehko de on z intereša od te šume tak po „siromaškom“ živo prek orsačkih mej i zapelavao ljüdstvo. Zadnja seja parlamenta se je vršila 10. novembra. Na toj seji je prešteti kraljevski ukaz od otvoritvi novoga zasedanja parlamenta i ukaz od razpüstitve parlamenta. Nove volitve se bodo vršile 8. februara. — Volilci, to ščejo Pašič—Pribičevič i Žerjav, ka bi njim dali pri volitvah večino zato, ka njihovi, ministri ki so državo, to je vas za milijarde Okradnoli, ne bi prišli pred sod. Znamo, da se že naprej smejete na to s figov vu žepi. Nova skupščina se odpre leta 1925. marca 7. Vüpamo se, ka z vekšov zmagov za tisto vlado, štero je vrgla samo zato Pašič—Pribičevič—Žerjavova kompanija, ar je bila poštena. Svetovna politika. Anglija. Konservativec Baldwin je dobo od kralja nalogo, da sestavi novo vlado. Amerika. Republikanec Coolidge je z velikov večinov zvoljen za predsednika Amerikanskih Zjedinjenih Držav. Volitve so bile krvave, več ljüdih je mrtvih i ranjeníh. Kak povsod po sveti, tüdi tü je te zgage delalo veri sovražno demokratsko drüštvo, štero je spodobno našoj Orjuni. Italija. Nov. 4. so po celoj Italiji obhajali god zmage. Velike procesije invalidov, dovic, sirot i drügih je korakalo k grobi „neznanoga vojaka." A te procesije so fašisti, to je vladne stranke pristaši napadnoli, celo poslance v njih. Napadi fašistov so povzročili vnogo ran celo še smrt. Položaj vlade je zavolo teh krivic jako omajan. Odstop austrijske vlade. Zavolo nesoglasja v pogajanjaj med železničari i vladov je podao dr. Seipel odstavko ce-lokiipne vlade. Licitácija. Dolgoveška (Hosszufalu) velika gostilna se novembra 23-ga popold. ob 2 vöri, onomi, ki največ obeča, na 3 leta v arendo da. Árverés. A dolgavasi (Hosszűfalu) nagyvendéglö f hó 23-iÉáin a. u. 2 órakor a legtöbbet igerönek 3 évre bérbeadatik. V dugoveškoj (Lendyahosszufaluj) y ciglenici se dobi, dokeč je v zalogi 1. klase črep 1000 kom cigeo po 1000 pa po 450 Din. Peter Domačin. Kotnjekov Janoš. Meli so Janoš velko torbo od remenara... V to torbo so spravili malo stroška na dugo pot, v roki so meli palico, spomin od davno pokojnoga plevanoša, pa so šli. "Kama pa ví Janoš?" jih je pitao potočič. Postao je starec i s prstom kazao "Tiho dete moje, bežim pred smrtjov ... ? Potok je, brez reči, püsto starca, za njimi je ostao, Ali ne tak brešček. ,,Hop, Janoš, stara kost, kama pa vi?" tak je povedao. "Tiho dete moje, tiho mali brešček, idem ta po sveti, bežim pred smrtjov." Zeleni praproti potok, brešček, bela cerk-vica na njem, te naš celi sveti domači svet, vse je segalo za starcom, da so se vlekli s trüdnimi koraki proti Breznovomi bregi. Nevidna roka jih je držala i vlekla nazaj. Mili glas maloga zvona je jokao za njim: "Oča Janoš, kama bežite, oča Janoš?” To jih je stavilo. S trepetajočov rokov so brisali vroči curek z čela. Motne oči so iskale zavetje po okolici. I te so razgledali vrbo, staroga prijatelja s sühimi vejami z velkov votlínov. „Brez skrbi oča Janoš," tak jih je zvalo drevo. "Več sto let poslüšam šumenje vode, več znam, kak bi to kazao moj raztrgani gvant. Za mojo votlino ne ve smrt, skrij se v njej sinek lübleni, Janoš .. Bližala se je tiha jesenska noč. Sive megle so plavale po dolini i trüdne Čarne Vrane so krožile nad njimi, iskale so varno streho za edno noč. V lüknji je vama streha za Vrane, v vrbi so najšli varno streho pred smrtjov