T R D O Ž I V O  G O S P O DA R S T V O  K L J U B U J E  N E R A Z U M N I  K R E D I T N I  P O L I T I K I
18
TRDOŽIVO GOSPODARSTVO KLJUBUJE 
NERAZUMNI KREDITNI POLITIKI
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
Skupno domače trošenje je junija opazno poraslo, bolj dolgoročna dinamika pa se je le 
malo popravila; poraslo je trošenje prebivalstva in države, zastale pa so investicije. Po 
majskem nihaju izvoznega povpraševanja navzdol se je izvoz povečal tako junija kot julija. 
Gospodarska rast je v drugem četrtletju še pospešila, njena struktura pa je postala še 
bolj »EC vzorčna«; poganjata jo izvoz in investicije trošenje prebivalstva jo »spremlja«, 
trošenje države zavira. V zadnjih treh četrtletjih sta dinamika in struktura rasti presegli 
povprečje evro območja, Slovenija se je izkopala iz »luknje«, ki jo je povzročil ZUJFT. 
Pričakovana dinamika povpraševanja ne kaže sprememb, rast trošenja naj bi se gibala 
okoli dolgoletnega povprečja. 
Izvoz in uvoz sta poleti pospešila rast, presežek blagovne menjave se je povečal. Izvoz ostaja 
nosilec gospodarske rasti Slovenije, ki je po blagovni menjavi med uspešnimi članicami EU. 
Gospodarska klima se je ob koncu poletja ohladila; v storitvenih dejavnostih se je ustalila, 
zaupanje v gradbeništvu se je skrhalo, zaupanje v trgovini na drobno se je zmanjšalo. V 
EU28 se je gospodarska klima avgusta v primerjavi z enakim obdobjem lani popravila. 
Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi močno popravila; po podatkih SURS-a 
je bila julija kar za 7,8 odstotkov višja kot julija lani, tudi kratkoročno je hitro rasla. V 
EU28 in v evro območju se je industrijska produkcija junija zmanjševala; hitri medletni 
porasti in padci po članicah se nadaljujejo, kar zmanjšuje uporabnost podatkov. 
Vrednost gradbenih del je bila junija nižja kot v maju, v primerjavi z junijem 2013 pa 
se je povečala za malone tretjino. Skupno število turističnih prenočitev se je povečalo; 
domače turistično povpraševanje se je skrčilo, tuje pa povečalo. V zračnem prevozu je bilo 
prepeljanih več potnikov kot lani, večje je tudi število opravljenih potniških kilometrov v 
zračnem prevozu in v cestnem mestnem prevozu. Večji kot lani je bil blagovni promet v 
Kopru. 
Na trgu dela se je stanje spet nekoliko popravilo, kar kažejo medletna povečanja števila 
aktivnih, delovno aktivnih, zaposlenih v družbah in samozaposlenih, zmanjšalo pa se je 
število zaposlenih pri fizičnih osebah. Nadaljevalo se je tudi število prijavljenih na zavodih 
za zaposlovanje, novih je še naprej največ zaradi prenehanja delovnega razmerja za 
19
T R D O Ž I V O  G O S P O DA R S T V O  K L J U B U J E  N E R A Z U M N I  K R E D I T N I  P O L I T I K I
določen čas, velik del tistih, ki zapuščajo zavod pa se ponovno zaposli ali samozaposli. 
Stopnja brezposelnosti v EU28 in evro območju se počasi zmanjšuje, stanje po članicah pa 
se ne spreminja.
Avgusta so življenjski stroški ostali nespremenjeni, medletna stopnja je postala negativna. 
Cene blaga so se že tretjič zapored znižale, bolj dolgoročna dinamika je že krepko negativna. 
Cene storitev še rasejo, a tudi pri njih bolj dolgoročna dinamika kopni. Tudi v evro območju 
je harmoniziran indeks cen avgusta stagniral, tudi tam cene blaga medletno padajo in 
tudi tam pospešeno pešanje cen povzroča predvsem hitro padanje cen energije. Endogeno 
krčenje cen v Sloveniji je bolj intenzivno kot v evro območju. Dinamika pričakovanih 
cen ne kaže opaznih sprememb. Nevarnost deflacije potrjujejo tudi pričakovane cene 
industrijskih proizvajalcev, saj se že dlje držijo dolgoročnega povprečja, pri tem pa 
dejanske proizvajalčeve cene medletno padajo že skoraj leto dni! Svetovne cene surovin so 
se v mesecu dni povečale, najbolj so se podražile surovine hrane, neprehrambene kmetijske 
surovine in nafta pa so se najbolj pocenile. 
Povprečne plače in stroški dela še naprej stojijo. Navkljub temu se zmeraj znova pojavljajo 
trditve, da previsoki stroški dela zmanjšujejo konkurenčnost slovenskega gospodarstva in 
da se nekonkurenčnost povečuje. V zadnjih nekaj številkah GG smo že večkrat pokazali, 
da se po letu 2008 celotni prejemki zaposlenih na enoto dodane vrednosti zmanjšujejo, 
da Slovenija generira v evro območju tudi četrti največji višek v menjavi s tujino na enoto 
stroškov dela, ki močno presega povprečje evro območja. 
Javnofinančni prihodki so avgusta porasli, a je bil porast manjši od sezonskega. Zmanjšali 
so se samo domači davki na blago in storitve, neposredni davki in ostali prihodki so 
porasli. Tekočo in bolj dolgoročno dinamiko javnofinančnih prihodkov so krojile trošarine 
in poračun dohodnine. Levji delež k zmanjšanju ne le domačih davkov na blago in storitve 
temveč tudi skupnih javnofinančnih prihodkov so prispevale trošarine. Čeprav bi tako 
izrazito zmanjšanje donosa trošarin lahko bilo posledica časovnega premika vplačil, pa 
lahko kaže tudi na možno zmanjševanje trošarin zaradi trajnejšega hitrega zmanjševanja 
prodaje derivatov. Tudi davek na dodano vrednost je avgusta opazno padel, vendar je bil 
padec najbrž sezonske narave. Med pomembnejšimi oblikami neposrednih davkov in ostalih 
prihodkov, se je avgusta povečal predvsem donos dohodnine, vse ostale večje neposredne 
davčne oblike so avgusta prinesle enako ali manj kot julija. 
Skupni krediti so julija ponovno padli, tudi bolj dolgoročna dinamika je ostala na nizki 
ravni. Padec je posledica zmanjšanja kreditov podjetjem, krediti gospodinjstvom so ostali 
praktično nespremenjeni. Navkljub padanju kreditov se skupni depoziti še povečujejo po 
stopnjah, ki so bile normalne do drugega četrtletja 2011, ko je zaradi serije blokad zakonov 
gospodarstvo padlo v slabo ravnotežje in ko je postalo eksterno financiranje države zelo 
negotovo.
T R D O Ž I V O  G O S P O DA R S T V O  K L J U B U J E  N E R A Z U M N I  K R E D I T N I  P O L I T I K I
20
Kreditno napajanje podjetij in prebivalstva po sanaciji bank pada celo hitreje kot pred 
njo. Ker privatne enote neto odplačujejo zunanja posojila, postaja vse bolj jasno, da 
gospodarstvo pri sedanji strukturi povpraševanja praktično ne potrebuje podpore bank, saj 
generira neto mesečni višek v tekočih transakcijah več kot 80 milijonov, kar bi sicer moralo 
biti normalno naraščanje kreditnega napajanja gospodarstva ob zdajšnji letni rasti. Veliki 
viški v tekočih transakcijah navkljub mizerni bančni podpori omogočajo ne le sedanjo 
rast gospodarstva temveč tudi naraščanje depozitov. Pri zdajšnji poslovni usmeritvi bank 
(in regulatorja) tudi od najnovejših napovedanih »Draghinomic« potez ECB, v Sloveniji 
ni pričakovati sprememb v kreditni podpori; banke v Sloveniji so že tako likvidne, da 
sistematično na veliko odplačujejo celo najcenejši centralno bančni vir - samo v letošnjem 
letu se je ta zmanjšal za 2 milijardi oziroma več kot prepolovil. 
