PERPOMOZHIK V’ LUBLA.NI 1020. Ga prodaja Bilhelm Henrik Horn, bukvopr^d. BOGA prav fposnati ino zhaftiti, I N O POT PRAVE t SREZIIE P O Jesufovimu vuku ino sliivlenju. Preftavlen is Nžmilildga ino femtertje pomnoghem Tretjiga nal ja. •; > fi P E R r O M O Z H I K Boga prav fposnati ino zhafUtu P RE D F UK. i. Dobro mi je. Imam ljube ftarifhe, dajo mi jefti ino pitij she Temi perleshe ! — omifhlujejo mi oblazhilo j prefkerbe me s’vfim, liar mi je treba ; tudi igrati, ino vefelimu biti mi dopufte. To fo pazil fkerbni, dobri Itarifhi. “ 2 . S’ nizke mur ne morem fvojim ftari- fham tek dobrot poverniti, vfe imam od njih. Kako tedaj jim jih bom? — To hdzhem ftoriti, tako le vefti, kakor ra¬ di imajo, perljuden ino pri jasen biti, ino voljno vbdgati. Vefeljiio jih bo, ino fhe . rajfhi me bodo imeli. 4 O« ( Star?flii mi le take rezki velevajo , de fo mi koriftne (nuznej), ki fe mi fpodo- bijo, ki me drugim ljudem prijetniga delajo. Zhe rad vbogam, me vfi hvalijo’, ino pravijo: De lirti dober otrok! ino fta- rifhi ino vfi ljudje me imajo sa ljubo. Vedno lira lohka velel. 4 . s Starifhi prepovdiijejo vle, kar ni lepi« ga, kar fhkodje, ali pa druge otroke ino ljudi drashi ino shali. Zhe kaj taziga flo« rim, pravijo: De lim hudoben otrok! — ^Starifhi mi tedaj dobro hozhejo, de mi kaj taziga prepovedo. 5 - t Starifhi me v’fhoIo pofhilajoj koliko lepih ino dobrih rezili fe lohka v’ nji vu- zhimj Gofpod duhoven pridejo tudi vlaki teden, ter nam perpovdiijejo, ino naf \uzhe, kakd vtegnemo vumni ino dobri otrozi biti, de fe nam bo per ftarifhih, ino ljudeh dobro godilo. Kako bi ne ho¬ dili s’ vefeljam v’ fholo, ino bi fe pridno ne vuzhili ? 5 6 . Kadar fe jes ter d no v’fholi vuzhim, fo tudi ftarifhi pridni doma. Mati perprav- lajo fleherni dan, de nam imajo kaj jeft datit peko kruh, zhedijo po kadih repo ino selje, nafalajo ino prehajajo mefo, fkerb imajo sa m’eko, maflo, fir i. t. d. Ske To dobra mati, ki Jfi teljko persadenejo vfe ofkerbeti, ino tako perpraviti, de fe nam perleshe. 5 •' \ \ - ' 1 '' • ' 1 ' • Materi je mar tudi sa sin vino. Keljko dela jim da to ! Tudi sa poftele ino obla- zhilo fkerbe sdaj shoke ali nogovize ve- sijo, sdaj fhivajo, sdaj kerpajo, sdaj perejo, ino po simi zeli dan kolovrati der- drajo. Tako le imajo vedno mati kaj opraviti, de je per hifhi potrebno ino korifl.no, ino pridno tudi meni. 8 - Vezhi feftre, ino dekla pomagajo ma¬ teri. Je dobro, de jim perpomdrejo j fa¬ rni bi ne mogli vlimu kaj. Dekla dobi skivesh ino plazhilo, ino feftre k jed ino obleko saflushijo. Le jeli fhe nilim hifht sa nobeno rabo, ino ftarifhi mi pufte vender s’ drugimi vred jefti per miši* 6 ino oblazhijo me. —- S’ zhem to saflu- shim ? 9 - ( Sim The majhin, flab ino nereden, ino le malo The pomorem. Doma povarvati, na otroke gledati, vode pemefti, ali kaj drujiga taziga, grah mo drugo fozhivo sberati, perje priliti, ino takih majhinih rezki vezh: to je sa naf otroke, de v’ timu zhafu odrafhenzi po Tvojih oprav¬ kih gredo. Profil bom doma ftarifhov, de mi dajp vedno kaj taziga delati, de bom tudi jefi: she sa kaj. 10. Zhe mi ftarifhi doma fkerbno dajajo take majhine opravila, fe vuzhfm sa de¬ lo prav prijeti, roke fe vurijo, ino sraven Te vadim imeti kaj opraviti , ino i nigdar lenimu biti. Med tim fe vTholi vuzhim pasliv biti, od marfikake rezhi govoriti, ino vprafhati, ino kar je dobro ino koriftno, prav zeniti ino prevdariti. Kadaj prav priden, snajd’n ino vfimcn zhDvek vtegnem biti, vfaziga dela Te prav lotiti, ino vfe prav oberniti. 11 . Tudi ozhe delajo vedno. Po leti fo vfe i? polja poTpravili, pokofili travnike, Te- no ino otavo donui svosili, tudi shito, pfheriizo, resh, dvef, jezhmen, grah, lezli o, ino druge perdelke domu fpelalij napolnen je bil koselz s’ vfim. Posnej fe je omlatilo ino ozhedilo. Sdaj dzhe tiga marfkaj na terg nefo. Vmef ii vedno dajo doma kaj opraviti $ sdaj derva kdlejo sa kurjavo, sdaj orodje popraviajo, ino kar manjka femtertje. i. t. d. Vfe te dela fo domu potrebne ino koriftne. 12 . Nar bol fe je treba v’delo vpreti fpom- lad ino v’jefen. De fe njive obdelajo, je treba orati, fjati, povlezhi, pred pa gnoja navositi ino ftroliti. Bres tiga bi ne dobili ne pflieniže, ne resbi, ne ovfa, ne jezh- mena, ne gr aha, n® lezhe, ne drugih ta¬ kih perdelkovj njive bi bile v’puftdto, ino sgol plevel bi rafel. Torej dobro je, de ozhe polje obdelujejo. 13 . Kadar je feme pod semljo, nimajo ozhe s’ njim nizh vezh opraviti. ( Sonza shelje sdaj, de srak ogreje, ino deshja vezhkrat, de semljo namozhi, de fetuv poganja, seleni ino rafe. Pride naj dolga fufha, mras, deshevje ? tdzha, vfe vsamc 8 konez. -— Kdd tedaj pofhila tako vršme, kakorf hiniga ozhe shelje ? Mo odvorne fhkodlivo vreme. — Kdor to samdre, sa- more vezh kakor ludje ! 14« Po simi fonze ne lija tak dolgo, ne tak gorko } merslo je, ino nizh ne rafe ; P om« lad sfee kol sgodaj is-kaja, ino posnej saj« de, seleneti ino rafti sazhnc vle. Po letifo dnevi nar dalji, fonze je nar vifokej, ino mczhe fvoje sharke bol is vifhkiga na naf j shito ino fadje sori. V’ jefen, ki fe dam- fpet krajfha, fe vfe pofpravla. — Ve fon-« ze, de natn je tako pridno ? je mar sliivd ? Kdo da, de fe is »baja ino de aahaja? 1 5 - Po zelimu fvetu, kar ga fonze obfija, fe od sgrete semlje, ino is voda vedno fo- parza ino megla vsdiguje. Sgoraj v’ mer- slejimu sraku fe sbere v 5 oblake. Vetrovi jih fim pa tje vosijo, kjer hozhe desh iti 5 deshevne vode nekaj semljapopije, v’ktiri fe nabera, ino fpet femertje is semlje ftu- denzhij nekaj pa fe je po verhu semlje v’nisheji kraje ino doline oteka, ino gre v’potoke ino reke. Kakd dobro je to na- pravleno! Kdo je to samogel tako na¬ rediti ? 9 iCL Desk ino fdnzhno Zijanje pomaga fofebno , de nifg 5 pa dzhe ' morejo pred leme na njivo vljati, mati morejo fhtdrov, kore- nin ino fadik po solniku ino vertu nafa- diti, de fadovi, ino selji is njih rafejo. Pa kdo je d revno feme po gojsdih, kdo travino ino roshino feme po travnikih rasfjal? Preden fo iudje kaj Zijati mogli fo mogli she feme imeti. — Kdo je dal rafti fadeshu, selfham, od ktirik fo ludje fvoje perve femena dobili? 17 , Kako mnogo je drevje ino germovje po gojsdih ino Idgih ? Zhimu je ? Keljko drev¬ ja rafe po vcrtih? kako mnoga je trava, kako mnoge fo selji, ino roshe na trav¬ nikih, po gorah, hribih ino grizhih? kako mnogo je shito na polja ino fadje po ver- tih? Zhimu je vfe to? bi shiveli, ko bi vZiga tiga ne imeli ? bi mogli tako, vefslo skiveti, ki bi te ftvari tako mno¬ ge ne bile? —Kako dober nam je tift, ktiri jim rafti d^, ino ki je njih feme v’semijo djal! 18. Zhe grem na poljd, ah pa fe fpravim kam na vifoko, ino pogledam okdl febe, TO vidim delezh okrdg p<5lje ? ravnine, do- Ijine, grizhe, hribe ino gore! Semtertje fcoje vali vmef, tam ino tu gledajo z ci¬ lj. 6 v ni ino turniflti verhdvi na kvifhko. — Sa te dobro vem, de fo jih ludjc sida- li. Od kod pa fo gore, hribi, grizhi, doljine ino polja? kdo jih je naredil? fe je moglo vfe to farno ftoriti, ali sazheti farno od febe ? Kdo je tifti, ki jih je dal? 19. Nad semljo je nebd, na njemu fe fonze prehaja, ino po nozhi mefez perkashe, ino svesed bres fhtevila. Kakd lepo plavo je nebo po dnevi, kadar fonze perfija J kako ofnasheno po nozhi, kadar fe svesde blif- ketajo, ino /Vitli mefez med njimi. No¬ bena ljuzh fe ne pershge farna febe. Kdo tedaj je vfe te berhke ljuzhi, fdnze, mefez ino svesde na nebu pershgal ? 20 . On, ki je nebd dal, ino na nebu fdnze, mefez ino svesde j ki je semljo, gore, hri¬ be, grizhe, doljine ino polje naredil 3 ki je drevja, germovja, rdsh ino trave' ferne v’semljo djaljki je s’deshjamino fonzam obernil, de lohka vfe rafe: — Bog je on. K’njemu roke vsdigujejo ftarifhi, njega molijo. Mozhen je ino mogozhen. On fam 11 sarndre vfe, ino flori vle vfe: ne more¬ jo ljudje ne- 21. Koljko fim ftar sdaj ? popred me ni bilo na fvetuj kako fim na-nj prifhel? fim mogel fam od febe priti na semljo? O, faj fim bil majhin otrok, ki fim bil fhe le shiveti sazjiel! Sim fi mogel mar Tam da¬ ti, de sirnim? More le kdo febi ali ka- inu drugi mu sbivlenje obraniti, ali v- mervfhimu fpet dati? Tudi meni tedaj ni nihzher drugi shivlenja dal. — Rog! ti li rni ga dal 3 fam ga le dafh ino ohra« nifh, dokler je tvoja volja. 22 . Bog me je taziga naredil, de imam te¬ lo ino vude: glavo , vrat, perli, podper- Ijc, roke ino noge. V’glavo mi je dal ozhi, de Irihka dofli lepiga vidim 3 vu- fhefa, de flifliim, ndf, de duham. Ka¬ ko dobri fo tiviidje, koljko ddbriga v« shijem, ki jih imam! Bofht bi bil ne- frezhen, kihi jih ne imel! Dobrotliv je Bog, ki mi je te viidc dal. 23 . Bog mi je tudi vufla dal, de pokufham. Kako dobrim jedem je dal rafti, tako fe mi 1 % perleshejo! Kaj bi bilo, ko bi mogel ve¬ dno kje per miru fedeti kakor dervd! Pa dobrotlivi Bog mi je noge naredil, ki jih gibam, s’k.tmmi hodim ino fkazhem 3 roke, de sa vfako ftvar lohka primem, de fe de¬ lati, ino toljko potrebniga srnjimi opravlati vuzhim. Kako sheljim, de bi ravni in© sdravi oftali, ino fe vterdilil £ 4 - . Podobar faer tudi is lefa ali -kamena jtodobo isreshe, ozlii, vufhefa, ndf, vnfta, roke ino noge ji naredi, ali shivlpnja ji pa ne more dati 3 sa to ne more ne vi- diti, ne fUfhati, ne duhati, ne govoriti, ne gibati. Ko bi jes ne imel nizh driijiga shiviga v’febi, taka msrtva podoba bi bil, K; j ftori tedaj, de so zlimi vidim, vufhefmi flifhim i. t. d. ? 25. Tiflo nekaj driijiga, ki je v’meni, ino shivi, je moja dufha. *Ona dela, de fe mi ozhi odperajo, ino sapdrajo, ino v ud j e gi¬ bajo, de vftajam, hodim, fedim, kakor fe mi sljubi3 dna fe save tiftiga, kar vidim, flifhim ino zhutim, fzer bi bil kakor po¬ doba bres shivlenja, ktira ima ozhi ino ne vidi, ima vufhefa, ino ne flifhi, ktira kratko malo nizh sa —fe ne ve. Bodi Bog hvalen, de mi je tako shivo dufho dalj po ktiri vem, de lim! 26 . Žhe tudi samishnn, /i vender lohka v-- fako rezil v’ mifiih opodobim, koljkor lim jih vidik Domillim li, kaj lim vzkeraj jedel iiio pil, ino v’zhigavi driifhini bil, kaj delal iuo rekel. Dobro fe flie fpdm- nim vfiga, kar fo gofjiod duhoven vzkeraj vuzhili, ino perpovedovali, ino gofpodu fholfkimu vuzheniku fpert 1 olika povem. De moja dufha fhe lohka take r zhi mifu, ki jih je nekadaj vidila ino fhfhala, ino ktirih ni nizhvezh v’prizho, timu fe pravir Aujha ima fpomih; 27 . En kup rezhl, ki jih vidim, flifhim, pof- kufim, ino zhutim, lohka prezej fposnam. Po imenu jih imenujem, pravim: to je belo, uno zherno, mokro, gorko, rav¬ no, okroglo, ali tako ino tako. Vem, kaj kdo s’menoj govori, ino zhe to, ali uno meni. Vzhali kmalo zhutim, ali je kaj ref, ali ni ref, ali je lepo, dobro, fpo- dobno ali ne i. t. d. — De tako rezhi fpos- navam ino raslozhim, tako vem, kaj dru¬ gi reko, ali kaj fam rezkem ino delam. li temu fe pravi: vinneti, rasvumeti, saflopiti. Moja dufha ima vum. 28 - Vem, de Iuzh rasfvetli, de fonze dan dela,de ogenj greje. Tako vem vežhdru¬ gih rezki, kaj delajo, kako fo ena dru¬ ge perzhetik, kaj to fhkodje, kaj uno po¬ maga, inokako de pomaga, kaj morefpred iti, de kaj driijiga sa njim pride. De mo¬ ja dufha tako fposnava, kako, sak; j , ino zhimu je kajj kaj je zhefa perzhetik, kaj predej gre, ino sadejpride, timu fe pravi: dujha ima pamet. 29 - Zhe vidim, de fe kadi is dimnika, Jniflim: ogenj je na ognifhu, ali v’pe- zhi. Zhe flifhim kak glaf, prezej vem, ali je zhlovefhek, tizhij ali kake druge shivali. Doftikrat tudi lohka povem, ktiri zhlovek, ali ktira shival de je, def- lili je ne vidim i. t. d. Is tiftiga, kar mi kdo pove, velikrat fhe marfikaj fklenem, kar mi ne pove, doftikrat zhutim kmalo is govorjenja, ali, ino sak; j je to ino uno ref, ali pa lash i. t. d. De dufha tako eno is drusiga, is snaniga nesnano fposnava, timu fe pravi: dufha. ima pamet. IS 30. Zhe fe mi kaka rezh Idpa, dobra, ko- rifina sdl, obhaja me, mika me, sashe- lujem jo, po-nji ii persadevamj nafprdti pa, zhe miflim, de ni lepa ino dobra, nimam dopadajenja:, ino je nozhem. Moji dufhi tedaj fe sljubi mnogih rezki, sa- mdre jih sheleti, hoteti ' } sa druge pa ne marati, ino jih ftuditi, timu fe pravi: dufha ima voljo, ker samore sdaj kaj ho¬ teti, sdaj ne hoteti. 3 i. Zhe fe mi kaka rezh dobra sdi: samo- rem, preden jo hozhem, popred fhe po- mifbti, zhe je ref dobra, ali pa snah iti de pride kaj hudiga sa-njd. Ravno tako, zhe mi ni vfhezh kaka rezh, pred lohka prev- darim, ali je ref huda, ali pa morebit, de pride veliko dobriga is nje. Zhe imam vezh rezhi pred feboj, jih samorem pre¬ meriti eno s’drugo, ino pregledati, kaj je bdljfhi, ino to isvoljiti. Y’moji mozhi je to, de tako hozhem pred fpremifliti, ino po tim sbrati, kar fposnam, de je dobro ino bolfhi. Dujha ima tedaj fvobodno ali prof to voljo. 32. Zhe povsamem sdaj, kar lim fe do fih nud od dufhe navbzhil: tifto shivo bitje 16 dufha jo v’nični, ki teld oshivla ino gibles kakor hitro ga sapuftf, Je mertvo. Or;a ziniti (Te Save), kar s’ozhmi vidim, s’ vufhcfmi flifhim, ino kar druge pozhutke obida. S’ fpommarn fe fpomnuje drugot¬ nih ino preteklih rezin, s’ vumarn rezhi prav fposnava, s’pametjo jih prav fpremifLi ino prevdari, ino kakor meni, de To dobre ali hude, jih je sazliimfta hoteti ali ne hoteti, sheleti ali ftuditi. 33 . . Is tega, kar tako dufha v’meni dela, namrezh, de telo oshivla ino glble, de zini¬ ti, h fpomnuje, mifli ino hozhe, de shelji,. ali fe ji Ihidi j —kar dufha tako dela, is te¬ ga vem, de je v’ meni. Ne vidim je fzer ne, ker nima nobenih takih \udov, vfe kaj dnijiga od telefa je, ktiriga je viditi. Ona je tifto bol fhi bitje, Ktiro shivi, mifli ino hozhe. Nevidna ie ravno tako, kakdr tifto, kar dulha snotraj mifli. Tako bitje fe savolo raslozhka od telefa, duh ime¬ nuje. 34 . Bog je tudi duh, ktiri pa ne prebiva po dufhino v’ telefu. — On daja de fonze na nebu is-haja ino sahaja, de mefez ino sves- de fvetijo, de foparza nakvifhko puhti,, 17 de vetrovi vlezhejo, de deshiije is obla¬ kov, de semlja poganja, vfe fploh ftori on na nebu ino na semlji. On je tifti duh, ktiri povfot nevidno dela. Je tedaj tudi po vlih krajih ino kotih vprizho: timu fe pravi: Bog je vjigaprizhijozh ali povfotcn. . 35 . Ker je povfot Bog, je tudi per meni j Bog mi ohrani vfalti zhaf shivlenje, fam li ga ne morem. Dober, lubesniv je Bog, ki je vedno tako per meni, ino me varje! Vfe imam od njega: de lim jel shivetij de hm na fvet prifhel, de na njemu gle¬ dam lepo nebo, ino semljo} de imam jefti ino piti vfaki dan)— On vlimu da, de rafe. V’refnizi nefkonzhno dobrotliv je Bog, toljkaj dobriga mi dodelji! Kako fe mu hd- zhem sahraliti ? —• 36 . Kadar mi ftarifhi kaj dobriga d&jo, hm vefel, grem, roko jim ltufhnem ino re- zhem: sahvalim, ozhe! sahvalim, mati! — Tako bom tudi Bogu ftoril. Kadar fe sjutraj sbudim, ino hm vefel, de hm fpet dan doshivel j kadar sagledam froje ljube ftarifhe, brate ino feftre j kadar fe mi jed ino pijazhaperleshe ‘ } kadar fe sTvojimi tovarfhi B 13 vefelim, ali fzerkaj dobriga Tshivam 5 mif- lil bom takrat: Bog, od tebe je vfe! Bodi zhefhen, Vfiga dobrotliv! On, kije nevidno i*, vidi ino fiifhi to, ino gotovo mu 37 . Kadar vidim ftarifhe roke vsdigniti ino moliti 5 kadar vezhi ljudje v’zerliuv gre¬ do, pokleknejo, pojo ino molijo5 mifliti liozhem: to delajo nevidnimu Bogu, vfi- mu da on, de rafe na polju, ki ga obde¬ lujejo, on jim pofhila o pravima zhafu leptf vreme, ino odverne fhkodlivigaj on ljudem ohrani shivlenje ino sdravje. —Tu¬ di jes sbivim ino vshivam, kar rafe, tudi jes shelim, de bi me Bog od vfiga slega obvaroval - } torej vfe profiti tudi jes ga morem. 38 - Zlie jifiiem ftarilham dopafti, imajo me radi, ino mi radi dajo, kar jih poprofim. Dopadem jim pa, zbe fi,m dober, pr:ja- sen otrok, ino rad vbogam. 0, fveftfim fi, de tudi Bogu dopade to! ( Silno dober fam j zhlti, delati, ino vezh takih rezili. Ne bilo bi prav, ino ne moglo bi dopafti Bo- gii, ki bi hotli to savolo molitve opuftlti. Opravimo poboslino Tvojo molituv sjiitraj, opoldne, ino svezher, potlej delajmo f’ pridam zhes dan, ino med delam mlflimo vezhkrat na Boga: Ozhe nebefhki, do- pade tl, de feradruzhlm, de pridno de¬ lam. Daj, de mi poj ie po frezhi od rok i. t. d. To To take kratke molitve , ktlre Bogu dopadejo. Ob nedeljah ino prašnikih, ktlri To poboshnofti pofebno pofvezheni, fe fpoddbi, de tudi vezh molimo. Kar profimo } fi moremo persa - de v ati. t She ena gre , de bode Bdg nafho moli¬ tuv vfhThoval. Ne le Boga profiti, tudi 46 im fi moremo persadevati, farni s’fvojo pridnokjo, fkcrbjo ino vmetnokjo ifkati, kar je profimo, ino koljkor je mogozhe, farni koriti ino opraviti. Kdor tiga ne kori, je lena njegova molituv. Fergovor pa je: Komaraj, ino Bog ti bo pomagal. Bog je vfe tako na fvetu vravnal, de je delati potreba, ino Jesnf na* je to s’befedo ino djanjam vuzhil. Isgledov nate J Kdor rasfvedenje profi, morebosh- jo befedo pofluf/iati. Nar perva ino nar shlahtnejfhi rezh, sa ktiro moremo Boga profiti, je, debi nam dal prav brumnim ino dobrim bitLSra- ven tiga pa moremo radi na-nj mifliti, ga vefelibiti, ga is ferza ljubiti ino mu dopaki skeleti. De fe tega navuzhimo, moremo radi od Boga govoriti, ino tako govorjenje poflufhati, tudi mifiiti pogo- ko , kaj vfe je Bog koril, ino kako de naf ljubi. Tako je bil Jesuf vuka shelen ske otrok ino mladenizh, ino na ravnok je djal: Kdor je is Boga, poflujha bushjo befedo, to je. poflufna rad ino sveko navuk od Boga. Zke ne pofnemamo Jesufoviga isgleda , molimo dokler kozhemo : Bog nam ne bo nigdar dal brumnim biti, zhe biti fa¬ rni fkerbi nimamo. 4 ? Zhe Boga niha prdfimoje moremo vuzhiti. Zhe profimo Boga, de bi nam dal fe v’fho« li ino per kerfhanfkimu navuku prav prid¬ no vuzhiti, ino enkrat prav pametnim biti, kaj moremo ftoriti ? —Radi moremo v’fholo ino b’kerfhanfkimu navuku hoditi, mifli imeti per viimu, kar gofpod pravijo, ino kashejo fe v’branju, pifanju, rajtanju, i. t. d. terdno vaditi. Tako moremo tudi pot¬ lej ravnati, kadar vezh ne hodimo vThoioj gledati moremo per fleherni perloshnofti na vfe, kar pametni ljudje govore ino flore j radi moremo pofiiifhati navtike, ktire nam dajo $ brati dobre bukve, ki jih dobimo, brano premifliti, ino li tako ftoriti persa- devati. To fo taki perpomozhki, ktirih fe je treba prijeti, zhe hozhemo , de nam Bog da pamet ino modroft. Zhe ga prof mio sdravje, shivimo po tem. Zhe molimo sa sdravje ino dolgo shir- lenje, ga moremo tudi varovati lami, ne fmemo fe bres pomiflika, fhe manj pa prefherno ino bres potrebe v’nevarno- fti fpufhati. Vezhi del fhkodjemo farni sdravju, ker ob nezhafu jemo ino pijemo, 48 lii nifmo ne lazhni ne shejnij prepahnemo fi shelodez , fe vpijanimo s’mozhnimi pija« zhami, prenaglo ohladimo, kadar fmo vro- zhi, savremo li liri, kalimo jo sjeso, shaloft- jo ali s’prevelikim vefeljam i. t. d. Potlej Boga saftonj prolimo, de naj nam sdravje ohrani, zhe ga farni kasimo. ‘Starifhi ino drugi dobri ljudje fkerbe radi sa nafhe sdravje. Prepovedo nam, o- pominjajo naf, zhe kaj vidijo, kar mu je fhkodlivo. Torej fe ni nikolj dobro fkri- vati pred njimi, ino pozheti kaj na fkri- vinimu. Sdi naj fe nam tudi vefelo ali ig- razha,fzhafama vtegne fhkodovati, naf pred, ali potlej v’hudo bolesen perpraviti, ino biti tudi pred Bogam velik greh: De naf Bog ti- ga obvarje, nikar zlo nizh ne ftorimo, zhefar hi ftarifhi ne fmeli vediti, ali zhefar bi naf bilo fram pred drugimi ljudmi. Jesuf je bolnika, ktiriga je osdravil, opominjal: JVe g re/hi po Jih mcil vezh, de Je ti kaj huijhiga ne sgodi. Zhe Bega s a shivesh profitno, mo * remo delati, Dobrotliv Bog naf je tako vflvaril, de ne moremo bres jedi ino pijazhe shiveti. Tudi ne najdiijemo shivesha tako kakor shi- vina. Zhe semlje terdno ne obdelujemo, 4Q ne gnojimo, ne okopavamo, ne ohfejva¬ rno s’shitam, graham, repo i, t. d. prd/i- mo saftdnj Boga 5 ntzh nem ne israfe. Tudi nam h fhe fhe ne 'fto'jd, ino na shiretu nam ne, r€.ftM0 ne perefa ne koshuhi. Zhe hd- žhemo pod ftreho prebivati, ino oblezheni biti, moremo gledati, deli hifhe poftavi- rno, ino oblazhllo omiflimo. Ravno taka je per drujih rezheh, k tirih' potrebujemo. Nam V pridu je delo Bogpoflavil. To je od Boga prav modro tako nare¬ jeno, de tj e v’en dan ne shivimo kakor shivina, bres premiflika, bres fkerbi. Bog je hotel, de mdremo miriiti, kako bi fi, kar je mogozhe, farni pomagali 5 kar nam je potrebno ino pridno, fan i perpravili, farni perdobi-i, kar nam dd- la shivlenje prijetno. Tako fo snajdli ljud¬ je pdljfko delo, shivinfko rejo, ino tav- shent drujih rekodelftuv ino vumetalnoft, ino vezli ko fo l\< j am rumu persadeli, bol ko fo fe mlfliti vadili, pametnifhi fo bili. V’nektirih krajih, kjer shlvesh ljudem bres dela rafe, ino kjer bres po* hlfhtva ino oblazhila ldlika prebijejo, fo fploh tako nevumni, de komaj Boga po- snajoo 0 50 Veliko vefelja imd ddlo. Delo tudi nafhe truplo vterdi, ino nam sdravje ohrani] polajfha kervni tok po shi- lah ino iskajo zeli ga shivotaj jed ino pijazha nam difhl, tekne; tudi bolfhi pozhlvamo, ino fpimo po delu. Poljfko de¬ lo je prav nalafh sa to. Opravla fe pod zhfltim nebesam, sdrave semlifke ino sel* fhine isdifhke per njemu v'fe ferkamoj lepo nebo gledamo ino kraje, ki fe vedno fprcmenjajo pred nami j velelo tizhje petje flifhimo, fonzhni sharki naf grejejo 5 veter, fenza , desh naf hladej zlo ger- do vreme, ino mras ino vrozhinanam trup¬ lo pokrepzhajoj kosha je terdna, barva sagorela, ino sdrava. Kako mehkushni ino bledi fo meflnine proti nam ! Per jigrazhah fe nam salo sdl, zhe fe prav pretrefemo, zhe tekamo ino fkazhe- mo. Tu dihtimo, ino fe potimo ino fmo velikrat bol trudni, kakor bi bili prifhli is teshkiga delaj pa ne smdnimo fe sa to. Ravno tako naf lohka tudi vperanje per delu vefelji, zhe radi delamo. Delo pazh ne vpeha ino ne vtrudi tak<5, kakor plef ino jigra. Slafti zhe fe dela prav navuzhi- mo, de vemo prevdariti, ino fe ga per* rozhno ino terdno lotiti, je truda napol manj. Zhe fhe Yerh tiga pomillimo, kolj- ko da prida ino dobizhka vfako delo, naf grdsno obudi to. Tudi fesu/ delo perpordzha. Jesuf je vTvojih pridigah ino naviikih rad od pridnih ino brihtnih delavzov isglede jemal: sdaj od kmeta, ktiri je Tvojo pfhenizo Iepd ozhiftd, preden je jo vfjal$ sdaj od vert* nar ja, ktiri je terdno gnojil nerodovitnima figovimu dervefu j sdaj od gofpodinje, ktira moko prav s’kvafam vmefi, de gre teko lepo naret, de je rahel dober kriihj sdaj od gofpodarja, ktiri sgodaj vftane, de naj- me delavze v’fvoj ndgrad, ino Tvari tifte, ki jih najde poftopati: Kaj ftbjte tukaj bres dela? pojte v'moj nagrad , ino jt kaj sajlushite. •— Ni bila Jesufova mifel s’ takimi isgledi tudi delo perporozhati ? Pridnim Bog pomaga. Ktiri radi ino vumno delajo, jim Jesuf obljubi, de jim Bog ne bo mkolj perkra* til potrebniga shivesha, de bodo s’ bosh« jo pomozhjo vfelej lohka is-hajali: Poglej, te , pravi, vrabze ino druge tizhe .* ne de¬ lajo, ne orjejo , ne fejejo , ino hebejhki bzhe jih vender ohrani. Poglejte lim~* barje ino vje rdshe po travnikih; ne jhi * vajo , ne predejo , ino fovender tako lepo oblezhene !-— Nifte vi ljudje, vezli od njih ? Bdg nam ie dal vum, de snamo polje ob¬ delovati, fjati, sheti, ino v’fbeden pofpra- viti, fbivati ino preiti 5 pa bi nam shlvesh Bratil, ali zhefar fbe izer potrebujemo, zhe fe vumno ino pridno sa-nj trudimo? Vidimo farni ldhha, babo je Bog milo- ftliv per delu nnfhih ftarifhov, hdijho jim da sralli vfabo leto na polju, bi ga obdelu¬ je jo. Kakor je Jesuf nebtire hlebe kruha pomnoshil, de je bilo nebdljbo jesarov lazhnih nafitenih, ino ollalo fbe droblan- zov teljbo jerbafov je, tako Bog tudi po- mnoshi majhino femena, de shivimo zelo leto od njega. Zhe dobro ■ gofpodarimo , nam fbe baj o liane. Zhe llarifhi perhrani- jo vfaki dan le babo bvarizo shita, graha, lezhe, ja jz, kuretnlne ino shivine, bi io rede, mleba, mafla i t. d. boljho fe lohka nabere zelo leto ? •— Ga je trhlo, pet ino fhedefet dni! Kar llarifhi perhranijo, ldhha prodajo, de dnarjov fhupijo. .Vfe fbosi jim jih je treba, de omiflijo, kar manjba hifhniga, buhinjfbiga ino poljfhiga Orodja $ oblazhi- la i. t. d. Zhe pride tozha, huda letina j shivinfba bolesen, ogenj, ali kahfhina dniga potreba, li ldhba sa-nje kaj bupijo, pomagajo fi. Pa tudi llarajo fe llarifhi, ino ne bodo mogli smira tabo delati ino 55 fkerbeti, sa fyojo Mroft tedaj na ftran mo¬ rejo kaj d j ati. Mi farni podrafemo fzhafa- nia, ino ftarifhi naf hdzhejo na kakfhlno domazhijo perpraviti, ali nam hifho, nji¬ vo, nekeljko shivfne kupiti, ino dnarjov feboj dati, de imamo kaj v’rokah, ki sa- / zhnemo 5 timu fe pravi, ftarifhi naf ho¬ zhejo oddeljili, nam doto dati. Jim nifmo ddishni gofpodarit pomagati ino varovati ? Varovati f'metno, ftifkavzi ne biti. Zhe fe sdaj per flarifhih tega vuzhimo ino navadimo, vtegnemo fvoje dni farni sa fe dobri gofpodarji biti, ino 11 opomozhi. Pa predelezh tudi ne fmemo mahniti. Nekteri ljudje fe nikolj ne najedo, ne na¬ pijejo ino ne nafpe 5 smiraj fo polni nepo- lioja ino fkerbi, de bi le vezh na kup fpravili. Taki fe lakomneshi ino fkopzi imenujejo. Tahi, pravi Jesuf, ne morejo nikolj po Bogu frezhni bit , ker fvoje ferze na dnarje ino blago tvesijo. Kaj jim pomaga, de jim Bog fvojih darov po- delji, oni pa jih ne vsili vaj G ? Nevumne- shi! kadar fvoje fkedne, f hrambe ino mbfhne napolnijo , ino potlejvmerjej o ■ kdo bo vshival, kar sapufte? Le take rezhi fmemo perhranovati, ki fi jih ldhka perkratimo. Kaka jed ali pija- zlia, poftavim, je odvezh, marfkadaj zlo- 54 fhkodliva. Jed, deflihje bolj! kup, nafti ravno tako, ino je ravno tako sdrava ka¬ kor ktira druga. Vino ino vol pokrepzha zhloveka, ino le dobro dene, zhe fe kres¬ no vshijej; voda je p&zh bolfhi sa shejo, ino jo bol ogafi. Nektero fukno na obla- zhila, nektera pertnina je bolji kup, ino sraven tiga mozhneji, nektera barva manj shiva, pa tolika j flanovitnifhi ino pamet- nifhi. t Staro oblazhilo, varovano , fe zhlo- veku dolgo zhafa lepo vda i. t. d. Tako fe da per jedi, oblazhilu, orddju, jigriino drugim kratkozhafvanju marfkaj perhrani- ti, kres zhefar fmo lohka. Tifliga pa, kar nam je potrebno ino fpodobno, li ne fmemo nizh pertergati. Fojicje naj nam poftavim vfaki dan vfe prdti, ne vtcrpimo naj nizh djati na ftran, fej pravi Jesuf: Ne Jkerbite sa jutri , bodite dovoljni f toljkaj, kar vam Bog vfaki dan podelji. Bog, ktiri vam je dal'trupla , tudi gotova ne bo perpiijiil, de bi vam polrebriiga shive&ha ino obfazhiia smanj- kavalo, Ker vam je lijta dal, kar je ▼ezh, namrezh truplo ino shivlenje, vaf tudi ne bo puftil bres tifliga, kar je manj, kar potrebujete truplo ino shivlenje ohra¬ niti. Skerbite le, de bole prav b rum ni ino dobri, de Bogii dopddete , vje drugo nam bo naversheno . 