Janoš... Vrane, vrbo, starca, vse je pokrila jesenska megla, človeče oko ne bi. moglo vdreti v to mcg-leno goščo. I te je prišeo sveteo angeo s tihimi, belimi peroti i postao je pred vrbov, da bi vido, kaj delajo Janoš. Na drügoj strani je stala s čarnov kosov pravična ženska — smrt. Janoš so sedeli v votlini. Na koleno so položili torbo, na torbo svojo sero glavo, okoli glave so meli k molitvi pripravlene roke, njuve vroče skuze so pa orale rjavo gladino torbe. "joče, moli... püsti ga"- je pravo smrti angeo. I smrt je bogala, ar je zvesti slüžabnik božji. Senjali so Janoš... Najšli so svoje zvone, dva svetla strašna topa ... „Ho, topničari, na delo vsi... Neprijatel podpira..." Stari topničar se obrne ... Glejte ga ... "Jaz sem, jaz, zvonar bogojinski, Kotnjekov Janoš!" ,,Na meri, Čarna smrt"- je povedao angeo tretjič. Glava starčeva se je poškalila z mokre torbe, brezi cilja so mlatile njüve trüdne roke. Vidli so strašen boj, s krvjov poškropljeno polje. Zakričali so z hripravim glasom omirajočih. ,,Bum! Bum! Med nje je vdarilo!" Vidli so neprijateljsko vojsko; z na puško nasajenimi noži so šli neprijatelski vojniki na topničare. "Joj, vmoro me je!" so zakričali Starec. Prekrižali so se i molili tiho zadnjo molitev. Zdrava Marija. milošče puna ... „Bum! Bum! Bum..." so odgovarjali štüki iz domačih zvonov. Sprevajali so staroga zvonara, šteroga je edno roko držao beli angeo, za drügo Čarna tiha smrt. I tihi smeh zlatoga mira je sveto okoli starčavih vüst, tiho je zašepetala stara vrba: »Zbogom hodi sinek — Janoš ..." Tak je bilo? Ne vem. Istina pa je, da je približno tak opisala smrt bogojinskoga zvonara v svojoj pesmici Lopertova Kristina vučenica v lepoj Bogojini. (Konec.) Prekmurski dijak. Končni smoter društva. Moža spoznamo in ga tudi cenimo oziroma Sodimo po delih, drevo je koristno ali škodljivo po sadu, ki ga rodi, društvo opazujemo po namenu po smotru, ki ga hoče doseči. Vsaka organizacija ima neki namen. Saj brez namena, kar na slepo, niti posameznik ne živi, temveč si določi neki cilj — naj bo ta potem že kakršen koli — ki ga hoče doseči. Začrta si pot in tega se drži, četudi vodi skoz težave, četudi je zelo strm. Društva brez namena sploh ni. Saj društva se ravno zato ustanavljajo, posamezniki, ki stre-mijo za istini ciljem, se ravno radi tega družijo, da se cilj, ki ga posameznik le težko doseže, ali ga sploh ne more doseči, z združenimi močmi, s požrtrovalnim skupnim delom lahko doseže. Namen je lahko različen; saj je vendar človeška narava tako različna. Eni stremijo za telesno popolnostjo, drugi se trudijo za dosego duhovne popolnosti, ta si Šteje v največjo dolžnost vzbujanje narodne zavesti, oni napne vse sile za povzdigo prostega naroda; so pa tudi, ki se ne zadovoljijo z dosego ene popolnosti, temveč bežijo po splošni povzdigi človeštva. Namenu primerno so tudi pota različna, ki vodijo do cilja. Odtod tudi različnost društev. Saj jih imamo v enem okraju, v enem mestu, celo na enem zavodu več. Športna, izobraževalna, naci-ónalna, pevska, dramatska itd. društva se vrstijo druga za drugo s tako različnimi nameni, da se na zadnje človek niti orientirati ne more. Vsa društva pa imajo — ali bi Vsaj morala imeti — neki skupni — končni — smoter, ki za njim težijo, v dosego katerega uporabijo vse moči in nameni posameznih društev so je pota, po katerih se pride do tega skupnega Smotra. In kaj naj bi bilo ta končni smoter? V čem naj bi obstojalo tisto dobro, ki bi za njim težila vsa društva, za katerega bi se trudila z vsemi svojimi silami. 