ECB je v strahu pred deflacijo znižala obrestne mere; depozitno celo v negativne vrednosti, 
a to ni kazalo na nič novega. Tako bo ostalo tudi v naprej, če bo ECB krčila svojo bilanco, 
čeprav bo gospodarstvo stagniralo, inflacija pa padala. Na učinke znižanja obrestnih 
mer ECB na druge obrestne mere bo treba počakati še nekaj mesecev; razen majhnega 
zmanjšanja obrestnih mer na potrošniške kredite, je bilo junija pri obrestnih merah zatišje.
Saldo na tekočem računu je presegel milijardo €. Levji delež je prispeval blagovni saldo, 
ki je višji kot lani, pozitiven storitveni saldo je zaostajal za lanskim, neto odliv prek računa 
dohodkov je višji, približno enak kot lani pa je neto odliv prek računa transferjev. Kapitalski 
račun kaže na zmanjševanje zadolženosti, struktura tokov pa razkriva nadaljevanje 
razdolževanja privatnega sektorja, ki ga delno zamenjuje zadolževanje države. Bruto 
zunanji dolg presega 44 milijard evrov, neto zunanji dolg 12 milijard evrov, delež javnega 
in javno garantiranega pa presega 56 odstotkov. Z lanskimi in letošnjimi presežki in odlivi 
kapitala plačujemo početje iz razdobja 2005-2008.
21
T R D O Ž I V O  G O S P O DA R S T V O  K L J U B U J E  N E R A Z U M N I  K R E D I T N I  P O L I T I K I
THE ECONOMY STUBBORNLY RESISTS 
AWKWARD CREDIT POLICY
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
Total domestic demand increased markedly in June, a longer term dynamics was however 
weak; household spending and government spending increased, investments came to a 
standstill. After the dead-lock in May, export demand accelerated both in June and July. 
GDP growth in the second quarter picked up the pace and its structure became even more 
a “EC fashion model”, driven by exports and investments, “accompanied by” households 
spending and restrained by government spending. In the last three quarters Slovenia 
exceeded the euro area average in the dynamics and structure of growth, and lifted out of 
“the hole” caused by ZUJFT (act on consolidation of public finance). Expected dynamics 
of demand does not indicate changes in growth of demand, it is expected to hover around 
the long-term average.
Exports and imports accelerated in the summer, the surplus in merchandise trade increased. 
Exports remained the pillar of economic growth of Slovenia, belonging to successful EU 
Member States.
The economic climate at the end of summer cooled; it has stabilized in the service sector, 
while confidence in the construction notched, and confidence in retail trade declined. In 
EU28, economic climate in August compared with the same period last year recovered.
Industrial production recuperated rather strongly; according to the SURS (Statistical office) 
was in July by as much as 7.8 per cent higher than in July last year, it also grew rapidly in 
the short term. In the EU28 and in the euro area industrial production declined in June; 
quick increases and decreases by countries continue, which lessens the meaningfulness of 
the data.
The value of construction works was lower in June than in May, but compared to June 2013 
it increased by 29 percent. The total number of overnight tourist stays increased; a decline 
in domestic demand was accompanied by an increase in foreign demand. Air transport 
carried more passengers than in June last year, the number of passenger kilometers in 
air transport and urban transport increased as well. Higher than last year was also the 
re-loading of goods in Koper.
T R D O Ž I V O  G O S P O DA R S T V O  K L J U B U J E  N E R A Z U M N I  K R E D I T N I  P O L I T I K I
22
On the labor market, the situation has again improved somewhat, as shown by the annual 
increases in the number of active and economically active population, employment in 
companies and self-employment, while the number of people employed by individuals 
decreased. Reduction of persons in employment offices decreased, the majority of newcomers 
entered due to the termination of employment for a fixed period, a large proportion of those 
who left the institutions was re-employed or self-employed. The unemployment rate in the 
EU28 and in the euro area is slowly declining.
In August, the cost of living remained unaltered, the annual rate became negative. Prices 
of goods have dropped for the third month in row, the more long-term dynamics is already 
noticeably negative. Prices of services are increasing, but more long-term dynamics is 
rapidly dwindling. Also in the euro area harmonized index of consumer prices stagnates, 
the prices of goods are falling and accelerated compression of prices is mainly caused by 
rapid decline in energy prices. The endogenous shrinkage of prices in Slovenia is more 
intense than in the euro area. The dynamics of the expected price does not indicate changes 
in the next three months. The risk of deflation is confirmed by the expected producer prices 
which stick to long-term average, while the actual producer prices have been falling year 
on year for almost a year! World commodity prices have increased in the month, with 
more expensive being raw food, while non-food agricultural raw materials and oil became 
cheaper.
Average wages and labor costs continue to be at a stand-still. In spite of, arguments that 
that excessive labor costs reduce the competitiveness of the Slovenian economy and the 
increasing lack of competitiveness are constantly reappearing. However, after 2008 the 
total remuneration of employees per unit of added value has been falling and Slovenia 
generated the fourth largest surplus in foreign trade per unit labor costs which greatly 
exceeds the average of the euro area.
General government revenues rose in August, but the increase was less than seasonal. 
The decrease occurred only in domestic taxes on goods and services, while direct taxes 
and other revenues even increased. The current and longer-term dynamics of government 
revenues were influenced mainly by excise tax and income tax revaluation. The lion’s share 
of the reduction, not only of domestic taxes on goods and services but also of the total 
government revenue was contributed by excess taxes. Although such a drastic reduction of 
excise tax revenues might be due to the time shift of payments, it can also indicate a likely 
reduction of sales of petroleum products. Also, value added tax in August fell markedly, but 
the decline was probably mostly seasonal. Among the most important forms of direct taxes 
and other revenue the income tax revenues prevailed. 
Total loans in July fell again, a more long-term dynamics remained at a low level. The 
overall decline was due to a reduction of loans to enterprises, as loans to households 
remained practically unchanged. Despite the fall in loans total deposits continued to 
23
T R D O Ž I V O  G O S P O DA R S T V O  K L J U B U J E  N E R A Z U M N I  K R E D I T N I  P O L I T I K I
increase at rates that were normal until the second quarter of 2011, when due to a series of 
blocked laws, the economy fell into a bad equilibrium, and when external financing of the 
country became very uncertain.
Credit supply to enterprises and individuals has been after the rehabilitation of banks 
falling even faster than before. Since private debtors repay their foreign debts it is becoming 
increasingly clear, that the economy in the current structure of demand requires virtually no 
support of banks as it is generating average monthly net surplus in the current account of 
more than 80 million, which would otherwise be the normal increase in credit supply in an 
economy with annual growth of about 2.5%. A large surplus in the current account, despite 
miserable support of the banks, enables current economic growth and increases of deposits 
by enterprises and households. In the current business strategy of banks (and regulators) 
also latest-announced “Draghinomic” moves of ECB are not expected to change the credit 
support; banks in Slovenia are so well liquid that they systematically and on a large scale 
repay even the cheapest central bank source - only this year has decreased by 2 billion or 
more than halved.
In the fear of deflation, ECB reduced interest rates; deposit rates got even negative values. 
This did not appear anything new and will remain the case as long as the ECB shrinks their 
balance despite stagnation and fall of inflation. More time is needed to observe the effects 
of a reduction in ECB interest rates on other interest rates; except for a slight decrease in 
interest rates on consumer credit in June interest rates are lull.
Balance on current account has to date exceeded one billion €. The lion’s share is contributed 
by balance of goods balance, which is higher than last year, while a positive balance of 
services lagged behind last year, the net outflow through income account is higher, the 
net outflow through account of transfers is about the same as last year. Capital account 
shows a reduction of indebtedness, the structure of flows reveals continued deleveraging 
at the micro level being partially replaced by borrowing by the state. Gross external debt 
exceeds 44 billion euro, net external debt 12 billion euro, the share of public and publicly 
guaranteed debt exceeds 56 percent. With last year’s and this year’s surplus and capital 
outflows we are paying for mistakes in the 2005-2008 period.
T R D O Ž I V O  G O S P O DA R S T V O  K L J U B U J E  N E R A Z U M N I  K R E D I T N I  P O L I T I K I
24
AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA
1. Dodatna pospešitev gospodarske aktivnosti
Skupno domače trošenje je junija opazno poraslo (za 3.7%), navkljub temu se je bolj 
dolgoročna dinamika komaj opazno popravila. Junija je od domačih komponent trošenja 
poraslo trošenje prebivalstva in države, zmanjšale pa so se investicije v osnovna sredstva.
Junijsko povečanje trošenja prebivalstva je bilo sicer veliko (5%), vendar je povečanje le 
nadomestilo majski padec, saj je bilo junija in aprila trošenje prebivalstva enako intenzivno. 
Na nihaj v trošenju prebivalstva opozarja tudi bolj dolgoročna dinamika, ki je bila junija, 
tako kot maja, še negativna. Tako je trošenje prebivalstva v drugem četrtletju sicer sezonsko 
močno poraslo glede na prvo četrtletje, bolj dolgoročna dinamika pa je bila šibka, le 1% 
letno.
Investicije v osnovna sredstva, ki so v drugem četrtletju močno porasle tudi dolgoročno, so 
junija precej zgubile na zaletu, bolj dolgoročna dinamika se je celo zaustavila. Obratno je 
bilo pri trošenju države, ki je konec drugega četrtletja močno pospešilo, opazno je porasla 
tudi bolj dolgoročna dinamika.
Po majskem nihaju izvoznega povpraševanja navzdol je izvoz Slovenije pospešil tako junija 
kot julija. Ponovno je opazno porasla tudi bolj dolgoročna dinamika, trendna rast izvoznega 
povpraševanja je julija presegla celo 10% letno! Še močnejša je bila verjetno (ustrezni 
podatki so dostopni le do junija) pospešitev izvoznega povpraševanja na trge izven EU, saj 
se je bolj dolgoročna dinamika izvoza Slovenije na trge izven EU povečala v enem samem 
mesecu celo za prek 18 točk letne rasti. Nekaj (okoli petina) te pospešitve je sicer posledica 
učinka osnove (padca izvoza v lanskem juniju glede na maj), navkljub temu pa je bila rast 
slovenskega izvoza na trge izven EU junija ponovno (tako kratkoročno kot dolgoročno) 
bistveno bolj dinamična od ustrezne rasti izvoza celotne EU! 
Dostopni so tudi popolni podatki o gospodarski aktivnosti v drugem četrtletju 2014. 
Gospodarska rast je v drugem četrtletju 2014 dodatno pospešila, njena struktura pa je 
postala še bolj »EC vzorčna«, saj jo izrazito poganjata izvoz in investicije v osnovna 
sredstva, trošenje prebivalstva jo le »spremlja«, trošenje države pa krepko zavira. Komisija 
je s svojimi najnovejšimi kritičnimi ocenami o gospodarskem dogajanju v Sloveniji, 
tako kot lani jeseni, očitno ponovno krepko udarila mimo. V zadnjih treh četrtletjih sta 
tako dinamika aktivnosti kot struktura poganjanja rasti Slovenije presegli povprečje evro 
območja in nadomestili veliko poslabšanje, do katerega je prišlo po implementaciji ZUJF-a 
(2012/II-2013/I)! 
25
T R D O Ž I V O  G O S P O DA R S T V O  K L J U B U J E  N E R A Z U M N I  K R E D I T N I  P O L I T I K I
Domači bruto produkt
-12
-10
-8
-6
-4
-2
0
2
4
2009 2010 2011 2012 2013 2014
Slovenija
evro
%
Vir :  Eurostat ;  SURS;  lastni  izračuni
Opomba:  Medletne stopnje rast i
Izvoz blaga in storitev že vse od začetka 2013 raste enako ali hitreje kot v povprečju 
evro območja. Kot kažejo zgoraj omenjeni podatki, se takšna razlika v izvozni dinamiki 
nadaljuje tudi v tretje četrtletju. Seveda pa lahko dogajanja v Ukrajini zdajšnjo sliko izvozne 
dinamike precej spremenijo, saj je ruski trg za Slovenijo bolj pomemben kot za povprečje 
evro območja. 
T R D O Ž I V O  G O S P O DA R S T V O  K L J U B U J E  N E R A Z U M N I  K R E D I T N I  P O L I T I K I
26
Komponente končnega trošenja
-25
-20
-15
-10
-5
0
5
10
15
2009 2010 2011 2012 2013 2014
-28
-24
-20
-16
-12
-8
-4
0
4
8
2009 2010 2011 2012 2013 2014
-8
-6
-4
-2
0
2
4
2009 2010 2011 2012 2013 2014
-3
-2
-1
0
1
2
3
4
2009 2010 2011 2012 2013 2014
IZVOZ
TROŠENJE GOSPODINJSTEV
INVESTICIJE V FIKSNA SREDSTVA
TROŠENJE DRŽAVE
evro
evro
evro
evro
slo
slo
slo
slo
Vir :  EUROSTAT;  SURS;  lastni  izračuni
Opomba:  Medletne stopnje rast i
Investicije v osnovna sredstva so začele krepiti rast konec 2012. Po tretjem četrtletju 2013 
je rast investicij v Sloveniji postala pozitivna in opazno presegla rast v evro območju; 
zadnja tri četrtletja so v Sloveniji investicije v osnovna sredstva celo opazno hitro naraščale 
(medletno povprečno po 4.5%) medtem ko so se v evro območju zmanjševale.
Trošenje prebivalstva se je končno »izkopalo« iz luknje, kamor je padlo po uveljavitvi 
ZUJF-a (ko je sredi 2012 letna stopnja padanja dosegla skoraj -7%). Tudi trošenje 
prebivalstva je po tretjem četrtletju 2013 prenehalo padati, čeprav so bile, podobno kot v 
evro območju, stopnje rasti zelo nizke. 
Trošenje države, ki je v prvih dveh letih krize povečevalo končno trošenje v podobnem 
obsegu kot v evro območju, se je po uveljavitvi ZUJF-a začelo gibati natanko obratno od 
trošenja države v evro območju. Tam se je namreč dinamika trošenja države po sredini 2012 
začela ponovno krepiti in je po prvem četrtletju 2013 trošenje države začelo tudi naraščati, 
medtem ko se je v Sloveniji po uveljaviti ZUJF-a dinamika krčenja trošenja države še 
okrepila in se po začetku 2013 stabilizirala nekaj pod -2% letno.
27
T R D O Ž I V O  G O S P O DA R S T V O  K L J U B U J E  N E R A Z U M N I  K R E D I T N I  P O L I T I K I
Pričakovana dinamika povpraševanja ne kaže na spremembe v naslednjih nekaj mesecih, 
po pričakovanjih naj bi se rast trošenja v gibala okoli dolgoletnega povprečja. Pričakovanja 
so se namreč na vseh segmentih trošenja ustalila blizu dolgoletnih povprečnih vrednosti. 
Pričakovano izvozno povpraševanje in povpraševanje po blagu (ki ga kažejo pričakovanja 
v trgovini na drobno in pričakovanja v predelovalni dejavnosti) že nekaj časa nihata okoli 
dolgoletnega povprečja, nihaji so zadnje mesece tudi vse manjši, tako da pričakovana 
dinamika trošenja v naslednjih mesecih zelo malo odstopa od dolgoletnega povprečja. 
Pričakovano povpraševanje po investicijskih delih gradbeništva (kot ga kažejo pričakovana 
naročila gradbeništva) je že na začetku 2014 doseglo dolgoletno povprečje, nato se je rast 
zaustavila, zdaj pa se zelo počasi zmanjšuje, tako da ima gradbeništvo zagotovljeno delo 
vsaj še štiri in pol meseca. V storitvenih sektorjih, kjer je pričakovano trošenje v 2012 (po 
ZUJF-u) močno padlo (z že sicer zelo nizke ravni), se je do avgusta letos opazno popravilo, 
saj je prvikrat po začetku 2010 zopet doseglo dolgoletno povprečje!
2. Poleti pospešitev rasti izvoza, uvoza in presežka blagovne bilance
Izvoz (bolj) in uvoz (manj) sta v poletnih mesecih pospešila rast, zato se je tudi presežek 
blagovne menjave povečal. Izvoz ostaja še naprej nosilec gospodarske rasti Slovenije. Po 
podatkih Eurostata za pet mesecev 2014 je Slovenija med uspešnimi članicami z dosežki 
blagovne menjave. Tako je med šestimi z medletno rastjo izvoza, dvanajstimi, ki jim uvoz 
ni rasel, med dvanajstimi s pozitivno bilanco in med desetimi članicami, ki so blagovno 
bilanco medletno izboljšale.
Trgovinska menjava
1,300
1,400
1,500
1,600
1,700
1,800
1,900
2,000
2010 2011 2012 2013 2014
-1140
-1548 -1096 -576
uvoz
uvoz
izvoz
izvoz
mil. €
Vir.  SURS,  desezonirani  podatki ,  števi lke kažejo letno trgovinsko bi lanco v  mi l .  €
T R D O Ž I V O  G O S P O DA R S T V O  K L J U B U J E  N E R A Z U M N I  K R E D I T N I  P O L I T I K I
28
Julija je bil skupni izvoz 2023 milijonov € (5.3% več kot julija 2013), skupni uvoz 1941 
milijonov € (3.4% več kot leto prej), kar da presežek 82 milijona € oziroma 104.2% pokritost 
uvoza z izvozom. V celoti je bila odprema blaga v EU 1551 milijonov € (kar 8.90% več 
kot leto prej; nemški izvoz je v tem mesecu tudi dosegel rekordno raven, prvič preko 100 
milijard €), prejem blaga iz EU je znašal 1577 milijonov € (4.9% več), kar da primanjkljaj 
le 26 milijonov €, oziroma 98.4% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi z nečlanicami EU je 
bil julijski izvoz 473 milijonov € (2.8% manj kot julija 2013), uvoz 364 milijonov € (2.7% 
manj kot pred letom), kar da presežek 109 milijonov € oziroma 130.0% pokritje uvoza z 
izvozom.
V letošnjih sedmih mesecih je bil celotni izvoz 13357 milijonov € (5.3%več kot v enakem 
obdobju 2013), celotni uvoz 13096 milijonov € (1.0% več), kar da presežek 261 milijonov € 
oziroma 102.0% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi s članicami EU je bila v tem obdobju 
odprema blaga 10200 milijonov € (7.5% več kot v enakem obdobju lani), prejem blaga 
10301 milijonov € (0.3% manj), tako da je bil primanjkljaj le 101 milijon €, pokritje 
uvoza z izvozom pa 99.0%. V blagovni menjavi z nečlanicami EU je bil v sedmih mesecih 
izvoz 3156 milijonov € (1% manj kot leto prej), uvoz 2795 milijonov € (6.0% več), kar da 
presežek 361 milijonov € ali 112.9% pokritje uvoza z izvozom.
Po podatkih Eurostata za prvih pet mesecev letos v primerjavi z enakim obdobjem lani je 
skupni slovenski izvoz porasel za 5%, kar je šesti največji skok med EU28 (največ Hrvaška 
za 10%), uvoz je stagniral, njegovo rast je imelo 15 članic EU28. Slovenska blagovna 
bilanca v petih mesecih je pozitivna 0.6 milijarde € (med 12 državami s presežkom), 
izboljšavo bilance pa je skupaj s Slovenijo imelo 10 članic EU28.
3. Gospodarska klima v avgustu nekoliko hladnejša
Gospodarska klima se je ob koncu poletja nekoliko ohladila. Po anketi Statističnega urada 
Republike Slovenije (SURS) o gospodarski klimi je bila vrednost njenega kazalnika v 
avgustu glede na julij za tri odstotne točke nižja, od avgusta 2013 je višja za 10 odstotnih 
točk, hkrati pa za odstotno točko višja od dolgoletnega povprečja. Upad kazalnika 
gospodarske klime v avgustu je bil predvsem posledica znižanja zaupanja v predelovalnih 
dejavnostih, ki je bilo za 5 odstotnih točk nižje kot julija, glede na avgust 2013 je bil 
kazalnik za 7 odstotnih točk višji, glede na dolgoletno povprečje pa za 5. Na znižanje 
zaupanja v predelovalnih dejavnostih sta vplivali predvsem znižani vrednosti kazalnikov 
skupna naročila in pričakovana proizvodnja. Vrednosti kazalnikov pričakovanj za naslednje 
tri mesece so se v avgustu v primerjavi s predhodnim mesecem večinoma znižale; zvišala 
se je le vrednost kazalnika zaloge. 
V storitvenih dejavnostih se je klima ustalila, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v 
teh sektorjih v avgustu enaka kot predhodni mesec in hkrati za 5 odstotnih točk nižja od 
29
T R D O Ž I V O  G O S P O DA R S T V O  K L J U B U J E  N E R A Z U M N I  K R E D I T N I  P O L I T I K I
dolgoletnega povprečja; v primerjavi z avgustom lani pa je bila njegova vrednost višja za 
16 odstotnih točk. 
Zaupanje v gradbeništvu se je skrhalo; vrednost kazalnika zaupanja je bila v avgustu za 4 
odstotne točke nižja kot julija in za 4 odstotne točke višja kot avgusta 2013. Pomenljivo 
je, da so se vrednosti kazalnikov pričakovanj v gradbenem sektorju za naslednje tri mesece 
v primerjavi z julijem večinoma znižale; zvišali sta se le vrednosti kazalnikov tehnične 
zmogljivosti in cene.
Zaupanje v trgovini na drobno se je v avgustu glede na predhodni mesec zmanjšalo za 7 
odstotnih točk, glede na avgust 2013 pa je bil kazalnik višji za 5 odstotnih točk. Pričakovanja 
za naslednje tri mesece so se v primerjavi s prejšnjim mesecem večinoma znižala, zvišali 
sta se samo vrednosti kazalnikov pričakovano zaposlovanje in pričakovane prodajne cene.
V EU28 se je gospodarska klima avgusta v primerjavi z enakim obdobjem lani popravila. 
V gradbeništvu so se naročila glede na mesec prej zvišala za 0,3 odstotne točke, glede na 
avgust lani pa so bila za dobrih 5 odstotnih točk višja. Glede na julij so se v avgustu za 
odstotno točko zvišala pričakovanja v trgovini na drobno, pričakovanja v predelovalnih 
dejavnostih pa so se v enakem obdobju popravila za 1,5 odstotne točke. 
GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST
4. Industrijska produkcija precej boljša
Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi precej popravila. Po originalnih 
(nedesezoniranih) podatkih SURS-a je bila v juliju kar za 7,8% višja kot v enakem mesecu 
leta 2013. Impulzni trend kaže, da se je zviševala po stopnji 0,33% mesečno.
 
Dejavnost rudarstva se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v juliju v 
primerjavi z julijem 2013 povečala za dobrih 5%. Vendar impulzni trend kaže, da se je v 
juliju dejavnost rudarstva tekoče hitro zniževala.
Produkcija predelovalnih dejavnosti se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a 
v juliju v primerjavi z julijem 2013 povišala za 7,6%, merjeno z impulznim trendom pa se 
je v juliju zviševala po stopnji 0,35%. 
Desezonirani podatki Eurostata kažejo, da je v juniju glede na maj industrijska produkcija 
v EU28 upadla za 0,1%, na območju evra (EA18) pa za 0,3%. Glede na junij lani pa je v 
letošnjem juniju industrijska produkcija v EU28 porasla za 0,7%, na območju evra pa je 
ostala na lanski junijski ravni. Med državami članicami, za katere so podatki, je industrijska 
T R D O Ž I V O  G O S P O DA R S T V O  K L J U B U J E  N E R A Z U M N I  K R E D I T N I  P O L I T I K I
30
produkcija v juniju glede na mesec prej najbolj porasla na Malti (5,2%) in na Danskem 
(2,4%), najbolj pa je upadla na Irskem (-16,5%) in na Nizozemskem (-3,0%).
5. Zmeren porast turističnega povpraševanja 
Po podatkih SURS-a je bila vrednost gradbenih del junija za 0,3% nižja od vrednosti 
gradbenih del, opravljenih v maju, v primerjavi z istim mesecem 2013 pa se je povečala za 
slabih 29 odstotkov.
Skupno število turističnih prenočitev se je povečalo. Junija jih je bilo za 4,8% več kot junija 
lani, po impulznem trendu pa se je skupno število prenočitev v šestem mesecu zviševalo po 
mesečni stopnji 0,82%. Pri tem je prišlo do upada domačega turističnega povpraševanja, 
saj je v juniju število turističnih prenočitev domačih gostov padlo za 1,3% glede na junij 
2013. Impulzni trend prenočitev domačih gostov v letošnjem juniju kaže krčenje po stopnji 
0,84%. Število prenočitev tujih gostov se je junija povečalo in sicer za 8,3% glede na enak 
mesec v letu 2013, impulzni trend prenočitev tujih gostov v juniju kaže rast po stopnji 
1,63%.
Junija je bilo v zračnem prevozu prepeljanih za 4% več potnikov kot junija lani, število 
opravljenih potniških kilometrov v zračnem prevozu je prav tako večje in sicer za 5%. V 
cestnem mestnem prevozu je bilo junija prepeljanih za 3% več potnikov kot v istem mesecu 
2013. V luki Koper je bil blagovni promet v juniju za 2% večji kot junija lani. 
6. Brezposelnih nekoliko manj
Na trgu dela se je stanje še nekoliko popravilo. Število aktivnih prebivalcev se je po podatkih 
SURS-a v juniju zmanjšalo na 919441 oziroma za 313 oseb, od junija 2013 pa se je število 
povečalo za dobrih 6 tisoč oseb oziroma 0,7 odstotka. V juniju je bilo v Sloveniji 802089 
delovno aktivnih prebivalcev. Glede na maj se je število delovno aktivnih povečalo za 2005 
oseb, glede na junij 2013 pa za 5628 oseb ali 0,7 odstotka. Med zaposlenimi jih je bilo 
slabih 93% zaposlenih pri pravnih osebah, njihovo število pa se je od junija lani povečalo 
za 0,8 odstotka. Število zaposlenih pri fizičnih osebah se je glede na junij 2013 zmanjšalo 
za 1,5%. Med samozaposlenimi pa je bilo 60% samostojnih podjetnikov posameznikov, 
katerih število se je v juniju povečalo za 46, od junija 2013 pa za 6,3%. 
Po zadnjih podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji konec avgusta 2014 registriranih 114784 
brezposelnih, kar je za 1415 oziroma 1,2% manj kot ob koncu julija, v primerjavi z 
avgustom 2013 pa je bilo brezposelnih za slabo šestino manj. V avgustu se je na Zavodu 
za zaposlovanje na novo prijavilo 5581 brezposelnih, kar je slabih 25% manj kot v juliju 
in za 13,4% manj kot avgusta 2013. Med novo prijavljenimi je bilo 783 iskalcev prve 
31
T R D O Ž I V O  G O S P O DA R S T V O  K L J U B U J E  N E R A Z U M N I  K R E D I T N I  P O L I T I K I
zaposlitve, 1066 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 2892 brezposelnih zaradi 
izteka zaposlitev za določen čas. Odliv iz brezposelnosti je avgusta znašal 6996 oseb, med 
njimi se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 4254, kar je 24,1% manj kot julija in 3,9% 
več kot avgusta lani. 
Po podatkih Eurostata je bila julija 2014 stopnja brezposelnosti na območju evra (EA18) 
11,5%, kar je enako kot mesec prej ter 0,4 odstotne točke manj kot julija lani. V celotni 
evropski osemindvajseterici (EU28) je bila stopnja brezposelnosti v juliju 10,2% in se je 
glede na enak mesec v 2013 zmanjšala za 0,7 odstotne točke. Po Eurostatovih ocenah je 
bilo julija v EU28 24,9 milijona brezposelnih, od teh 18,4 milijona na območju evra. Med 
posameznimi članicami EU so v juliju najnižjo stopnjo brezposelnosti imeli v Avstriji in 
Nemčiji (4,9%), najvišjo pa v Španiji (24,5%) in v Grčiji, za katero majski podatek znaša 
27,2%.
Iskalci dela
50,000
60,000
70,000
80,000
90,000
100,000
110,000
120,000
130,000
140,000
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
število
Vir :  Zavod Republ ike Sloveni je za zaposlovanje
CENE, PLAČE IN STROŠKI DELA
7. Cene derivatov krepijo deflacijske trende
Avgusta so življenjski stroški ostali nespremenjeni. Bolj dolgoročna dinamika cen je padla 
še niže, medletna stopnja je postala negativna, rast impulznega trenda pa se je zmanjšala na 
okoli 2.4% letno.
Avgusta so se cene blaga že tretjič zaporedno zmanjšale. Bolj dolgoročna dinamika cen 
blaga je tako že opazno negativna (medletna stopnja se je zmanjšala na -0.9%). Cene 
T R D O Ž I V O  G O S P O DA R S T V O  K L J U B U J E  N E R A Z U M N I  K R E D I T N I  P O L I T I K I
32
storitev se sicer še povečujejo, vendar tudi pri njih bolj dolgoročna dinamika hitro kopni. 
Avgusta je bila le še pol tako velika kot junija. Razen cen derivatov, ki tiščijo cene navzdol 
že nekaj mesecev, so avgusta zmanjševale rast skupnih življenjskih stroškov predvsem cene 
zelene tržnice. Po drugi strani pa so rast skupnih življenjskih stroškov podpirale predvsem 
cene oblačil in počitnic v paketu.
Primerljivo rast cen med članicami EU kaže harmoniziran indeks življenjskih stroškov. Ta 
se je avgusta povečal za 0.1. Tudi v evro območju je harmoniziran indeks avgusta stagniral 
in tudim tam cene blaga medletno padajo (dinamika se je sicer zmanjševala že dalj časa). 
Tudi v evro območju povzroča pospešeno stiskanje cen predvsem hitro pešanje cen energije, 
vendar je endogeno krčenje cen v Sloveniji bistveno bolj intenzivno kot v evro območju, saj 
se je zadnje mesece v Sloveniji osnovna inflacija praktično razpolovila, medtem ko v evro 
območju še naprej zelo počasi pada.
Cene industrijskih proizvajalcev so dostopne do julija, ko so se proizvajalčeve cene povečale 
za 0.1% in bile za okoli 0.6% nižje kot pred letom. Tekoča dinamika je bila najmočnejša 
v proizvodnji surovin in energentov, kjer so se proizvajalčeve cene julija povečale za 
okoli 0.3%. Navkljub julijski tekoči rasti pa so medletna povečanja proizvajalčevih cen 
v proizvodnji surovin in energentov julija še naprej opazno zaostajala za ostalimi sektorji.
Dinamika pričakovanih cen ne kaže opaznih sprememb v naslednjih treh mesecih. Avgusta 
so namreč cenovna pričakovanja ostala praktično nespremenjena. Še največja je bila 
sprememba pričakovanih cen blaga na drobno, te so se zadnja dva mesec namreč spustile na 
dolgoletno povprečje. Pred tem so se dalj časa zadrževale malo nad dolgoletnim povprečjem 
(navkljub temu pa so dejanske cene padale!). Nevarnost deflacije potrjujejo tudi pričakovane 
cene industrijskih proizvajalcev, saj se (tako kot pri cenah blaga na drobno) že dlje (okoli 
3 leta) držijo dolgoročnega povprečja, pri tem pa dejanske proizvajalčeve cene medletno 
padajo že skoraj leto dni! Tako je bilo tudi avgusta. Po drugi strani pa so pričakovane cene 
v storitvenih sektorjih avgusta še naprej (tako kot vse mesece po januarju) naraščale, vendar 
tudi avgusta še niso dosegle dolgoletnega povprečja. 
Svetovne cene surovin so se v mesecu dni (do sredine avgusta) povečale v evrih za 3.1%. 
Najbolj so se podražile surovine hrane (v evrih za skoraj 5%), med tem ko so se najbolj 
pocenile neprehrambene kmetijske surovine in nafta (v evrih za 1.7%). V zadnjem letu so se 
surovine pocenile (za okoli 1.2% v evrih). Najbolj so se pocenile neprehrambene kmetijske 
surovine (za skoraj 15%) in nafta (za dve tretjine toliko kot kmetijske surovine). V letu dni 
so porasle le cene kovin (v evrih za okoli 4%). 
8. Plače še naprej stojijo
Podatki o povprečnih plačah so dostopni do junija, ko so se zmanjšale za 0.1%. Bolj 
dolgoročna dinamika se je ponovno malo okrepila (medletna stopnja rasti je porasla na 
33
T R D O Ž I V O  G O S P O DA R S T V O  K L J U B U J E  N E R A Z U M N I  K R E D I T N I  P O L I T I K I
1.7%). Povečanje pa je bilo posledica večjega števila plačanih ur v primerjavi z junijem 
2013, saj se je povprečna plača za plačano uro bolj dolgoročno celo opazno zmanjšala (rast 
impulznega trenda je padla na -3% letno).
Povprečne plače so junija opazno (za okoli 2.6%) porasle le v treh sektorjih (rudarstvu, oskrbi 
z električno energijo plinom in paro ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih). 
V javnofinančnem sektorju so stagnirale. V letu dni so plače najbolj porasle v rudarstvu (za 
7.3%), precej nadpovprečno (za preko 3.4% letno) pa še v predelovalni dejavnosti, oskrbi z 
električno energijo in strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih).
Konkurenčnost stroškov dela
-.08
-.04
.00
.04
.08
.12
.16
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
Slovenija
evro območje
Vir :  Eurosta;  lastni  izračuni
Opomba:  V išek menjave s  tuj ino (b lago in nefaktorske stor i tve)  na enoto prejemkov zaposlenih
Stroški dela potemtakem še naprej praktično stojijo. Navkljub temu pa se vedno znova 
pojavljajo trditve o tem, kako previsoki stroški dela zmanjšujejo konkurenčnost slovenskega 
gospodarstva in kako se tako povzročena nekonkurenčnost povečuje. Najnovejši primer 
takšne trditve je, na primer, slaba (močno poslabšana) ocena konkurenčnosti, ki jo je 
ugotovila Evropska komisija. V zadnjih nekaj številkah GG smo že večkrat pokazali, da 
so viški v menjavi s tujino, ki jih generira slovensko gospodarstvo četrti največji v evro 
območju, kakor tudi, da se po letu 2008 celotni prejemki zaposlenih na enoto dodane 
vrednosti (domačega bruto produkta) hitro zmanjšujejo. K temu je potrebno dodati, da 
Slovenija generira v evro območju tudi četrti največji višek v menjavi s tujino na enoto 
stroškov dela. Še več, kot kaže slika, tako merjena konkurenčnost slovenskega gospodarstva 
na tujih trgih tudi zelo hitro in močno presega povprečje evro območja. V lanskem letu je, 
na primer, vsak evro prejemkov zaposlenih v evro območju generiral 7 centov, v Sloveniji 
pa 13 centov (torej približno dvakrat toliko) viška v menjavi s tujino! 
T R D O Ž I V O  G O S P O DA R S T V O  K L J U B U J E  N E R A Z U M N I  K R E D I T N I  P O L I T I K I
34
FINANČNA GIBANJA
9. Trošarine se trendno počasi znižujejo
Javnofinančni prihodki so avgusta porasli za 1.3%. Povečanje je bilo manjše od sezonskega, 
saj sta bila oba indikatorja bolj dolgoročne rasti avgusta negativna, rast impulznega trenda 
je bila celo zelo velika in negativna.
Avgusta so se zmanjšali samo domači davki na blago in storitve, medtem ko so neposredni 
davki in ostali prihodki celo močno porasli, saj so se povečali za 19%. Opazno avgustovsko 
povečanje je dvignilo tudi medletno stopnjo neposrednih davkov (na 3.5%). Domači davki 
na blago in storitve so se avgusta močno (kar za 22%) zmanjšali. Precej se je poslabšala tudi 
njihova bolj dolgoročna dinamika. 
Tekočo in bolj dolgoročno dinamiko javnofinančnih prihodkov so avgusta krojile predvsem 
trošarine in poračun dohodnine! 
Levji delež k zmanjšanju, ne le domačih davkov na blago in storitve temveč tudi skupnih 
javnofinančnih prihodkov, so prispevale trošarine, saj so se avgusta zmanjšale kar za 50 
milijonov. Čeprav je res, da bi tako izrazito zmanjšanje donosa trošarin lahko bilo posledica 
časovnega premika vplačil, pa praktično enako veliko zaostajanje donosa glede na iste 
mesece 2013 v juliju in avgustu kaže tudi na možno zmanjševanje trošarin zaradi trajnejšega 
hitrega zmanjševanja cen derivatov. Za končno oceno bo potrebno počakati na podatke še 
za nekaj naslednjih mesecev. 
Trošarine
0.96
1.00
1.04
1.08
1.12
1.16
2010 2011 2012 2013 2014
Vir :  MF;  lastni  izračuni
Opomba:  Trošar ine;  dvanajstmesečne drseče sredine;  normirano na 2010/12=1
35
T R D O Ž I V O  G O S P O DA R S T V O  K L J U B U J E  N E R A Z U M N I  K R E D I T N I  P O L I T I K I
Slika sicer kaže, da se trošarine že od konca 2013/I trendno zmanjšujejo. Tako so bile v 
prvih dveh četrtletjih 2013 trendno za 5% višje kot v prvih dveh četrtletjih 2014. Druga 
slika kaže, da so se sicer najbolj zmanjšale trošarine od tobačnih izdelkov. Vendar so, zaradi 
svojega deleža v celotnih trošarinah, največ prispevale k zmanjševanju celotnega donosa 
trošarine od energije. Te namreč predstavljajo okoli 65% donosa vseh trošarin, tobak pa le 
25%. Krčenje trošarin na energijo je tako v letošnjem prvem poletju na letni ravni prispevalo 
okoli 50 milijonov manj kot v prvem polletju 2013! 
Vrste trošarin
0.92
0.96
1.00
1.04
1.08
1.12
1.16
2010 2011 2012 2013 2014
energija
tobak
alkohol
Vir :  MF;  lastni  izračuni
Opomba:  Trošar ine;  dvanajstmesečne drseče sredine;  normirano na 2010/12=1
Tudi davek na dodano vrednost je avgusta opazno padel, vendar je bil padec verjetno 
predvsem sezonske narave, saj je bilo medletno preseganje ustreznega donosa v 2013 
avgusta celo večje kot julija (17 oziroma 10 milijonov).
Med pomembnejšimi oblikami neposrednih davkov in ostalih prihodkov, se je avgusta 
povečal predvsem donos dohodnine, saj je bil zaradi poračunov kar za 120 milijonov 
večji kot julija. Vse ostale večje neposredne davčne oblike (prispevki, takse pristojbine) 
so avgusta prinesle enako ali malo manj kot julija. Glavni razlog za to je sezona, avgust je 
namreč za davčni donos sezonsko šibek mesec, kar dokumentira zelo podoben presežek teh 
davčnih oblik v juliju oziroma avgustu nad ustreznimi vrednostmi v 2013. 
10. Depoziti naraščajo, čeprav krediti padajo hitreje kot pred sanacijo
Skupni krediti so julija ponovno opazno padli (za 180 milijonov oziroma skoraj 1% ), tudi 
bolj dolgoročna dinamika je ostala na nizki ravni, ki jo je dosegla že junija. Celoten padec 
T R D O Ž I V O  G O S P O DA R S T V O  K L J U B U J E  N E R A Z U M N I  K R E D I T N I  P O L I T I K I
36
je bil posledica zmanjšanja kreditov nefinančnim korporacijam (podjetjem), saj so krediti 
gospodinjstvom ostali praktično nespremenjeni. 
Navkljub padanju kreditov se skupni depoziti (privatnih enot) še naprej povečujejo. Julija 
so depoziti podjetij in gospodinjstev porasli za 0.5% (120 milijonov). Bolj dolgoročna 
dinamika depozitov se je tako ponovno povečala (medletna stopnja je bila 3.7%), to so 
stopnje rasti depozitov, ki so bile normalne do drugega četrtletja 2011, ko je zaradi serije 
referendumskih blokad zakonov (še zlasti pokojninskega) gospodarstvo padlo v slabo 
ravnotežje in je postalo eksterno financiranje države zelo negotovo!
Krediti
0.93
0.94
0.95
0.96
0.97
0.98
0.99
1.00
1.01
12 1 2 3 4 5 6 7
0.986
0.988
0.990
0.992
0.994
0.996
0.998
1.000
12 1 2 3 4 5 6 7
PODJETJA
Slovenija
Slovenija
evro območje
evro območje
GOSPODINJSTVA
Vir :ECB;  BS;  lastni  izračuni
Opomba Kredit i  podjet jem in gospodinjstvom; normirano na 2013/12=1
Ker (za razliko z lanskim letom) v letošnjem letu privatne (nefinančne enote) zunanja 
posojila neto odplačujejo (do julija je bilo kumulativno zmanjšanje ustreznih tujih posojil 
127 milijonov), postaja vse bolj jasno, kot smo trdili v GG že jeseni 2013, da gospodarstvo 
pri sedanji strukturi povpraševanja, celo pri dinamiki rasti 2.5% letno, praktično ne 
potrebuje oziroma nima podpore bank. Pri sedanji strukturi povpraševanja namreč generira 
neto povprečen mesečni višek v tekočih transakcijah bistveno več kot 80 milijonov, kar bi 
sicer moralo biti normalno naraščanje kreditnega napajanja gospodarstva ob letni rasti okoli 
2.5%. 
Prav veliki viški v tekočih transakcijah omogočajo navkljub mizerni bančni podpori ne le 
sedanjo rast gospodarstva temveč tudi naraščanje depozitov podjetij in prebivalstva. Kot 
kažejo slike, kreditno napajanje podjetij in prebivalstva tudi po sanaciji bank še naprej 
pada, še več, padanje skupnih kreditov nefinančnim privatnim (rezidentnim) enotam je celo 
hitrejše kot pred sanacijo. Krediti podjetjem v letošnjem letu padajo po letni stopnji okoli 
12% (septembra 2013 je bila medletna stopnja -9.3%), medtem ko krediti prebivalstvu po 
sanaciji padajo po 2.4% letno (septembra 2013 je bila medletna stopnja -3.1). Kakšna je 
37
T R D O Ž I V O  G O S P O DA R S T V O  K L J U B U J E  N E R A Z U M N I  K R E D I T N I  P O L I T I K I
narava argumentov (regulatorja in bank) za tveganost kreditov - nesolventnost potencialnih 
kreditojemalcev - smo omenili že v predhodnih GG (sektor prebivalstva v Sloveniji je, na 
primer, med najbolj solventnimi v evro območju, krediti gospodinjstvom v Sloveniji pa 
padajo hitreje kot v evro območju). Kako smiseln pa je argument (istih akterjev) o tem, da ni 
povpraševanja po kreditih, pa kažejo letošnji podatki o rasti in potrošni strukturi domačega 
produkta! Velja tudi opozoriti, da pri sedanji poslovni usmeritvi bank (in regulatorja) tudi od 
najnovejših-napovedanih »Draghinomic« potez ECB v Sloveniji ni pričakovati sprememb 
v kreditni podpori, saj so banke v Sloveniji že tako nabite z likvidnostjo, da sistematično 
in v velikem obsegu odplačujejo celo najcenejši (!), namreč centralno bančni, vir - samo v 
letošnjem letu se je ta zmanjšal za 2 milijardi - za 55%! 
ECB je septembra v strahu pred deflacijo zmanjšala svoje osnovne obrestne mere; obrestno 
mero refinanciranja je spustila z 0.15 na 0.05, depozitno pa še globlje v negativne vrednosti. 
Ukrep ni bil niti kozmetične narave, saj so obrestne mere ECB že tako praktično na ničli, 
pa njihovo znižanje ni signaliziralo nič novega. Tako bo ostalo tudi v naprej, če bo ECB 
intenzivno krčila svojo bilanco, čeprav bo gospodarstvo stagniralo, inflacija pa padala. 
Torej, če bo delala tako, kot v zadnjem letu in pol, ko se je njena bilanca skrčila za 33% (za 
1000 milijard evrov), medtem ko so druge velike centralne banke bilančno vsoto, ob sicer 
precej boljših gospodarskih dosežkih, povečevale ali zadrževale nespremenjeno.
Na posledice znižanja obrestnih mer ECB bo potrebno počakati še nekaj mesecev, saj po 
juniju podatki še niso dostopni. Razen majhnega (okoli 0.1 točke) zmanjšanja obrestnih mer 
na potrošniške kredite, je bilo junija pri detajlističnih obrestnih mera zatišje.
11. Po sedmih mesecih je presežek na tekočem delu plačilne bilance že preko ene 
milijarde €
V poletnih mesecih so bila ugodna tudi plačilnobilančna gibanja. Pozitivni saldo ostaja na 
visoki ravni okrog 6% BDP. 
Julija je bil saldo tekoče bilance 166.8 milijonov € (v enakem mesecu 2013 je bil 149.5 
milijonov), kar je rezultat pozitivne blagovne bilance 162.9 milijonov € (junija lani 154.2 
milijonov €), pozitivne storitvene bilance 130.9 milijonov € (195.3 milijonov €), ker je bil 
zaslužek od turizma zaradi slabega vremena letos preko 50 milijonov manjši. Pri dohodkih 
faktorjev je primanjkljaj 75.3 milijonov € (lani 156.6 milijonov €), neto odliv tekočih 
transferov pa je bil -51.6 milijonov € (144.8 milijonov€). v dohodkih faktorjev 
T R D O Ž I V O  G O S P O DA R S T V O  K L J U B U J E  N E R A Z U M N I  K R E D I T N I  P O L I T I K I
38
Plačilna bilanca
(milijoni evrov)
januar-julij Julij
  2013 2014 2013 2014
I.  Tekoči račun 1.255,2 1.098,1 149,5 166,8
1.  Blago 524,6 761 154,2 162,9
2.  Storitve 1.217,8 978,2 195,3 130,9
 - transport 804,5 871,7 125,4 136,9
 - potovanja 723,7 635,9 120,5 56,4
3.  Dohodki -404,3 -552,2 -156,6 -75,3
 - od dela 196,8 182,2 28,3 25,5
  - od kapitala -601,1 -734,5 -184,9 -100,8
4.  Tekoči transferi -82,9 -88,9 -43,3 -51,6
 - državni 18,9 -31,1 -18,6 -30,1
II.  Kapitalski in finančni račun -1.672,5 -1.483,6 -109,2 -255,8
A.  Kapitalski račun 43,5 -20,7 15,9 18,7
B.  Finančni račun -1.715,9 -1.462,8 -125,1 -274,4
1.  Neposredne naložbe -599,3 598,3 150,7 26,0
2.  Naložbe v vrednostne papirje 2.100,5 4.617,5 -130,2 329,7
3.  Finančni derivativi -13,4 11,7 -6,2 -4,1
4.  Ostale naložbe -3.169,5 -6.526,4 -57,7 -627,6
5. Mednarodne denarne rezerve -34,3 -163,9 -81,7 1,6
III. Neto napake in izpustitve 417,3 385,5 -40,3 88,9
Vir :  Banka Sloveni je
V sedmih mesecih skupaj znaša presežek tekoče bilance 1098.1 milijonov € (v enakem 
obdobju lani je bil 1255.2 milijonov €). Pri tem znaša pozitiven blagovni saldo 761.0 
milijonov € (lani 524.6 milijonov €), pozitiven storitveni saldo 978.2 milijonov € (lani 1217 
milijonov €; osnovna vzroka zaostajanja sta slabša salda iz turizma in ostalih poslovnih 
storitev), neto odhodki faktorjev so -552.2 milijona € (lani -404.3 milijonov €, zaradi skoka 
za plačilo obresti), neto odliv tekočih transferov pa je znašal -88.9 milijonov € (lani -82.9 
milijonov €).
39
T R D O Ž I V O  G O S P O DA R S T V O  K L J U B U J E  N E R A Z U M N I  K R E D I T N I  P O L I T I K I
Četrtletna tekoča plačilna bilanca Slovenije 2003/1-2014/1
-8
-6
-4
-2
0
2
4
6
8
2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
% BDP
Vir :  Eurostat
Kapitalski in finančni račun znaša po sedmih mesecih -1438.6 milijonov € (v enakem 
obdobju lani je bil -1672.5 milijonov €), kar pomeni zmanjšanje obveznosti oziroma 
povečanje terjatev. Pri tem kaže kapitalski račun saldo -20.7 milijonov € (lani +43.5 
milijonov €), finančni račun pa saldo -1462.8 milijonov € (lani -1715.9 milijonov €). Neto 
neposredne tuje naložbe v Slovenijo so v sedmih mesecih letos pozitivne 598.3 milijonov €, 
lani so bile negativne -599.3 milijonov €. Pri naložbah v vrednostne papirje gre za 
povečanje zadolžitve za 4617.5 milijonov €, lani za 2100.5 milijonov€). Ostale naložbe so 
bile -6526.4 milijonov €, lani -3169.5 milijonov €. Podatki o naložbah v vrednostne papirje 
in ostalih naložbah posredno razkrivajo način razdolževanja Slovenije; še naprej prihaja do 
razdolževanja na mikro ravni, ki ga delno zamenjuje zadolževanje na državni makro ravni. 
Po podatkih EUROSTAT dosega EU28 presežek v tekoči bilanci 0.8% BDP v prvem in 
0.4% BDP v drugem četrtletju. Članice evro območja (EA18) imajo presežek v višini 2.3% 
BDP v prvem in 2.4% BDP v drugem četrtletju. Slovenski presežki so relativno mnogo 
večji.
Po podatkih Banke Slovenije iz avgusta 2014 je znašal konec junija bruto zunanji dolg 
44004 milijonov € (mesec prej je bil za 379 milijonov € manjši), pri čemer je delež javnega 
in javno garantiranega porasel na 56.6%. Neto zunanji dolg je znašal konec junija 12274 
milijonov €, kar je 270 milijonov € manj kot mesec prej. Donos na slovenske 10-letne 
obveznice se še znižuje. 10 septembra je znašal 2.68%, dobro leto nazaj je bil prek 7%. Pri 
mednarodnih rezervah Banke Slovenije ni večjih sprememb. Konec julija 2014 so znašale 
skupaj 864.3 milijone €, kar je 7.8 milijonov € več kot mesec prej. Neznatno so porasle 
vse kategorije (imetja SDR, rezervna pozicija pri IMF, devizne rezerve) razen imetij zlata.
T R D O Ž I V O  G O S P O DA R S T V O  K L J U B U J E  N E R A Z U M N I  K R E D I T N I  P O L I T I K I
40
Nekaj značilnosti plačilne bilance Slovenije, 2000-2013
tekoči
račun
blago in
storitve
dohodki
od
dela
od
kapitala
obresti
tekoči
transferi
finančni
račun
vredn.
papirji
ostale
2000 -2,69 -3,39 0,13 0,81 -0,68 -0,02 0,13 2,48 0,87 2,13
2001 0,17 -0,64 0,19 0,73 -0,54 -0,09 0,06 -0,63 0,34 4,22
2002 1,02 1,45 -0,68 0,65 -1,33 -0,20 0,08 0,67 -0,28 2,30
2003 -0,76 -0,01 -0,84 0,52 -1,36 -0,22 0,26 0,81 -0,86 3,29
2004 -2,63 -1,18 -1,18 0,51 -1,68 -0,15 0,36 2,92 -2,33 3,46
2005 -1,73 -0,37 -1,03 0,45 -1,48 -0,18 0,47 3,77 -4,57 9,19
2006 -1,75 0,24 -1,42 0,35 -1,76 -0,29 0,58 3,94 -4,65 5,06
2007 -4,17 -1,18 -2,28 0,15 -2,43 -0,55 0,63 5,70 -6,52 12,60
2008 -5,45 -1,92 -2,77 0,02 -2,79 -0,82 0,68 7,04 1,54 4,45
2009 -0,49 2,05 -2,04 0,27 -2,32 -0,77 0,19 0,43 13,07 -11,23
2010 -0,14 1,27 -1,66 0,42 -2,08 -0,67 -0,22 1,34 5,51 -5,10
2011 0,40 1,44 -1,45 0,65 -2,10 -0,86 -0,35 -1,08 5,09 -7,68
2012 2,90 4,39 -1,53 1,06 -2,59 -0,87 -0,43 -2,92 -0,63 -2,60
2013 5,96 7,39 -1,60 0,99 -2,59 -0,85 -0,83 -8,31 11,29 -17,79
Vir :  Eurostat
Nekaj značilnosti plačilne bilance med letom 2000 in 2013 kaže tabela, v kateri so njene 
sestavine prikazane kot deleži v bruto domačem produktu. Očitno je, da z lanskimi in 
letošnjimi presežki plačujemo početje iz let 2005-2008. Prav tako nam, čeprav zmeraj 
»premajhne«, prodaje premoženja tujcem povečujejo primanjkljaj na računu dohodkov, 
plačilo obresti pa se približuje odstotku BDP. Škodo, ki smo si jo naredili z velikimi prilivi 
kapitala porabljenega za povečevanje virtualnega finančnega bogastva, zdaj plačujemo 
z velikimi odlivi kapitala. Zadnja stolpca posredno kažeta mehanizem tudi zadolževanja 
v razdobju 2005-2008 in njegovega razdolževanja lani; takrat je s tokovi prek ostalih 
investicij rasla zadolžitev privatnega in »privatnega« sektorja, v letu 2009 in zdaj s tokom 
prek računa naložb v vrednostne papirje (prodajo državnih obveznic) država omogoča 
razdolževanje privatnega in »privatnega« sektorja.