55 Toljkaj je delavzov, ofobenikov, po- /lor, firot, ino tafeihvezh, ktiri fo vbogih hifh. ( S’ tiftira fe shive, kar II prdti sa- flushijo vfaki dan. Bog jim da sdravje, mdzh ino rasvumnoft per delu. Zhe fo briimni, pofhteni, svefti, ino delavni, jih drugi ljudje radi pod ftreho vsamejo, jim dajo kako opravilo, kako delo •, vfaki dan fi ldhka teljko perdobe, kar potrebujejo. Nektiri imajo fhe sheno ino otroke sraven, pofhteno jih preshive j Bogu fo hvaleshni, ino vezhi del tako vefeli, relikrat vefeli de bogatinzi nd tako. Delavniga zhloveka, ne bo konez Zhe sbole, fe poftarajo, ali fo beteshni, de fi ne morejo v e/h farni pomagati, dru¬ gi dobri ljudje i kerbe sa-nje, is vlmilenja jim dajo vbdgajme, de je dovolj sa njih shivesh. Bol ko je revesh pomozhi vreden, rajfhi mu pomore vfaki po fvojimu pre- moshenju. “Je bil redno briimen ino pofhten, pravi vfaki, fam fe je vperal, dokler je mogel, ino pomagal delati je nam ino drugim j sdaj ko ne more fam vezh, mu moremo mi pomagati. „ To reveshu prav pride, ino vefel je lohka, de ljudje takd dobro od njega miflijo. 38 Vfaziga vcfelji, zhe Te govorf od nje¬ ga: “Ta zhlovek je briimen ino polhten, priden ino vumeten delaviz, ja vef lepiga sadershanja j „ — zhe rejo le dobro od njega povedati, nihzhcr nizh hudiga. V fr, ltar jih to fiifhi, fo mu dobri j vfi fe radi s’njim pez ha j o , vfi To mu vdani j vfi mu prijatli, ino pofheshejo mu v’zhimur mu morejo. To naj fleherniga tako fe sader- shati perganja, de bo ime! dobro ime per ljudeh: Dobro ime je bolj J'ki odslala inc J'rebra. III. ■■ . . / ' ■ : ■ jesu l sov j uk od lju- BESN1 DO BLISHNIGA. Kaj je blishniga ljubiti. Bog ni vftvarilfamiga mene, dal je tudi drugim shivlčnje, de fo ljudje kakor jes, ino djal jih je sraven mene na semljoj on, ref nebefhki ozke fkerbi sa naf vfe. Bog tedaj hdzhe, de shirimo s’ vefeljam na-nji f kupa j; de, njegdvi otrozi, eden sVlnigim po b ratovfko, prijasno, ravnamo, fe v/iga sdershimo, kar pokoj podira, vfe pa ftori- mo, kar frezho firina. Timu fe pravi fvo- jiga blishniga ljubiti. Druga sapoved, 5T pravi Jesuf, je pervi enaka: LjubiJvojiga blishniga kakor fam Tebe. Vfe naf ljub e s en vuzhi. Bog je prav nalafh vfe tako vravnal, de bi fe ljubili eden drujlga. Sa to naf je take yk varil;, de fc bol vefelimd, ki. fmo vkup 3 de potrebujemo eden d ruj: ga pomo¬ žni, zhe hozhemo frezhni biti. Per rdjk- ru fe she to sazhne. Bog naf da m&jhjae otrdite na fr e 15 vezli le i fin o flabi ino nevr m- ni, deli ne moremo pomagati. u Starifhi fo nam potrebni 3 radi fe naf podkdpijo 5 jfker- be sa naf, delajo ino trudijo fe, de perpra- vijo, zbefar potrebujemo. Beljko fkerbi ino dela fo imeli she s’nami ? Ifo j:io nam 8lie korili, kar shivimo. Kaki moremo do ft.arijhov biti. Ker fo nam tako dobri karifhi, kaki bo¬ mo mi njem ? Dati jim nizh ne moremo, ne delati sa-nje. Pa v’nafhi mozhi je: Sreti, kaj karifham dopade, ino koriti s’ vefeljam; vfe pa, kar jim ni vfhezh, opuki- ti; gledati, ali jim ne moremo nizh per njih opravilih perpomdzhi 3 sdaj porhafi fe delati vuzhiti, de bomo enkrat, kadar fm vezhi ino mozhneji, vumetnilhi ino p i nifhi sa delo 3 radi k’navuku hoditi ino fe 58 i terdno vuzhiti j radi v* zerkvi hiti, ino po- boshno moliti i. t. d. Tabo fe je Jesuf sa> dershal, ki je majhin bil, de fe od njega Vuzhimo do ftarifliov ravno taki biti. ( Starifham pofebno dopade, zhe jih vbogamo radi. Vezhkrat nam prepovedo pozheti kaj, kar bi naf, ali pa druge vteg- nilo nefrezbne, ali hudobne ftoriti. To je p a ' 1 dobro j dobro nam lnizhejo, zhe naf tudi savoljo tega ftrahujejo, de vezh kaj taziga ne fturimd. Vfe, kar nam sapove- dujejo, žila, de bi bili pametni, vumetni, pridni, bnimni, s’eno befedo, dobri ljudje- Take naf imajo ftarifhi radi ino vfi dobri ljudje 5 dobro nam je, ino nam bo. t Spofh - tuj ozheta ino mater, pravi Jesuf, de bojh dolgo shivil, ino de Je ti bo dobro godi¬ lo na semlji. Kaki do domazhik. Vezhi bratje ino feftre, hlapcz ino dekla pomagajo ftarifhom doma ino na polju de¬ lati, vfe opravlajo ; tudi nam pride to prav. ,Starji fo, mozhneji ino vumnlfhi kakor m{j tudi radi naf imaio, sa naf fkerbe, veliko dobriga nam fkashejo, zhe fmo pri- jasni s’njimi. S fvojimi mizhkanimi brati ino feftrami li lohka jigramo, ino veliko kratkiga zhafa imamo j pa lepo moremo s’ njimi ravnati, jim ne naganjali, pa varova- 59 ti, de fe jim kaj shaliga ne sgodi. Take dobre ino prijasne, naf imajo radi mali ino veliki bratje, feftre pofli ino vfi ljudje. Kaki do shlahte. Ko bi nafhi ftarifhi, veliki bratje ino odrafhene fčftre pomerli, shaloftno bi bilo to! — kej bi potlej pomozhi jifkali ? Per defhzhiku, ftrizu, teti, botru. Vfelej fo bili tako prijasni do naf, ko fo k’ nam pri- fhli, ali pa ko fmo jih objifkali. K jim bi bilo bol mar sa naf, kakor drugim ljudem, Varovali bi, kar bi nam ftarifhi sapuftili, vseli naf na ddm, ino fkerbeli, de bi fekaj vuzhili ino lepo sadershali. Bi pa saflu- shili to ljubesen, zhe bi jih mi ne ljubili, ino jim dopafti ne jifkali ? Kaki do fofedov. Zhe materi kruha permanjka, ali zhe nimajo grabel, matike ali kaj taziga h’ko¬ mu pofhlejo? Zhe hozhijo ozhe kaj tesh- kiga naloshiti, ino manjka ljudi, koga prolijo ? Ki bi po nozhi tatje lomili v’hi- fho, ali pa fe nakljiizhila kakfhina druga nefrezha, koga bi na pomozh klizali 1 —• t Sofede. Vfi ljudje po vafi nam radi kaj pofddijo, ino radi pomagajo, zhe fo nam dobri. Kaki pa moremo biti, de nam bodo to dobri? kako fe jim perkupiti? Zhefa fe moremo varovati? Zhe sheljimo ljubesen od njih ino pomozh, jih moremo tudi mi ljubiti, ino pomigali jim, koljkor nam je mogozhc. Kaki do ptujih. Ko bi jelo v’nafhimu kraju goreti, kdo bi pomagal gafiti? ko bife.naf kak hudi pef, ali divji vol v’blishni vali lotil, kdo bi jih odpodil? Ozhe gredo nektirkrat delezh po desheli j ako bi pot sgrefhiii, koga bi vprafhali? ko bi kam s’vosam sadeii, ali pa fe jim kolo flerlo, kdo bi jim pomagal odnafhati, ali pa pofodil kolo ? ki bi kje eboleli, kdo bi fe jih podftdpil ? —Mi tudi ne vemo, kam fhe pridemo, ino kej bomo pomozhi ptujih ljudi potrebovali j torej mo¬ remo pomagati tudi flehernimu ptujimu, v’ zhirnur mu moremo. Kakfhini moremo /ploh biti do ljudi. Jesuf vuzhi to filno lepo; pravi: Vjfe, kar hozhejh , de hi ti ljudje ftorih, Jlo- ri tudi ti njim- Ti hozhczh, de bi bili drugi pri jasni ino pcftreshni proti tebi j 6t hodi tudi ti prijasen ino poftresh’n p l oti njim. Ti sbcljifh, de bi drugi pofhteno, odkrito, ino po pravizi f’teboj ravnali j rkvnaj talto tudi s’njimi. Ti h vzhali v’ tih ali unih okoljfhinah, kjer sheljifk, de bi ti drugi kaj pofodili, dobro ftorili, po¬ magali j flori jim ravno tako. Tako bodo tvoji prijatli per drugih perldshnoftih tudi tebi radi pomagali. 'S’kakorjhina mero merite , pravi Jesuf, stako Je vam bo merilo. Is k a Ji fini iga ferza ino mifli. Bila bi pa gola dobizhkarija, prašna lahna Ijubesen, ko bi le tihim dobro de¬ lali, ki viipamo fpet kaj dobriga od njih. To Jiore, pravi Jesuf, tudi g rej'mi ki. Lepfhi moremo ravnati, is dobriga ferza, tudi kliri ne morejo poverniti, jim dobro delati. Tako je Jesuf, ko je na semlji shi- vel, vbdgim pomagal, osdravloval je bol¬ nike, nafitoval lazhne, tolashil shaloftne, ino revnifhi ko je bil kdo, vezhi miloh mu je fkasal. Tako je tudi nam perpordzhal, vfmilenim biti proti vbogim ino fromakam. Tudi korez vode vam bo nebejhki ozke gotovo poverml, ki je scijmcte shejnimu. Kaj moremo opuftiti do ljudi. Ravno tako vuzhi Jesuf ne ftoriti nobe- nimu nizh hudiga. Kar nozhejh, de bi Je ti od drugih sgodilo , tudi tl nikomur ne Jtori. Ti nimafh rad, de ti drugi po shltu vosijo, shivlno po njemu pafejo, ali fzer kako fhkodo kore j tedaj tudi tl dru¬ gim tega ne flori. Ti ndzhefh,de bi te drugi golfali, ti kaj predrago prodali, ali te ganili per kupshiji j torej tudi ti driigim nizh taziga ne flori. Jesl te, zhe drugi kaj hudiga od tebe natolzdjejo, radi po- flufhajo , ino med ljudi rasnafhajo; tudi tl tedaj nikomur kaj taziga ne flori. S’eno befedo, ti nozhefh, de bi te kdo, bodi kakor hdzhe, rasshalil j tudi tedaj tega nobeni- mu ne flori. HassJialivfjiim naf moremo t Svoje flavifhe, brate, feftre, tovarfhe ljubim j p' fe mi vender permeri vzhali, de jih TzL. n rasshaljim. Sgodi fe sdaj te v’en dan, sdaj is fvojoglikvnofti, sdaj is nevumnofli. Potlej fe kflm, ko vidim, de jih to shalji ino drashi. Prdfim jih, de naj mi ne samerijo prevezh, temozb od¬ pilile. Zhe fe tedaj drugi meni smdtijo, ki me imajo fzer radi, ali pa faj ne mif- 11 jo tak hudo, jim nilim dolshan tudi jes rad odpuftiti ? Vuzheniz je Jesufa vprifhal: Koljkrat mu morem, kiiri nad menoj Os grejhi, odpujtiti? mar Jedemkrat? Je- suf mu odgovori: Ne le Jedemkrat, te - tnozh JedemdeJetkrat Jedemkrat. Tudi fovrashnike ljubiti. Le rnilo je tako hudobnih ljudi, de bi druge is nevofhlivofti, fovrdshtva, prsfhdr- nofti, ali kake druge hudobije shaljili. Taki ljudje Te fovrdshmki imenujejo. Tudi te naf vuzhf ljubiti. Ljubite , pravi, Jvoj e Jovrashnike , Jiorite jim dobro , k tiri vaj' Jovrdthijo , molite ta tijte, ki vaj skali¬ jo ino preganjajo. Glejte , vajh ozke, ki je v' neb e Jih da Jvojim Jonzn Jjdti pa dobrih ino hudobnih , ino desk iti pra- vizhnim ino krivizhnim. T udi proti r,e- hvalesknim ino hudobnim je dobrotliv. Pokdshiie , de Jte njegovi otrozi ; pojne- majte njegovo popolnoma dobroto ; bodite milojtlivi kakor je on milojtliv tudi proti hudobnim . ; Saj fmo doftikrat farni ne- hvaleshni Bogu, ino hudobni, ino profimo ga vliki dan v’o7,hendfhu, de naj nam na- Jhe dolge odpujti; torej moremo tudi mi Jvojim dolshnikam is Jerza odpujtiti. Ljubesen omezTii jovrashnike. Ne bilo bi dobro, ko bi feod hudobnih ddli sapelati, de bi bili hudobni proti njim, 64 kakor oni proti nam. S’tim bi njih fovrlshne fet/.a le fhe bol rasdrashili. Zhe j m pa dobri ohanemo, ino namčfti fe mafhovžti, dobro ftorimo, bodo snabiti iposnali, de jih ljubimo, ino de fo naf po krivizi fovrashili. To vtegne ftoriti , de bodo v’pi;bddno nafhi debl i prijddi. Zhe Jvojimu fovrashniku dobro Jtorlfh . mu, nakopdvajh sherjdv- zo na glavo, to je : ftim ga bo grosno , de hudo s’ ddbrim povrazhiijefh: omezliil ga Lofh, kakor fc torta v’sherjavzi. Kako fe more pr avl za jifkali. Kdo poMvim je tvoje dobro ime ofkru- nil, ti hord kako fhkodo, te ogolfal, ali ti kaj vkialil, ali Id til fe tvoje pravize, ne fmefii mu bili fovrish savolo tega. Jesuf lepo rod vuzbi, po ktiri fe v’ takfldmh okoljfbinah praviza jifhe. Pi£vi : Zhe ti kdo krivizo flori, ogovori ga prijasno nar poprej Jdrniga. Zhe te ne poflafha , pervsami Jhe eniga ali drujiga prijalla, de mu njegovo krivizo pred oziri pojta- vijo. Zhe tudi sa lete ne mara , povej epzhini (gmajnij Gofpojka, Opzhina ali foftfka ima nalafh gofpof- ko , de ljubesen, mir ino pi avizo opira, Pontfe le sa dobre sop?r hudobne, golu- 65 fam ino opravlfvzum veleva pred-fe, per- pera tatove, tolovaje, vbijavze ino drugo malopridne ljudi J oframoti jih, ino kakor saflushijo, s’bl£gam, shivdtam ali shivld- njam morejo plintati.Jesuf opominja fleher- niga, kdor je komu kakfhino krivizo ftoril: t Spraoi Je raji pred sjvojim sopcr niham, de te Jodniku, ino Jodnik rabeinune isro- zhz. jSzer bojh gotovo mogel po vji ojjlro¬ ji i plantati sa Jvojo krivizo. Pr aviza p er Gofpofki. Per gofpofki vfaki fpodobno Idhka pove j kar fe ima pertdshiti, ino tosheniz fe loh« ka pohldvno odgovori j nobdniga prepira ali brega ni. .Sodniki poflufhajo svelto, kio prevdžrijo, kdo ima prav. Zhe najde¬ jo, kakor fe velfkrat sgodi, de je rezh saho« motdna, ino vfa, al faj nekoljko v’dva žepa, jih pogovarjajo oba, de naj fe na lepimu fprivita. Zhe pa vidijo, de ima prav kliri, mu perfodijo, ino finiga navijejo prdliti sa samdro , poravnati fhkodo i. t. d. Tudi po- fvare ga, ino lirah mu dajo savolo krivize. Ktui toshbo sgubf, meni marfikadaj, de fe mu krivfza godi '; ali pafrlm gaje, ino mffli fhe bdi fvojimu nafprdtnikn nagajati. Pertoshi fe tedaj dalej per vifhi fddbi. Vi- fhi fposnavavzi prefodijo fpet rfo pravdo, E 66 Vezhi ddl pa fe pokashe, de je bila perva fodba pravkhna. Toshbe poi>ovle more takrat piazhati pravdnino, pGtrato mo sa- iruido, k dr o je fvojimu nafprotniku nagnal. On fam je dvakrat teljko sa trd til, fvoj zhaf ino fvoje opravila v’ nemar fpiiftil, ino sdaj ga je fhe bol fram, ino fe. griže fhe bol. To naj vfdki dobro pomlfli, preden fpredperve fddbe prefherno sashene pravdo pred drugo. Gofpofhe flavi deshelni poglavar. ( Sč>dbe imajo fvoje poftave ali sakone, ki fodijo po njih, ino ktire jim povedo, kaj fleden frne, kaj ne, kaj fo ljudje edeh drugimu dolshni, kaj je flednimu perpu- fheno, sapovedano ali prepovedano, tudi, kako jim ftrah dati, ktiri jih pmelomijo. Te sakone daja knes ali poglavar deshele. Prevdariti da vuzhenim ino prebrifanim fvetnikam, od kod de prepiri radi pridejo, kako bi jih bilo mdzh ovreti ali poravnati, ino kaj de je fploh njegov m ljudilvu k’ pridu, miru, ali pa ldfhkddi. Vellkrat je to teshkoj kar je koriftno nekterim, je fhkodlivo drugim. Knes deshele bi radvlim vftregelj ker tiga ne more , vkashe, kar je dobro sa vezhi del ljudi. 6 ? Njemu ino njegovim gofpofkam moremo pokorni bili. Poglavar deshele tedaj s’ Tvojimi sapovdi fkerbi, de bi shiveli, bar je mogozhe, vfi v’miru, ino ftorili, bar je nam ino drugim koriftno. Ravno to hrizhe Bog po Jesufovi- mu vubu': pravi: Ljubi Jvojiga blishniga kakor fam Jebe. To je druga sapoved Deshelini poglavar je poftavlen, de naf jo pergania fpolniti. Hifhnik je boshji, tebi k*pridu; vbasiije nam s’Tvojimi poveljij sdolne goTpofbe, fodbe ino opravilnibe nam ftavi j oblaft imajo naf perfiliti bMobri- mu , zhe farni radi ndzKemo. ( Slehernadu- Jha naj bo gofpofki podlostma ; od Boga ima fvojo oblaft . Kdor Je oblajti vfl av¬ la , Je vjtavla boshji naredbi; Bognam- rezhje tabo naredil, de bres goTpofbe ljudje ne moremo biti. Ne is file , savoljo Boga jim mo¬ remo pokorni biti. Kdor prav ravna, l"e mu ni treba nizh bati gofpofkine oblafti. Vefelji ga The, de naganja k’dobrimu njega ino druge, ino varje pred krivizo hudobnih. ZAe pa hudo delafh , boj fe ; on, deshelini gofpod, ni¬ ma saftonj Jvojiga mezha, oblafti, ktiro 68 mu, je Bdg dal5 hudubne vkasiije prijeti, Jlushabnik je boshji ino majhvdviz , de ga Jt rahuj e , AfzW hudo dela. Bodite tedaj podloshni is potrebe: ne Jamb sa- voljo flrahovanja, ktirim« malo kadaj odide hudobnik, temozh tudi savoljo vejil ; Bog val’ bo dil v’sadrege, zlie f‘e njegovi redi, kar gofpofke tizhe, v’bran ftavite. Deshelni oblaftnik potrebuje vojakov. Deshelini knes ne vganja ino ne kroti- 7,ki farno hudobnih po desheli 3 brani naf tudi svunanjim forrashnikam. Zhe hozhe kak mejazh v’nafho deshelo s’ fvojim bojft- vamr opiti, mu nafh knes poftavi armado nafproti, brani mu deshelo, ino ga nasaj sadrevi. Takrat je vojfka. Nekadaj fo mogli relikrat kmetje ino mertnane fezhi po oroshju ino na vojfko iti. "Vfe roko- delrtva fo ftale, polje fe ni obdelovalo, ino shivina ne opravlala. Zke je bila vojfka vezh let, je vrtala dragina ino lakota, sa ktirima fo vezhi del kolesni prifhle ino mretje. Sdaj ima deskelini gofpodar nekaj ljudi sa vojfko. Deskelini oblaftnik potrebuje perhodkov. Oprava teljko tavshent vojakov ali fol-. datov, njih plazha, obleka, oroshje i. t. d 69 vfe to je vmerjeno grd*no natanjko j pa ven- dcr velike fhurae snefe. ^Shteviio pofvetvav- zov, ki jih poglavar cleshele potrebuje, fodni- kov ino drugih flushabnikov je fpet veliko. Ljudje fo, ki fo fe dolgo ino sVelikimi vtrofkimi vuzhili, ki imajo sdaj veliko mif- liti, prevdarjati ino pifati, torej morejo tudi bdifhi plazhani hiti, de svefto ino pridno flushijo, ino de zhafl pred ljudmi ohranijo. Sadnizh grd veliko dnarjov v’ druge modre napravite ino omiflike, ki jih je treba po desheli, ino iti more knes deshele sa-nje fkerbeti. Davki fe potrebni, ino dol - shnoft. S’ takimi narejki knes dcshelo vlida (jre- gira,) ino jo varje. Ktiri v’desheli prebi¬ vajo, imajo doblzhik, de fo per pokoju, veleli ino bres flterbi$ torej je popravizi, de perpomorejo vli, vfaki nekoljko, k’ven-» tanju tih vtrdfltov. Poglavar deshčle rezhe te vtrate prerajtati na tinjko, ino raspifati po zeli desheli. Raspifhejo jih po rasde- shelkih ino krefijah na hffhej sraven tiga fe fhe praviza fhpoga, de tifti, ktiri je pre- moshnifhi, ki ima poftavim vezhi ino bol- fhi semljo, tudi vezli plazhiije, manj pa, kdor manj premore. To plazhovanje fe d«- vih ali ddzja imenuje. TO Kavno to naf Jestif vuzhi. 1 » T Vfaki dobri podloshni plazlia voljno ino pofhteno davik, ki ga sadenej nekdljko perpomozhka je to sa potrate, ki jih knes ima per njegovi varVi ino brambi. Tudi drugi plazhujejo vfi, vfaki fvoj sadevik. Kar je prav per drugih, je tudi per njemu prav. Torej morete tildi ddzje dajati. Dajte tedaj — .— kar J'te do (s h ni j dazjo, ko¬ mur gre dazja., zfjtovino, komur gre zejtovina. Jcsuf je bil etnkrat vprafhan od hinavfkih ljudi: Je dolshnofl zefarju dazjo dajati ali ne ? Rezhe fi dazini dnar pokesati ino vprafha: Zhigava podoba, ino zhigav napif je na-nj vtifncn ? Odgovore 3 Ze/«r- jov. Jesuf rezke: Dajte tedaj zejurju, kar je zejarjoviga , ino Bogu , kar je bbshjiga. Tudi na nafhih dnarjih je zefar- jora podoba, ki nam gaje Bog deslieliniga knesa dal. Zhe hozhemo Boga fpofhtuva- *ti, moremo oprdviti pofhteno davke pogla¬ varju deshelc. Tudi Jesuf jih je oprJvlal.En- krat, ki mu je dnirja manjkalo, je zlo zluidesh ftoril, dc je potovfno oprivil sa-Ie ino sa vuzhenze. JESUSOV NAn/K OB FERME S C KR1FJS0 ( ST, Djanjfhi naviik. Dosdaj ftno fe vuzhili sgol takih Jesufo- Vih naviikor, ki r fo ozhiti, jafni' ino 'lahka vumeti. Sami 'per Tebi -fiho zkdtilii ief fe, gotovo js , kakor naf Jesuf vuzhi. — Go« fpoTki moremo to koriti, de nafvdrje, taki moremo do drugih ljudi biti, de naf bodo radi imeli ) — takd mdrenvo farni pa-fe fkerbeti, de bomo f-baja!i ino froje sdravjo ohrahili)— tako grd mifliti Od Bogi, ino tako mu dopadati, de ga bomo vefeli. Tdfci navtiki, ki naf jih Jesuf vuzhi, kalcfhini de bodimo proti febij ino proti fvojimu bllsh- nimu, fe imenujejo: djanjfhi naduhi. Verini navulz. Jesuf nam je dil fhe drugih naviikov, ktiri fo nekoljko tamnejfhi ino fkritifhi, »tirih tedaj vezli takd ne sapopademo. Pa mifiiti je treba, tudi ti navnju fo gotovo refnizhni ino dobri, ker jih je Boshji vu- zhenik dšl. ,SVefti fmo fi, de je vfe dobro premifhl, kar nam je povedal, ino de nam 11 dobro hdzhe. Saneffimo fe tedaj na nje¬ govo befedo, de je tabo. Timu fe privi verovati, ino taki navuki fe imenujejo: verini navuki. Nar imenitnifhi smed njih fo ti. \Sveta trojiza. Jesuf je vuzhil vfelej eniga Jami g a Bo¬ ga, nikelj vezh. Pa je govoril tudi od Ozheta ntbefhkiga ; od i Sina, ki je Eno s’ Ozhetam j ino od Jvetiga Duha, ktiri is« baja is Ozheta ino Sina, ino je s’Ozhetam ino Sinam eden, ino ravno tiili Bog. Tako naf podvozhi', de fo tri boshje perjhone ali „ ofebe, Ozke, fin ino Jbeti Duh-, pati trie imajo eno farno boshjo natoro, fo Eno , en Bog. To imenujemo fveto trojizo. NavuK od fvete trojize je tedaj ob kratkim leta: De fo tri boshje perfhone ali ofebe, Bog Ozhe, Bog s Sin, ino Bog fveti Duhj pa vfe tri fo le en fam Bog, ker fo vfe tri le eno farno boshje bitftvo, ena farna bosh- ja natora, ktiro imajo eno- ino ravno tifto vfe tri vfžika vfo. Velika je ta fkrivnoft: ne fmemo je berbati, nihzher je ne sapopade. Bog ozhe je vfe vftv arih Bog Ozhe je vftvžrilnebd ino semljo, ino vfe, kar je, ino shivi. Bres fhtevila veliko je boshjih ftvarf, shivezhih Ino nesluvczhih, ino ena memo druge fo lepe. Ktirizhlovek poftavim samore s’ vfim fvojim vumara le rdshizo sapopdfti, ki jih je Bdgteljko dal po senilji ? Pa fhe zhudnifhi je narejeno nebo nad nami, fonzc, mefcz, ino svesed bres fhtevila. Naj bi vidili vfe te ftvari bdshje, pa od bliso, oftermeli bi. Nar imenitnifhi ftvarf boshje pa fo, kar jih je Fpainetjo obdarovanih, angelzi ino ljudje. Angdzi. Angelzi fo brestelefni duhovi j imajo pa¬ met ino voljo, telefa pa ne. Boga zhaftiti fo bili vft var jeni, ga ljubiti, moliti, ino mu flushiti, ljudi virovati, ino biti vezh- no svelizhanim. Tifti, ktiri fo boshjo voljo fpolnili, fo per Bdgu, ga vekomaj gledajo, ino fo svelizhani ino frezhni per njemu. Nam ljudem pa shelje vfe dobro, nal lju¬ bijo, fe vefelje, zhefrno brumni ino dobri, Boga profijo sanaf, naf varjejo, imajo fkerb sa naf, Bog vflifhiva nih ljubesen, ki jo imajo do naf, ino je po njih na semlji she veliko ddbriga sa nafhe svelizhanje ftoril, velikrat jih vidno po takih opravkih na sem- ljo poflal. Enkrat fe bomo vekomaj s’njimi vidili per Bogu. 74 r Adam ino Eva v’Raju. Zhloveka je Bog djal is pcrviga dva na semljo, rnosha ino slično, ktirima je bilo Adam ino Eva ime. Ncpopazhena ka prifh- la i$ fcosbjih rak, s’lepo neotamneno pa¬ metjo, ino nepokasheno voljo 3 ino obilno fta: imela mozhl si Boga dobro fposnati ino rada koriti: tudi nevmerjozha fta bila is Boga. V'Ra j ]ib jq djal Bog, lep lep kraj, ki jima ga je bil na afh perpravil 3 s’vlim jih je prefkerbel, vfe jima isrozhil 3 farno fadii jeki nekaziga dervefa jima je prepovedal, ino sashiigal, de bota vmeijozha, zhe ne dershita njegove sapovdi., Adam ino Eva fta fposnala dolshndk Bogu biti pokornima , ino ker je bila fhe ne- popazhena njiiria' volja, jih tudi nizh ni gnalo boshje sapovdi prelomiti. Ker je Bog ljudem pb angelzih she teljko dobriga ko- ril, lohka verjamemo, de jim je dal Bog tudi sa perva zhloveka kako fkerfe: fej ka bila fhe le kvirjena, ino ka marfikake po- mozhi potrebovala, angelzi pa naf ljubijo ljudi, ino veliko mar jim je sa nafhe sve- llzhanje. Adam ino Eva grefhita. Pa nektiri angelzi fo fe popakdrali, ino nifo dershali bbshjih sapdved, ne fpolnlli IS Volje njegove: napuh, nevofhllvoft, nepo* korfhinajih je prevsela. I^den teh fpak, ki ga Kriftuf vajvoda imenuje rfih driijih, fe je perhlinil k’Evi. Sazjtne ji .hvalili ka¬ zita fad prepovedan, de daja ntpdroft, ino de jed^a dela enaziga Bogiig ino preveriti ii fo persadera, de ga je Bog is nevofhlE voki Adantu ino Evi jefti prepovedal. Eva fad prentifhjhje, vidi de je lep, sa/.hne jp mikati, feshe, vsarae, je, ga da jefti tudi Adamu ino greblje ftoijen. Tako Tc godi zhloveku , ktiri ne verjame Bogu! Iludizh. Tiga sapelfvza imenuje Kriftuf vajvoda vragov , hudizha, Jatana, ozheta lastil, zhlovefhkigavbivza, tifte, ktiri fo /e s’njlnx fternili, pa angelzc ali vrage njegove. V’ pekel jih je Bog pahnil, ino veKomaj fo pogubleni. Vezhi del jim pravimo hudfzhr, vragi vlim fploh. Hudobni fo, hudo she- lje zhloveku, fhkodovati ljudem ino jih sa-- pelati v’ greh. V’ njih drufhino pridejo vli hudobni po fmerti. Gr el io vi najledki. Po grehu fe je Adamu ino Evi vfe fprc- bernilo. Veft jima je sazhela pcrpekatij Bog jih je is Raja isgnal, ino jima Jmtrt 76 V napovedal, ino veliko nadlog, britkoft; mozfi, ki fta jo imela is Boga dobro lohka fposnati ino ftoriti, je sginila ; pamet jima je otamnela , volja fe Jpazhitm; nevedna, k’hiidimu nagncna grefhnika fta bila, ino nesmoshna fposnati ino ftoriti, kar je prav, od sdaj sa naprej. Po tim fta dobila otro¬ ke, ktiri fo bili rlvno taki, ino ravno taki fo bili otrčzhji otiozi noter do naf. Isvirni, povdrbani greh. Vidimo farni, de bi tak ne, de fmo sbe is mladiga gi&mo abotni ino nevumni. 4 St£rifhi., vuzheniki ino drugi pametni ljud¬ je morejo vedno ozhi imeti v’naf, naf vu- zhiti, fvariti, opominjati, kaj de naj dela¬ mo , ino zliefa naj fe varjemo. Tudi naf ha pamet je otamnena. Pa zhe fmo tudi pod- vuzlieni v’dobrimu, nizh praviga, velikrat zlo nobeniga vefelja nimamo do dobriga, tudi mi fmo nagneni khudimu, tudi naf ha t>olja\e fpdzhena ino pokashena. Ta dela, de velikrat dobriga ne farno ne ftorimd, temozh zlo flifhati nozhemo, de nam je Sopemo. Pa fhc vezli: kakor sgol Adamov od- rod ne premore noben zblovek vezli do¬ ber biti, ino torej tudi Bogu ne dopafti. She v’isvfru ali sazhetju zhloveka je zhlo- Vekora volja grehu vdana, ino pregrcflma, ino zhlovek gre'fhnik she v' rojftvu. Tudi mi fmo greha deltsheni pervih ftarifhov. Imenuje fe poverbcmi, ali bol prav, isvirni greh, ker is nafhih pervih ftarifhov isvira v’naf vfe. Med djanjfkim greham ino to napzhnoftjo, kife je vfaki zhlovek is Adama v’roftjvu navsame, je taraslozhik, nobeniga drujiga ne, de fe v’djanfkimu grehu grehu vdana volja she v’djanju grehu vdana ino pregrefhna pokashe, v’majhinimu otroku pa fhe let zhaka taka na dan priti. Oboja volja je tedaj lama na febi enaka, oboja grehu vdana ino pregrefhna, oboja po- gublenja vredna. Taki je zhlovek po Ada¬ mu: fam febi prepufhen je pogublen, ino ne more priti v’ nebefa, JSln boshji, jiafh odrefJienih. Fa vfmileni Bog ni noben mlglej sapu- ftil zhloveka, ne kar bi s’ozhml trenil. Otet zhloveka je dal fvojiga laftfiiga ( Slna. ^Sam 4 Sinboshjifhe tifti trinkzhafa je popraviti v’ fe vsel, kar je zhlovek pokasil, ino zhloveka od pogublenja odrefhlti. V Tvoji mu ( Sinu ino savoljo njega fe je fpet Bog fklenil fzhlovekam mu dajat fvojo pomozh po ravno timu frojimu Sinu. V’timu nd- vimu fklenu, ki fe jc med Bogam ino zhlovekam perzhel v’boshjimu ( Sinu ino savoljo njega, she Adam ni bil vezh ne« 78 sazhimen prav shiveti ino premagati hu¬ di ga nagnenja, deblih ga je bdo veliho. Ker tedaj pravimo, de je zhlovek is Adamoviga greha nesmošhen dober biti ino smagati hudiga nagnenja, le od zhlo- veka to velja, bar ga je gbiiga Adamovi¬ ga otroka famrimu febi prepufheniga, ne pa fklenjeriiga s’B6gam po boshjimu ino v’ boshjimu Sinu. SJesufam Kriftufam, ino po njemu s’B6gam fklenjen samdre vfe zhlovek s’boshjo mozhjo, ki jo po nje¬ mu is Boga dobiva. t Shkoda tedaj, ktiro je Adam ftoril, ino Kriftufova pomozh li greda smiraj vfhtriz: odkler je zhlovek popazhen ino grefhnik, je tudi Krifhif zhlovefhki po- mozhnik ino odrefhnlk. Sgol . Adamov otrok je bil ino je zhlovek vfaki zhaf nesmoshen dober biti j ino savolo tiga greha, te zhloveku vrojene grehu vdane napzhnodi pogublen: vhiovimu fklenu s’ Bogam po Jesufu ino v Jesufu Kriftufu je zhlovek bil ino je smdshen prav shive¬ ti vfaki zhaf, ino zhe prav shivi, ni po- Odrefhenik napovedovan. To veliko pomozh je Bog prezej Ada¬ mu ino Evi napovedal, potlej pa je fkosi fhtiri tavshent let preroke pofhilal vfe- gublen is fkosi, ino jo po-njih ljudem rasodeval s mira) bol. Prerokovali fo, de bo ( Sln boshji, ktiriga fo Mesija , to je, Poflanza imenovali, fam prifhel na semljo, ino kdaj de bo prifhel) kej de bo rojenj de bo pre¬ ganjan, sanizhovan ino fovrashen j de bo velike zhudeshe delal j de bo ofrezhil vef fvet, ino ga vuzhil Boga posnati ino ljubi¬ ti j de bo terpel ino sa ljudi vmerel ino s’ fvojo fmertjo naf od greha, ino kasni ali fiitrairdge odrefhil, ki fmo jo sa greh saflu- shili 5 de bo fpct od fmerti vftal; de fe bo njegov navuk po vfimu fvetu rasfhiral, da fe bodo ajdje k’Bogu fpreobernili, ino de ne bo njegoviga vuka nikolj konez. Take, ino fhe vezh drusih rezhi fo preroki pri¬ vili od Mefija^ Bog jim je rasodel take rezhi, kakor v’Jerusalemfkimu tempelnu 4 Simeonu ino Ani. Tudi mn<5ge fhege ino daritve je ljudem Bog vkasal, hi re fo Me- fijovo terplenje ino njegovo fmert pomeno« Vale, Is tega fe vidi, de fo she nekada: veliko od Mefija vedli, veliko od pomozhi, ki jo je Bog fklenil fkasat ljudem. Sharki, ta¬ ko rekdzh, fo bili to, ki fo pred Jesufam fhli, kakor pred fdnzam, preden is sa-go- re periija. Pa Jesuf naf je fhe le prav na tanjko podvuzhil vfe, po tim ko je fam pri¬ fhel na semljo, £0 Bosh jiga fina vzhlovčzhenje. Rojenje bil od Marije divize.Kar Bos!) ji Sin je Jesuf s’nebefhkim Ozhetam eden ino ravno tiki Bog , ino nima nobene ma¬ tere 5 od Boga Ozheta je rojen od vekomaj bres sazhetka; vfe laftndfti boshje, ki jih ima Bog Ozhe, jih ima tudi cn od vekomaj. Pa is ljubesni do naf je Jesuf hotel tudi zhlovek biti, ino zhlovefhko natoro vseti na-fe,kar fe je sgodilo, ki ga je diviza. Marija rodilaj ino po zhlovefhki natori ni¬ ma Jesuf nobeniga Ozheta, temozh farno mater, divizo Marijo. Dve natori ima tedaj Jesuf boshjo ino zhlovefhko. Pa obe natori fte tako s-edinjene v’Jesufu Kriftufu, de fte obe natori, nje¬ gova bdshja ino nafha zhlovefhka, ki jih ima, ena farna perfhona ali ofeba, en /am Kriftuf, kakor je poftavim dufha ino teld le en fam zhlovek. Temu s-edinjen- ju boshje ino zhlovefhke natdre v’eno farno perfhono ali ofebo fe pravi: V zlilo- vezhenje boshjiga Sina. Ta Jesufova perfhona je boshja per- flidna ne zhlovefhka •, natoro zhlovefhko, Ktira je ena ino ravno tifta vfih naf, je 4 Sin boshji feb®j s-edinil, ne kaziga po« famesniga zhloveka; zhlovefhko natoro tedaj ima, ino je pravi zhlovek, perfhd- 8i ne zhlovefhhe pa nč, temozh njegova bosh- ja perfhona je tudi perfhona zliloveflike natore v’njemu. V'zhlovšzhenje boshjiga finu je velika fkrmioft. Velike fkrivnofti fo te refnize, ne Cm 6- mo jih vertati. Noben zhiovek jih ne sapo- pade. Tudi nam nifo sa to raso d e te, de bi jih sapopadlij temozh sh to, ker fo ftu- deniz ino isvirik vlih dobrot, ki nam jih Bog Ozhe po Jesufu fkasuje. Kar je namrezh prezej Adamu Bog napovedal, ino kar fo preroki teljko zhafa osnanovali, fe je per vzhjovezhenju ( Sina boshjiga fhe le prav ozhitno pokasalo, ker je 4 Sm bdshji fzhlovefhko natoro v’fvojo boshjo perfho- no s-edineno fam prlfhel na semljo. Ozhitno je bilo sdaj, de fe je Bog ref s’ grefhnim zhloveilvam povsel, ino mu po fvojimu ( Si- nu ino fkosi fvojiga boshjiga 4 Sina fklenil pomozh dati. Sakaj od lih mal fo ozhitno vidili vli ljudje, de je nafha zhlovefhka na- tora, Utira je ena ino ravno tifta vlih naf, tudi natora famiga boshjiga 4 Sina, de je va-nj s-edinjena v’njegovo boshjo perfhono, ino tako vdeleshena njega famiga ino vfe njegove nafv’bolfhi ljudi prenarejozhebosh«. jc mozhi, ino vliga saflushenjanjegdviga. F 62 Gnada boshja. Tri ino tridefet let je shivel Jesuf na semlji. Vuzhil je ljudi Boga prav posnati, ino tako shiveti, de nm bodo dopadli, ino de bodo svellzhani 3 pa tadi, de vfa zhlo- vefhka mozh Boga ino boshje navuke prav fposnati ino tako shiveti, pride po njemu is Boga, ino de bres njega nikolj nobeden svelizhan ni bil. ino ne bo. Jes Jim pot , rejniza ino shivlenje, pravi Jesuf, nihzher ne pride k' Ozke t u svunaj po meni. Ka¬ kor mladika ne more Jadii roditi Jama od Jebe , zhe ne ojtane na terii: ravno tako tudi vi ne , zhe ne ojidneie v' meni: jes Jim ter ta, vi mladike — bres mene ne morete nizh dobriga Jtoriti Ti mdzhi, ki jo po Jesufu is Boga dobi¬ vamo, prav fposnati Boga ino njegove rcf- nize, prav shiveti, ino hudo nagnenje premagati, fe pravi: Gnada boshja Vfa- himu zhloveku je Idsvelizhanju potrebna, ino nizh dobriga ne more zhlovek bres nje ne mifiiti, ne hoteti, ne ftoriti. ^he eno veliko fkrivndft naf je Jesuf vu¬ zhil namrezh: de to mozh, ki 30 is Boga po Jesufu dobivamo, fveti Duh dela v’naf, ktiri pride is Ozhetaino is njegay0oz?ye7?J«v’naf. Jesuf nafh frf-dnik. Jesuf je tedaj edina ves med Bogam ino shlovekam po Adamovimu grehu, ino vfa dobrote, vfe vfe dobrote, kar jih prejema¬ mo od Boga, nam po Jesufu pridejo ino savoljo Jesufa 3 bres njega bi nobene ne bilo. Sa to imenujemo Jesufa nafhiga predni¬ ka, ino fklepamo vfe fvoje molitve tako, de vfe po Jesufu Kriftufu proliino nebefh- kiga Ozheta, ino fe mu po njemu hvalimo 3 a vfe. Jesuf sadoflbar s a nafhe grehe. Vsrok pa ali urshah ino sapopadik vfdt tih dobrot je fmert Jesufora, ki jo je hdtel ftoriti sa nafh greh. Bres Jesufove fmerti bi fklen med Bdgam ino zhlovekam, kti- riga je bil Adamov greh rastergal, ne bil mo¬ gel biti nikdlj pondvlen, ino torej tudi ne dober ino svelizhan biti nihzher. Grosno huda rezh je namrezh greh, Adam pa ga je itoril, ino mi fmo fe ga is Adima navseli, ino ftorili fhe druge po¬ veril. Ne vseti fef’zhlovekam,temozh pogu¬ biti bi ga bil m6gel Bog, ker je fvet, ino fhtrafovati more vfe, kar je hudo, fzer bi fvet ne bil. Nikolj bi ne bil zhlovek mdgel fam is febe sadoftiti ti bdshji pravizi, ne popraviti greha. Zhe kdo kazimu zhloveku dolshnoft pre¬ lomi, ki mu jo ima’, zhe mu poftivim pre¬ stalo zhafu, fpofhtvanja ino pokorfhine F 2 fhashe, tiga popraviti, ino zhloreku sado- Hiti ni nemogozhe, sa to, ker nifo nefkonzh- ne do ljudi r.afhe dolshnclli: vlaka grii le do neklej, vfaka ima mero ino fvojo mejo, ino ne obfeshe vfe nafhe mozhf. Vfakimu zhloveku gre le nekolika zhsft ino pokor« fhina, nekterimu vezhi, nekterimu manj« Tki, kakor je kanj nobčnimu nevfa mogd- zba zbali: ino pokorfhina, koljkor bi mu je fkasati samogli. Zhe tedaj komu prelomi¬ mo to dolshnolt, ino mu fkishemo premalo pokorfhine ino zhaftl, nam rJ nemogozhe tiga pojiidviti: fkashemo mu vezh zhalli fzhafama, kakor mu je gre, ali pa vezh- krat, ino per. takih perloshnollih, per ktirih mu je fkasovati ni nalba dolshnolt. Ravno tako, zhe kdo komu liakfhino driigo krivl- zo kori, zhe ga ob kake dnarje ali ob kaj drujiga perpravi, ni mu nemogozhe tiga poravnati! mogozhe je dnarje poverniti, ino jih fhe vezh dati kakor jih je bilo, ino ta¬ ko vfo fhkodo popraviti. Ne tako per Bogu : per Bogu nam ni mogdzhe nobeniga sadpltjenja, nobene po¬ prave. Sakej nafhe dolshnolti, ki jih imamo do Boga, nifo ograjene, bres vfe mere fo, ino obfeshe jo vfo nafho mdzh. Bogu mi¬ mo tako, kakor ljudem, dolshni le nekolj- ke zhalli, le. nekoljke pokorfhine, le ne- keiljke ljubesni, Bogu gre vfa mogozha zbali, pokorfhina ino Ijubesen, kar jo je 85 v’nafhi raozlii: is zeliga ferza , isvfe dit- fke , ino s'v/o mozhjd ga moremo ljubiti. Zhe fe tedaj nad Bogam pregrel himo (jtre- greplimo fe pa nad njim tudi takrat, kadar kakjhino dolshnoft proti Jvojimu blishnimu perlomimo, ker nam tudi te dohhnojti Bog sapove ,) zhe fe tedaj nad Bogam pregrefhimd, zhe mu nc Ikashemo zhafti, pokorfhine ino ljubesni, k: mu gre, ino prelomimo kako njegovo sapovcd: vezh nam ni mogozhe tiga popraviti, ne more¬ mo mu nikoij vezh sadoftiti. To poravnati bi mogli vezhi zhaft, pokdrfhino ino Ijube- sen Bogu sa naprej fkasati, kakor fmo mu jo dolshnf, har pa ne moremo: sa to, ker fmo Bogu vfaki zhaf vfo mogozho zhaft, poltorfhino ino ljub ds c n dolshnf. t Skashe- mo naj tedaj fhe toljlto zhaft ino pokor- fhino Bogu, vfa je ržvno tiftltrat, hadar jo fltasujemo, nalita dolshnoft, ino nc more biti nikolj nameftilo ali sadoftba sa prete- zheno pregreho: vfelej bi bil mogel tako ftorfti, ino ravno sa to, ker bi bil tako mo¬ gel ftorfti, ino ni fini ftoril, hm kriv ino fhtrafinge vreden. Sa to, ker sdaj ftorim, kar fini dolshan,ino vezh ne delam greha, ne jenja biti ref, de /im dosdaj greh de¬ lal, ino de je tifti, ktiri je greh delal, kriv ino fhtrafinge vreden. Prelomlene boshje sapovdi tedaj zhlovekj ne more popraviti, ne sadoftiti Bogu: prelomlena sapoved 80 ofižnc prelomlena, ino fveti Bog more pre- lomivza fhtrafati , fzer bi fvet ne bil. Pa kar zhlovek ni mogel, je Jesuf Kriituf opravil, ker je nafho zhldvelhko natoro vsel na-fe, ino je terpel,ino vmerelsanaf. Sadoftil je s’nefkdnzhnim saflushenjam fvojiga tcrplenja in® froje fmerti on na- meft nal boshji pravizi. Tako je bilo ne- befhkimu Ozhetu The le mogdzhe nam grehe odpufhati, zhe fe vTefnizi fpreober- nemo, ino prcvsdigniti nam fhtrafnigo, ki nam je savolo greha fhla j ker je Jesuf do- itaI bosliji pravizi, kar ji je k’odpufhanju nafhih grehov doftano bili moglo, kar pa ji nobeni zhlovek ni mogel doftati. Temu fe pravi: Jesufova sadbjtba sa nafhe gre¬ he. Vidi fe is tega, kako huda rezh je greh, pa tudi, kako naf je Bog ljubil. To¬ rej pravi Jesuf: tako je ljubil Bog fvet, de Je dal Jbojiga edino roj mig a Sina , de bi ne bil pogubim nobeden, ki va-nj Verje . Odrefhenje. Novi fklen tedaj med Bogam ino zhlo- vekam v’Jesulu ino fkosi Jesufa, ino vfe dobrote, ki nam je ta fklen njih isvirik bil ino bo na vekomaj, fo tako sapop^dene v’ Jesufovi fmerti, de je ske ob zhdfu Ada¬ ma ta fklen le sa to bil mogozh med 8T Bogam ino zhlovekam, kar je bila she ta¬ krat ta odkupfhina nafhiga greha, ta zena nafhiga velizhanja tako refnizhna ino go¬ tova, kakor refnizhno ino gotovo je bilo, de fe bo ( Sin boshji vzhlovčzhil, ino de bo terpel ino vmerel sa naf. Vfimu fkiip, kar je ftoril Jesuf Kriftuf sa naf, le pravi! OdrtJTienje. Odrefhenja naf f. sakramenti vdeleshijo. Naf vdelcsliiti vfaziga poiebej prav ozhlt- no ino vidno fvojiga odrefhenja, ino da¬ jati nam fvetiga Duhi, htiri mozh dela v’ naf njegove navuke prav fposniti ino v’djanju fpolniti, je Jesuf fedem ofrtfdkev ali mitel- nov naredil. C S. Kerft. Pervi ofredilt ali mltel je f. kerft. Kadar namrezh kdo na-fe vsame Jesufov navuk, ino shelji shiveti po njemu, je vkasal Je¬ suf, de more zhlovek s’vodo biti ©pran f’ timi bele da mi: J c Ji te ker/tim tfimenu Ozheta , ino ,Sina , ino Jvčiiga Duha. Kadar fe to godi, je zhlovek vdeleshen Jesu- foviga odrefhenja, isvirni greh, ino zheje velik kerfhen, vli drugi gržhi fo mu odpu- fheni, fveti Duh ga prenaredi v’bolfhi zhlo- veka kakor je rojen, ino mu mdzh da, de 88 sa naprej samdre po Rogu, ino po Jesufo- vimu vuku shiveti. Torej pravi Jesuf: ZAe ni kdo prerojen is vode ino Jveliga Du¬ ha , ne more iti v boshje kraljeftvo. Ino ravno sa to, ker je fveti kerk tako potre¬ ben, je kerkiti v’fili oblak: dal vlakimu zhlo- veku. . Kadar sdaj otrok na fvet prid e, ga dajo bo¬ tram karifhi v’zerhuv neki. Gofpodfajmefh- ter ali gofpod koplan poprafhajo otioka, zhe fe odpove slegu ali Jiudimu, to je, fvoji napzhnoki, ki mu je vrojena $ ino zhe bozhc ti nofproti shiveti po Jesufoviinu navuku, ino na-nj kerfhen biti. Botri od¬ govore : De. Botri f'tim oblubijo fkerb imeti, de bo otrok, kadar srafe, terdno v’navuku podvuzhen, ino is njega dober, to je, taki krikian isr,ejen,ktiri po navuku Je- sul’a Krikufa ver j e ino shivi. ( S. birma, Kadar otrdk leta dorafe, ki fc je she kerfhanfkiga navuka navuzhil, pridejo fhhof. Shkdf sherejo kTebi otroke ino vprafhajo, kaj vedo navuka? zbega na-fe vsamejojiuo fposnajo is ferza, de jebosbji, refnizhni ino dobri navuk, ino zhe ga lio- zbejo v’djanju fpolniti? Tu tedaj otrozi ponove obljubo, ki fo jo per fvetimu kerku botri korili nainek njih. Nato fhhof der- 89 she nad njimi fproftertq roke, ino molijo molituv, vktiri jim proiijo fvetiga Duha. Roke poloshe na-nje, mashejo jih s fveto krishmo na zhelu, ino isgovarjajo befede: Jeste poterdim s'svelizhno krishmo vime¬ nu Ozheta, Sinu ino J beti g a Duha , to je: rafejo naj s’boshjo pomozhjo vTpos- nanju Kriftufoviga' vtika, poflufhajo naj ga smiraj shelnej, sapopadajo prav ino vedno bolj fpofhtujejo naj ga, njega boshji sa Tvoje pobolfhanje ino svelizhanje kino po¬ trebni navukj ptogdfto naj fe ga ipdmnijo, ino fpolnijo s’vefeljam naj gaj ne dajo naj fe odvermti nobeni fkufhnjavi, nobeni va¬ bi ne delati po njemu, ino v’veri na-nj od nobeniga dvoma (jzvlbla,) od nobene sape- livfhnoili fe premotiti. Dati to pomozh je poftavlen ta ofredik. Imenuje fe birma ali poterdba, sa to, ker je, kdor jo prejme, s’gnado boshjo poterjen sa vfe te dolsh- noiti. C S- rejhnje teld. Poglavitni sapopadik Jesufoviga navtika je: Boga ljubiti zhes vfe, ino Jvojig > blishniga kakor Jam Jebe. Perporozhid je to Jcsuf fvojim vuzhenzam The sa od- hodnjo, ko je sadnikrat s’njimi vezherjal. Pcr konzu vezherje vsame kruli, sahvali ozheta ncbefhkiga, pofveti, sidrni ino re- 90 the Vsctm.it e mo jejte vfi od tega; to j6 moje telo, ktiro bo dano sa vaj'. Tudi kelh s’vinam prime vTvoje prcfvete roke, sahvaSi ozheta nebefhkiga, pofveti, ino poda vuzhenzam, rekozh: ksamite ino pile is njega vj’i ; to je kelh moje kervi, ktira bo prelita sa vajino sa njih veliko v' cdpufhdnje grehov. To delajte, je per- ftavii. meni v’Jpomin , de fe fpomnite sa naprej kako Jim vaf tudi jes do fmerti ljubil. Ta fpomm sdaj obhajamo per daritvi fvete iirifhe. Mafhnk vjame kruh itio vino, kakor ja Jesuf Kriftuf ftoriij oboje daruje nebefbkimu Ozhetu, ino isrezhe nad njima beftde: To je moje telo, to je kelh moje kervi. Kadar to isgovori, je nameft kriiha ino vina telo ino kri Jesufa Kriftufa ref- nizhno na altarju, kakor vuzhe boshje be¬ te de. To imenujemo fpremenenje, ker je, kar je kruh ino vino bilo, sdaj telo Jesu- fovo, ino Jesufova kri. ( Szer je fhe tako viditi, kakor poprej j pa tam Jesuf je to sdaj, nizh ni ne kruha, ne vina. Sakaj pa je Jesuf v’podobi kruha ino vina tukaj pri- zhijozh, ne pa v’podobi zhlovefhkiga trup¬ la, bomo bdi na tanjko per naviiku od dani f. rnafhe rasloshili. Kadar tedaj fpremenjeni kruh jemo, vshijemo pravo telo ino pravo kri Jesufa Kriftufa. Zhlovefhko odrefhenje obhajamo s’Jesufam, ino fpomin ponovlamo tukaj, 01 de je is ljubesni do naf kervavo fmert flo¬ ri! j de fc moremo tedaj tudi mi eden drii- siga ljubiti, kakor naf je on ljubil. Ker sadni vezherji je to Jesuf na ravnoft per- porozhal: Is gl e d Jim vam dal, de Jtorite Uidi vi eden drugima, kakor firn vam jes Jtoril • novo sapoved vam dam , de fe ljubite eden driisiga, kakor firn vaj' jes ljubil. Ne le obbajat prav ozhito ino vid¬ no s’nami fvoje odrefhenje, tudi sa to je poflavil Jesuf sakrament fvetiga refhniga telefa, de fmo, odi-eflienzi njegovi, njega famiga ino s’njim vred vlili njegovih gnad ino dobrot prav ozhito ino vidno vdele- sheni. jS. obhajilo. 'prafhovanje vej ti. Kadar kkVetimu obhajilu iti, to je, Je- sufa Kriftufa v’fe prejeti hdzhemo moremo prav premifliti, kaj vshijemo pod podo¬ bami kruha ino vina. S velikim fpofhtvan- jam ino tefhi moremo perftoplti, Kog pa ob vari v’greh:h. Sakaj kdor po nevredni¬ ma, to je, v’ftanu greha je ino pije, bo od Boga sa to Joj en, ker ne raslozhi go- Jpodoviga teleja , mu ne fkasbe fpodobne zliaftl. Torej prernijli naj zhlovek Jam febe, preden IfGofpddovi miši gre j preji- fhe naj, zhe ni grefhll sJiefeuo ino djdn» 92 jam, ali pa le tudi s’mifiimi. Timu f(S pravi veji fprafkovati. Kdf._ Zhe ti vefl pravi, de 11 bodi kar kolj hudiga flori!, ponhfli: dobrotlivi Bog sa- more le ljubiti, kar je dobro. Po Jesufu te je le dobre realu vuzhil. Zhe li dru- gazh ravnal, je bilo sopemo Bogu. O, kako hudo je to, njemu ne dopaflij £ Si fha vreden take ljubesni od njega kakor poprej ? ne saflushifh fhe le, de bi te fhtrafal savoljo tvojih grehov?—Zhe to prav fpremiTSirh, is ferza ti bo shal, de fi hudo floril, ino rasshaiil fvojiga tako fvetiga Boga, tako ljubesnfviga Boga. S’ shaloftjo porezhefh Bogu: Bodi mi milo- Jtliv vbogimu grejkniku ! odpufli mi J — Taki notranj ftan fe imenuje kfdije ino obshalovdnjo: pa more rcfnizhno biti, ino is ferza iti, ne le farno biti s’befe- dami rezheno. ( Sldep ali naprejvsetje. Kdor fe ref kfa, ino kar je hudiga boril, prkv obshaluje, bo tudi jifkal po¬ praviti sa feboj, kdljkor mu je mogozhe. Ras&halenje, poflavim, kvaro, ki jo je komu floril, bo poravnal bol ko more, fhkodo nameflil, tatvino nasaj dal, pofk- CJ3 tenje povernil i. f. d. Tudi bo fklenil feboj, in o li refnfzhno naprej vsel sa naprej fe varvati hudiga, torej zhiiti na vfe, ltar ga premoti rvdo, flezhi hude navade, ino fe ogibati ljudi ino perloshnoft, bfire fo nevarne sa-nj. V’temu obftoji pravo dobro naprej vselje. Tabo perpravlen gre bTporednlku ; po¬ ve mu fvoje sadolshenje, babor fin {po¬ korjen fvojimu ozhetu. Skrivaj mu pove odkritolerzhno vfe fvoje grehe po njih babfhinofti, fhtevilu, ino okoljfbinah, btire smanifhajo grehe ali svlfhajo. Ti¬ mu fe pravi: Je ispovedavati ino Jpoved. iNizh greha ne fine samolzliati: boshji rop, velik velik greh bi bila fzer talca fpoved. ( Spovednik sdaj fddi, ino mu ftivi pred ožili, babo slo je grefhil 5 go¬ vori mu na dufho, ino vuzhi ga, babo dg fe naj pobolfha. Sadofimnje ino naloshena Pa greh je per fvetimu Bogu tudi kas¬ ni ali fhtralinge vreden. Jesuf je boshii pravizi fzer saddftil sa naf, ino nam s’ fvojo t fmcrtjo saflushil, de je mogdzhe Bogd nam to fhtrafnigo prevsdigniti. Pa, P Spoved. 94 kdor ji hozbe is Jesufoviga saflushenja oditi, more fposnati, de je greli fhtrafnige vreden, ino torej /i tudi persadeti greh nad feboj pokoriti, fam, kar je mogo- zhe, sadokvati hoshji pravizi, ino tako fe Jesufove sadokhe vredniga delati. Per- pravlen ino vdan more biti a fe koriti, zhefar je potreba fe s’Bdgam popolnama fpraviti. De grdfhnik per tih delih nizh na robe ne pozhne, je Krikuf zei kvi dal oblak ino povelja grefhnika vladati ali vishati v’tih delih, ino mu jih naprej pi- fati. ^Spovednik tedaj grefhniku tudi nektere take dela naloshi. Pravi fe jim sadojtvanje ali naloshijia pokora. Odpuftki. Po Jesufovi mifli morejo greham per- merjenc, ino t£ke biti, de pregrefhno nag- nenje smanjfhujejo v’naf, vterjujejo v’ dobrimu bol ino L61. Sa velike grefhnike fo bile filno ojkre nekadaj, ino fo ddfti- krat veliko let, nektirkrat vef zhaf shiv- lenja terpele. Le v’pofebnih okoljfhinah, po pofeb*ih potrebah, ino po vezhi ali ma- nji vrednoki grefhnika je bilo is ravno tike Jesufove oblaki grefhniku kmalo nekoljko zhaf a, kmalo nekoljko tih del odjcnjanih, ali pa tudi yfe, zhimur fe je reklo: od- pujiik. 95 Odvdsa. SJdnizh fpovednik vsdlgne roko, ino is- rezhe befede: Je s te odveshem od tvojih grehov vimenu Ozheta, ino t Sma, ino JveiigaDuhd Temu Te pravi: odvesa. To oblak je Tvojim vuzhenzam Jesuf dal. Re¬ kel je: Prejmite fvetiga Duha. Utirim hote grehe odpujtili, Jo jim odpujheni y /dirim pak jih hote sadershali , Jo jim sadershdni. Radar tako fpovednik v’bosh- jimu imenu na semlji od grehov odreshe, To tudi od Ropa v’nfcbef:b odpufheni. Pa more ferzhiio I.fanje ino pravo skalo ft j meti zhidvek, refnizhno pobdlfbanje Teboj fkle- niti, ino odkrltofei zhno rasodeti Tvoje gre¬ he Tpovedniku, ktiri je sa to poftavlen. Na to more ojkro gledati fpovednik. Odlog odvcse. Kjer ni refmzhniga obshalovinja ino na- prejvsetja, ne more fpovednik nizk odve- sati. Jesuf namrezh ni sa naf vmerel, de bi bres fkerbi shiveli v’grehih, temozh vme¬ rel je, mogczhe koriti nebefhkimu OAe- tu grehe odpiifhati pobolflianim greflini- kam , ino naf toljhanj bol perganjati k’po- bolfhanju f’to Tvojo ljubesenjo. Kdor grdha ne sapuki, mu ga tudi Rog ne more od« puklti. Torej Tpovedniku Je*yf ni (Ul U 96 ohladi grehe odpufhati grefhnikam, temozh tudi sapovad jih 'perdershovati, dokler ni praviga poboLfhanja. Is Jadu, pravi Jcsuf, Je Jposnd dervo : dobro dervo ne obroduje hudiga jadu, na hudo drevo dobriga. Zhe je obshalovanje ino naprejvsetje refnizh- no, fe is Jadu, is pobolfhanja pokashe. Sakrament J. pokore. To fe iraenuje sakrament f. pokore. Jcsuf je sakrament fvete pokdre sVeliko modrodjo naredil sa nafhe poholfhanje. t Sej fmo grefhni vfi ljudje, ino grefhimo velikratj potrebno je tedaj, de pokoro delamo. Delajte pokoro, je perpordzhal Jesuf ljudem, ino rodite vreden Jctd pokore. Torej vezhkrat je dobro, nar manj enkrat v’letu pa fmo fe doshni is- povedati, ino o velikanozhnimu zhafu fveto refhnje telo prejeti. Tudi kadar hu¬ do sbolimo, moremo fkerbeti, de fe damo sa zhafam s’obema tima f. sakramentama previditi. Vmreti bi vtegnili j ino biti more¬ mo fveti, to je, zhifti ino Bogu dopadli- vi, zhe hdzhemo, de nam ho dobro. Bres Jvctofti ne bo nihzher Boga gledat Nczhijtiga ne pojde nizh v nebejhko kraljtjlvo . ( S po f ledno olje. Po timu maske duhoven bolnika fhe s’oljam na v Jih peterih pozhutkih, ino isfekuje: Odpufii naj ti miloftlivi Bog, k ar J 1 fp ogledam , pofliiham , duham, pohajam , ino dotikam gref/nl, v imenu Oz/ieta ino t Sina, ino Jv ti liga Duha. To fc imenuje pofledho olje Polti vleno je fofebno sa to, bolniku zlo oftanjka njegovih grehov odpufliti, ga med kole s en jo v’p o t erp c s hli v o (1 i poteoliu, ino sViipanjam tolushiti, de ga hode BdgvTrezh- nifhi shivlenje fprejel, ali pa mil, zhe mu je k’svelizhanju, fpet sdravje dodeljil. Zhe j c tedaj kdo bolan , naj poklizhe mufh- nike , de molijo nad njim, ino ga ma¬ ske j o s ’ oljarn, dokler je fhe per dobri pameti. To ga bo tolashilo ino vmirilo, d« mu bodo tudi sdravila bol teknile. J§. mafTinikov pofvezhenje. ■. .. , - i . \ - •• l \ .• *,\. ;'i Te sakramente po redu opravili je Jpsiif nalafh poftavil neklire. Is perviga fobili njegovi vuzhenzi, sa njimi fo duhqyni. Je- suf je rekel: Kakor je mene Ozkepojlal, tako pojhlem t idi jes vaj. Prejmite jee- tiga Daha. Klirifn hote grehe odpuftili , fo jim odpujheni, Utirim pak jih boje sa - derfhali ,fo sadershani. Puzhile ino ker- J'kujte narode. Delajte k'mojimivfjiomi- nn, kar Jim Jloril per sadni vez!ur ji. jShkof poloshe sa to roke na mafhnike, 98 de jim fveti Duhgnado dodeljf, prav oprav- Jati vfe, kar je njih flushbe. To fe imenu¬ je mafhnihov pojvezhovanje. Preden fhkof koga pofvete, fpfejifhejo, zke fe je navuka Jesufoviga navuzhil na tanjko ino v’shivo, de bo tudi druge saino- gel prav vuzhiti v’pridgah, kerfhanfkih navukih, vfpovednizi i. t. d. Torej fhkdfi jemlejo le take moshe, ktiri fo fe duhdv- fkiga vuzhili. Tudi to gledajo fhkofi, de fo dobri, bnimni moshje, ktiri bodo, kar je Jesuf vuzhil, sTvojim isgledam v’drugih obudovali. Koriftno je to ino potrebno, de fe zhffti Jesufov vuk, ino nagnenje do vliga dobriga obrani ino rasfhira. e S. Sahon. Sadnizlije Jesuf obernil, de fe dve per- fhoni ali ofebi, mosh ino sirena, po od njega narejeni, Bogu dopadliri fhegi eden driijiga vsameta. Gofpod duhoven jima be¬ rejo fpred altarja, kako de mdreta brunino ino mirno vkup shiveti } de mdreta prav gofpodariti, eden drugimu pomagati, v' frezhi ino nefrezhi li perftopiti, ino ne sa- puftiti eden driijiga, dokler jih fmert ne raslozhi; fofebno pa, de mdreta otroke, ki jima jih Bog pdfhle, ljubiti, Tpotrdbnim ofkerbeti, ino prav brumno ino kerfhanfko rediti. To berejo gofpod duhoven, ino jih Vprafhajo, zhe hozheta tudi dershati to? «9 Hdzheva, odgovorita ohi, rol? e 11 dafta, ino duhoven jih porozhe v'imenu Ozheta , 'Sina, ino fvetiga Duha. Timu fe pravi sakon. Duhoven ino vfi prizhijozhi molijo ino prdlijo Boga, de naj novima sakonjfki- ma zhlovekama d£ gnado ino pomozh fvojo obljubo dershati, sakdnjfhe dolshnofti fpol- niti, ino prav frezhno fkup shiveti. Jepazh dobro, de nafhi ftarifhi sdaj tako vkup shive, med feboj gofpodaiijo, ino tako ljubesnivo ino prijasno sa naf otroke fkerbe! de naf vedno perganjajo kVIimu dobrimu, ino de nizh napzhniga ne terpe$ shelje namrezh, de bi bili brumni ino do¬ bri ljudje po Jesufovimu vukuj Po timu bo tudi Bog dal, de fe nam bo prav ddhro godilo. Profili ga bomo, de jim da fhe dol¬ go vkup shiveti. Tudi vbogati jih hozhemo, de bomo prav dobri is njih vuka, ino frezh- ni ljudje. M6zh f. sahramentov. Tl fo fveti ofredki ali mftelni gnade boshje, ktire je nam Jesuf sa pomdzhik poftavil, namrezh J l) fveti ker Ji, 2 ) fveta birma, 3) Jveto refhnje telo, 4) Jveta po¬ kora , 5 ) foeto pofiedno olje, 6) fveto maf /mikov pofvezliovanje, l') fveti sakon. Imenujemo jih fvetihfedem sakrame ttov, to je, f vetih fkrivnoft, ali snamenj, po 100 litirih nam fveti Duh fvojo pamdizh delji. Per fvetimu kerilu ino fveti pokori naf fofebno od greha oproih' 5 per dni jih (Vetih sakramentih nam daja po potrebah savfako pofebej tudi gnade pofebne, de je poprav- leno vie v’naf, zhefar kolj fmo is Adam o- viga greha nesmoshni. S’bosh jo pomozhjo [e more laftno persadevanje J klepati. Per pomozhi fvetiga Duha je pa fpet ravno taka, kakor per molitvi. Sa kar Boga profimo, ii moremo tudi farni persadeti, ino s’laftnim pridam perdobiti jifkati. Ravn o tak<5 fe moremo, v’zhimur hozhemo, de bi nam fveti Duh pomagal, kar je vnafhi mozhi, tudi farni vpreti v’to. Ako hozhc- mo, de naf fveti Duh pojbeii , to je, ojl grehov odpravi, ino Bogu povfhezhip nid- remo greh zhertiti, ino fe ga ogibati j hre¬ peneti pa po viimu, kar je dobro ino Bogu dopadJivo. Ako hozhemo, de naf poterdi v’ Jcsufovimu naviikuj fe ga moremo prav posnati ino zeniti vuzhiti, ino fkerb imeti ga v’djanju fpolniti. Ako hozhemo, de naf vdjubesni boshji pokrepzha, ino nafbiga hlishniga, fe moremo vuzhiti tako Boga fposnati, de ga bomo vcfeli zhes vfej tudi gn£ti fe farni, j vojimu bUshnimuiskasatilju- besen. Ob kratkimu: ako hozhemo, de nam 10 ! fveti Duli pomaga brumnim mo dobrim bitij fi moremo brumnim ino dobrim biti tudi farni persadeti, ofredkov ali mitelnov, hifo h’temu, fe prijeti, ino fe pobdlfhovati vfaki dan. Timu fe pravi i sgnddo Jvetiga Duha vred delati. ZJilovek more fam febe sdtajvati. De nam to velikrat teshko. Dobro, h’ ktirimu bi radi de bi nam fvdti Duh poma¬ gal, fposnamo ve zb kr at j hotli bi tudi ko¬ riti j pa nekaj dri; ji ga naf vabi ldlnidimu. ( Spi'r, vojfka fe tiftkrat sazhne v’naf, kaj koriti, dobro ali hudo? ^Skufhnjave fo to. Pa premagati fe moremo, doftikrat fvojimu nar ljubfhimu nagnenju ravnati nafproti, v’ncmar fpuftiti fvojo sloshnoft, vshivanje vefelja, fvoj laftni dobizhik, marfkadaj paj- dashtvo kaziga tovarf lia 3 ob kratki mu, sdershati fe marfko zhefa fhe tako ljubiga, de dobro, ki fe nam teshko sdi, ftorimo. Timu fe pravi satajvati Jam Jehe. Kdor hozhe moj vuzhenez hiti, pravi Jesuf, naj sataja Jam Jehe. Zhe te kaka rezh pohiij- Jhuje, to je, odvrazha od dobriga, ino k’hu- dimu vabi, bo naj ti tudi ljuba hakor /d/?~ no oko, ali lajlna dejniza , isderi Ji jo, ino ver si prbzh od Jehe. Nadloge. Velikrat je , kar naf vabi k’hudimu, kaj sdperniga, nepiijetniga. Ljudje fe nam kaj pregledajo, ali naf, kakor bodi, rasshalijo nalafh. Teshko nam je samero, nejevoljo, jeso sadufhiti, ino ne hiidiga fhudim pov- razhati. Vah ali nam dolete druge nadloge j kil’ka naf vboshtvo , potreba, huda bolesen, ali fzer kaka nefrezha. Tihkrat nam je ravno tak teshko vediti mero shalokiino nejevolji. Ali Jesuf nam pravi: Vuzhite fe od mene, de Jim krotdk, de rasshalenja ljudem ne samerim prezej tak slo. Kdor hozhe moj vuzheniz bdi, naj t 'same Jvoj krish naf e, naj moj isglčd pofnema, prenefe fpotcr- peshlivokjo fvojo nadlogo, potrebo, ne- frezho. Kdor pcr rasshalenju, ki mu doleti, ni prevezh obzhutliv ali navtifnen, ima veliko manj britkoki, je krotkejfhi, ga loshej pre¬ nefe ve bol pred ozki kaviti krivizo ti ki nt, ki ga rasshalijo, jih loshej isgovor- ja, jim bol is ferza odpuki, ino hudo s' dobrim povrazha. Ravno tako, kdor fi ne slične prevezh li/ferzu nefrezhe ino nadlo¬ ge, jo loshej pieterpi, f’pok6jnim ferzam fi loshej fvetje ino pomaga j kjer ni pomo- zhi, fe vhdljo bdshjo podaj tolashi fe s’ Viipanjam v’Jesufovo obljubo: Vaflia sha- loft bo vvefdje fpreobernena. Blagor jim, ktiri shalujejo ino jokajo; odshale- ni bodo. Nefrezha ino nadloge na semlji ke tudi prav dobri sa naf. Nefrezha ino nadloga 105 fronte, de vshivamo frezho ino vcfelje bol tresno 3 de jifhemo sVezhim persadevan- jam pomozh ino ijubesen drusih ljudi3 de fmo bol vfmileni farm', bol poterpeshllvi ino radodelni proti drugim 3 — de bdi v’Boga savupamo, bdi pogdfto na-nj mlfiimo, ino molimo bol pobosbno ino gorezhej — sadnizb, de fe ne satelebamo vli v'ta fvet, kakor frezhni ljudje vezhi del 3 temozh de sheljimo ino po fmerti vupamo bolfhi shiv- lenje, ktiro je bres nadlog. 'SmdrL Pofehna fodba. Sdajnje shivlenje pazh malo zhafa terpi'3 nafhe triiplo je raspadlivo3 bolesen, kak nefrezhni pad, velikrat kak manjfhi na- kljuzh ga lohka rasdene. Tiftkrat ga s bi v o bitftvo, dufha, sapufti. Shivl po fmerti. Je- sufnaftega na ravnoft sagotovi: Ne bojte Je tiftih, pravi, ki telo vmore, — dujhe pa ne morejo vmoriti ! ncvmcrjozha je. Dufha pride na to pred Boga3 pokasano ji je, kako je shivela v’telefu, po Jesufovimu viiku, ali zhes-nj ravnala. Tu je pretehtano vfe, bodi fhe tako majhino, kar je ftorila ddbrigaali hudiga. Temu fe pravi pofebna Jodba. JSebefa. yiza. PebšL Zhe je dufha brumno shivela , ino fe vfa zhllta lozhlla is tega fvdta, jo Bog fpopol- Hama ljubesenjo fprcjrtio, ino jiprezej v* nebefa rezhe. Zhe ima Tke Itake majhine madeshe ali oillnjke grehov nad Teboj, pride V vize. V’njih Te, tako rekozh, kakor slato v’ognju ozhifhuje, preden gre v’ne- bcTa. Zhe pa Te je dufha v Velikih grehih lozhila — dh! dopafti ne more Bogu! V’ p e k* e: ji rezhe ; tiki kraj je pekel, ki ga je B ig hudobnim perpravil sa fhtrafriigo ali kttsen vekomaj. yfta jen je sjiivota . jSodnl dan. Trupla mertvih pridejo pod semljo ino urohne. Pa pcfledni din Te bodo dufhe fpet s’njimi Tklenile, ino mertvi vftali. Te- jnu Te pravi vftajenje shivbta. Takrat bo fin bbshji prifhel f' zhaftjo ino mozhjb is nebef: Njegovi angeli bodo obujene fkup klizali, hudobne od dobrih lozhili, te na defno ftran poftavili, ime na levo. Jesuf bo The ozhito Todbo imel vfim. Imenuje Te [plbfhna ali po [ledna fodba. Hudob¬ nim bo poTebno oponofil, de Tvojiga felish- niga nilo ljubili, mu poftregli ino pomagali, ampak ga drashili ino shaljili: poberite fe tedaj v vezivni ogenj , kije hudobnim per- pravlen. Dobre bo ogovoril poln milofti: Nafitili fte me, ki fim bil lazhen; na¬ pojili, ki Jim bil shejn; obifkdli, ki fim bil bolan-, mi Jlregli ino pomagali , kjer 105 J'tč mogli. Gotovo, tiar fte ftorili nar Aiunjfhimu zhlovdku, to fte meni ftorili. Pridite tedaj, Ijilbzhiki mojiga Ozheta, ino osamite vlaft frezho, ki vam je perprdvlena. Vczhnp shivlenje . Taki, vuzhi Jesvif, je k one z nafhiga shiv* lenja. Kar tukaj fejemo, bodi dobro ali hudo, bomo skeli v’prihodnimu shiv- lenju. Blager nam, zli e bomo po Jesufo- vimu navuhu prav veliko dobriga ftorili J veliko bo nafhe plazhilo v neb e jih , neis- rezjiena naflia frezha! Kar tiikaj lepiga ino dobriga vshivamo, nizh fe ne more s’njo meriti: nobeno oko ni v idilo , nobeno uho flifhalo, ino nobenima zhloveku ni prifhlo na mijel sheljeti kaj laz ig ajtakor- fhino svelizhanje je briimnim perprav- leno , ino vekoinaj terpi to svelizhanje. Pamet je treba veri podvrezhi. To fo prav ovefelijozhi navuki J taki lo, kakorfhine Bog samoredati, on, ki le do¬ bro ljubi, vfaki dober zhlovek h jih more fam shcljeti.— Tiikaj dobrim inofrezhnim biti, de bomo tam svclizhani , v’to fe iside vfe, kar od tih navukov vumemo. Zhe je ravno marfkaj tamniga vmef, miflimo naj: Tudi to more biti ref ino ddbro sa naf. loG Tukaj fzer .ne moremo sapopafti, pa raso- delo nam bo v'pnhodnjmu shivlenju. Sa sdaj hozhemo Jesihovi befedi verjeti. Timu le pravi j fvojo pamet veri dati v pokor- jhino. Krivoverzi . Ako bi bil Jesuf hotel, ali vidil,de je dobro sa naf vfe sapopafti, bi nam bil govoril popoinama raskrito. Ker je pamarfkaj per- luu, tudi mi tiga ne fmemo vertati. Mno¬ gi, ki fo to ftorili, fo jeli nepokojni ino dvorno vi biti, ali pa zlo vero fo sgubili: Shaloftno je to! Drugi fo navuke rasno ino vfaki drugazh iskladali, enimu je to , enirnu lino na mifel prifhlo. Tako fo fe femtertje krive vere perzhele, ino po želih deshelah rašftrofile. Tudi to je shaloftno J Na Krajnfkim fzčr ni krivoverzov, pred bi fe nafhli taki, ki jim ni nizh mar sa vero. Varovati fe moremo ne sapelanim biti od njih, ino molimo* sa-nje j preganjati jih pa, ali krivize delati tudi takim ne fmemo. Jesuf pravi: Kar nozhefh, de bi drugi tebi ftorili , tudi ti drugim na flori. S’ gcrdo fe tudi nizh ne opravi, preganjanje, shalenje le bdi raskazhi ino rasdvoji. A ar boifhi ofredik ali niitel je dobro nkfel od nafhe vere per njih obuditi, zhe slavimo na tJniko po Jesufovimu^vuku, zhe vidijo, 101 de naf nafha vera prijasne, ciobre dela, ino polne ljubesni. Tako je tudi Jesuf vuzbil ino ravnal. t Sa- mariani fo imeli smoteno vero takrat ino ajdje zlo Boga nifo posilili. Jesuf je obo- dvojim fkasoval ljubesen, ino jih osdravlo- val ravno tlko kakor Jiide. t Samariawi ga enkrat n:fo hotli pod ftreho vseti, ki je v' Jenisalem h’prasniku fhel.J Vuzhenzi fo ho¬ tli prezej ogenj od neba poklizati. Jesuf pa jih pofvari: Ne vejte, zhigdvtga duha jte, to je: nimate mojih mi Jel, zhlovejhkc diijhe dobivat Jim prijhel, ne pogubovdt. Driijkrat, ki je Jesuf fvoje vuzhenze vuzhlt poflal, jim je rekel: Kadar pridete fjkakjhino mejto, ali kak terg vprajiidj- te , zhe je kdo, de bi vaj rad Jprejel ino pojlujhal. Zhe ni nikogar, de bi vam noge vrnil (bilo je to v’desheli snamenje prijas¬ ne fprijembe), Ji prah otrejite od nog, ino pojte ddlej ■ Ravno tako je tudi Jesuf delal 5 vuzlul je vTholah, ino kjer fo 'fe ljudje sbrlli okol njega, pa file ni delal nobenimu. 108 V. JEZUSOVO TERPLENJE , SME RT Ino VSTAJENJE. Vfl dobri ljudje fo Jesufa sVefeljam fprc- Jeli. Vidili fo , kake zhiideshe je delal nad bolniki, fvojiga od Boga poflaniga vuzhe- nfka fo vidili nad njim , ino filo shelno fo ga pofiuf halisakaj'tako po Bogu je bil vef njegov nav uk, ino le tako obiid’n k’dd- brimu sa ljudi! Vuzhll je, de je Bog neiš- merno velik ino dober, de morejo tedaj tudi ljudje biti dobri, zlie mu hozhejo do- pafti. Boga prav fp o sna ti ino fe bdlfhati, je po njegovimu vuku prava podoba Boga zhaftiti. Vuzkenikam judovfke deshčle je bilo malo mar poprej, de bil,Bog s’bogahoje- zliim shivlenjam zhefhen.Zeremoniej Miline molitve ino daritve fo le prav terdno per- porozbovali. Jesuf pa vuzhl: Vfmilenje , ljubesen, pomozh ino zhlovefhki mir, je bolji kakor darituv. Preden fvoj dar daruj e jh na altarju, pojdi ino jprdvi fe sfvo/im blishnim. — Popravi rasshalenje, poverni fhkddo, fkaski mu ljubesen, Judovski vuzhcnild fovrdshijo i09 poipozh i. t. d. To gre pred darenjam ino molitujo. . Taki navtiki fo bili ftarim vuzbenlbam gibsno soperni. Bali fo fe sgubiti fvojiga dobizhba, bi fo jim ga zeremdnie ino darit¬ ve dajale, ino fvoje velavc per ljudeh. T6- rej fp jifbali pozberniti Jesufa, ino. njegov nay.uk ogerditi.; Bjili fo, de. fŠamariani dersht 5 de nbv vuk pozhenjaj de je f’hudl- zham vsavesi, ino de is njega zhudeshe dela. —- Abotniki! Jesuf je faj lam povfot hudobne duhove isganjal, ino nijh oblail na semlji rasdjal. Jesuf vjdt. Ker vuzhenibi nizh ne opravijo s’obreb- vanjam, mu sazhnejo po shivlenju ftrezhi. Salešujejo ga, Rej bi baj dobili vnjegovih vukih mo delih , de bi ga per goipdfki sato- 'sbili; Velki farji fo poflali tudi ref ljudi na¬ nj ropit ino ga vjet. Jesuf je vfe vedel j pravil je nebajkratfvojim vuzhenzampred to, ino pofledno vezherjo .obhajal s’njipii, perbtiri je flovb od njih vsel, opominjal k’ Ijilbesni f; m'ed, Teboj, ino opomnilo fvoje ljubesni po- ,ftftV.il. ; . . . • V; , '.Tiffconbzh gre Jesuf f’Tvojimi vuzhenzi v’ •v-ert.na oljfbi gori. Na bolena le padel ino molil: Ozhe l ako hozhefhmdverni od mene toteshkoierplenje; venderne moja, am¬ pak tvoja volja naj Je sgodi'! Pride ga tru- 110 m a vjet. Vuzhenzi fe hozhe jo v’br£n poflaviti. Peter odfeka vuho enimu hlapzov. Jesuf pa jihvftavi: Ako bi profil Ozhe'ta,]e djal, an¬ gelov bi mipoflalna pomoz/i, pa njegova volja je, de Je tako sgodi. Odfekano vuhd Jesuf fpet persdravihlapzu, trumi pa rezhe: Jesfini tijti, kogar jijhete; pnftite prezh te moje vnzhenze. Na to fe da poterpeshli- vo svesati ino pelati. Jesuf po krivim obdolshen. Nar pervizh je Jesuf pred velite farje pc- Idn. Ondife pofvetujejo, kako toshiti Jesufa, de bo lffrnerti obfojen. Poftavili fe krive pri- zhe, ino ga pelalik’deshelnimuvladniku, Iti je bil fodnilt shivlenja ino fmerti. Toshijo ga: de Ijudftvo punta, de prepoveduje zefarju dazjo plazhovati, ino de fe kralja dela. — Jesuf je vfe to ravnal ravno nafproti Vfhel je dvakrat, ko ga jeljudftvo poflliti botlo, de bi njih kralj bil. JesuJ po krivim obfojen . Ponzius Pilatush(tako je bilo ime vladnikli deshele) je kmalo zhutil, de fo toshbe krive, ino is gole nevofhlivofti. Rekel je ve litim far- jam ino njih derhali: Na tanjkoJim ga sa- flijhal; pa ne najdem nobene krivize nad njim. Sdaj ti slodji sbrano ljudftvo podfhun- tajo k’fhumu. Pilatush ga jifhe potolashiti. 111 Bine hbtii, je rekel. de bi vam ispnJVl Jesufa ? V‘ ježki je Baraba, ktirije punta inopobojapreprizhan ; tega vmorile. Oni pa fo vpili: ( SpuJti Baraba,ino Jesufa k ri¬ ške j. Na to fi Pilatush vkashe vodepernefti. ii roke vinije prizho ljudftva, ino rezke: Jes Ji’n nedolshenper kervi tigapravizfiniga l vi glejte ! Jesuf bizlian , ino f*tern jam ovčnzhan. Da jim sdaj Jesufa blzhatl. Vdrihajo ga s’ fhibami, bijejo ga ino mu ternov venez v- tifnejo v’glavo. Ko je bil she po zelinm shi- votu vrani, ino Tkervjo pokrit, pofkufi Pila- tush fhe nekaj. Jesufa vfiga raszeplen : ga poflavi pred Ijedftvo ino reahe: Poglejte, jej jevender z hi6r e k ! —Vupal je, de fe jim bo jTmilil. Pa Tke hu j fo vpili: krishajga, kri¬ ška/ ga. Kaj pa je hudiga jtoril? vprafha Pilatush. Nizhdrujigane odgovore, kakor: krishaj ga. krishaj ga; —Ker je hrup s mi¬ ra j vezhi perhatal, fe boji punta Pilatush j dž jim tedaj Jesufa vlpeft. Jesuf krishan. Sdaj mu navale nevfmileshi teshak krlsh, de ga more fam nefci na morifhe. Ta kraj jo bil na hribu pred Jerusalemam, ino fe mn ja reklo mertvafhko giavifhc;. Skijim vred pe- 112 pelajo dva snana rasbojnika, ino mu jih kri« shajo eniga na defnizi, eniga na levizi* Jesu- fa perbijejo sa roke ino sa noge s’shebli,inp poftavijo v’fredo njegov krish.Vefelje fe s daj, inofe mupazhijo: Zhe liKriftuf, fin boshji, doli lTopi! ponrigaj fam febi,ki li drugim po¬ magal!— Jesuf jih pogleda milo, ino rčzhe: Ozhe nebefkkil odpujti jim; ne vedo , kaj delajo — neposnajo me. Eden smed tolo¬ vaju v vidi ti, kako voljno Jesuf terpf, je g j \- nen. Froli ga: Gofpod ,fpomni Je me , ka¬ dar pridefh vjvoje kral jejte o / Jesuf mu je odgovoril: Dariji fhe bojh per meni v raju . — Jesti J vmfrje. Bliso krisha je Hala Maiija njegova mati; polna je bila shalofti ino ferzhne britkofti, kakor ji je t Simeon nekadaj prerokoval; sri- ven nje j® ftal vuzhcmz Janes. Jesuf jo tola- shi: Poglej ta ti bo sa naprej namejt Jinit; ino Janesurezhe: Mati je tvoja. Sadnizh :feperporozhi nebefhkimu Ozhetu shnolltu- jo: Ozhe, v tvoje roke isrozhim Jvojo dii- fho. Poflednizh savplie na glaf: Dokon- zhano je, nagne fvojo glavo, ino vmcrje. Ntkolj noben zhloVek ni vmerel tako ne- dolshno ino po.terpeshlivo, tako brumno ino dobro, kakor Jesuf! us Zhudeshi per Jesufovi Jmerti. Per Jesufovi fmerti fo fe fpet, kakor ne- kadaj per njegovimu rdjftvu, grosni zhu¬ deshi godili. t S6nze je po dnevi fvitldbo sguhilo 5 trna je pokrila vfo deshelo •, pred- grinalo vkJerusalemfkimu tempelnu fe je pretergaloj semlja fetreflaj fkale fo po¬ kale ; grobi fe odperali mertvi vftajali mo fe fvojim prijatlam perkasovali. Ljudftvo, vidits te snamenja, je terkalo od ilraha na perfi. ^Stotnik, ki je na morifhu bil na itrashi, je rekel: Refnizfino je bil boshji fin ta! Jesuf v’grob poloslien. Proti vezheru fo Jesufovi pri jatli njegovo trup ; o is krisha fneli. Pomashejo ga s’di- fhezhimi mašili, po fhegi deshele, inopovi- jejo vVenzhizo. Joshefis Arimateje, brumen gofpdd, poloshi truplo v’ndv grob, ktiriga je bil sa-fe v’fkalo isfekal. Velki farji fo ii Ipomnili, de je rekel Jesuf, de bo tretji dan po fvoji fmerti fpet vftal. Sapezhatijo tedaj grob, ino denejo tri dni ftrasho sraven. Jesufovo vftajenje. Jcsufova dufha, fe od trupla lozhivfhi, je fhla v’timu zhafu r’predpekel. Tifli kraj je H H4 bil ta, kjer fo bili hranjeni vli, dokler jih ni Jesuf refhil, kar jih je od nekadaj brum- no shivelo, ino vmerlo. Tretji dan fc nje¬ gova dufha fpetfklene Ptruplam, semlja fe ftrefe, angel boshji pride is nebcf, odvalji kamen — ino Jesuf vdane is laftne boshje mozhi v'prizho ftrashe zhaftitlivo od fmerti, kakor je pred povedal. Jesufova fmertjiafhe reflulo. Po fvojimu od fmerti vftajenju je Jesuf na semlji oftal fhe fhtirdefet dni. Perkasal fe je vezli krat fvojim vuzhenzam, po farnim ino viimkmalo. Vuzhil jih je, de fe je vfe, kar fe je srnjim godilo, po bdshji naklombi sgodilo. t Sin boshji je mogel na Jvet priti, med ljudmi shiveti, jih vuzhiti, ino sad- nizh terpeti ino vmreti, de mi greha vod- pnjhenje ino milojt sadobimo. —S Tvoj o fniertjo je Jesui nafhc odrefhenje dokon- zhal. Sakaj mi vli fmo grefhili, nedolshni Jesuf pa je nafho fhtrafingo na-fe vsel, de je Bog nam sanefel. Njegova Jrnert, nje * gova prelita krije najhih grehov refhilo. Daroval je fam Jebe na knshu sa naj\ ino vjvojimu shivoti nojil najhe grehe na leja,de Jmo,grehu vmervfhi, k’pravizi oshiveli ; de Jmo s njegovo kervjo odkup- leni, s'njegovimi bole zhinami osdravleni per Bogu Jpravo dojegli; de Je nam je vupanje svelizhanja odperlo. us [Sveta mafha. To JVoje darenje sa naf Jesuf ponovla vfaki dan per fveti mal hi. V'podolji kruha ino vina fe tukaj na prizho ftavi ino daruje nebefhkimu Ozke tu, ravno tiftiga, ki je ne- kadaj na krishu terpel sa naf. Daruje le, kakor na krishu, v’fposnanje nebefhkiga Ozhcta povfotne oblafti, ino h’povikfhanju njegove zhaftlj v’odrefhenje nafhih grehov 3 r’sahvalo sa toljkaj dobrot, ki nam jih fka- suje3 ino vTprdfhnjo prihodnih dobrot. Med Jesufovim darenjam na krishu, ino njego¬ vim darenjam per fveti mafhi je ta raslo- zhik, drujiga ne, de fe ravno tiki Jesuf tukaj v’drugi podobi, v’drugimu svunan- jimu kanu na prizho ftavi ino daruje nebefhkimu Ozhetu, kakor na krishu. Na krishu fe mu je daroval v’svunanjimu ftJnu zhlovefhkiga trupla, per mafhi fe mu daruje v’svunanjimu ftanu ali v’podobi kruha ino vi¬ na 3 ino to is neisrezhene ljubesni do naf! Jesuf namrezh hozhe prav vidno ino ozhitno fvoje odrefhenje s’nam obhajati, ino torej fe v taki svuniaji podobi fvojimu Ozhetu darovati, de ga, njega famiga, nafhe re- Jhilo, vshiti samorerno, kar je le v’svu- ndnji podobi kruha ino vina, ne pa v’svu- nanji podobi zhlovefhkiga trupla mogozhe. Tako ga vshivaje fe v’Jesufu Kriftufu godi ozhlto ino vidno s-edinenje vshijozhiga H 2 zhloveka s’B6gam, Jno Boga Fzhlovekam, fkosi njegovo terplenje ino fmert njegovo, f’ktlro nam fpravo dela pcr Bogu, ino naf, prenarejene fkosi fvetiga Duha v’dč>bre, Bo- . gti dopadlive zhlovekc s’Bogam popolnama fklene. O, neisrezhena fkrivnoft J kdo hi ne ljubil Jesufa, ktiri naf je ljubil, ino naf ljubi tako! SVETA Z1RKUF. Jesufov vnebohod. Sadnizh je Jesuf fvojim vuzhenzam fhe vkasal: Pojte po zelimu jvetu, ino osna - nuj te evangelj, pergodbo prihoda, shiv- lenja, fmerti ino od fmerti vftajenja Jesu- foviga, vjim ljudem ino vuzhite jih der- shati v je, kar kolj fim vam sapovedal. Pelal je fvoje vuzhenze na hrib, vsdlgnil roke, jih blagoflovil, ino fhel je prizho njih zhaftlto v’nebefa. To fe imenuje vnebohod « Ondi jedi na dejnizi Ozheta, to je, gofpo- diije s’njim vred zhes nebo ino semljo, ino bo pofledni dan fpet prifhel. Jesuf pofhle fvetiga Duha. Vuzlienzi fo fldi v’Jerusalem perzhakat fvetiga Duha. Jesuf jim ga je poflati oblju¬ bil, jih po njemu rasfvetllti, ino na osnan- 11 ? vanje evangelja poterditi. Ravno fo bili v’ hifhi per molitvi sbrani, kar vrtane grosno fhumenje, ltakor viharjovo •, ognjene ple¬ mena fe perkashejo po njih glavah, jesikam enake. Snamenje je bilo to pomozhi fvetiga Duha. Raslvetiil jib je, poterdil vMesufovimu vrtku, ino sraven jim dar dodelil ptiijc po¬ prej nesn^ne jesike govoriti. Jesihovi vuzhenzi vuzhe ino delajo zhudeshe. Od tiga dneva fe vuzhenzi vsdignejo fJe- sufa ozhitno osnanovat is perviga v’Jerusa- lemuinopo obljubleni desheli, potlej dalej po drujih desheiah. Povfot, kamor fo prifh- li, fo dela delali v’imenu Jesufovimu, kakor- fhine je delal on fam. V’JerusaIemu pofta- vim je bil nekdo, ki je bil hrom is mater- nigatelefaj nizh mu mfo noge pomagale. Molili fo ga vfaki dan pred tempel vbogaj- me prdlit. Tudi Petra ino Janesa poprdfi. Peter mu rezhe: Slataino[rebra nimam, kar pa imam, ti dam. V'imenu Jesuja Kriftuja Nazarenfkiga vftani ino hodi- Per ti prizhi je sdrav, pofkakiije, ino Bo¬ ga hvali. Mosh, po imenu Eneja vTudlkimu meftu, je leshal Vpofteli she ofem let, fkljuzhen na vkh viidih. Peter mu rezhe: Eneja! Jesjif Kriftuf ti da sdravje: vftani ino pojtilifi. Kar vrtal ino sdravje bil. Verna shena 'Ta- 118 bita ali Dorka po imenu, velika dobrotniza vbogih vMopfkimu medu, jevmerla. Sapu- fhene vdove fo odopile nje pare, ino jokale po ranzi. Peter pride,pade na kolena, moli ino rezhe: Tabita oshivi! Tabita odpre ozhi, pogleda Petra, vdane ino je sdrava, ino vbdshze prejmejo fpet fvojo pomozh- nizo. Pavl je pridgoval v’Lidrifkimu medu. Med poflufhavzi je bil fpet mosh, hrom, kar je bil rojen $ nikolj ni hodil po nogah, zlo dati ni mogel na njih, fedel je smirai. Pavl ga sagleda ino ogovori na glai: ftopi na noge ! Kar na kvifhko je fkozhil ino ho¬ dil od dolihmal. V’Troadfkimu medu je med Pavlovim navukam mladenizh na oknu safpal, omahnil, ino padel is tretje klade. Mertviga ib pobrali. Pavl gre, fe ga okljene ino rezhe: Ne preftrafhileJe,fpet shivi. Mladenizh je oshivel, ino vefelo je bilo vfe. V'Malti foto k je na morju fkonez Lafhkiga} je Publiov, deshelniga vladnika ozhe imel merslizo ino grisho. Pavl gre k’ njemu, moli, ino poloshi roke na-nj, ino bil je osdrdvlen. Ko fe to rasglafi, hodijo bolniki h’Pavlu od vfih krajov otoka, ino sadoblujejo sdravje. Zlo Pavlove riite ino opafila fo ljudje po fvetu na bolnike pokla- dali, ino bolniki fo osdravilij ino kodar je Peter Ihel, fo na zede nofili bolnike, de ki jih njegova fenza obfhla, ino de sdravje s*&lobc. no Take zhudeshe fo delali Jcsufovi vuzhen- 7A po vfimu fvetu, kodarfo prldgovali, ino ne le Petru ino Pavlu, vlirn fvojim vuzhenzam je Jesuf d£l to mozh. To je prizhalo lju¬ dem, de jih je Jesuf poflal, ino de je Bogu dopadliv njih viik ino refnfzhen, Iti ga je Bog ftakimi zhudeshi poterdoval. Pa tudi ruk je bil fam nafebi tako lep, de fo ga vil dobri ljudje poterdili. Vuzhdiizi preganjani mo mor jeni. Drugim pa ta viikni bil vfhezh. Torej fe je godilo vuzhenzam, kakor jim je Jesuf pre¬ rokoval. Rekel je: defejim ne more bolfhi goditi, kakor njih mbjftru ; de bodo pre¬ ganjani, bizhani , is Jhol pehdni ino po- deni, ino njih morivzi bodo menili, de Bogu ftreshejo. —Y/i fo bili preganjani, ino fo dali sJdnizh kri ino shivlen e v’fprizh- vanje , kako refnlzhen, ino kako drag jim je Jesufov vuk. Vuzhenzipoftavlajo naftdpnike. Preden fo vuzlienzi pomerli, fo she povfot duhovne poftavili, de fo vuzhili po njih fmer- ti, kerfhovali, ino vfe drugo po Jesufovimu povelju opravlali, tudifhkofe, ktiri fo druge v' fhkofe ino duhovne pofvezhovali, ino fkerb imeli, de fo ftorili duhovni fvojo dolsh- noft. Ti fo roke fpet na druge poloshili, de fe je vuk ohranil sa prihodno rodovino. Ta- 120 ko je vuk prifheldonaf, ino pojde od mlaj- fhov do mlajfhov. Prava Zdrkuv. Opzheftvo fvet - nikov. Vfi, kar jih Jesufov vuk na-fe vsame, fe na-nj kerfUli dajo, ino fi g a dershati pei- sadevajo, fe imenujejo pravoverni kriiliani. Pravi Te tem kriftianam viim kmalo: prava zerkuv, to je, opzhina ali gmajna pravo- verzov. Pravoverzam je to lallno med Jeboj, de vii verjejo vMesufov vuk, de Boga' tako fposnajo ino zhafte, ino de fe tako ljubijo med feboj, kakor je Jesuf vuzhil. To fe imenuje opzhejivo ali deleshnoft Jvetni- kov. To opzhcftvo ni le med shiviini na semlji, temozh sapopade tudi brumnc mcrt- ve 5 njihljubesen namrezh do nafne neha po fmerti. Kerfoper Bogu sdaj, ino fe jim tam njih vera ino Ijubesen povrazhuje, ino k er vi¬ dijo ,kako naf Bog ljubi :iraajo ferzhno vefelje ino hrepenite shelje, de naj tudi nam Bog fkashe miloft, ino svelizhanje dodelji. Mi nafproti, fe vefelimo tega, hvalimo Boga sa vfe, kar je dobriga fkasal fvetnikam , ga piolimo, de naj vflifhi njih profhnjo sanaf, ino de naj nam po njih isgledu brumnim biti da ino bogabojezhim, de bo tudi nat s enakim svelizhanjam samogel pofrezhiti. Tudi sa tifle mertve fpomnujemo, ktiri fe v’vizah fhe sa kakfhine o lian k e majhinih gre- 121 hovino madeshov pokore. Navuk, pergan- jik li jemlemo is tega farni na febi popraviti take napzhnofti, ino Boga prolimo, de naj sa voljo Jesufoviga saflushenja tudi Vna¬ me ftilo vs£me to, ino njih terplenje polaj- fha ino fkorej ltonzha. Nafprdti fo potlej tudi oni nafhi profhnjavziper Bogu, ino fvefti fmo li, de Bog miloftvo gleda v’ to ljubesen med shlvimi ino vmervfhimi luiftia- nij fej nam jo fam sapove. Apoftoljka vdra. Karima fofebno imemtniga ta vuk, kar ga vero sadene, je sapopadeno v’timu fposna- vanju: Verjem v Boga, Ozheta, vfigamo- gbzhniga ftvarnika nebef ino sem/je, ino vJesuJcC Kriftufa Sina njegoviga edi- niga, gofpoda najhiga ; ktiri je Jpozhet od fvetiga Duha, rojen is Marije divize, tcrpel pod Ponziam Pilatusham, krishan bil, vmerel, ino vgrob poloshen, doli Jhel pred pekel, tretji dan odJrnerti vftal; Jhel' je v nebef a, fedz na defnizi Boga Ozheta vfigamOgozhniga; od ondod bo pri jhelfo- dit shive ino mertve. Verjem vfvetiga: Duha,enofveto katoljhko zerkuv, opzheft ~ vo J'četnikov , odpuj'banje grehov, vfta- jenje shivota, ino vezimo shivlenj e. Amen. Kar je tukaj kratko rezheno, fe lohka bol narasno bere vTpifih, ki fo jih eni Jesufovih vuzhenzov follaviii. V’tih fe najdejo tudi vli 122 lepi djanifki navtiki. Tem fpffam fe pravi no¬ va savesa, novi sakon , novi tejtament; Je- sufova saptifhina je to, ktiro nam je sapu- ftil is fvojih vuzhenzov rok. She popred je vezh brtimnih mosh ino prerokov sapifovalo, kar je Bog od ftvarjenjafvetd ftoril do Jesufo- viga zhafa. To fe imenuje Jtari tejtament ali Jtari sakon, Jtar a savesa. Obe savesi fkup fe imenujete s’eno befedo fveto pijmo. Befeclno isrozhilo. Prav lepe fo brati te btikve, ino kVfimu do- brimu obtidne j pa tudi tamnavepo nekthih krajih,de fe lohba kaj napzhno vsame.Tudi ni vfiga v’njih, karkolj foJesuf ino njegovi apo- flelni s’befedo vuzhili. Takim navtikam fe prdvi bejediiio isrozhilo , sa to, ki jih nilo farni apoftelni, ampak fhe le drugi zerkovni vuzhenikisa njimi popifalij sakaj sapifani fo tudi ti. Zerkuv je nesmotna. Pa obljubil je Jesuf boshjo pomdzh fvoji szerkvi, to je, njenim Vuzhenikam apoftelnam ino njih naftopnikam, fhkofam ino mafhni- kam, fveto pifmo islagati po pravi vumbi ino befedino isrozhilo zhifto ohraniti, ino prav raslozhovati. Bo je apoftelne ino njih naftopnike vuzhenike fvo je zerkve po- flavil, jeperdjal befede: Ino glejte,per vaj Jim jes vejzhajdo konza Jveta. To obljubo jim je ponovlal vezhkrat. Ta fvoj pomozhik 123 Jesuf imenuje Jkalo, naktiro je zerkuv tako terdno vsidana , de jo peklenjjke vrata, smota, nejevera, kriva vera, lash ino sapeli- voft, nikolj smbgle ne bodo Torej je djal Jesuf apoftelnam ino naftopnikam njih: Kdor vaj pojlajiia, mene pojlujha, kdor vaj sanizhnje , mene saniz/iuje, kdor pa mene sanizhuje , sanizhnje tiftiga , ki me je po- Jlal, to je, famiga nebelhltiga Ozheta. Iiar tedaj zerkovni vuzheniki shrani vimeni Jesufa f klonejo per njegovimunavuku, je go¬ la boslija refniza. JVajhe dolshnojti do zerkve. Kdor njih fklepe sanizhuje, sanizhiije nebefhkiga Ozheta, ino Jesufa, fina njego- viga . Jv eti Duh jih je pojlavil vladati zer- kuv Loshjo.kliroJijeperdobil sjvojo ker- vjo. Kar zerkuv sbrdna terdi, pofhlc duhov¬ ne po fa'mesu vuzhitj vufta zerkvenc fo ti. Dershati fe jih tedaj moremo, ino svefto ho¬ diti k’njih pridgam ino kerfhanfkim navii- kam \ is mladiga fo fe Jesufoviga vtika vuzhili ino perpravlali, nam ga prav raslagati ino v’ ferze pokladati. Zhe radi hodimo k’pridigam ino kerfhanfkim navukam, ne posabimo, kar fmo fe she navuzhili, ino sapopademo ino rasvumcmo smiraj bol, pervuzhimd fe mar- Jkaj noviga, kar nam fhe manjka, ino fmo 'obujvani fpolniti tudi v’djanju. 124 Ljubesen jepervi ino sadni konez vfe vere, v Ji ga djanja. ^rezlia nafha je to, de fe navuzhimo vedno bol Jesufoviga navuka. Kashe nam, kako vtegnemo Boga vefeli biti, fpofhtvo ino ljubesen drujih ljudi li nakloniti, ino fvojo laftno frezho prav gotovo pofpefhiti ino vtcrditi. Tode ni doki tega farno veditij tudi koriti to li moremo persadeti. Pavl, apoftcl Jesufov, pravi: P o jedem najtudi vje jkrivnojti ino vuzhenojti, imam naj vfo mogozho vero - ljubesni pa naj nimam , nizh ni jim. Boga zhes vje, ino hlishniga kakor jebe jamiga ljubiti — to je pravo zhe- fhenje bdshje, ferze vere, ki naf jo Jesuf vuzhl. Konez. K A S A L O Predvuk, Boga prav fposnati ino zhaftiti\ I. Svet je premodro narejen. ----- 3 l 3 . Kdo ga je naredil ? _ ______ 8 20. Bog; ftvaril ga je ------- io 21. Zhlovek ima telo, - -- -- -- n 25 . shivot ino dufho; dufha pa saved , - - i3 26. fpomin, vum, _ _______ i3 28. pamet, ---------- 14 3 o. voljo ino fhe fvobodno voljo. - - - i 5 33 . Dufha je nevidna , je duh. Tudi Bog je duh, bres telefa, povfoten, - - - 16 35 . ohrani vfe , daja , ino vodi vfe; hva- leshni mu hodimo, ______ 17 38 . njemu ftreshni, ino pa dobri. - - - 18 41. Bog povrazha dobro s’dobrim, hudo f’hudim, - so 45 . tud v’prihodnimu shivlčnju. - - - - 21 Pot prave frezhe po Jesufovimu vuku ino shivlenju. Jesuf. Njega rojftvo. - -- -- -- - g 3 Modrizi od jutra. ________ 24 Maria nefe Jesufa Bogu. ------ 25 Jesuf rafe. Jesuf dvar.ajft let ftar. - - - 26 Jesuf na domu ftarifhov. ------ 27 Janes Kerftnik, Jesuf kerfhen-, ----- 28 gre v’ pufhavo, vuzhi, dela zhudeshe, - - 29 Jesuf nafBogd vuzhi , ino dolshnofti nafhe do njega . Bog. Bog je duh - -34 je vezhen, fam od febe vekomaj, je vfiga- prizhijozh, - -- -- -- --35 vfe, je vfigamogdzhen , ------ 36 nefkonzhno moder , ino dobr6ten. - - - -, 3 ? V’Boga vupati. - -- -- -- -- 38 Slegi fo isvirki hoshje dobrote. - - - - - 3 qi Poprijemba. 4,- Vefeli bodimo Boga - ------- 41 Molituv je Bogu vfhezh; tode prava, - 43 (Vrzhna, ki naf isrozhi v’boshjo voljo - - 43 Sa kaj moliti: Ozhe nafh. ------ 44 Memo molitve je delati treba, kar profimo , fi persadevati. - -- -- -- -- 45 Kdor profi rasfvetlenja, naj befedo boshjo poflufha ; kdor vuka , na j fe vuzhi ; _ _ 46 Kdor sdravja, naj shivi po tem; .47 Kdor shivesba-naj dela. ------ 48 Nam k'pridu je delo Bog poftavil; veliko vefelja ima delo. - - - - - at 49 Tudi Jesuf delo perporozha. ------ 5 i Pridnim Bog pomaga. - -- -- -- 5 r Varovati fmemo, ftifkavzi ne biti. - - - 53 Delavniga zhloveka ne bo konez nikolj. - - 55 Jesuf vuzhi ljubiti blishniga. Kaj je blishniga ljubiti. Vfe naf Ijubeseu vuzhi. -- - --- ----- 56 Kaki naj bomo do ftarifhov, ----- 67 kaki do domazhih,