4 NOVINE 16. novembra 1924. Po čem teži človeštvo ? K čemu je nagnjen vsak posameznik od učenjaka dol do najpri-prostejšega delavca, od kralja, ki biva v sijajnih palačah pa do revnega berača, ki blodi po ulicah in se preživlja po dobroti usmiljenih src ? — Po sreči hrepenimo vsi, po blaženstvu. Že otrok, ko se še niti prav ne Zaveda, ko še nima raz-sodnosti, ve, da mu je ena stvar prijetna, druga zoprna in se s svojo" otroško razsbdnostjó vedno odloči za stvar, ki mu je ugodna. Isto smemo reči o človeštvu sploh in o vsakem posamezniku posebej. Vsak je nagnjen k temu, da išče srečo, da si naredi življenje udobno, prijetno, sploh da ugodi svojim željam. Človek pa je nekaj več, ko druga živa bitja. Ima v sebi neki višji netvarni princip dušo, zato se ne zadovolji s telesnim ugodjem, kakor živali, temveč se vspe-nja do duhovnik dobrin. Duša pa je neumrjoča, ustvarjena za večnost in zato hrepeni po sreči, ki ji ne bo konca. In tako je končni smoter človeštva, dosega večnega blaženstva. Isti smoter mora imeti društvo in vsi drugi nameni, ki jih imajo posamezna društva, so le — naj bodo — pripomočki, so le pot, ki se po njem pride do tega Smotra. Izobrazba ljudstva, telovadba, petje, spoznavanje narave potom iz-ietov, sploh vse mora voditi do spoznanja ne-česa višjega, do spoznanja duha, večnosti, do vere v bivanje Boga. To mora biti središče, tista točka, okoli katere se suče društveno življenje. Ako društvo s svojim dclovanjem ne stremi za tem ciljem, ako svojih sil ne žrtvuje v ta namen, temveč se izgublja v svetnih zadevah, je vse njegovo prizadevanje ničevo; njegov namen je pogrešen. Res je, skrbeti mora za zemeljski blagor ljudi, toda le pod vidikom, da služi to v dosego nadnaravne sreče. Resnično je tudi, da mera vzgajati može, ki bodo narod vodili, mu kazali pot skozi zemeljsko življenje, toda ti se ne smejo zadovoljiti samo s tem, temveč ozirati se morajo, da bo pot, ki ga kažejo narodu, peljao skozi časno blaginjo do večne sreče. Na tó voditelji današnje dobe, ko človeštvo pozablja na svoj končni cilj in se nagiba proti zemlji ter teži za zemeljskimi Zakladi, radi pozabijo in se oddaljijo od svojega pravega namena. In v tem tiči vzrok, da je naše društveno življenje nekako mrtvo, da vedno bolj nazaduje, propada, ker fraze, da se borimo za narod, za izobrazbo ljudstva, za krepost telesa, ne zadoščajo, temveč mora biti neki višji vidik, pod okriljem katerega se vse to godi. Ko društva zopet posvetijo svoje moči dosegi tega Smotra in se ne bodo več izgubljala v iskanju samo zemeljskih dobrin, se izvrši v društvenem življenju preobrat in vzklije novo življenje. Fr. K. Pošta. Kolenko I. D. Bistrica. Gotovo se bo tüdi na Bistricaj bőralo, samo more se prle podugšat stari proračun ali zglasati novi. Austrija je Zglasala tri milijarde, ka de z cementom bő-rala Müro i vodo k nam spravlala, zato bo naša država tüdi branila svojo zemljo. Mamo vas na skrbi, ne bojte se. St. Skledar. Turnišče. Pridite k meni, gda bom doma i mi te prineste naprej tevi reči, od šterivi mi pišete. Sobočan A. Gomilica. Vaša prošnja, štero ste po vašem g, fiškališi poslali v Beograd, zato neje poslühnjena, ar bi mogli včasi po prvoj pogodbi poslati prošnjo i to v treh mesecah po pogodbi, ví ste se pa zglasili komaj za dve leti. Tkalec Ana. Lipa, Sept. 18. je javila oblast v Beograd da je spravila Vilmoša Tkalec v Ljubljano i ga namestila začasno v zgojevališči. Zdaj ga že gotovo mate doma. Šimon. Šülinci. Prošnjo rekrutov izročo, odnosno sam napisao i izročo na ministerstvi za socialno politiko. Prošnjo bo ministerstvo podpiralo, da dobijo od fin. ministerstva plačane potne stroške. Pogorelci. Lipa. Čentiba. Podpore Horvati Franci i Jožefi Šö-vegeš ministrstvo lani neje moglo dati, ar v proračuni ne bilo zadosta penez. Letos bi se mogla podpora na novo prositi, mogoče bi se kaj dobilo. Sirote. Turnišče. M. Sobota. Tivadar Ana M. Sobota i sirota iz Törnišča ravno zato nesta mogle lani dobiti podpore i prošnjo bi mogle letos ponoviti. T. Puconci. Urgerali rešitev. Balažic. D. Bistrica. Ste čteli, ka jé cela Štajarska z Prekmurjom vred komaj 15 dovolenj dobila za Ameriko. Amerika ravna z nami, ne moremo si pomagat. Gotovo pridete tüdi ví ednok na vrsto. Fartek F. Šalovci. Bomo ob priliki urgerali rešitev prošnje. Numero smo vam pa zato naznanili, da nam jo napišete, gda želete hitrejšo rešitev. Črevljarska zadruga. Turnišče. Lončarska Filovci. Poslanec Klekl so prosili iz klasne lotrije podporo za vaše zadruge. Obljübljeno je, da jo dobite. Če jo dobite, dajte to naznanje g. narodnomi poslanci i to tüdi, če je ne dobite de novoga leta. Vsem. Dužniki, naročnino plačajte ! Občina Turnišče. Molbo za senje smo prekdali. AH telko prosilcov je i teliko senj, da je teško Vüpati, da je dobite. Prošnja je vpelana pod brojom V. No. 17000. Prekmursko lovsko društvo v M. Soboti vabi svoje člane k rednemu občnemu zboru na dan 29. novembra ob 1. uri popoldne v gostilno Kemény & Benko. M. Sobota, 11. XI. 1924. ODBOR. Naročnina ino oglasi se sprejmejo za "Novine" pri ERDŐŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. V Dolnji Lendavi na glavnom mesti edna hiža po fal , ceni se prada. Pozve se lehko v uredništvi Pri WEISSENSTERN trgovci v Dolnji Lendavi se dobilo za šivati z garanteranom Kaiser, Gritzner, Dürkop i Nauman fabrike za švelje i za obrtnike — Tako tüdi večfele gumiji i deli. Ponošene bicikline v dobron stani küpim Iščem iz dobre familije ednoga učenca za mlinara. GYÖRKÖŠ PETER mlinar Lutverci p. G. Radgona Slovenska Banka d. d. podružnica DOLNJA LENDAVA plača najbolje dolarje in zlate peneze. Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije. FAL CIGEO I ČREP. Puconska ciglenica oda cigeo i črep — zavolo pomenkanja prostora — küpcom, ki ga odpelajo od dnes naprej do konca toga leta, proti plačili v gotovini po naslednjoj znižano ceni.cigeo (za zidanje) po 550 Din. črep (Fab) po , 400 za 1000 falatov. KUPITE! PRODATE! Posestva, gostilne, trgovine itd. želite. Realitetna pisarnica „SILVAR“ Ljutomer, Stari trg 47. Najboljše bronaste zvonove po najnižjih cenah v Jugoslaviji dobavlja samo LIVARNA ZVONOGLAS MARIBOR odlikovanja z zlato kolajno. Neprekosljiva harmonija, čisti, trajni glasovi, Hitra postrežba, večletno jamstvo. Zahvalna pisma č. č. duhovščine so Vsakemu na ogled. dolare in druge valute po najvišjem dnevnem tečaju obrtne in trgovske kredite pod zelo ugodnimi pogoji Interurban telefon Štev. 2. vloge na tekoči račun in hranilne knjižice pod najugodnejšimi pogoji. Račun ček. urad Ljubljana št. 12726. Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava.