St./№ 6 Junij/Giugno 2001 letnik/anno XI IZ VSEBINE: ваг NAŠI POGOVORI: s predsednikom uprave Metropol Group Zorkom Žerjalom in s predsednico društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Fanci Kuhar; d^ (Spet) ta srednjevalovni oddajnik; кг 5. Rally Adria Classic: old- timerji 16. junija v Portorožu d^5 Fotoreportaža z morskih valov; изр O resni glasbi in kdo je njena publika v naši občini; d^ (Pred)referendumske modrosti * Deset let po udejanjenju sna... Junija mineva deset let od osamosvojitve naše države, ko se je uresničeval tisočletni sen naših prednikov. Pred desetimi leti nas je večino prevevala evforija in navdušenje v pričakovanju nove, boljše in predvsem naše države, s katero bomo (končno) upravljali sami in kjer bomo lahko sami odločali o svoji prihodnosti. Čeprav so bili na drugi strani tisti topli junijski dnevi pred desetletjem tudi do skrajnosti tesnobni, kajti grožnja »jugo armije« je bila zelo otipljiva. Temna bojna letala, ki so zlovešče krožila nad Piranskim zalivom in opustelimi plažami ter trosila nekakšne propagandne letake v polomljeni slovenščini, so nam vsem vlivala smrtni strah v kosti. Izteklo se je dobro. Medtem se je navdušenje nad novo državico močno poleglo. V tem desetletju smo se mnogi pogosto vprašali, ali je to Slovenija, o kakršni smo sanjarili? Ali pa je to zgolj miniaturn državica, kjer pa se v vsej svoji polnosti nadaljujejo, če parafraziramo Hamleta, "pritisk mogočnih, ...pravice odlašanje, objest uradov, brce, ki podlež daje skromni jih kreposti"? Livija Sikur Zorman Pozdravi bralcem s Portorožanom v rokah - Učenci iz Centra za usposabljanje Elvira Vatovec v Strunjanu so bili babice pri porajanju majske številke našega Portorožana, ki ga tiskajo v tiskarni Pigraf v Izoli. Sporočajo nam, da je vse teklo kot po maslu; v dokaz pa so se pred tiskarno še slikali s prvimi, še toplimi izvodi Portorožana v roki. NAŠI POGOVORI zorko Žerjal, predsednik uprave družbe Metropol Group o tem, kako tržiti hotel s petimi zvezdicami Garažni hiši pod Metropolom bi bilo treba dodeliti status javne garažne hiše Leto dni je, kar je Zorko Žerjal postal predsednik uprave portoroške družbe Metropol Group. Kot nam je povedal ob našem obisku, so v tem obdobju postorili veliko, kar jih navdaja z optimizmom. Seveda bo družba zaradi preteklih obveznostih brez kakšnih posebnih finančnih ukrepov še nekaj časa pod gladino. n ^ ' .......... m јј^Ш^ ШшМ m: im »Moji občutki so pozitivni, družba v vsakem pogledu raste. Povečujemo realizacijo in obvladujemo stroške. Povečati realizacijo v turizmu ni tako enostavno, kot se komu zdi, zlasti če imaš v svoji ponudbi hotel s petimi zvezdicami, ki izstopa iz običajne ponudbe. A bolj ko se bo Portorož razvijal, lažje bo pridobiti zahtevnejše goste.« je prepričan naš sogovornik. Portorožan: Morda razpolagate z letošnjimi poslovnimi rezultati? »Metropol Group neposredno upravlja z Grand hotelom Metropol ter hotelom Roža, ostale objekte oddaja. V prvih štirih letošnjih mesecih smo zabeležili 19.633 nočitev, kar je 14 odstotkov več kot lani v istem času, realizacija pa je bila 400 milijonov tolarjev, 22 odstotkov več kot lani. Še bolje je bilo v maju, ko se je število nočitev povečalo za 31 odstotkov, realizacija pa kar za 40 odstotkov. Naš cilj je povečati povprečno letno zasedenost na 60 odstotkov. Seveda govorim le o osnovni dejavnosti, sobnem in gostinskem delu, najemnine in nekateri drugi prihodki niso všteti.« Portorožan: Verjetno vas pretekle obveznosti kar precej utesnjujejo, da ne morete prav polno zadihati. »Ni kaj skrivati: 'teži' nas za 23 milijonov mark starih kreditnih obveznosti, imamo tudi odprta vprašanja z občino v zvezi z neplačanim komunalnim prispevkom za garažno hišo. Ob pozitivnem poslovanju, tekočem odplačevanju obresti dobro sodelujemo z bankami, z njimi imamo dogovorjeno reprogramiranje dolgov za nadaljnjih 15 let. Za glavnico iščemo dodatne rešitve. Lastniki - NFD in drugi pidi - imajo v lasti 90 odstotkov delnic naše družbe - bi morda lahko razmislili o svežem kapitalu. Če bi le za polovico zmanjšali obveznosti, bi poslovali tekoče in bi lahko takoj ponovno prevzeli vse oddane objekte v lastno upravljanje. Z njimi bi se naša realizacija povečala za četrtino. Glede problematike dolgov v zvezi s komunalnim prispevkom od garažne hiše pod hotelom Metropol, pa bi rad povedal naslednje: v piranski občini se ob problematiki mirujočega prometa dolga leta govo- ri o garažnih hišah. Metropol je prvi ugriznil v to kislo jabolko in pri tem, če skušam biti malce duhovit, dobil hude želodčne motnje. Da bi občina, s katero se aktivno pogovarjamo o problematiki, odpisala del dolgov, je potrebna politična volja občinskih svetnikov, ki bi garažni hiši dodelili status javne garažne hiše. Tudi za nazaj. Objekt s 400 parkirnimi mesti ima funkcijo javne garažne hiše že ves čas, potrebna je le formalna sprememba. Portorožan: Razmišljate morda o združevanju družb? Aktualno je resno spogledovanje Hotelov Palace in Morje... »Ne samo, da je združevanje koristno, ampak je že nuja. Sam bi bil takoj za to, da se Metropol združi s sorodno družbo, tudi za ceno svojega predsedniškega mesta. Prednosti združevanja je veliko: ne gre toliko za skupne službe, marveč za večjo moč na trgu, za koncentracijo denarja za naložbe ter pretok delovne sile. Konkretno nas sezonska komponenta še vedno ubija. Glede združevanja, sem že zdavnaj napovedal, da bo v Portorožu narekoval tempo, kdor se bo združil. Konkretno sta Hoteli Palace in Hoteli Morje že vsaka zase dobri, solidni firmi, ki z morebitno združitvijo lahko načrtujeta celo 75-80 odstotno povprečno zasedenost svojih zmogljivosti. Kjer je gostov dosti, jih prihaja še več.« Portorožan: Še nekaj 'drobnih' vprašanj, ki pa seveda zanimajo krajane. Je poslovni lokal pod nekdanjo pivnico, v katerem je maloprodajna trgovina, še vaš? »Ne, nepremičnina je prodana. Rad pa bi povedal svoje mnenje o tej trgovini. Človek si trgovino predstavlja kot prostor, kamor prideš, kupiš in greš. Pri tej na žalost ni tako. Zlasti v poletnih mesecih trgovino obiskuje določen segment gostov, ki je plačilno manj sposoben. Kupuje predvsem alkoholno pijačo in se ob trgovini zadržuje pozno v noč. Čeprav smo demokratična družba, moram pripomniti, da je takšno ravnanje zelo moteče za okolje, zlasti za naše goste.« Portorožan: Je kaj novega v zvezi z lastništvom Vojkovega doma? »Metropol je leta veljal za lastnika poslopja in na tem mestu so moji pred- hodniki načrtovali sodoben hotel. Pa so se oglasili domnevni upravičenci do denacionalizacije iz Južne Amerike in sprožili upravni postopek, v katerem uveljavljajo zahtevo po vrnitvi dveh objektov, ki se nahajata na območju t.im. Vojkovega doma. Žal poteka postopek denacionalizacije objekta prepočasi. Dokler lastninsko-pravno razmerja niso zaključena, imamo pač zvezane roke. Danes so v manjši stavbi sobe in stanovanja našega personala. (Druga, večja - tako imenovani Vojkov dom - pa zaprta, prepuščena sama sebi, propada - op. uredn.) Poslopje je v izredno slabem stanju, nujno je potrebno obnove, žal v tem trenutku sami nimamo sredstev za kakšne večje naložbe.« Portorožan: Letos ni bilo srečanja prijateljev Metropola... »Bilo je, vendar v precej manjšem obsegu, v obliki srečanja poslovnih partnerjev naše družbe. Srečanja v prejšnjih letih so bila zelo dobro pripravljena, s kakovostnim programom, bila pa so tudi izjemno draga. Udeleževalo se jih je namreč po 1.000-1.500 ljudi. Celo naši poslovni partnerji, skratka ljudje, ki jim je to srečanje namenjeno, so menili, da se je stvar nekako izrodila in so si zaželeli bolj skromnejšega druženja.« Portorožan: Vaša soproga je pred nekaj meseci postala direktorica uprave Hotelov Piran. Se je vajino življenje, potem ko sta prevzela tako odgovorni mesti v turizmu, spremenilo? »Nekoliko se je res. Zdaj se veliko več pogovarjava o poslovnih zadevah. Temu se ni mogoče izogniti in na to sva bila pripravljena. Najino komunikacijo lajša dejstvo, da so lastniki obeh družb isti, tako si drug drugemu lažje svetujeva in si tudi drugače pomagava. Oba si zelo želiva pripeljati družbi v solidno stanje.« Pogovor in slika: Andrej Žnidarčič NAŠI POGOVORI Tudi v starejših letih prijaznejše življenje Četrtek 31. maja. Nabito polna dvorana KS Lucija. Občni zbor piranske univerze za tretje življenjsko obdobje. Med gosti pokroviteljica, piranska županja Vojka Štular, znana andragoginja dr. Ana Kranjc, predstojnica urada za družbene dejavnosti Milica Maslo in drugi. Bogata razprava, veliko pohvalnih besed. 0 programu in njegovem uresničevanju v veliko zadovoljstvo vseh članov. Ko predsedujoči povzame vsebino mnogih misli, naglasi, da je vse to sad zavzetega dela vseh članov, še posebej pa predsednice Fanči Kuhar. Buren aplavz, prisrčen stisk roke in šopek rož kot zahvala in priznanje vseh za njeno delo. Predsednica Fanči Kuhar. Vrsto let jo srečujemo v piranskem in širšem javnem življenju. Kako kot pobudnica za ustanovitev »Univerze« ocenjujete prvo leto njenega delovanja? Fanči Kuhar: Bilo je naporno, zelo aktivno (opravljenih 688 učnih ur), pa tudi družabno zelo bogato. Pobuda in razumevanje županje gospe Vojke Štular, ki je prevzela pokroviteljstvo, in prijazno gostoljubje ravnateljice lucijske osnovne šole gospe Jelke Pečar, ki nam je ponudila prostore za začetek dela in pomagala pri dogovarjanju in sodelovanju mentorjev - učiteljev šole, vse to nam je pomagalo, da smo lahko že v prvem letu pritegnili 137 članov društva in razvili različne dejavnosti od izobraževanja do druženja. Presenetila me je tudi velika pripravljenost vseh članov. V 10 različnih aktivnostih je sodelovalo 272 članov, to je vsak je bil dejaven v najmanj 2 oblikah, oziroma krožkih. Dejavnost društva se je razmahnila tudi ob požrtvovalnem delu 13 animatorjev in 7 članov odbora, Vsi smo bili velika složna celota, vsak zase in vsi skupaj smo veliko ur porabili za uresničevanje programa. Razen izobraževalnih krožkov so nam veliko pomenila tudi družabna srečanja, razstave, predstavitve naše dejavnosti in še marsikaj drugega, kar nam je omogočalo sproščeno vzdušje, tkanje medsebojnih prijateljskih vezi in nas povezovalo v prijetno skupnost. Lahko rečemo, da so nam mentorji s kvalitetnim delom na izobraževalnem področju veliko pomagali, da smo res postali svojevrstna univerza za starejšo generacijo. Naše delo je imelo kar precejšen odmev tudi v medijih, naša aktivnost je bila predstavljena javnosti, gmotno pa so nas podprli sponzorji in donatorji. Za lep zaključek »šolskega leta« nas je presenetila gospa županja, ko nas je na občnem zboru osebno obvestila, da si bomo lahko uredili začasno prostore v zgradbi med osnovno šolo in vrtcem. To pa nam bo omogočilo, da bomo še bolj raznovrstno razvili naše dejavnost. Po prvem letu našega delovanja se mi zdi, da smo se uspešno vpeli v vsakdan naše občine, ki ima kar nadpovprečno občanov » tretje generacije«. S tem pa tudi prispevali nekoliko k bolj kvalitetnem življenju naših občanov tega starostnega obdobja. Že pred dvema letoma ste v javnosti predstavili misel, da je v naši občini, ki ima okoli 15 odstotkov starejših prebivalcev, treba poskrbeti zanje tako, kot to delajo drugod v svetu. Ste že takrat imeli izoblikovano predstavo, kaj naj bi to bilo. Je to dobilo konkretno podobo? Fanči Kuhar: Takrat je minevalo tretje leto, kar sem postala upokojenka. Čutila sem, da sem zgubila precej vezi z znanci, z ljudmi prejšnjega delovnega okolja. Čutila sem, da se ne smem zapirati v svoj dom. Spoznavala sem, da je okoli mene precej ljudi odrinjenih na obrobje in z grenkobo razmišljajo o starosti in s tem povezano tudi o bolezni. Odločala sem se, kaj naj si najdem, da me ne bi zajela taka starostna psihoza. Razmišljala sem o možnosti, da bi se vključila v pomoč drugim po telefonu, z delovanjem v Hospicu. . Ker sem vse življenje delala med ljudmi, me je mikalo najti nekaj na humanitarnem področju. Pritegnila me je misel na angažiranje v oblikah univerze za tretje življenjsko obdobje. Zanimala sem se, kako je s tem drugod v Sloveniji. Organizatorke take univerze v Ljubljani, ( ki je najstarejša in ima največ izkušenj v Sloveniji), pa tudi v Velenju in Novi Gorici so mi posredovale veliko koristnih napotkov. In tako sem se odločila poskusiti tudi v naši občini organizirati društvo »Univerze za tretje življenjsko obdobje.« In uspelo vam je povezati in pritegniti vrsto ljudi, ki jim je bila zamisel zanimiva. Najbrže tudi zato, ker imate veliko znancev in prijateljev iz teh desetletij, kar ste pognali globoke korenine v občini... Fanči Kuhar: Zamisel je res pritegnila presenetljivo veliko ljudi.. Člani upravnega odbora in ani-matorji so skoraj vsi moji dolgoletni znanci in prijatelji. Že 31 let živim v Piranu. Začela sem v turizmu. V kulturi sem sodelovala bolj za hobi. Kultura pa je postala moja poklicna okupacija, ko sem postala tajnica kulturne skupnosti, potem na KUDU, turizem pa je ostajal moja amaterska privlačnost. Delovno dobo sem končala v Avditoriju. Združila sem izkušnje in ljubezen do kulture, turizma in izobraževanja. Pri tem delu sem spoznala veliko ljudi in strokovnjakov. Te vezi in izkušnje so še žive in mi veliko pomagajo še dandanes pri vzpostavljanju takšne organiziranosti, kot je naša »Univerza«. Uspehi prvega leta so gotovo izziv za vnaprej. Kakšna je vaša vizija prihodnosti »univerze«? Fanči Kuhar: Prof. dr Ana Kranjčeva, ki je skupaj z dr. Dušo Findeisnovo uvedla to dejavnost, v Sloveniji, nam je na našem občnem zboru čestitala za uspehe v prvem letu našega delovanja, hkrati pa opozorila, da uspehi vnaprej ne bodo tako skokoviti in atraktivni. Pričakujem, da bo naša dejavnost še naprej širila in bogatila življenje tretje generacije. Mislim, da spreminjamo mišljenje o starejših, čeprav je še vedno zelo stereotipno, bolj kot drugod po svetu. V tujini tej generaciji posvečajo enako pozornost, skrb in namenjajo ji približno toliko denarja kot predšolski generaciji. V Sloveniji je število starostnikov, če jih tako imenujem, sicer primerljivo s predšolsko generacijo, glede skrbi zanjo pa precej zaostajamo za razmerami v tujini. To velja zlasti glede gmotne podpore. Naši »Univerzi« dodeljeni začasni prostori bodo omogočili večjo organizacijsko prožnost, bolj enakomerno porazdelitev prostovoljnega dela, razvijali bomo bolj raznolike oblike druženja, komuniciranja, pa tudi pestrejšo dejavnost,.da bo vedno bolj odraz potreb in želja članov društva, oziroma starejših občanov. Program pa bo seveda mogoče širiti in prilagajati skladno z možnostmi strokovnega vodenja in ne nazadnje tudi v s finančnimi viri. Veliko govorimo o bolj kvalitetnem življenju v starosti. Vaše mnenje o tem? Fanči Kuhar: Mislim, da je naša »Univerza« lep vzorec te kvalitete. To pomeni skrb za izobraževanje vse življenje, kar velja dandanes za vse generacije. Starostnik naj ne bo več nemočen, osamljen, odvisen predvsem od socialnih in drugih ustanov. To naj bo osebnost, ,ki zna skrbeti zase, ki je vedoželjna, družabna, tudi bolj zdrava psihično in fizično. Z dobro voljo in radoživostjo naj vpliva na kvalitetne odnose v družini. S svojim ravnanjem naj vrača mladi generaciji zaupanje v življenje in se s svojimi bogatimi izkušnjami, modrostjo, strpnostjo in vedrino aktivno vključuje v utrip svojega kraja. Kot predsednica društva se bom po svojih močeh trudila še naprej da bi čim uspešneje uresničevali to vizijo. Pogovarjal se je Gustav Guzej Z OBČNEGA ZBORA DRUŠTVA UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE 31. MAJA LETOS V LUCIJI Gostje zbora prof. Ana Kranjc, pokroviteljica društva županja Vojka Štular in predstojnica občinskega urada za družbene zadeve Milica Maslo. čestitamo * zahvaljujemo se * pozdravljamo # Društvo upokojencev občine Piran se zahvaljuje svojim sponzorjem, ki so pripomogli, da so lahko uspešno pripravili letošnje športne igre upokojencev, katere so potekale 27. maja v naši občini: Občini Piran (za nakup pokalov in plaket), igralnici Casino Portorož, Rižanskemu vodovodu, M-Degro Portorož. # Vse najboljše Vlasti ŠALKOVIČ iz Pirana, ki je svoj rojstni dan praznovala 19. majaa ter Poli ROTTER iz Strunjana, ki svojega praznuje 8. junija - od članic stalnega omizja. # Učenci 3. in 4. razreda osnovnih šol v Sečovljah v slovenskem in italijanskem jeziku ter njihovi mentorici pri kolesarskem izpitu - Neli Romanello in Marina Dessardo - se zahvaljujejo vsem, ki so jim pomagali pri izvedbi izpita, posebej še predsedniku Sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu Občine Piran, Bogdanu Pajku, vodji policijskega okoliša Portorož Zoranu Vižintinu ter pomočniku komandirja Policijske postaje Portorož Diegu Bertoku. # 13. junija praznuje svoj sedmi rojstni dan Alec SMREKAR z Vilfanove ulice v Portorožu. Vse najboljše in lepo praznovanje mu želijo: mama, tata, sestrica, nono, nona, tete, strici in bratranci! # Prostovoljke Območne organizacije Rdečega križa Piran nazdravljajo za rojstni dan Zorkl POHLEN (3.6.), Uči ČERNAC in Poli ROTTER (8.6.) -aktivistke iz Strunjana. # All'amico Emilio STANIČ vanno gli auguri per il suo compleanno da parte di tutto il coro »G. Tartini« di Pirano! # Iskrene čestitke za rojstni dan našemu neutrudnemu sodelavcu in vestnemu distributerju Portorožana Mitji JANČAR-ju - praznoval ga je konec maja - hvaležni portorožanovci. # Iskrene čestitke Jasmini KOZINA iz Portoroža za diplomo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani - od vseh njenih Čestitkam naši mladi sodelavki se z veseljem pridružujemo vsi porotoržanovci. Bralke in bralci Portorožana lahko svoje čestitke, zahvale, voščila, pozdrave, ipd . brezplačno objavite v Portorožanovi rubriki Mf med seboj. Sporočite jih lahko po telefonu (674-09-47,674-09-48), jih pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali pridete osebno v tajništvo KS Portorož (Obala 16, 1. nad., Portorož, dopoldan), da jih zapišemo. Spet ta srednjevalovni oddajnik, (še ena) ahilova peta naše občine Kot smo naše bralce že večkrat obvestili, koprsko okrožno sodišče nadaljuje z obravnavo o škodljivosti ali neškodljivosti srednjevalovnega oddajnika na Belem Križu nad Portorožem. Medtem pa je, navkljub nasprotnim pobožnim željam večine prebivalcem z Belega Križa, pa tudi drugih, državni Urad za telekomunikacije v letošnjem marcu RTV Sloveniji potihoma izdal dovoljenje, s katerim je podaljšal obratovanje srednjevalovne-mu oddajniku za nadaljnjih nekaj let. Občina Piran in nekaj belokriških občanov je na pristojno Ministrstvo vložilo zahtevo za obnovo upravnega postopka, saj ne lokalna skupnost - občina - ne prizadeti prebivalci niso sodelovali v postopku odločanja pri izdajanju spornega dovoljenja za podaljšanje obratovanja srednjevalovnemu oddajniku. Zaradi tega naj bi bila odločitev o podaljšanju obratovanja nezakonita! Lahko z mirno vestjo zatr- dimo, da je to še en primer uradniške ignorance, ki kroji naše življenje! Hkrati pa je še en primer popolnega ignoriranja občine kot lokalne skupnosti, ki je po zakonu o lokalni samoupravi odgovorna za prostorske zadeve na svojem območju, posebej še za takšne, v katerih je ogroženo človekovo zdravje. Po dosedanjih izkušnjah lahko pričakujemo, da se bo upravni postopek in kasneje, po vsej verjetnosti, upravni spor ali celo ustavni spor, vlekel nekaj let, pa da bo RTV Slovenija s prirejenimi in skritimi meritvami, še naprej krojila zdravstveno stanje prebivalcev Belega Križa... Naj znova izpostavimo primer sosednje Italije - ki nam, kar se tiče spoštovanja zakonitosti, ni vedno za vzor - kjer je minister za okolje in prostor pred Berlusconijevo vlado prepovedal delovanje oddajnikov, ki presegajo električno poljsko jakost več kot 6V/m. Pri nas od našega ministra za okolje, g. Kopača, žal, niti po naključju, ne moremo pričakovati podobnih ukrepov, pa čeprav sevanje belo-kriškega srednjevalovnega oddajnika presega 100V/m. Pri nas je očitno prva skrb predvsem odlično finančno počutje velikih korporacij in monopolov, drugod po svetu - to je v civilizranih državah - pa je prva skrb zdravje in dobro počutje ljudi, ki so proti mastodontskim združbam kot mravlje proti slonu. P.S. Zanimivo je bilo, kako so se naši mediji in večina politikov zgražali, ko se je predsednik ZDA, George W. Bush odpovedal Kiotskemu sporazumu o varovanju ozračja. Popolnoma neupravičenol Le poglejmo s kolikšno aroganco do zahtev lokalnega prebivalstva na Belem Križu lahkotno podaljšujejo obratovanje srednjevalovnemu oddajniku! Marko Zorman Kaj naj s Kaštelom? S prostorom v samem osrčju Portoroža, ki mu že vsaj poldrugo desetletje pravimo tržnica (ki to seveda ni) Kastel, je en sam križ: enostavno ne vemo, kaj bi z njim. Starejši Portorožani se spominjajo, da je bilo nekoč davno tu teniško igrišče z rdečim peskom, drugi se ga kasneje spominjamo kot zanemarjeno parkirišče turističnih avtobusov in nato kot tržnico, ki so jo uredili po vzoru srednjeveških - avtor zamisli je bil g. Anton Mikeln z Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran - in je bila nekaj poletij zares atraktiven družabni prostor pod milim nebom. Ko je srednjeveški trg izgubil svoj sijaj, je prostor ponovno služil za parkirišče, a že naslednje poletje je - v duhu novega podjetništva - spet vzniknila zamisel o - tokrat pokriti - tržnici. Kaštel je v novi podobi, s šotorsko konstrukcijo, spet zaživel. Žal pa je v nekaj letih konstrukcija izgubila vso svojo uglednost in danes daje vtis bolj kakšnemu zapuščenemu ciganskemu taboru kot čemu drugemu... Kaj bo s »tržnico« v letošnjem poletju? Po zagotovilih vodje Urada za občinsko inšpekcijo in redarstvo, gospoda Andreja Furlana, bi naj tržnica ne obratovala. Tja do 25. junija bi jo naj dosedanji najemnik spraznil in očistil ter odstranil stranska platna. Preostala konstrukcija s strešnim platnom bi naj ostala do septembra (odstranitev so ocenili kar na 8,5 mio SIT, kar je prevelik zalogaj tako za najemnika kot Občino). Dosedanji zabojniki pa naj bi še služili kot javne sanitarije, prostor pa bi bil ponoči osvetljen. O tem kam bodo konstrukcijo v celoti umaknili, bi naj odločali po turistični sezoni... Zamisel nevredna posnemanja Takšnole bodečo žico na svojih železnih vhodnih vratih si je omislil nek lastnik počitniške hišice na zgornjem, zelo strmem delu Poti pomorščakov v Portorožu. Ob njej se je močno ranila sosedova muca, takšna usoda pa bi lahko doletela še koga... Na primer študenta ali dijaka, saj jih po tej poti mnogo hodi v šolo ali ostarelega sprehajalca, ki bi v mraku iskal oporo in se oprijel -bodeče žice... Junij 2001 Zakaj naj bi turisti metali kovance v portoroški ribnik z lokvanji? Kaj neki ugibata turistki srednjih let - kakršnih je največ v predsezonskem času - medtem ko prav zamišljeno strmita v našo portoroško znamenitost -ribnik z lokvanji in - rdečimi ribicami? Morda o tem, ali se še kje skriva kakšna ribica, ali pa ste neodločeni, če bi v ribnik vrgli kakšen novčič in s tem tvegali, da se še kdaj vrneta sem, ali pa o tem kdo in kakšni ljudje neki živijo tod, da so prepustili vso to lepoto -hotel, park, ribnik - od katere naj bi živeli, propadu...? Zadnja leta se je pred vsakim poletjem vnel pravcati besedni boj med Občino Piran, Hoteli Palace in stranskim akterjem Okoljem Piran o tem, kdo je ali ni dolžan (z odlokom zaščiteni) park z ribicam vred vzdrževati, kdo bo ali ne bo plačeval porabo vode v ribniku, da ribe ne bi pocrkale (nekajkrat se je namreč to tudi zgodilo)... Rezultat te nikoli končane zgodbe okoli starega hotela, parka, ribnika in ribic je, da vodomet sredi ribnika enostavno več ne deluje! (Menda so dotok vode enostavno zaprli!) Koga pa briga tistih nekaj butcev, ki so - kdo ve zakaj - radi hodili k ribniku in občudovali pretakanje vode? Tako: zdaj je sredi ribnika namesto vodometa le nekakšna osamela, s travo prerasla skala, na kateri se tu in tam še svetlika kakšen izgubljen kovanec, ki nas spominja na boljše čase. Pravijo, da so ribe sicer spravili na varno, vendar pa budno oko lahko med lokvanji še opazi njihovo rdeče in sivo šviganje. Če bi znale potožiti, kdo ve kaj - bi sprehajalkama na naši sliki lahko o človeškem brezumju - povedale preživele ribice? (L.S.Z.) 9(pzmetiAa ganaJ$ozič t.p. £epaceAta 1, 6320 (fottotož . Nega obraba Nega telesa Ajuvreda masama Klasična masama Tui-na masama Depilacija Manikura Pedikura portorožan it. 6 SEMTERTJA PO PORTOROŽU 5. RALLY ADRIA CLASSIC Asfalt je za Portorož cenena rešitev... Delavci so v zadnjih tednih pospešeno ravnali portoroške pločnike na mestih, kjer so korenine borovcev dvignile asfalt, da je hoja po njih postala že kar nevarna. Včasih se je neprevidni pešec tako zelo spotaknil ob katero od grbin, da ga je kar odneslo in je imel še srečo, če se ni zvrnil po tleh. Hvale vredno delo, ki se ga je Občina Piran odločila opraviti tik pred glavno turistično sezono. Ostaja pa dejstvo, da dandanes v mondenem letovišču asfaltirani pločniki niso prav nič imenitni; pravzaprav je asfalt danes med najbolj cenenimi materiali. Asfalt bi lahko danes primerjali z makada-mom pred recimo petdesetimi leti, ko je bila to še optimalna rešitev. Danes pa bi - od ponudbe, ki jo predstavljajo estetsko urejeni turistični kraji, že nekoliko razvajeni turist v Portorožu pričakoval, da se bo sprehajal po drugačnih pločnikih od tistih, po katerih hiti v svojem betonskem mestu po vsakodnevnih opravkih, od katerih beži in se želi spočiti v lepšem okolju od svojega običajnega. (Nenazadnje smo tudi elipso na Tartinijevem trgu obložili z boljšim materialom od asfalta. Vstop strogo prepovedan... V uredništvu nas je neko jutro obiskala naša zvesta bralka (in občasno tudi sodelavka) ter nas povabila k oknu (imamo namreč resnično fantastičen pogled na portoroško peščeno plažo in morje). S prstom nam je pokazala kar nekaj ljudi, ki so se s svojimi šti-rinožnimi ljubljenčki nemoteno sprehajali po plaži. Čeprav kar nekaj tabel opozarja, da je vstop na kopališče s psom strogo prepovedan... Pripovedovala je, da je ravnokar na plaži naletela na otroka, ki se je igral na pesku, nedaleč od njega pa so bili pasji kakci... In potem zaključila, da se pač ona v tem morju že ne bo kopala... Kaj pa drugi? OLDTIMERJ116. JUNIJA PRED HOTELOM LUCIJA Društvo ljubiteljev starih vozil in plovil je bilo ustanovljeno leta 1996 in šteje preko šestdeset članov; večinoma so prebivalci treh obalnih občin, nekaj pa jih je tudi iz bolj oddaljenih krajev in celo iz tujine. Člani so lastniki več kot 60 vozil, s katerimi sodelujejo na različnih srečanjih in tekmovanjih »oldtimerjev«. Vrsta vozil je raznolika, od najštevilčnejših motornih koles in avtomobilov, do koles, tovornjakov in celo plovil. Najstarejše vozilo med motornimi kolesi je motor znamke MAS 175 iz leta 1932, med osebnimi avtomobili pa FIAT 503 TORPEDO iz leta 1926. Posebna zanimivost je vojaško vozilo DODGE, izdelano leta 1942 v ZDA, ki tehta kar 2500 kilogramov. Društvo Adria classic pripravlja letos 5. rally starih vozil, ki bo v soboto 16. junija 2001. Tekmovanje se bo začelo na parkirišču v Izoli dopoldan ob 10. uri. S startnega mesta se bodo v razmahu ene minute odpeljala vsa sodelujoča vozila. Organizatorji prireditve pričakujejo preko sto star-odobnih vozil iz Slovenije, Hrvaške, Italije in tudi Avstrije. Stara vozila se bodo iz Izole odpeljala skozi Strunjan, preko Belega Križa v Portorož do HOTELA LUCIJA, kjer udeležence rallya vsako leto sprejmejo prijazni gostitelji in poskrbijo za pijačo in prigrizek. Pred hotelom Lucija se bodo tekmovalci prvič preizkusili v spretnosti (določanje širine vozila in vožnja »na dotik«). Oldtimerji se bodo pred hotelom zadržali do okoli 12.30 ure. Pot bodo potem nadaljevali po slovenski obali in hribovitem naselju - Korte, Izola, Koper, Hrastovlje, Kubed, Gračišče, Sv. Anton, Vanganel - nato pa se bodo vrnili na cilj, v Izolo. Ker je rally tekmovalnega značaja in šteje za državno prvenstvo zveze SVS, bodo morali vozniki na poti s svojimi jeklenimi konjički, prestati vrsto preizkušenj, tako v spretnosti, kakor tudi točnosti in iznajdljivosti. Na cilj - v Izolo - bo prvo vozilo prispelo ob 16.00. Po prihodu vseh vozil na cilj bo v hotelu Riviera svečana razglasitev rezultatov letošnjega 5. rallya Adria classic. Organizatorji vabijo, da si prireditev ogledatel VALTER SURINA PROSTOVOLJNI PRISPEVKI: Za Portorožana so tokrat darovali: Bruno BERTOK 2.000 tolarjev, ga. RUSJAN 3.000 tolarjev, ga. VONČINA 1.500 SIT, Aurora BIRSA 1.500 SIT, Vanja PEGAN 3.000 sit, Alojz STERMŠEK 1.000 tolarjev, gospa z Letoviške poti 1.000 tolarjev, ARTES NEPREMIČNINE 10.000 tolarjev, družina BRKOVIČ 10.000 SIT, gospa iz Sečovelj 2.000 tolarjev, Boža SELJAK 2.000 SIT, gospod iz Portoroža 2.000 SIT, gospa iz Lucije 2.000 SIT, gospod s Sončne poti 2.000 tolarjev, Juko ALAJBEGOVIČ 5.000 SIT, Vrtnarsko RUZZIER 3.000 tolarjev, ZDRAVSTVENI DOM PIRAN 10.000, Kristina GORIŠEK 2.000 SIT, Osnovna šola C.Kosmača - PODRUŽNICA PORTOROŽ 10.000 SIT, VISOKA ŠOLA ZA MANAGEMENT KOPER 15.000 tolarjev, KRAJEVNA SKUPNOST LUCIJA 20.000 SIT, Aca SEMIČ 1.000 SIT, Nelida GOJTANIČ 2.000 SIT, Stanko GOJTANIČ 2.000 SIT, Stanislav ZULE 2.000 tolarjev, KRAJEVNA SKUPNOST STRUNJAN 5.000 tolarjev, Mario VILHAR 3.000 SIT in Leopold STRAJNAR 3.000 tolarjev. Portorožan se vsem zahvaljuje. Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ na Obali 16 v Portorožu (v I. nad-str.) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom »Za Portorožana«. Hvala vsem, ki se odločite prispevati za Portorožana. KOZMETIKA-PARFUMERIJA Obala 33, Portorož, Tel.: 674-84-20 V naši ponudbi najdete takorekoč vse, kar potrebuje sodobna ženska za nego telesa in obraza. Poleg negovalne kozmetike najprestižnejših hiš, Vam lahko ponudimo tudi dekorativno kozmetiko in velik izbor parfumov kot so: C. DIOR, CARTIER, BULGARI, LANCOME, CALVIN CLEIN, Y.S. LAURENT, CERRUTI, VERSACE, ESCADA, ... Vabimo Vas na ličenje s priznano vizažisfrko Irino Jurman, ki bo vsako soboto V >JfKijuntini. Naročite se lahko po telefonu 674-84-20. Dober nasvet nič ne stane, lahko pa naredi čudeže. Obiščete nas lahko vsak dan od 9. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure. Tudi letos na kopališču Zdravilišča Strunjan plapola modra zastava Kopališče Zdravilišča Strunjan je že četrtič zapored izpolnilo kriterije za pridobitev modre zastave, ki označuje čisto, varno in prijetno okolje, namenjeno rekreaciji v in ob vodi. Zastava modre barve je mednarodno priznanje, ki ga letno podeljuje FEEE (Foundation for environmental Educatin in Europe) na predlog Nacionalne komisije DOVES (Društva za okolje varstveno vzgojo Evrope v Sloveniji). Projekt je vseevropski in v njem sodelujejo obmorske plaže, kopališča in marine. Njen namen je vzpodbuditi pri ljudeh aktiven odnos do naravnega okolja. Da bi plapolala na njihovem kopališču morajo upravljalci zadostiti sedemindvajsetim kriterijem, ki bi jih lahko povzeli v štiri skupine: kakovost kopalne vode, okolju prijazno poslovanje, okoljska vzgo- ja in informiranje, varstvo in storitve. Plaža zdravilišča Strunjan leži v naravnem krajinskem parku, ki na eni strani meji na soline, z druge strani pa jo omejuje klif in je še edina plaža v slovenskem Primorju z naravno senco. Zaradi močnega morskega toka pa je morje tod vselej čisto in prijetno. V Zdravilišču Strunjan pa ob podelitvi prestižnega priznanja s priokusom grenkobe ugotavljajo, da ima naša država na področju upravljanja s priobalnim pasom še vedno popolnoma neurejeno zakonodajo. Premalo pozorna do Strunjana pa je tudi lokalna skupnost - se pravi piranska občina -, ki bo morala poskrbeti za boljšo ureditev odvajanja in prečiščevala odpadnih voda, sicer v prihodnjih letih na naših kopališčih ne bo več vihrala modra zastava in to ne glede na vloženi trud upravljavcev kopališč. Srečanje nekdanjih delavcev piranske bivše bolnišnice Nekdaj zaposleni v bivši bolnišnici v Piranu pripravljajo svoje srečanje, ki bo 20. septembra letos s pričetkom ob 16. uri v Portorožu, v hotelu Marko. Iniciativni odbor za pripravo srečanja - vodita ga Rozi Šnuderl in Danica Kekič - pričakuje, da so kljub pretrganim delovnim vezem, ostale prijetne medčloveške, ki so se tkale kar precej let. Zaposlene in zaposleni v nekdanji piranski bolnišnici lahko svojo udeležbo na septembrskem srečanju sporočijo na telit. (05) 673-24-51 (gospe Silvi Kreše). Na zastekljenem balkonu Alojza Stermška na Šolski ulici v Luciji uspeva peto leto tale pelargo-nija, ki je pognala že dva metra v višini! Ob zadnjem preštevanju je gojitelj na rastlini naštel kar 86 svetlo rdečih cvetov. Popotovanje ob slovenski obali: REPORTAŽA Z MORSKIH VALOV Se še spominjate, kako smo nekoč (konec '50. in v 60. letih prejšnjega (I) stoletja) hodili v Trst? S sabo smo lahko vzeli eno kilo mesa, dva zavitka masla in cigaret na osebo in se s tem v Trstu takoj podali na zaprti »plač«, kjer smo poskušali to čimbolje prodati za konvertibilne lire. Toliko je bilo mogoče čez mejo pripeljati na osebo, mene so kot otroka peljali zraven predvsem za število, da so lahko starši s sabo vzeli več in tako s prodajo tudi več dobili. Bila pa je tudi prijetna plat te poti, kajti v Trst smo se odpravili po morju - z vaporetom - in te vožnje so mi za vedno ostale v prijetnem spominu. Tako sem se nedavno rad odpravil tudi na predstavitveno vožnjo z ladjico Big red, ki vozi med kraji ob našem slovenskem morju. Med tokratno vožnjo sem seveda obujal tista davna morska popotovanja do Trsta, predvsem pa fotografiral, kajti z morja (pluli smo kar blizu obale) opaziš stvari, za katere si prikrajšan na kopnem. Med temi je zagotovo na prvem mestu po mojem prav odbijajoči pogled na belokriško anteno. Seveda vam vožnjo z našo linijsko ladjico toplo priporočam. Najprej zaradi ugodne cene: za 1.800 Sit se boste peljali iz Portoroža v Ankaran in nazaj. Vmes lahko ostanete na primer v Izoli, si mesto ogledate in kasneje nadaljujete vožnjo. To bo zlasti ugodno v poletni sezoni, ko bodo kar štiri vožnje na dan. (Tega na primer pri avtobusnem prevozniku l&l ne boste doživeli.) Zaradi pogleda na našo obalo (nekaj vedut z morja smo izbrali za objavo) in zaradi prijazne posadke je vožnja z Big redom lepo doživetje. Stari - kmalu mu bo sto let - hotel Palace od daleč, z morja, zgleda še prav imenitno... a kaj, ko je to le videz... Seveda ima vsaka svetla točka tudi svojo temno stran. To je predvsem mlačnost vseh treh obalnih občinskih uprav z župankama in županom na čelu pri (predvsem finančnem) podpiranju redne potniške prometne linije, ki si jo načeloma želimo vsi in jo verbalno tudi močno podpiramo, a navadno vse ostane na tej ravni.... Na drugi strani pa je naravnost nerazumno, koliko finančne podpore dobi prav v naši občini avtobusni prevoznik l&l in koliko Miran Amon, krse s svojim Big redom trudi vpeljati - vsaj v poletnem obdobju - redni potniški promet po našem morju. Pa se jezimo, da v Ljubljani pozabljajo na morje, če še mi, ki živimo ob morju, mislimo kot »kontinentalci«. No, stvari vendarle kažejo na bolje. Zasluga gre predvsem takim zanesenjakom kot je naš ladjar g. Amon. Mitja Jančar Prestižna Emona, desno od nje se v zelenju skriva nedokončana gradnja nekdanjega lastnika prve zasebne slovenske televizije (A - kanala) g. Poliča Fornače: območje čistilne naprave, parkirišča, nekdanje tovarne mila - Salvetti -, na kar spominja stari tovarniški dimnik. Še ena groba zareza v zeleni del naše kratke obale, ki je nastalo Ionsko pomlad v Pacugu. Junij 2001 portorožan št. 6 PROBLEMATIKA RESNE GLASBE IN NJEN ODZIV V OBČINI PIRAN V petek, 16. maja, so se v Gledališču Tartini Piran predstavile štiri svetovne glasbene zvezde. Prvič so se naši publiki predstavili mojstrski interpreti baroka in klasicizma, zato so organizatorji - Avditorij Portorož - sklepni koncert glasbenega abonmaja sezone 2000/2001 upravičeno poimenovali kar mojstrski. Kot zanimivost naj povemo, da je bil isti koncert dan pred tem v ljubljanskem Cankarjevem domu popolnoma razprodan, naš v gledališču Tartini pa je ne glede na veliko vloženega truda, animacijo obiska, posebno reklamo v medijih in laskavo ponudbo vsem osrednjim glasbenim šolam na Primorskem in srednjim šolam na Obali, pritegnil komaj 40 poslušalcev. In kaj so, ko jih ni bilo na koncert, zamudili pred- na stroka označila kot zelo pester, izjemno kvali- vsem naši mladi glasbeni upi? Zvezde v Piranu in - če citiram muzikologinjo Leo Hedžet - zares odlično interpretacijo dveh zanimivih stvaritev, ki razkrivata (za takratno obdobje) nenavadno zgodnje zanimanje za ljudsko pesem. Tonska usklajenost nastopajočih je bila naravnost neverjetna, kakor da bi poslušali popoln posnetek z najboljšo tehnično opremo. Dodatno zanimivost je predstavljala avtentičnost historičnega inštrumenta s kladivci ali fortepiano, kot ga strokovno imenujemo. Slednji je na naših odrih prava redkost. Njegov nastanek sega v začetke 19. stoletja, k nam pa ga je iz majhnega češkega mesteca Dobrany pripeljal njegov lastnik in uglaševalec, sicer ravnatelj tamkajšnje glasbene šole, Peter Šefel. Zelo preprost in zgovoren gospod je bil nad obiskom koncerta naravnost zaprepaden. Predvsem ga je čudilo dejstvo, da se takega koncerta niso udeležili učenci in njihovi učitelji. Na Češkem je obisk koncertov povsem običajna praksa. Glasbene in osnovne ter srednje šole se podobno kot javne kulturno - izobraževalne ustanove financirajo iz državnega in občinskega proračuna. Tudi zato je smotrno, da je obisk kulturnih prireditev del vzgojno-izobraževalnega procesa. Povedano drugače: denar, ki ga občina namenja vzgojnim in kulturnim ustanovam, ki so ravno tako namenjene vzgoji oziroma izobraževanju, je dobro uporabljen. Ugotavljamo pa, da šole niso vključile v svoj redni oz. dodatni kulturno-izobraževalni program šolskih vsebin nobenega koncerta iz glasbenega abonmaja 2000/2001, čeprav ga je glasbe- teten in primeren tudi za mlado publiko. Ob vsem tem pa še dodatno zbode dejstvo, da sta bila na vseh koncertih abonmaja 2000/2001 prisotna le dva profesorja Glasbene šole Piran. Sklepnega, vrhunskega, mojstrskega koncerta pa se iz Centra za glasbeno vzgojo na Obali ni udeležil prav nihče. Sprašujemo se, kje tiči vzrok? Mediji nenehno napovedujejo in poročajo o kulturnih dogodkih organizacij in ustanov občine Piran, obveščanje o prireditvah Avditorija Portorož skladno z vsebino in kvaliteto posameznega dogodka ažurna in dosledna, cenovna ponudba je več kot ugodna in še bi lahko naštevali. Je to kriza »osebnosti« današnje slovenske kulture? Če poskušamo analizirati ta kompleksen pojav, ugotovimo, da obstaja veliko dejavnikov in družbenih vlog (sredstva javnega obveščanja, glasbeni kritiki, programski vodje, učni programi in pedagogi, skladatelji in reproduk-tivna umetnost, glasbeniki in njihova vloga pri posredovanju vsebin ...), ki posredno in neposredno vplivajo na razvoj in potek pojava, s katerim se srečujejo organizatorji dogodkov. Vseh seveda ne moremo analizirati, pa vendar lahko omenimo nekatere. Kar nekaj študij, raziskav in projektov je bilo v tujini narejenih na področju približevanja kulture širšim množicam. Po svetu, kot tudi pri nas, je mladina razvajena od preobilice dogajanja, po drugi strani pa tudi nerazgledana, kar pa vsekakor ne gre posploševati. Italijansko skupnost »G. Tartini« Piran je potrebno iz tega kroga izvzeti, ker je v spopadu z omenjeno problematiko naredila konkreten korak naprej. S svojimi kulturnimi dela- vnicami vzgaja svojo bodočo publiko, kar se ji pri tem zelo obrestuje. Podoben vzgled dajejo Glasbene mladine v vseh največjih evropskih mestih, ki ponujajo svojim varovancem raznovrstne delavnice, koncerte, mednarodne izmenjave, vendar je v teh deželah obvezno glasbeno izobraževanje na visoki ravni. Raziskave so se dokopale do dejstva, da se po vsem razvitem svetu koncertno občinstvo izrazito stara. Premalo se namreč zavedamo (velja tudi za nas) zgrešenega, včasih prav ignorantskega odnosa do mlade publike, ko vse, kar zadeva otroke sodi v šolo, kultura pa kvečjemu k odraslim. Mladi ljudje živijo tudi zunaj šole in še kako. Kakšen je ta »kako«, pa je močno odvisno od odnosa do celotne družbe do lastne mladine in do kulture. Kaj pa odnos samih glasbenikov do mladega občinstva? Večina glasbenikov se pri nas težko sprijazni s tem, da morajo igrati tudi za otroke. Drugo dejstvo, ki ga lahko opazimo tudi na naših odrih, je zelo neoseben, nekomunikativen in samo-všečen pristop, ki ga gojijo umetniki do poslušalcev. Na Nizozemskem npr., v znameniti dvorani Concertgebow prirejajo prave glasbene spektakle, opremljene z videospoti, v katerih dirigent zganja vragolije, solist pa nastopi preoblečen v klovna samo zato, da pritegne mladega poslušalca. Vprašanje se vsili kar samo po sebi: ali glasba sama po sebi morda ni dovolj? Je v krizi res glasba, ali smo v krizi ljudje? Potrebujemo v glasbi teater, ker smo se ga na vseh ravneh tako navadili, da brez njega ne moremo? Ervin Berce Mednarodno tekmovanje mladih glasbenikov »Petar Konjovič« v Beogradu VELIK USPEH MLADIH SLOVENSKIH HARFISTK NA MEDNARODNEM TEKMOVANJU V Beogradu je od 5. do 15. maja, v organizaciji Zveze društev glasbenih in baletnih pedagogov Srbije in glasbene agencije Jugokoncert, potekalo 8. mednarodno tekmovanje mladih glasbenikov »Petar Konjovič«. Tekmovalni program (violina, viola, violončelo, kontrabas, kitara, harfa, harmonika, klavirski duet) je potekal na beograjski Akademiji za glasbo. Slovenski predstavniki so bili najbolj številni in uspešni na tekmovanju mladih harfistov (II. kategorija), ki je potekalo 14. maja. Med enajstimi tekmovalkami iz Srbije, Slovenije in Makedonije so posebej navdušile glasbenice iz Slovenije. Rekordnih 100 točk in posebno nagrado je prejela mlada velenjska harfistka Katja Skrinar (rojena leta 1986) iz razreda prof. Daliborja Bernatoviča, ki je na tekmovanje pripeljal še tri svoje gojenke (Mirjam Kolar, Nina Miklavčič, Marina Ružič). Dobro pa sta se odrezali tudi primorski predstavnici: Anja Gaberc iz Izole (obiskuje srednjo Glasbeno in baletno šolo v Ljubljani, razred prof. Rude Ravnik.Kosi oz. Nicolette Sanzin) s tretjo nagrado in Portorožanka s Šentjan Sara Žigon (dijakinja drugega letnika Gimnazije Piran, gojenka Centra za glasbeno vzgojo v Kopru v razredu prof. Svetlane Joksič-Perič) s pohvalo. Mlade slovenske harfistke so z dobro pripravljenim in izpeljanim glasbenim programom navdušile beograjsko občinstvo, ki ni skoparilo s pohvalami. Kljub temu da je bil program tekmovanja izpeljan po predvidenih načrtih in so si mlade slovenske glasbenice nabrale koristnih izkušenj, je žal ostalo premalo prostega časa za druženje z vrstnicami; le nekatere pa so si uspele ogledati nekatere beograjske znamenitosti (Kalemegdan, Skadarlijo, Terazije...) ter spoznale nekatere balkanske značilnosti. Po desetletju zatišja, bolje rečeno kulturnega mrka, se torej znova odpirajo možnosti za živahnejši kulturni pretok mladih glasbenikov tudi na področju klasične glasbe med Slovenijo in Jugoslavijo. Slavko Gaberc RAZSTAVE GALERIJA KRKA-ZDRAVILIŠČE STRUNJAN: do 16. junija je na ogled razstava slik Ivana Stojana Rutarja iz Kopra. Rojen je bil leta 1944 v Gorici (Italiji), od leta 1966 živi in dela v Kopru. Intenzivno je začel slikati po upokojitvi, prvo samostojno razstavo je imel leta 1995. Obiskuje slikarske tečaje (mentorji Anton Flego, Andrej Trobentar, Teo Tavželj), doslej je imel dvainštirideset osebnih razstav, sodeloval je na številnih skupinskih razstavah in pre_I jel petnajst nagrad. Na strun- janski razstavi so predstavljeni morski pejsaži, vedute istrskih mest in vasi. • Galerija ATELJE DUKA PIRAN na Partizanski 2 ima do 26. junija na ogled razstavo del akademskega slikarja Zdravka Đereka iz Zagreba. Z osebno razstavo del v piranskem Ateljeju Duka, nastalih v prejšnjem desetletju in v letošnjem letu, se slikar prvič predstavlja v Sloveniji. Zdravko Đerek: Pristajanje, akril / deska • V STUDIO GALERIJI GASSPAR v Piranu od 1 junija razstavlja mlada umetnica Urša Nina Cigler. Na ogled so njene slike, ilustracije, fotografije in skulpture. Fuivio i mi - Tomizza e noi -Tomizza in mi Tak je naslov obmejnega srečanja, ki je potekalo ob drugi obletnici smrti istrskega pisatelja Fulvia Tomizze od 1. do 3. junija v Umagu in Kopru. Na simpoziju so nastopili književniki, literarni kritiki, sociologi, prevajalci, in še mnogi, ki jih druži občudovanje Fulvia Tomizze. Del programa je bil posvečen delu in življenju pisatelja, del pa temi z zgovornim naslovom Patologija meje. Med 28 predavatelji je bilo osem Slovencev: Marjan Tomšič, Jasna Čebron, Andrej Medved, Rastko Močnik, Ciril Zlobec, iz Trsta sta prišla Pavel Fonda in Miran Košuta in s Koroške Johann Strutz. V koprski pretorski palači je bil prvič javno prikazan dokumentarni film o srečanju treh istrskih pisateljev Fulvia Tomizze, Marjana Tomšiča in Milana Rakovca in je dragocen spomin na literarni večer, ki je potekal v piranski občinski palači na kulturni praznik leta 1995, posneli pa so ga piranski gimnazijci pod vodstvom profesorice Jasne Čebron ter v sodelovanju s piransko mestno knjižnico. Predstavljen je bil tudi hrvaški prevod Tomizzevega dela Posjetiteljica, ki bo v slovenščini najbrž naslovljen Obiskovalka. Dogajanje v knjigi poteka v Sloveniji, med Ljubljano in Trstom okoli leta 1950. Glavni junak biva v starem hotelu Palace, obišče pa tudi Piran. Zaključna prireditev srečanja s kulturnim programom je bila pred pisateljevo hišo v Momikiji, kjer so umaški otroci zapeli slovensko pesem Gozdič je že zelen, italijansko pesem 0 madre nostra bella in hrvaško pesem Ča se to čuje. V duhu velikega humanista Fulvia Tomizze je srečanje potekalo v vseh treh jezikih. Zatikalo se je pri prevajanju. Prav gotovo zaradi denarja. Nepojmljivo pa je, da so nekateri slovenski in hrvaški predavatelji nastopili v italijanščini. Celo veliki pesnik in politik Ciril Zlobec. V Kopru, v Sloveniji. Spodrsljaj, ki kaže na šibko narodno zavest Slovencev in Hrvatov. Nada Kozina Osrednji kulturni dogodek na območju treh obalnih občin je septembra zagotovo tradicionalni, letos že 36. mednarodni piranski extempo, ki ga pripravljajo Obalne galerije Piran. Prireditev privablja vsako leto več slovenskih in tujih umetnikov in, zlasti zadnja leta, postaja svojevrstna kulturna atrakcija. Lani, ob jubilejni 35. obletnici ex-tempore v Piranu so prireditelji Ex-tempo keramike Piran 2001 v svoje okrilje sprejeli tudi ustvarjalce keramičnih umetniških izdelkov. Ker je bilo zanimanje za keramiko veliko, bodo ex-tempo keramike ponovili tudi letos. Mednarodna strokovna žirija bo med deli na prosto temo v vseh keramičnih tehnikah štiri nagradila. Najboljša avtorska dela bodo nagradili z odkupom in sicer prvo v vrednosti 150 tisoč, dve v vrednosti po 100 tisoč, eno nagrado pa v enaki vrednosti pa bo žirija podelila avtorju do 35. leta starosti. Keramična dela bodo razstavljena v piranski galeriji Duka, tista ki ne bodo prestala ožjega izbora, pa nameravajo organizatorji predstaviti na zaključni prireditvi, ki bo predvidoma 9. septembra na Prvomajskem trgu v Piranu. Modrost ne stanuje samo v eni hiši. Alriška ljudska modrost KAJ PA LJUBEZEN? Junija bomo glasovali o noveli zakona o umetnem oplojevanju, ki bi naj omogočila tudi zdravim (plodnim) ženskam brez partnerja biomedicinsko pomoč - umetno oploditev. Si predstavljate, da bi tak referendum razpisali pred tisoč leti? Ta referendum priča o atomizaciji današnje družbe, pravzaprav o razpadu družbe. Kajti razvijamo se v smeri, ko državni sistem prevzema vse naloge, ki so jih včasih imele skupnosti - plemenske, rodbinske, družinske. En človek je sedaj že družina!? Torej ni več družine! Ker beseda "družina" prihaja iz skupine besed, ki pomenijo družiti se, ne biti sam, ampak še z nekom drugim. Danes se zdi, da človek lahko živi sam - ženska ne rabi spolnega partnerja, otrok živi lahko brez očeta, bolni ne rabi svojca, vnuk ne rabi babice, dedek ne rabi ne otrok ne vnukov... Ali je še človek? Človek je vendar družbeno in družabno bitje. Ne samo tedaj, ko gre na kavo in na izlet. Tudi takrat, ko potrebuje pomoč. Država skrbi za človeka od rojstva, ne, od spočetja naprej. Za spočetje poskrbijo kemiki v laboratoriju, za rojstvo porodničarji, za varstvo otrok vzgojiteljice, za vzgojo in izobraževanje učitelji, za denar banke, za zdravljenje zdravniki, za zabavo televizija, za psihične težave psihologi, za reševanje razprtij sodniki, za nego starčkov domovi in za pogreb pogrebni zavodi. Človek ne rabi nikogar. Vse lahko plača in vse dobi. Ko je človek živel bolj v sožitju z naravo, je bil otrok spočet v ljubezni med dvema, rodil se je doma ob pomoči vaške babice, dojila in pestovala ga je mati, vzgajali so ga člani družine različnih generacij... Ko se je hotel mlad človek osamosvojiti, so denar posodili domači, če je zbolel, so priskočili na pomoč domači, starost so preživljali doma, grobove so kopali vaški fantje... V preteklosti je bilo seveda veliko krutosti. Otroci so umirali zaradi slabe nege, veliko ljudi zaradi nezdravjenih bolezni, veliko je bilo nepismenih. Država je prevzela vlogo skupnosti in zagotovila osnovne življenjske pogoje za vse državljane. To je dobro. S prenosom nalog na državo pa so razvodenele vezi med ljudmi in to je slabo. Država je nehote oropala ljudi priložnosti za izkazovanje pozornosti do sočloveka. Denar kraljuje. Plačaš in dobiš. Tudi ljubezen. Tudi otroka. Ker imaš denar, ne pa zato, ker si želiš razveseliti sebe in bližnje z bitjem, ki bi pomenilo novo povezavo med ljudmi. Kaj je boljše: da skrbi država za nas ali da smo odvisni od pomoči bližnjega? Eno in drugo sta skrajnosti. Poseganje države v človekovo življenje se mora dopolnjevati s toplimi osebnimi odnosi, z družbeno solidarnostjo, z dobrim delom. Ne sprašujmo, ali bomo plačani za tisto, kar naredimo, ampak se vprašajmo, ali lahko kaj naredimo dobrega za sočloveka. Ta referendum kaže, da se bližamo skrajni točki razdružbljenja. Zadnji korak je le še otrok brez matere, sestavljen v laboratoriju, položen na prodajno polico in na prodaj po določeni ceni. Kot paradižnik. Ali bomo morali pojem "človeka" opredeliti drugače? Nada Kozina DruStvo OBZORJE Piran Nisem popolnoma prepričan, ali umetna oploditev zdravih žensk vodi v srhljivo robotizacijo sveta, vem pa, da mora biti ljubezen vrhovni zakon odločanja. Za kakšen svet vzgajamo naše otroke? Vsi cvetovi bodočnosti so v semenu sedanjosti. - kitajski ljudski pregovor Za kaj gre pri referendumu o oploditvi z biomedicinsko pomočjo Referendum o noveli Zakona o zdravljenju neplodnosti in oploditvi z biomedicinsko pomočjo, ki ga je sprožila skupina poslank in poslancev, je v slovenski javnosti sprožil gorečo razpravo, ki daleč presega samo vprašanje, o katerem bomo odločali na referendumu. Če bi želeli biti natančnejši, bi to pravzaprav težko označili kot razpravo, saj poteka v glavnem ogorčen boj med obema skupinama, ki nikakor ni na ravni kulturnega dialoga, v katerem bi se soočili različni argumenti. Nerešeno je že izhodiščno vprašanje: za kaj pri vsem skupaj sploh gre? Nekateri bi želeli razpravo zvesti na strokovno medicinsko vprašanje, drugi govorijo o vrednotah, nekateri pa se omejujejo na pravne argumente. Dejansko je vprašanje kompleksno in zajema vsa posamezna področja, na katera bi jih predstavnice in predstavniki posameznih strok želeli omejiti, ker so to pač področja, za katera so oni strokovnjaki. Najbolj zavzeta za omejitev področja razprave je medicina, ki zase terja monopol strokovnosti, ko se govori o temi, ki jo ureja zakon. Pri tem medicina zase trdi, da je objektivna znanost in da se druge vede ne morejo mešati v njeno strokovnost. Ta trditev seveda pade takoj, ko medicinska stroka v tem okviru trdi, da gre za vprašanje medicinske etike. Saj ravno to je ključ vprašanja. Medicinska etika je tako kot vsi drugi etični sistemi preprosto ideološki sistem oziroma sklop vrednot in pogledov na družbo in življenje. Terjati, da bi samo njihova etika bila objektivna in strokovna, bi bilo v današnjem času in na današnji stopnji miselnega razvoja in humanistične teorije preprosto smešno. Tudi medicinska stroka je v svojem delu določena z vrednotami, s katerimi se posamezne osebe poosebljajo. To kaže tudi dejstvo, da ni celotna stroka na strani zagovornikov referenduma, saj številni ugledni strokovnjaki in strokovnjakinje s tega področja sodelujejo pri akcijah odbora za svobodo odločanja. Če razli- ka med temi strokovnjaki - denimo med dr. Tomaževičem in dr. Cerarjem - ne temelji na ugotovitvah medicinske stroke, saj ne eni ne drugi strani ne moremo oporekati strokovnosti na svojem ozkem področju, je ta razlika določena z različnimi pogledi in vrednotami, ki jih kot družbene osebe določajo. Torej pri opredelitvi do referendumskega vprašanja ne moremo svoje odločitve utemeljiti z ugotovitvami medicinske stroke, saj ta predstavlja le del vprašanja in je tudi sama določena z osebnimi vrednotami. Potemtakem gre pri tem tudi za vprašanje vrednot, torej za vprašanje miselno- Antonio (Toni Ruzzier e famiglia, 19 aprile 1925 (collezione Guido Ruzzier); fotografija je iz nedavno izšle publikacije Skupnosti Italijanov G. Tartini Piran, Lasa pur dir z naslovom Cognomi del Comune di Pirano e delNstria (lil) avtorja Marina Bonifacia. (gp sti, ki določa naš odnos do oploditve z bio-medicinsko pomočjo. Kulturni razkol v slovenski javnosti, ki se označuje z razliko med naprednim, emancipiranim razmišljanjem in nazadnjaškim ali konzervativnim razmišljanjem, je danes eno najpomembnejših političnih vprašanj. Družba, ki je razklana in ki ne zmore moči za premagovanje razlik pri oblikovanju skupnega okvira bivanja, je družba, ki ni sposobna za traj-nostni in strpen razvoj, tako materialni kot miselni. Za razvoj družbe je izrednega pomena, da so posamezni miselni tabori sposobni prek demokratičnega dialoga oblikovati minimalni konsenz skupnega bivanja. Slovenska javnost tega trenutno ni sposobna predvsem zato, ker frontalni boj na kulturnem, miselnem področju ohranjajo politične sile, ki ne zmorejo prestopiti na sodobno raven demokratične politične kulture. Ta politična kultura temelji na spoštovanju avtonomije slehernega miselnega sistema, vedenjskega sloga in življenjskih odločitev. To je pogoj svobode, ki vsakemu omogoča, da samostojno odloča o svojem življenju. Politična kultura, ki temelji na spoštovanju svobode, lahko vidi v politiki le sredstvo za oblikovanje skupnega okvira bivanja, ki ne bo omejeval te avtonomije. Svoboščine, ki jih zagotavlja ustava, niso nekaj, s čimer bi se vsi strinjali in kar bi vsi počeli. Za kaj takega ne bi bilo potrebe, saj ni treba določati nečesa, kar je za vse samoumevno. Svoboščine so sredstvo, ki vsem, tudi manjšini omogočajo, da uživa svobodo. Ne da bi ji pri tem večina postavljala omejitve in ji določala, kako naj uživa svojo svobodo. Pomemben del slovenske javnosti je vrednostno določen s katoliškim moralnim sistemom, ki ga je nemogoče uskladiti s tako politično kulturo. Katoliška morala namreč za sebe terja monopol Resnice, predstavlja se kot univerzalna morala, torej kot morala, ki bi ji morali slediti vsi. Za tako koncipiran moralni sistem je nesprejemljiv sam obstoj svoboščin, ki omogočajo nekaj, kar je v nasprotju s to moralo. Dejstvo pa je, da obstaja velik del slovenske javnosti, ki se s takim moralnim sistemom ne strinja. Čeprav so nekatere vrednote, ki jih vsebuje tudi katoliška morala, nesporno splošen del zahodne miselnosti, je pomembno, da so pogledi na nekatera osrednja vprašanja različni. Politična kultura, ki temelji na svobodi, oblikuje takšen okvir skupnega bivanja, ki bo neki skupini omogočal svobodo, ne da bi konkretna vsebina te svobode bila nujna za vse. To preprosto pomeni, da svoboščina ni nekaj, česar bi se morali držati vsi, temveč le možnost za tiste, ki se s to konkretno vsebino strinjajo. Ravno v sodobni politični kulturi pa je tudi odgovor na vprašanje, za kaj sploh gre pri referendumu. Gre namreč za pravno vprašanje, ki je določeno z razkolom na ravni miselnosti, na ravni vrednot. Novela zakona, ki ji predlagatelji referenduma oporekajo, je namreč naredila ravno to, da je na konkretnem področju uzakonila svobodo. Oblikovala je skupen okvir bivanja, ki posameznim skupinam omogoča, da se svobodno odločajo o nekem vprašanju. Zagovorniki referenduma pa izhajajo iz stališča, da je nek njihov ozek pogled potrebno uveljaviti kot nekaj, kar bi morali spoštovati prav vsi. Torej želi neka skupina svoj pogled na svet uveljaviti kot univerzalni, ki nikomur ne dopušča, da bi na stvar drugače gledal. Ključno ni medicinsko temveč politično vprašanje zakona Celotno vprašanje se vrti okoli zakonskega zagotavljanja svobode. Vsi posamezni argumenti in demagoška natolcevanja, da pomeni ta novela začetek družbenega razkroja in da je v nasprotju z naravnimi zakonitostmi, ne vzdržijo resne kritike. Zakon omogoča manjšini - pri tem je na nek način smešno, da gre le za dve ali tri ženske na leto, ki bi se odločile za uporabo te tehnologije - da enakopravno uporablja tehnološke pridobitve našega časa. Trditev, da je zakon strogo zdravstven in da gre za ozko medicinsko vprašanje, je namreč zgrešena. Zakon celovito ureja eno od pomembnih vprašanj sodobnosti. Obstaja moderna tehnologija za neko posamezno področje, v tem primeru za oploditev z biomedicinsko pomočjo. Ključno vprašanje zakona nikakor ni medicinsko, temveč politično. Vprašanje je, kako urediti dostopnost te tehnologije za državljanke in državljane. Pri tem ne gre za vprašanje medicinske etike, ki jo denimo nič ne moti, da tudi pri lepotnih operacijah ne gre za uporabo medicinske stroke v zdravstvene namene, saj tudi tam ni medicinskih indikacij, torej se medicinska pomoč nudi zaradi psiho-socialnih razlogov. Pri referendumskem vprašanje gre za nekaj drugega, gre za preprosto vprašanje človekovih pravic. Ali so vse državljanke enakopravne pri vprašanju dostopa do storitev sodobne tehnologije! To je vprašanje, o katerem bomo odločali na referendumu. Nikakršna apokalipsa naravnega reda se nam ne obeta, ne gre za neprimerno rabo medicine v socialne namene, nič takega se ne bo zgodilo, če bomo na referendumu večinsko glasovali ZA in s tem podprli novelo zakona. Pač pa se bo apokalipsa nakazala, če bo večina obkrožila proti. V tem primeru bo namreč slovenska družba - resda na enem majhnem, ozkem vprašanju - uzakonila nekaj, kar državljanke deli na dve skupini. Tiste, ki ustrezajo pričakovanjem večine in se pridno držijo vzorcev družbenega obnašanja, kar jim prinaša pravico, da koristijo sodobno tehnologijo. In tisto manjšino, ki ji večina preprosto ne dovoli sreče, ki bi jim jo lahko ta tehnologija omogočila. Njihova »napaka« je preprosta. Niso take, kot bi drugi od njih pričakovali, da bi morale biti. Taka odločitev pa res lahko nakaže apokalipso družbenega reda, saj odpira možnost za uzakonjanje take diskriminacije tudi na drugih področjih. Ko se boste nekega dne znašli na drugi strani zakonskega zidu, bo prepozno za izgovor, da stvar ob tem referendumu ni bila mišljena tako. Sebastjan Jeretič Ustanovitev Združenja zgodovinskih mest Slovenije 12. junija je na pobudo Občine Škofja Loka, Mestne občine Ptuj in Občine Piran na ptujskem gradu potekala ustanovna skupščina in slavnostni podpis pogodbe o ustanovitvi Združenja zgodovinskih mest Slovenije, ki ga je ustanovilo sedem občin, katere se zavedajo pomena slovenske kulturne dediščine in vseh težav, s katerimi se stara mesta danes srečujejo. Možnost za ohranitev in razvoj starih mest vidijo prav v skupnem delovanju. Restavracija v Portorožu tel.: 674-50-74 & Pizzerija \ Luciji tel.: 770-204 se priporočata DA BI BILO NA CESTI VARNEJE MLADI KOLESARJI V SEČOVLJAH Učenci tretjega razreda sečoveljske osnovne šole pod vodstvom njihove učiteljice Neli Romanello in učenci četrtega razreda osnovne šole z italijanskim učnim jezikom v Sečovljah pod vodstvom učiteljice Marine Dessardo so - enako kot prejšnja leta - tudi letos opravljali kolesarski izpit. Letošnja posebnost je bila, da so učenci obeh šol opravili skupaj praktični del preverjanja veščin na kolesu in pravilnega obnašanja na cesti, kar je bila tudi priložnost za medsebojno spoznavanje in navezovanje prijateljstev. Pri opravljanju kolesarskega izpita, ki se je začelo pred gasilskim domom v Sečovljah 8. maja, so sodelovali še predsednik Sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu občine Piran, Bogdan Pajek, ki sicer ves čas tesno sodeluje s šolami v naši občini in jim pomaga pri osveščanju otrok o varnosti v prometu, vodja policijskega okoliša Portorož, Zoran Vižintin s pomočnikom komandirja Diegom Bertokom. (Mimogrede: prišla sta namesto vodje sečoveljskega okoliša Franka Vuka). Mladi v prometu: VEČ ZNANJA, VEČ VARNOSTI Letošnje opravljanje kolesarskega izpita je bilo zelo kvalitetno: učenci so se preko interakcijske igrice najprej spoznali med sabo, nato še s tistimi, ki skrbijo za spoštovanje prometnih predpisov - policisti, ki so jih imeli učenci v gosteh. Mladi so pokazali, kako voziti kolo, obdržati ravnotežje med upočasnjevanjem vožnje in pravilno zavijati desno ali levo. Potem so se podali na pot po cesti, ki so jo seveda prej zavarovali. Vsak učenec je tako najprej zapeljal na cesto, zavil desno, vozil ob desnem robu do policaja, nakazal smer levo... in se končno vrnil na startno mesto, ki je bilo hkrati cilj. Seveda je bilo pomembno, da je bila vožnja opravljena čim bolj po vseh pravilih. Vožnjo vsakega učenca je spremljal Bogdan Pajek, ki je kolesarja ali kolesarko seveda pohvalil, če je bila vožnja dobro opravljena. Če so bile kakšne pomanjkljivosti ali napake, je kandidatu za izpit pojasnil, kaj je bilo narobe, nato je kandidat vožnjo ponovil. Po zaslugi gostov s policije in predsednika občinskega sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu je opravljanje teoretičnega dela potekalo sproščeno. Najlepše pa je bilo na koncu, ko so gostje, ki delajo na področju prometne varnosti tretje in četrtošolcem izročili kolesarske izpite. N.B. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Piran je v začetku meseca maja s sodelovanjem komisije sveta za osnovne in komisije za srednje šole pripravil 5. šolsko občinsko prvenstvo Kaj veš o prometu, ki je bilo namenjeno kolesarjem in prvič tudi voznikom koles z motorjem. Na občinsko prvenstvo za kolesarje so se uvrstili najbolje uvrščeni s šolskih tekmovanj, na katerih se je v naši občini na štirih osnovnih šolah pomerilo kar 180 učencev. Na občinskem prvenstvu, kjer je tekmovalo 20 učenk in učencev, so prvič letos opravljali preizkus znanja cestno prometnih predpisov s pomočjo računalniškega programa, s čemer se je začelo z opuščanjem tradicionalnih testnih pol. Piranski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je bil tako eden redkih v državi, ki je na občinskem prvenstvu že uporabil sodobnejšo tehnologijo. No, na letošnjem občinskem kolesarskem tekmovanju je pokazal največ znanja Nejc STANIČ iz OŠ Cirila Kosmača Piran, drugou-vrščeni je bil Aleksej STEVANOVIČ iz osnovne šole Vincenzo de Castro Piran, tretji pa Patrik MIKAC iz lucijske osnovne šole. Vsi tekmovalci so prejeli diplome, prvi trije uvrščeni še medalje in kolesarske čelade ter praktične nagrade Casinoja Portorož. Letos pa je bilo prvič tudi tekmovanje koles z motorjem, kjer je prav tako potekalo predhodno izbirno tekmovanje (pogoj je bil opravljen izpit »H« kategorije). Predhodnih tekmovanj se je udeležilo 51 učencev in dijakov, na občinskem tekmovanju pa jih je sodelovalo 18. Pri opravljanju testov na posebnem računalniškem programu in pri vožnji s skuterjem (mimogrede - posodili so ga pri koprskem Trgoavtu) po poligonu in mestu se je najbolje odrezal Matej UŠAJ iz Gimnazije Piran. Drugi je bil Saša CRNALIČ iz Srednje zdravstvene šole Piran, tretji Mitja MARŠIČ iz Srednje pomorske in prometne šole Portorož. Vsi tekmovalci so prejeli diplome, prvo trije uvrščeni še medalje in praktične nagrade, zmagovalec je prejel še čelado. Oba prvouvrščena tekmovalca - kolesar in voznik kolesa z motorjem -Nejc Stanič in Matej Ušaj sta se seveda udeležila še republiškega prvenstva, ki je bilo 26. maja v Izoli. Organizirali so ga skupaj vsi trije sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na obalnem območju - Pirana, Izole in Kopra. Tekmovanja se je udeležilo 59 mladih kolesarjev in voznikov koles z motorjem. V kolesarskem znanju se je odlično odrezal naš predstavnik, sedmošolec Nejc Stanič, ki je bil peti. ČLANI PIRANSKEGA SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU PREDAVALI V ZAMEJSTVU Pred kratkim je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Piran prejel še eno priznanje za svoje uspešno delo: piranski svet so namreč povabili, naj svoje delovanje predstavi učiteljem, ki poučujejo zamejskim Slovencem v Italiji. Glavna nosilka predstavitve je bila Natalija Planine, sicer predsednica komisije za vrtce pri piranskem Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, sodelovala pa sta še Neli Romanello, predsednica komisije za osnovne šole in predsednik sveta Bogdan Pajek. Predstavitev delovanja piranskega SPVCP je bila maja na ravnateljstvu šol s slovenskim učnim jezikom na Opčinah, v Osnovni šoli Franceta Bevka in se je je udeležilo 30 tamkajšnjih vzgojiteljic ter učiteljev razredne stopnje. Bogdan Pajek je predstavil tormalni del delovanja piranskega prometnega sveta, način financiranja njegovega delovanja, predvsem pa delovanje njegovih komisij. Podrobno je preventivno vzgojo v prometu v osnovnih šolah predstavila Neli Romanello, delo z najmlajšimi v vrtcih pa Natalija Planine. Slušatelji so bili s predstavitvijo zelo zadovoljni in so na koncu v razpravi zelo aktivno sodelovali, si izmenjali izkušnje, Pirančani pa so jim po svojih izkušnjah poskušali pomagati s koristnimi nasveti. Svoje zamejske gostitelje pa so povabili tudi v Piran, kjer si bodo lahko na licu mesta ogledali način preventivnega dela na področju varnosti v cestnem prometu v vrtcih in šolah. B.P. Mercator-Degro PORTOROŽ TRGOVINA SCHIESSER Lucija V trgovini Mercator Degro SCHIESSER v Luciji, Obala 118ponujajo izredno pestro izbiro moškega in ženskega spodnjega perila in spalnega programa ter moških kopalk znanega nemškega proizvajalca SCHIESSER. Urnik trgovine: vsak dan od 9-13, 17-20 sobota od 9-14. Podjetje za gradbene storitve in inženiring Obala 55 - Portorož GSM: Tel.: Fax: 041/618-541 639-283 630-911 718-142 05/674-62-30 05/677-04-26 Obala 55, PORTOROŽ ČAS JE ZA POC1TNICE KAKO NA POT 18. maja je v portoroškem Avditoriju potekal pogovor o potovanjih. Slovenci radi potujemo, še prav posebno žene v svet mladino. Potovanje je pot v notranjost in spoznavanje sveta obenem. Neki gimnazijski učitelj je celo izjavil, da bi moral biti eden od pogojev za maturo najmanj mesec dni potovanja po Na pot gremo lahko s potovalno agencijo, v družbi ali sami. Z agencijo je najudobneje in varno. Agencije pripravijo različna potovanja. Turistični vodniki skušajo med potjo povedati kar največ. Vendar pa mora potnik sprejeti program potovanja, čeprav bi včasih rad šel po svoje ali se kje dlje zadržal. Lahko pa sami sestavimo skupino - druščino - in potujemo naokoli, kar je sicer bolj svobodno, a hkrati tudi bolj tvegano. Program sestavi skupina po svoje in ga po poti spreminja. Več je priložnosti za spoznavanje ljudi in njihovega načina življenja. Vendar mora skupina sama poiskati vse informacije, poskrbeti za prevoz, prenočišča in drugo. Zagotovo najlepše, a najbolj tvegano je samostojno potovanje. Le najbolj pogumni se odločijo za to. Vendar je takšno doživetje najmočnejše. Peščica ljudi, ki se je onega majskega dne zbrala na pogovoru v Avditoriju in razpredala o popotništvu, se je seveda tudi spraševala, zakaj ni v Portorožu potopisnih predavanj. Teh je v Ljubljani, denimo, veliko. Včasih so tudi v študentskem domu Korotan v Portorožu. Popotnike bi morali torej privabiti v Portorož. Da povedo in pokažejo, kaj so doživeli. Tudi to je oblika potovanja. Ali pa priprava na naše lastno potovanje. Udeleženci pogovora so tudi menili, da sploh ni potrebno potovati v daljne kraje. Tudi Slovenija in Istra sta zanimivi. To pobudo je Avditorij sprejel z veseljem in tako pripravlja večer z gosti - bil bo 22. junija, na katerem bosta Slobodan Simič Sime in Alberto Pucer predstavila svoji novi knjigi: Slovenska Istra oziroma Istrska kuhinja - pr nes kuhamo pu naše. Zagotovo bo večer prijeten za uho, jezik in srce. Eden od udeležencev majskega večera je predlagal, da bi kar naslednjega dne, v soboto, kam šli skupaj: morda na Škrline ali na slapove Skorščice ali pa kar po piranskih ulicah, a potem žal ni bilo nič iz tega... Zdi pa se, da še največ potujejo upokojenci -piranska univerza za tretje življenjsko obdobje organizira zanje izlete po okolici. In kdo bi lahko organiziral krajša potovanja za mlajše? Ali lahko od agencije, ki organizira velike ture v Singapur in Egipt ipd., pričakujemo, da pripravi ogled Pirana za domačine? Morda bo vzniknila kakšna osebna pobuda ali pa bomo spodbodli strokovnjake iz domačih ustanov, da stopijo izza svojih zidov na ulico in posvetijo kakšno urico nam, domačinom? Nada Kozina Kako torej no pot? Lahko tudi tako kot tale naša skupina upokojencev: s turistično agencijo in turističnim vodičem, ki jih popelje k največ zanimivostim in jim skuša v kratkem času čim več povedati... Na podlagi 10. člena Odloka o priznanjih Občine Piran (Uradni list RS, št. 6/96 in Uradne objave, št. 19/99) Komisija za podeljevanje priznanja Občine Piran »Zlati grb Občine Piran« razpisuje PRIZNANJE OBČINE PIRAN Občina Piran vljudno vabi fizične in pravne osebe, da posredujejo predloge Kandidatov za priznanje Občine Piran v letu 2001. Občinski svet podeljuje priznanje: ZLATI GRB OBČINE PIRAN posameznikom za življenjsko delo, večletne uspehe ali enkratne izjemne dosežke trajnejšega pomena skupinam občanov, društvom in drugim pravnim osebam za večletne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja ali dela. Predlogi za podelitev priznanja morajo vsebovati: naziv in ime pobudnika, ime predlaganega prejemnika priznanja in osnovne osebne podatke, obrazložitev pobude, dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi. Rok za oddajo prijave je 30. junij 2001. Priznanje bo podeljeno ob Prazniku Občine Piran. Upoštevali bomo samo popolne predloge, ki bodo oddani v razpisanem roku na naslov: Komisija za podeljevanje priznanja Občine Piran »Zlati grb Občine Piran«, Tartinijev trg 2, 6330 Piran. Predsednica komisije Milena OBLAK-JUH, dr.med. NASVIDENJE DO JESENI Še zadnji utrinki s Srednje pomorske šole Ko se v teh vročih junijskih dnevih v spominih vračam na začetek šolskega leta, si kar ne morem misliti, da smo že pri koncu pouka. Tako hitro so minili ti meseci! Ves čas se je nekaj dogajalo ali v šoli ali zunaj nje. Tudi v zadnjih tednih je bilo pestro in kar težko je strniti najpomembnejša dogajanja. * Na Internautici 2001, tradicionalnem mednarodnem sejmu plovil, so dijaki Srednje pomorske šole sodelovali tudi letos. Predstavili so svojo šolo, interesente seznanili z vpisom, značilnostmi tako rednega izobraževanja kot tudi z raznimi tečaji za odrasle. Seveda pa tudi letošnja otvoritev sejma ni minila brez obiska morskega božanstva Neptuna s spremstvom. so dijaki pomorske smeri imeli očiščevalno akcijo. Kar dobršen kos naše obale so očistili raznih smeti, saj so napolnili lepo število vreč. * Kot vse leto tudi v zadnjem obdobju niso zanemarjali kulture. Dijaki, abonenti gledališkega abonmaja v Stalnem gledališču v Trstu, so si ogledali še zadnjo, peto, predstavo, in sicer Pirandellovo komedijo Šest oseb išče avtorja. Vsi dijaki pa so si skupaj s Srednjo zdravstveno šolo Piran dekleta - na veliko veselje vrlih fantov s pomorske - ogledali v portoroškem Avditoriju ameriški film Brodolom, nad katerim so bili, po anketi sodeč, navdušeni tako profesorji kot dijaki. 4 Na šoli je tudi nekaj likovnikov, ki so se udeležili ekstempora obalnih srednjih šol. Najboljša dela so bila predstavljena na razstavi v Izoli. Že drugo leto je bila pohvaljena Maja Miklavžič. * Pa še nekaj. Da ne bi pozabili na ekologijo in obenem opozorili nemarneže na varovanje okolja, * Ko smo že pri pomorcih, ne gre prezreti ekipe veslačev, ki redno gostujejo na regatah prijateljskih pomorskih šol. Pred kratkim so nastopili v hrvaškem Bakru. Žal so imeli smolo (zlom vilice). A kako že gre tisto: »Važno je sodelovati...« , in seveda ohranjati prijateljske stike. izkažejo najboljši dijaki v znanju posameznih šolskih predmetov. Tudi letos so potekala tovrstna tekmovanja: najprej regijska, res najboljši pa so se potem pomerili še na državnih. Dijaki Srednje pomorske šole so se udeležili skoraj vseh v primorski regiji in se kar solidno odrezali. Šola je dve tekmovanji tudi gostila: iz fizike in italijanščine. Največja pohvala pa velja matematikom. Na regijskem tekmovanju srednjetehniških in strokovnih šol v Novi Gorici so dosegli dve prvi mesti (Gregor Andrejašič, 1. letnik, in Damjan Labinjan, 4. letnik) ter četrto in peto mesto. Na državnem prvenstvu v Mariboru pa je bil Dejan Delgiusto prvi (2. letnik), četrti oz. peti pa že omenjena Andrejašič in Labinjan. * Tako, šola je pri koncu: no, ne še povsem. Potekajo še zadnji boji z zvezki, knjigami, kontrol-kami, nastopi pred tablo... Eni bolj, drugi manj -glede na minulo učenje v prejšnjih mesecih. A upajmo, da se bo vse dobro izteklo. Čisto ob koncu leta bodo srednješolci na pomorski šoli pripravili še zabavno prireditev, na kateri bo priložnost za obujanje vsega, kar se je na šoli pomembnega zgodilo med šolskim letom, najboljši dijaki pa bodo seveda prejeli zaslužene pohvale in knjižne nagrade. Ines Šutar Ob koncu šolskega leta je tudi čas, da se Dijaki Srednje pomorske šole se za dva meseca poslavljamo od šole, internata, in seveda Portoroža. Za nas iz notranjosti Slovenije pa bo septembra toliko lažje priti v to šolo, kajti Portorož je kraj, v katerega se zlahka zaljubiš. Prijetne počitnice pa želimo tudi vam, dragi bralci Portorožana, v upanju, da ste radi prebirali vestičke z naše šole, ki smo jih pripravljali v našem šolskem novinarskem krožku. * Dan družin vabi Poletje se bliža in z njim tudi konec šolskega leta. Do konca pouka loči nestrpne šolarje le še nekaj dni. Pa naj pred koncem na hitro opravimo še pregled najpomembnejših dogodkov na osnovni šoli Cirila Kosmača v Piranu. V mesecu mladosti - še zmeraj marsikdo tako imenuje maj - je bil na piranski šoli pomemben dogodek: od 7. do 11. maja je potekala 6- mednarodna izobraževalna računalniška konferenca - MIRK 2001, na kateri je bila vodilna tema uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije pri poučevanju in učenju. Učitelji - strokovnjaki iz Belgije, Velike Britanije, Nizozemske, Avstrije in Slovenije so pripravili kar 49 referatov, ki so se lotili: didaktičnih pristopov vključevanja projektnega dela preko interneta v povezavi z učnim načrtom, multumedia pri pouku, uporabe računalniške tehnologije pri delu z osebami s posebnimi potrebami, uporabe računalniških tehnologij pri delu z odraslimi, izobraževanja na daljavo... Zagotovo pa tik pred zaključkom letošnjega šolskega leta piranske šolarje in njihove starše čaka že tradicionalno srečanje - poimenovali so ga Dan družin - ki bo 21. junija. Mladi in mladi po srcu se bodo lahko pomerili v športnih igrah - košarki in odbojki - ter uživali v medsebojnem druženju. Na zaključno srečanje piranske osnovne šole so vabljeni vsi krajani Pirana, ki se veselijo druženja z mladimi po letih - in duši. Na začetku julija pa bodo nekateri osnovnošolci iz piranske šole sodelovali še na mednarodnem taboru za nagrajence evropskega projekta Evropa v šoli, ki bo prav v Piranu. Novi šolski čoln Pred kratkim je bil Srednji pomorski šoli Portorož podarjen morski čoln KP-10, čigar lastnik je bila Uprava republike Slovenije za pomorstvo iz Kopra, ki ga je uporabljala predvsem za reševanje in kontrolo morskega prometa. To je že šesti čoln, ki bo kmalu privezan poleg ostalih v šolski čolnarni. KP-10 so leta 1982 zgradili v Italiji, natančneje v Crestitalia v La Spezii. Dolg je 11,2 m, v širino meri dobrih 3,8 m, visok pa je 2,14 m. Čoln je grajen iz poliestra, nanj se lahko vkrca petnajst oseb, bruto tonaža znaša 9,75 in je izjemno tehnično opremljen, saj na njem najdemo globinomer, radar, VHF, GPS. Poleg tega ima čoln še svoj agregat, v pristanišču se lahko priklopi na električno napeljavo (220 V). Čoln poganjata dva dvotaktna dizel motorja, znamke General motors. Njuna skupna moč znaša 297 kW (po 148,5 kW vsak). Čoln bodo preimenovali in sicer bo odslej namesto KP-10 nosil novo kratico: PI-91. Z menjavo lastnika bo dobil tudi novo funkcijo: iz čolna za inšpekcijo in kontrolo ter pomoč na morju bo služil kot učno sredstvo pri izobraževalnem programu za smeri plovbni in ladijski strojni tehnik. Dijaki, zlasti bodoči pomorščaki, so seveda nove pridobitve zelo veseli in komaj čakajo, da z njim zaplujejo. Takoj so se lotili dela in kmalu bodo v preko stournem delu čoln spravili v red. Čoln so medtem na novo prebarvali, očistili ter prenovili in uredili notranjost. Matej VELUŠČEK .VPAVELS^ na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 05/674-71-01, 674-71-02,674-71-22, Fax: 05/674-71-00 Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina. Za obisk se priporočajo. Casino Portorož otrokom podaril televizor in video aparaturo • ^ 4: Matjaž Žnidaršič, direktor marketinga v portoroški igralnici, je nedavno šolarjem strunjanske podružnične osnovne šole s slovenskim učnim jezikom svečano predal dragoceno darilo - televizor in video aparaturo, ki jo bodo pri pouku uporabljali učenci kombiniranega pouka. Na strunjanski šoli je skupno 18 šolarjev, peterica med njimi iz drugega, tretjega in četrtega razreda pa obiskuje kombinirani pouk, ki poteka istočasno. Razredničarka Lejla Bevc nam je povedala, da je strunjanska šola (matična šola je OŠ Lucija) ena redkih v Sloveniji, kjer poteka trojna kombinacija pouka in čeravno je učencev malo, je pučevanje zelo zahtevno. Zato so se vsi skupaj zelo razveselili darila igralnice. Zdaj si zelo želijo še TV-anteno, da bi lahko gledali tudi jutranji, velikokrat poučen televizijski program ter tiskalnik, ki ga pogrešajo ob svojem računalniku. Za nakup nujno potrebnih pripomočkov bodo jeseni zaprosili nekatera obalna podjetja. (Besedilo in foto: A .Ž.) I i 1 1 1 1 i 1 1 1 1 ! 1 S I 1 i i s s i i i i i i i i. Spoštovani kupci in gosti! Obveščamo Vas, da bodo BENCINSKI SERVIS, MINI MARKET IN BAR na Fizinah 17 v Portorožu s ponudbo goriv, pestro izbiro prehrambenih izdelkov in pijač v poletnih mesecih za Vas odprti vsak dan med 6. in 24. uro. Med 15.6. in 15.7.2001 smo za Vas pripravili tudi NAGRADNO IGRO. Obiščite nas! Zahvaljujemo se za obisk in se priporočamo! 1 1 I Ц 1 1 S I i S ! I i ц 1 1 i 1 i i S S S i i i i i .i DRUŽABNA STRAN Športne igre upokojencev v Piranu Vsako leto se v drugem občinskem središču primorske regije zberejo upokojenci, ki se aktivno udejstvujejo v različnih, zanje primernih športnih disciplinah. Letošnje 29. športne igre so bile 27. maja v občini Piran in se jih je udeležilo deset društev upokojencev z: Ajdovščine, Idrije, Izole, Ilirske Bistrice, Kopra, Nove Gorice, Pirana, Postojne, Sežane in Tolmina. Tekmovalo je kar tristodeset športnikov - upokojencev, ki so se pomerili v balinanju (posebej moški in ženske), streljanju, šahiranju, reševanju križank in pikadu. Pri pripravi na te igre sta ob predsedniku piranskega društva Božu Cividiniju in podpredsednici Roži Kandus sodelovala organizacijski in operativni odbor, na čelu katerih je bil Zoran Oražem. Na dan tekmovanja so bili posebno aktivni vodje posameznih tekmovalnih panog in sodniki, ki so odgovarjali za pravilen potek tekmovanja. Na dan tekmovanja so bila polna balinišča v Luciji in Belem Križu, zasedeno je bilo strelišče strelskega društva Portorož na piranski osnovni šoli Cirila Kosmača, kjer so razen v streljanju tekmovali še v pikadu, živo je bilo tudi v restavraciji Taverne v Luciji, kjer so svoje znanje preizkušali šahisti in reševalci križank. Po doseženih točkah v vseh panogah je prvo mesto pripadlo Društvu upokojencev Koper, drugo mesto izolskemu, tretje pa tolminskemu. Piransko društvo je bilo v skupni uvrstitvi šesto; pri posameznih panogah pa je doseglo naslednja mesta: v pikadu so si ženske priborile drugo mesto, tretji so bile v balinarji, peti šahisti, šesto mesto je pripadlo reševalcem križank, deveti so bili strelci. Pokrovitelj iger je bila županja občine Piran Vojka Štular, ki je tekmovalce počastila s svojo prisotnostjo in jim tudi izročila pokale ter plakete najuspeš- Sproščen klepet za mizo dobro dene duši... nejšim društvom. Stroške organizacije so krila društva upokojencev, največ pa je prispevalo piransko društvo s pomočjo sponzorjev. Mnogo upokojencev se športnih iger že več let redno udeležuje in s stalno vajo ohranjajo in dvigujejo svoje sposobnosti, kar da tem igram posebno vrednost. To ni samo tekmovanje »kdo bo koga«, ampak družabno srečanje aktivnih upokojencev in znancev, ki se zavedajo pomena športnega udejst-vovanja. Darinka Šušteršič ZfiKLJCJCNfi GRfiDBENfi DELfi Franjo PERAS, s.p. Senčna pot 17, PORTOROŽ, GSM: 041/788-126 Primorski oglasnik Čevljarska 17, p.p. 721 6001 KOPER Tel/Fax: 05/626-11-66 E-mail: lnfo@pHmorski-oglasnik.com http://www.primorski-oglasnik.com Tržni informator Primorske ZA VAŠ STIK S PRIMORSKIM TRŽIŠČEM BREZPLAČNI MALI OGLASI NAJBOGATEJŠA ponudba NEPREMIČNIN in rabljenih AVTOMOBILOV na Primorskem. MALI OGLASI iz ITALIJE in HRVAŠKE. G Kupite me lahko VSAK PETEK J Uspešno leto na metuljevih krilih Morski Viharniki vabijo v svoje vrste Plesna skupina pod vodstvom gospe Lidije Pogačar deluje v Piranu že od davnega leta 1964. V letošnjem šolskem letu je bilo v Plesno skupino Metulj vpisanih preko 40 deklic, ki so v petih starostnih skupinah - od 6. do 18. leta - vadile redno dvakrat tedensko v prostorih OŠ Cirila Kosmača Piran. Mentor, koreograf in predsednik društva v eno osebi, je gospa Lidija Pogačar, kateri že vrsto let pri koreografijah pomaga še hči Nataša, ki ima v skupini najdaljši plesni staž -12 let. Članice plesne skupine so bile v preteklem letu izbrane za nastop za zaključnih srečanjih plesnih skupin Slovenije: eno je bilo oktobra v Novi Gorici, drugo pa v decembru v Kopru. V okviru novoletnih prireditev za otroke v mesecu decembru se je skupina predstavila s plesno pravljico Telebajski, na pomlad, aprila letos pa še na območnem srečanju plesnih skupin v Portorožu, mesec kasneje na medobčinskem srečanju v Sežani in na plesni prireditvi OPUS - plesna miniatura 2001 v Celju. Letos so se članice plesne skupine ponovno udeležile še Mednarodnega tekmovanja AUSTRIAN OPEN 2001. Na tekmovanju, ki je bilo aprila v Celovcu so sodelovale: Nataša Pogačar - v svoji skupini je dosegla 3. mesto - pa Lea Bajec, Lara Cocetta in Adriana Topolovec, ki so dosegle 2. mesto. Metuljčke no odru Plesno sezono je skupina zaključila 25. maja z nastopom v Tartinijevem gledališču v Piranu. V enourni predstavi z naslovom »Na metuljevih krilih« so nastopile vse članice skupine in se številnemu občinstvu predstavile z 12 plesnimi točkami. Program sta popestrila tudi dva gosta: Pirančanka Tijuana Križman, dolgoletna članica plesne skupine Metulj, sedaj gojenka Srednje glasbene in baletne šole Maribor ter njen soplesalec Uroš Hudernik. Ob zaključku prireditve so za petletno uspešno in vestno delo v skupini podelili priznanja Katji Šalkovič, Ani Mally in Niki Domnik. Seveda si bo zdaj ob zaključku šolskega leta, skupina privoščila zaslužene počitnice, septembra pa bo ponovno pričela z vadbo in vpisom novih članov. E.F. Taborniki iz roda Morski Viharniki iz Lucije si bodo letos postavili šotore in od 9. do 22. julija taborili v Bukovski grapi v občini Cerkno. V štirinajstih dneh taborjenja si želijo spoznati te kraje in običaje domačinov. Opravili bodo tudi več pohodov in sicer na Porezen in Črno prst. Obiskali bodo okoliške kraje kot so Zakojca in partizansko bolnišnico Franjo. Na podlagi skrbno pripravljenega programa bodo v naravi in v praksi opravili tiste veščine, o katerih so se učili med letom: orientacija, lokostrelstvo, vozli, postavljanje šotorov in uporaba šotorke, itd. Med seboj bodo tekmovali in se zabavali; ob večerih pa - po pohodih in napornih dnevih - ne bodo pozabili na taborni ogenj, ob katerem se bodo zbrali. Seveda bodo zabrenkale tudi kitare; užitki bodo ob petju taborniških pesmi popolni. Skratka - vsega bo dovolj - dela in zabave. Vsak bo lahko uresničil svoje želje in pokazal znanje, ki si ga je pridobil med letom. Pomembno je druženje in koristna ter prijetna zabava v naravi. Pridružijo se jim lahko vsi tisti, ki so starejši od osem let in jim je življenje v naravi všeč. Za vse informacije pokličite starešino društva - Milana Emeršiča - na telefon 67-73-243. Д1PJ ЈтЧИ f ^кјШчШ r f, . i J \ t Љ ш M g f m . v^HL / «ц^^^НрНг И i РиЛшиШшч« isT'l H' ш In т T' t ДжTi PITf^y " T jfl I * B »'ш Из ODBOJKA NA MIVKI Odbojkarska sekcija športnega društva Piran je pripravilo tudi v letošnjem poletju vadbo odbojke na mivki, s katero so že pričeli. Za najmlajše deklice od 3. do 6. razreda poteka odbojka v mesecu juniju ob torkih in petkih od 17. ure dalje, za deklice 7. in 8. razredov pa se prične uro kasneje, ob 18.uri. Organizirana je tudi rekreacijska vadba za skupine. Vadba poteka v prijetnem okolju Bernardina, na plaži - v bližini Jadralnega kluba Pirat. Podrobnejše informacije in prijave: na kraju samem ali po telefonu 041 552607. VABLJENI. JUNIJ JE POSVEČEN: • prvi teden v juniju - solidarnosti: • 4. junij krvodajalcem; • 5. junij je proglašen za svetovni dan okolja; • 16. junij sladkornim bolnikom; • 26. junij je mednarodni dan proti zlorabi drog. Vizija ali utopija? Športni center Piran je v Jahtnem klubu portoroške Marine 5.junija predstavil Vizijo razvoja športne infrastrukture v občini Piran in Srednjeročni program razvoja športa do leta 2005. Razprave so se poleg predstavnikov Športnega centra z direktorjem Zdenkom Vozličem na čelu, udeležili še predsedniki športnih klubov in predstavniki medijev, na sestanku je bila tudi načelnica Urad za družbene dejavnosti občine Piran, prof. Milica Maslo, ki se je podrobno seznanila s perečo problematiko športnih klubov in obljubila pomoč in podporo občine pri nadaljnjemu razvoju športnih dejavnosti in naložb. Vizija razvoja športne infrastrukture v občini Piran je bila poslana na naslove športnih klubov, političnih strank in gospodarskih organizacij za morebitne predloge in pripombe. V juliju bo dokument obravnaval občinski svet, kjer naj bi prvič obširneje spregovorili o športu, na njegovi podlagi, pa naj bi občinski svet opredelil površine za športno-rekreacijske namene. Novogradnje športnih objektov so predvidene v bližini naselij, tako da zemljišč ne bi razprodali samo v namene, ki prinašajo največ prihodkov. Pri 17.000 prebivalcih ima piranska občina 32 športnih društev s 3200 člani. Slovenski normativi predvidevajo 0,5m2 pokritih površin in 5 m2 odkritih površin na prebivalca. Piranska občina z 0,3 m2 pokritih površin in 0,37 m2 odkritih površin na prebivalca tega cilja ne dosega. Prva dva objekta, ki naj bi jih zgradili, sta atletski stadion na področju sedanje karting steze v Luciji in olimpijski bazen na plaži v Portorožu. Obe lokaciji sta že predvideni v občinskem planu. Med novogradnjami so predvideni še Dom vodnih športov na področju sedanjega Jadralnega kluba Pirat Portorož, zunanje igrišče za košarko in tenis igrišč - oboje vzhodno od lucijske športne dvorane-, trim stezi v Piranu in Luciji po že obstoječih poteh, pokrito balinišče v Padni, golf (lokacija še ni določena), potrebne pa bi bile tudi adaptacije obstoječih objektov. Pri zagotavljanje finančnih sredstev bi bilo treba upoštevati večstranski interes in sredstva pridobiti tako pri ustreznih državnih organih, kot tudi od gospodarstva in fizičnih oseb, ki naj bi jih bilo treba pritegniti k sovlaganju. Lokalna skupnost pa bi morala vsako leto opredeliti sredstva za naložbe v športu (najmanj za pripravo projektne dokumentacije in investicijskega programa). Kritika obstoječih pogojev dela Razprava, ki naj bi podala morebitne pripombe na predlagano vizijo, pa je izzvenela predvsem v vsesplošni kritiki slabih, lahko bi rekli celo katastrofalnih pogojev, v katerih piranski šport deluje. Predstavniki klubov so poudarili, da so v preteklosti v imenu "višjih ciljev" športne objekte pogosto spreminjali predvsem v turistične namene. Nadomestnih objektov za športne dejavnosti, ki so bili obljubljeni v zameno, pa niso nikoli zgradili. Tako so brez svojih prostorov ostali veslači, strelci in drugi, ki zdaj domujejo v neprimernih zasilnih objektih. Ostali smo brez olimpijskega bazena ter plavalcev in še bi lahko naštevali. Nekateri predvideni objekti - za gradnjo ali adaptacijo - so v raznih občinskih načrtih že več desetletij. Posebej za šport pa v občini v zadnjih letih ni bilo zgrajenega nič. Nekaj športnih panog uporablja objekte, ki so bili zgrajeni za šole, takrat, ko pač ni pouka. Ljudje, ki se v športnih klubih ukvarjajo z mladino, opravljajo družbeno pomembno delo, saj je občina Piran znana po svoji rizičnosti, kar se tiče zasvojenosti z drogami. Ukvarjanje s športom v prostem času je ena od najpomembnejših aktivnosti, ki mlade odtrga od ulice. Kljub temu v občini Piran ni profesionalno zaposlenih trener- jev, vse temelji na prostovoljnem delu, majhni družbeni prispevki pa ne zadoščajo niti za kritje najosnovnejših potreb. Tako vso dejavnost pretežno financirajo starši športnikov, prispevki pa so včasih že tako visoki, da jih komaj zmorejo. Trenutno situacijo na področju športnih kadrov, objektov, denarja in sponzorstev so nekateri označili kar za grozljivko. Cilj športnikov in športnih delavcev je, da se iz občinskega proračuna za šport nameni od 5-7 odstotka denarja, kar bi omogočilo razvojno naravnan program. Ta odstotek pa ne vključuje denarja za investicije. "Sedanjih 3,5 - 3,7% občinskega proračuna zadostuje zgolj za vegetiranje," je povedal Vozlič. Predstavniki športa so poudarili tudi slabo sodelovanje z gospodarstvom, predvsem turističnim, ki se še ni ovedlo, da šport pomembno bogati ponudbo kraja in nenazadnje tudi polni hotelske kapacitete, zato je upravičeno pričakovanje, da bi del dobička hotelirji namenili razvoju športne dejavnosti. Vozlič: »Razvojno pričakujemo tudi s strani gospodarstva preskok od verbalnega k materialnemu: skupne naložbe in tudi sponzorsko podporo športu. Aktivne počitnice so že in bodo vse bolj trend v svetu in pri nas! Sponzoriranje športa na lokalni ravni je redko tržno zanimivo, pomeni pa preventivo za mladino, če se ukvarja s športom. Od lokalne skupnosti se pričakuje pomoč pri povezavi gospodarstva in športa za skupne obojestranske cilje." Alja Tasi Kakšnih gostinskih lokalov si želimo v Portorožu? Hoteli Morje so v zadnjih tednih hiteli z obnavljanjem svojega kopališkega gostinskega objekta Jurček in iz njega naredili - Meduzo. Gostišče z enkratno lokacijo tik ob morju ima vse adute, da postane novo portoroško imenitno zbirališče, drugačno od tistega v diskoteki Tivoli, v kateri je nedavno skupina gostov z noži v rokah povzročila celo prelivanje krvi... Zaradi tega se je na začetku junija sestal občinski varnostni sosvet, da bi se z najemnikom diskoteke, gospodom Angelom Koreličem, dogovorili za ukrepe, s katerimi bi zajezili pričakovano kršenje javnega reda in miru ali še česa hujšega. Poleg diskoteke Tivoli, v kateri se problematika iz leta v leto stopnjuje, je namreč nastal še en gostinsko zabaviščni lokal (nadeli so mu ime Planet pub), ki je že zdaj, ko mu pristojne inšpekcijske službe še sploh niso izdale vseh potrebnih dovoljenj za obratovanje, strah in trepet lokalnih represivnih služb: od policije do občinskega urada za inšpekcijo in redarst-vo. Pred razgretimi, pretežno mladimi gosti, podžganimi od alkohola in najbrž še česa močnejšega, menda niso varni niti policisti, ko skušajo med njimi delati red. Komandir policijske postaje v Portorožu, Igor Gjerkeš, najemniku Tivolija očita od točenja alkoholnih pijač mladoletnim in vinjenim, neobveščanja policije o incidentih, ki se dogajajo v lokalu, do tega, da je njegova varnostna služba povsem neučinkovita... Na drugi strani pa se najemnik diskoteke brani, da si ob vses- plošnem kršenju obratovalnega časa, ko si malo-dane vsi gostinski lokali privoščijo obratovanje v zgodnje jutranje ure, ne more privoščiti višje vstopnine in višjih cen, ker bi bil s tem nekonku-renčen. Po njegovem mnenju torej izgredom botrujejo tudi represivne službe, ki ne kaznujejo nelojalne konkurence - kršiteljev urnika obratovanja! No, nazadnje so se na varnostnem sosvetu dogovorili za nujne ukrepe, ki bi naj delovali kot preventiva pred različnimi izgredi. Prostor okoli diskoteke Tivoli in lokala Planet pub naj bi zato ponoči dodobra osvetlili, lastnik diskoteke pa se je zavezal za izboljšanje svoje varnostne službe in napeljavo video nadzora. Livija Sikur Zorman Športno društvo Galeb je pri nas le na videz novo društvo. V resnici pa izhaja iz nekdanjega Vaterpolo kluba Portorož, ki je bil svoje dni eden redkih prvoligašev piranske občine. Delovanje kluba je zamrlo predvsem zaradi finančnih težav pred kakšnimi štirimi leti, čeprav so uspeli v svoje vrste pritegniti kar 107 otrok starih do 14 let, članska ekipa pa je igrala celo v I. slovenski ligi. Pri razdeljevanju občinskih sredstev, namenjenih športu, pa kljub uspešnemu delu in peticiji v podporo veterpolistom, odgovorni za področje športa do portoroškega kluba niso bili radodarni. Vendar pa ljubitelji vodnih športov tudi tedaj niso odnehali; odločili so se za vzgajanje mladih, ki jih veselijo športi v vodi - jadranje, plavanje, des-kanje, vaterpolo, veslanje v kajaku in kanuju, pa še kaj. Tako so k vodnim športnim aktivnostim pritegnili okoli 60 otrok, ki so v nanovo nastajajoči sekciji našli svoj prostor za druženje in tudi zaba- Galeb je poletel vo. Seveda so v klubu, katerega gonilna sila je prof. Sretan Stanišič, tudi sam aktivni vaterpolist, danes pa lastnik fitness centra v lucijski obrtni coni, lansko pomlad ponovno potrkali pri piranskih občinskih službah in županji po pomoč. Po njihovem pripovedovanju pa so žal tudi tokrat naleteli na bolj gluha ušesa. Vsemu navkljub entuziasti niso vrgli puške v koruzo: Športno društvo Galeb bo letošnje poletje, kot zdaj lepo kaže, lahko vendarle poletelo. Društvo, ki vključuje celo paleto vodnih športov, je dobilo svoj prostor na plaži Metropolovih hotelov, kjer ima zabojnik za shranjevanje športnih rekvizitov. L.S.Z. vodja meteorološke postaje šahovski prvak Letošnji obalno-kraški šahovski prvak je Goran Belamarič, doma s Seče, zaposlen pa kot vodja portoroške meteorološke postaje v Sečovljah. Belamarič, sicer član koprskega prvoligaša, je igral izvrstno. V desetih krogih je nasprotnikom oddal le dva remija in zmagal z veliko prednostjo pred Sežančanoma Nedimovičem in Uršičem. Na tekmovanju je med 22 udeleženci sodelovalo devet piranskih šahistov. Boljši so bili Bojan Veber (5.mesto), Andrej Žnidarčič (6 ), Tomothy Sue (7.) in Franci Godnjavec (8.). (Tekst in slika: A.Z.) Športno društvo Galeb za ljubitelje vodnih športov ima svoje zbirališče • prostor z zabojnikom - ob robu Metropolove plaže v Portorožu. V poletnem obdobju vsak dan od 11. do 14. ure pripravlja različne športne aktivnosti: šolo jadranja, kajaka, plavanja, deskanja (surfanja), vožnje s panoramsko ladjo (ribolov). Športne šole bodo potekale tudi za starejše od 15 let. Do konca šolskega pouka pa se člani dobivajo ob ponedeljkih in četrtkih popoldan (med 15.30 in 17. uro), na njihovem prostoru na plaži. Tisti, ki v plavanju še niso najbolj vešči, pa imajo svoje zbirno mesto pred vhodom v morski park Laguna na Bernardinu (od ponedeljka do četrtka od 15.30 -17, ob sobotah pa na plaži od 10 -12). Če jih s prostega prežene neugodno vreme, se Galebovci ne dajo in vadijo drugje, pod streho... Za informacije pokličite na mob.tel.: 040/531-325 ali na (05) 6771-950 (dopoldan med 8-10 ali zvečer med 20-22). DO VSAKEGA SRCA Tako so Flipovci poimenovali letošnji zaključni nastop, ki so ga pripravili 2. junija v amfiteatru Avditorija Portorož. Tristo mladih in malo manj mladih, saj se je, kot že zadnjih sedem let predstavila s plesom tudi skupina staršev in Flipovih prijateljev, je v dveurnem programu pod vodstvom Stasje in Mitje Mehora, Mojke Mehora Lavrič, Gine Gržinič in Boruta Žerjala prikazala osemindvajset atraktivnih plesnih točk, poleg tega pa se je vsaka flipova skupina predstavila tudi v akrobatiki ter skokih z male prožne ponjave. Kot gostje so letos nastopili Slavko Ivančič s pesmijo Črta, na katero so Flipice seveda pripravile tudi koreografijo, pevski zbor osnovne šole Rakek, ki je zapel pesem iz musicla Pripovedka o Cerkniškem jezeru ter Katja Klemene iz Cerknice, ki je skupaj s Flipicami predstavila pesem Do vsakega srca, s katero so bili na finalu pevskega festivala Orion drugi za patrom Janezom Ferležem. Poln Avditorij gledalcev je z navdušenim ploskanjem nagradil vsako točko nastopajočih. Najbolj burno navdušenje pa so poželi Danijel Golenač, Brina Klemenčič in Urša Jakin s svojimi dvojnimi saltami na kanvasu. Posebej atraktivna je bila tudi akrobatska točka, na kateri so se predstavili vsi letošnji Flipovi državni prvaki, ki so imeli v letošnjem letu za seboj kar lepo število prvih mest na državnih prvenstvih v akrobatiki, gimnastiki in skokih s kanvasom tako za šole, kot za klube. Flipovi pevci pa so zapeli pesmi, s katerimi so sodelovali na pevskih festivalih Melodije morja in sonca, Črtica in Bontončki (kjer so bili prav tako prvi). Predstavila se je tudi Gledališka skupina Gib. Vsa pozitivna energija mladih akrobatov se je razlila po Avditoriju: gledalci so zadovoljni odhajali ob spoznanju, da znajo mladi ustvariti toliko lepega... Zdaj pa starejše skupine že čaka tekmovanje na evropskem tekmovanju v koreografiji, ki bo v italijanskem Spolettu. Nastop so zaključili s pesmijo Do vsakega srca... POJDITE KAMOR HOČETE, VSE POTI SO ODPRTE (Uvod v literarni večer društva Obzorje »Bil sem ti tako blizu, da me zebe med drugimi«) Ljudje smo na žalost neizrekljivo odvisni od zrcalne slike v duši drugega, čeprav je lahko ta duša bebasta W. G. Za tistega, ki ni prišel dalj kot do vaškega vodnjaka, zanj je vsaka mlaka morje Lahko bi današnji člančič naslovil Zakaj sovražim žabarje, pa ne bom, ker ne želim po nepotrebnem provocirati. O ideji, da bi na obalnih šolah uvedli predmet vzgoja za turizem, pa bi bilo vredno razmisliti, saj je potrebno spoštovati tistega, ki ti nosi kruh, razen če kdo v Piranu misli postaviti železarno in se z njo preživljati. ..Lahko bi govoril o psiholoških vzrokih, zakaj v provinci ostajajo najbolj prestrašeni in nesposobni kadri - male, sitne duše, ki se borijo za oblast -drugi sposobnejši, pa z velikimi zamahi korakajo v večje kraje, centre poslovnega, kulturnega in duhovnega življenja, pa ne mislim provocirati... V tem turobnem vsakdanu, močnem, nasilnem DRUŠTVO OBZORJE VABI NA MESEC BOJA PROTI ALKOHOLIZMU IN RAZNIM OBLIKAM ZASVOJENOSTI.VSAK VEČER STE VABLJENI NA OGLED SONČNEGA ZAHODA: TREZNI, NE ZADETI, BREZ OMAME DROG IN ALKOHOLNIH PIJAČ. DOBIMO SE VSAK VEČER V NARAVNEM OKOLJU, NEKJE NA OBAU. vsiljevanju trga, potrošnje in konzumov vseh vrst, še vedno obstaja prazna točka, ki se imenuje svobodna beseda in čaka, da se napolni z vizijo, hrepenenjem, bralcem.. ...S Piranom je kot s poezijo: sentiment izginja v mlakuži vsakdanjosti, mesto potrebujemo kot kruh in ljubezen, pa zanj ne znamo skrbeti, ga kozmo-politsko odpreti novim idejam in mladim sposobnim managerjem. Kot domačin- tujec, ki v tem ezo- * Društvo Obzorje - skupnost za novosti v duševnem zdravju Piran nudi brezplačno pomoč ljudem v duševni stiski. Pokličite med 10. in 14. uro na mob. tel.: 041/954769. Društvo vabi tudi na svoje meditativne teke oziroma sprehode za izboljšanje duševnega zdravja. Dobivajo se ob petkih ob 16. uri pod Tartinijevim spomenikom. c. teričnem mestecu, polnem lepote, vaških originalov in ozkih ulic , v katerih se lahko zlahka zgubiš, služi svoj težko prebavljeni košček kruha, se počutim, da mi nekdo - turist, žabar, tujec - v turističnih konicah zaseda moje priljubljeno mesto v kavarni,da poležava na skali ob morju, ki sem jo že zdavnaj posvojil in jo napolnil s težko, domačijsko sapo. Navkljub provincionalnemu zadahu moram zbrati moči, za trenutek se moram odpreti, tvegati, da me nekdo rani, dati prostor drugemu, ki prav tako čaka na sončni zahod, ki bo na skrivnosten način postal najin. In v tem je ključ današnjega večera, da se odpremo za drugačnost, ki je obenem tako tuja, da nas napolnjuje s strahom in tako domača, da nam zaigra srce ob prazni struni molka. DRUŠTVO OBZORJE VAM SPOROČA: «VI MISLITE, DA BOSTE ŽIVELI NESKONČNO DOLGO IN DA VAŠE ŽIVLJENJE NIMA NOBENEGA SMISLA, RAZEN DA JESTE, PIJETE IN SE BESNO PARITE,POMISLITE - VI STE ČUDEŽ IMENOVAN ŽIVLJENJE, RADOST UPANJE. DOBILI STE DARILO, DAJTE GA NAPREJ.« Le v svetlobi slišati drugega, se bo med nama odprlo kozmično brezno besede, sočutja, mogoče tudi na novo prebujene ljubezni. Že slišim v daljavi posvečeni zvon piranskega zvona (v tistem trenutku je tudi res zadonelo... magija?!), ki ga bo vsak slišal po svoje, le v svobodo različnosti, bodo naše besede zazvenele v času, ki se nam strašljivo izmika. Naša samota bo za trenutek postala prijazna postaja - zate naključni popotnik, ki v smeri človekove neznosne lahkosti bivanja iščeš svoj pravi obraz, iščeš samega sebe, sožitje, bratstvo in vse velike besede, ki zlahka postanejo patetične, s časom celo odveč, da se ne znamo več slišati, se pogovarjati, ODKRIVATI V DUŠI DRUGEGA SKRIVNOSTNA BREZNA, KI SE NAS NESKONČNO DOTIKAJO...Pa bodi zaenkrat dovolj blebetanja. P. S. Društvo Obzorje- skupnost za novosti v duševnem zdravju čaka na svoj svetovalni, družabni prostor, kjer bo lahko spočilo svojo utrujeno, nevrotično dušo že dve leti in vendar v Piranu kar mrgoli praznih prostorov, ki jih naseljujejo duhovi... Igor Bizjan incontro sullo scambio tradizionale tra la Croce Rossa di Pirano e Castel Goffredo, Comuni gemellati Incontrarsi con gli amici di Castel Goffredo ai primi di giugno e stato un appuntamento cui non avrei voluto mancare.Dopo tre anni ci saremmo nuovamente rivisti con persone che avevamo ospitato e con i quali siamo in corrispondenza da oltre 20 anni. La loro accoglienza al Comune ci ha fatto rivivere momenti d'intensa partecipazione, ci ha fatto ricor-dare i nostri tre importanti momenti: il 30. anniversario della firma dell'atto di gemellaggio tra la Croce Rossa di Pirano e l'A.V.I.S di Castel Goffredo. Un gemellaggio che ha fatto incontrare i donatori di sangue in questi decenni; i ponti d'amicizia che si sono creati tra i donatori di sangue di ambedue i comuni; l'at-to ufficiale di gemellaggio tra i rispettivi comuni per suggellare ulteriormente questa amicizia nel 1993. Gli scambi di doni hanno sottolineato l'intesa comune per continuare Горега intrapresa e sottolineare che l'amicizia non ha confini. La serata ci ha visti accomunati nel grande teatro, dove la loro compagnia dialettale dei "Cin-cin", ci ha rallegrati con una farsa ironica della vita e delle loro tradizioni. II punto culminante dell'incontro ed anche il piu emozionante e stato certamente il conferimento di diplomi, targhe, simboli per i donatori di sangue che festeggiavano il 40. anniversario della fondazione dell'A.V.I.S. Donare il sangue e un impegno, che certamente, sara continuato vista la stragrande mag-gioranza di giovani inclusi in questa grande opera. Ondina Lusa portorožan Št. 6 вВтшшашштшшшшштшштштштш KAKO SMO HORTIKULTURNIKI "ŠVICALI" Člani hortikulturnega društva smo ne le ljubitelji narave marveč tudi občudovalci vsega lepega in dobrega, porojenega iz bogastva človeške ustvarjalnosti. Pa nas je želja po novih, še ne doživetih lepotah zvabila na nekajdnevni potep po Srednji Evropi. Odkrili smo razkošje sončnega vzhoda v sver-noitalijanskih Alpah in zgodnjega jutra na visokogorskem prelazu Brenner, občudovali smo idilične tirolske vasice in se bežno pozdravili z Innsbruckom. Izjemni razgledanosti in neutrudnim razlagam vodiča, gospoda Jožka, gre zahvala, da smo zvedeli marsikaj o geološki preteklosti pokrajine in o njenem rastju, da o izčrpnih podatkih o zgodovinskih dogodkih niti ne govorimo. Ogledali smo si glavno mesto kneževine Lichenstein in strmeli nad urejenostjo te ljubke dežele, tako da smo v Zuerich, kjer smo dvakrat prenočevali, prispeli bogatejši za kopico prijetnih odkritij. A čeprav v največjem švicarskem mestu mrgoli zgodovinskih in modernih znamenitosti, so nas bolj očarali znani botanični vrt na otoku Bodenskega jezera, stara, slikovita mesteca ob Renu in mogočni, razpenjeni Renski slapovi, ob katerih vam zastane dih. V Luzernu smo se sprehodili po svetovno znanih lesenih mostovih, nato pa - na začetku poti proti domu - občudovali švicarsko podeželje, v katerem se zrcali redoljubnost njegovih prebivalcev. Ne morete je prezreti, kot ne morete prezreti divjih gorskih pobočij, globokih sotesk in prostranih zelenih gričevij v nižinskem predelu. Malo pred Gardskim jezerom smo se ustavili, da smo se v znani kostnici poklonili žrtvam človeških zablod - padlim v I. svetovni vojni; kdo ve, koliko slovenskih fantov je za zmeraj obležalo na tamkajšnjih bojnih črtah.... Na izrecno željo in zahtevo udeležencev izleta (ki je popolnoma uspel, hvala Bogu in organizatorjem!) pa naj povem še tole: zelo smo pogrešali našo Nino Ravbar! Sonja Požar, Lucija J ELEKTROINSTALACIJE SERVISIRANJE, VZDRŽEVANJE IN MONTAŽA ELEKTRO NAPRAV KOZLOVIČ MAVRICIJ s.p. DRAGONJA 52, 6333 SEČOVLJE TEL.: 05/672-24-46, GSM 041 251 712 borzno posredniške družbe • Ni vseeno, kako obračate vaš denar, da bo najbolj donosen. • Zato ravnajte modro in poiščite nasvet strokovnjakov ItfrtlntCPfjn Primorski finančni Center Interfin v Kopru, Pristaniška 12, tel.: 05/663-31-00 1 S poletjem pred vrati vam bo zagotovo prijala osvežitev s sladoledi najrazličneših okusov slaščičarne А^ффт v Portorožu, kjer boste našli še vrsto svežih, sladkih dobrot iz njihove lastne pekarne v Luciji. VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV Adaptacija hiš, stanovanj, kopalnic, mavčne predelne stene, spuščeni stropovi. Vsa najmanjša gradbena in instalacijska dela opravlja Senad Tabakovič, s.p., Marxova 18, PIRAN, GSM: 041/671-219 PISMA PORTOROŽANU izjava za javnost Član sveta občine Piran, Joško Joras, želim obvestiti javnost o razlogih, zaradi katerih se ne pridružujem predlogu županje Občine Piran, Vojke Štu-lar, prof., v zvezi z zahtevo Državnemu zboru, da čimprej ratificira Sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS) z Republiko Hrvaško. Predlogu se ne pridružujem tudi zato, ker je Ustavno sodišče Republike Slovenije v obrazložitvi Odločbe o presoji ustavnosti Sporazuma izrecno opozorilo na možnost oškodovanja slovenskih pogajalskih pozicij v procesu bilateralnega določevanja državne meje s Hrvaško. Z ozirom na istočasno anemičnost županje in večine članov občinskega sveta, ko gre za vprašanje podpore Resoluciji o meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško v Istri in na morju je očitno, da ima predlog županje zgolj politično propagandni namen, brez kakršne koli povezave z resničnimi problemi kraja in zahtevami časa. Kot član sveta Občine Piran čutim dolžnost, da ponovno opozorim slovensko javnost na neizogibno dejstvo, da se bo Slovenija, v primeru Ratifikacije SOPS-a, zaradi uveljavitve novega upravno-pomorskega režima v vodah Piranskega zaliva, v desetletju ali dveh prisiljena odreči polovici tega morskega akvatorija. Izražam svoje razočaranje in obžalovanje nad ravnanjem županje in članov občinskega sveta. Ne morem razumeti nagibov, ki jih vodijo v apriorno nasprotovanje vsaki pobudi za ohranitev celovitosti Piranskega zaliva in teritorialnega dostopa na odprto morje. Zato ne morem drugače, kot da se javno distanciram od stališč županje in nekaterih članov občinskega sveta, saj me je kot državljana Republike Slovenije sram svojih kolegov v občinskem svetu, ki se nočejo zavedati svoje zgodovinske odgovornosti do slovenskega naroda. Joško Joras, Sečovlje NA PRAGU OBSEŽNE RAZISKAVE O ZDRAVJU Med 16. in 20. majem je 15 000 naključno izbranih prebivalcev Slovenije po pošti prejelo vprašalnike o vedenjskih navadah, uporabi zdravstvene službe in zdravstvenem stanju. Obsežne raziskave so se lotili: program CINDI, Inštitut za socialno medicino pri Medicinski fakulteti v Ljubljani, Inštitut za varovanje zdravja RS in območni zavodi za zdravstveno varstvo, s podporo Ministrstva za zdravje. Prav vsak pravilno izpolnjen in vrnjen vprašalnik je pomemben, zato izvajalci raziskave prosijo prejemnike vprašalnikov za sodelovanje. Večje število vrnjenih vprašalnikov bo povečalo vrednost, zanesljivost in pomen raziskave. "Odgovori nam bodo v veliko pomoč pri oblikovanju programov za spodbujanje bolj zdravega življenjskega sloga" poudarja Jožica Maučec Zakotnik, državna sekretarka za preventivo in krepitev zdravja na Ministrstvu za zdravje. Cilj raziskave je ocenitev razširjenosti nekaterih navad in vedenj, povezanih z zdravjem in njihovo povezanost s spolom, stopnjo izobrazbe, socialnoekonomskim statusom in še nekaterimi dejavniki. Podatki bodo reprezentativni tako za Slovenijo kot celoto, kot tudi za vsako posamezno regijo, saj je znano, da zdravstveni in drugi kazalci kažejo na precejšnje razlike med njimi. Rezultati bodo mednarodno primerljivi, saj je med drugim raziskava tudi plod mednarodnega sodelovanja v okviru Svetovne zdravstvene organizacije. Slovenija si po zgledu razvitih držav prizadeva za okrepitev področja varovanja in krepitve zdravja. Rezultati raziskave, ki pravkar poteka, bodo pomembni za oceno stanja pri nas in oblikovanje takšnih ukrepov, s katerimi bi vse pristojne institucije - od lokalnih do državnih - državljane vzpodbudili k bolj zdravemu življenjskemu slogu. Bolezni srca in ožilja, rak, poškodbe in samomori so najpogostejši vzroki umrljivosti in obolevnosti v razvitem svetu. Smrtnost in obolevnost pa je pri Rest^rSht-Dancing iverna Lucija )bčutki in okusi Mediterana S POLETNIMI GLASBENIMI VEČERI V Restavraciji Taverna Lucija Vsak petek in soboto na terasi Restavracije Taverna Lucija PLESNI VEČERI s priznanimi glasbenimi skupinami v spremstvu izvrstne mediteranske kuhinje. ШШШШШ Sensazioni e sapori Mediterranei CON LE SERATE DANZANTI al Ristorante Taverna Lucia Ogni venerdi e sabato sul terrazzo del Ristorante Taverna Lucia SERATE DANZANTI con affermati gruppi musicali accompagnate da una prelibata cucina Mediterranea. Tel. 05 690 5000 4 ** v v* \*;0) S 6773 202 Privaščite si, Asterina vas pričakuje. Podvozna 11, Lucija tel.: 677-32-02 fax.: 677-09-50 Asterina slovi med ljubitelji dobre hrane po svojih okusnih in raznolikih jedeh. Zabeležite svoje dragocene trenutke s skrbno izbrano jedjo in s prefinjeno pripravo. Iz Asterine vsem bralkam in bralcem - ^ .. iskreno čestitajo ob 10. obletnici ^ _ osamosvojitve Slovenije V čigar korist je Občina? Potem, ko so se ljubljanski organizatorji vele prireditve Zlati boben (vsaj na videz) čez noč odločili, da jeseni svoj oglaševalski festival s portoroškega Avditorija preselijo v kongresni center Bernardin, je vsem v Avditoriju, še najbolj pa njegovi direktorici, upravičeno zavrelo. Občina je po eni strani jemala kredite, da bi zgradila, resda ne povsem do konca, nadstrešek nad letnim prizoriščem - vse v prizadevanju, da bi se udeleženci Zlatega bobna v mrzlem oktobru bolje počutili - pa potem njen Zavod - Avditorij - tako non šalantno, nesramno dobi košarico od tistega, kateremu so se vsi v naši občini dobrikali kar nekaj let. Potem ko so se ljubljanski organizatorji Zlatega bobna pred leti aktivno vključili v prizadevanja za izgradnjo nadstreška nad letnim prizoriščem, ko so nato bili priče, kako se Občina in Avditorij mučita z zbiranjem tolarjev, prepričevanjem kulturnega ministrstva o koristnosti svoje naložbe, da bi tako izpulili kakšen denar zanjo, se zdaj zdi, kot da so komaj čakali na priložnost, da prireditev preselijo drugam. Na Bernardin, kjer pred leti, ob odprtju njihovega kongresnega centra, niti slišati niso hoteli o kakšni širitvi svojih zmogljivosti nalašč za potrebe Zlatega bobna! V primeru Avditorija in Občine Piran, ki zagotavlja denar za odplačevanje kredita za nadstrešek, pa čudi, da svoje naložbe nista nekako zavarovala: na primer, da bi organizatorje Zlatega bobna s pogodbo zavezali, da bo prireditev določeno obdobje zagotovo potekala v Avditoriju! A po toči je prepozno zvoniti... Ne moremo pa, da se ne bi obregnili ob reakcije Avditorija oz. natančneje njegove direktorice, ko so organizatorji Zlatega bobna objavili novico o selitvi svojega festivala h konkurenčnemu Bernardinu. Javno jim je zagrozila, da bo napela vse moči, tudi v svoji funkciji svetnice Občine Piran, da bi ovirala podjetje Hoteli Bernardin pri uresničitvi njegovih naložbenih načrtov. Takšnih izjav si direktorica v funkciji javne, politične osebe, ne bi smela dovoliti. Občina in njen svet preprosto ne moreta in ne smeta služiti v kvazi privatne namene kogarkoli ali celo kot sredstvo izsiljevanja in žuganja komurkoli, bodisi mogočni državi ali velekapitalu. Še manj lahko služi npr. političnim obračunavanjem ali sporom med posamezniki, ki jim kaj ni po volji. Ne glede na to ali jih pri tem vodi kakšen še posebej pravičniški razlog! Cilj pač niti v tem primeru ne posvečuje sredstva! Občina - piranska pa še posebej - namreč že tako v zavesti marsikaterega političnega funkcionarja ali le za spoznanje višjega uradnika funkcionira kot privatna ustanova, ki deluje predvsem v imenu njihovih interesov. Morda pa je še bolj zaskrbljujoče, da izjave Avditorijeve direktorice niso vznemirile nikogar od piranskih političnih veljakov - ne v njeni stranki ali koaliciji, ne v opoziciji. Kajti to bi bilo pričakovati že zaradi politične higiene in družbene etike. Pravzaprav je najbrž celo požela odobravanje. Bati se je torej, da tisti, ki vodijo našo Občino, zares mislijo, da je to privatna ustanova, ki lahko služi kot sredstvo za zadovoljevanje ciljev političnih skupin in ne kot organizirana skupnost za urejanje javnih zadev in reševanje lokalnih problemov. Marko Zorman f/ Ц Com nel Ig 7 Per il bambino giocare non signifies solo cjivertirsi ma anche appren 4ere comunicare conoscere. AuS^A Per mezzo cjel gioco il bambino si mette a contatto con la realtä con le persone con le cose. Esplora, le scopre a poco a poco e foh-ma cosi, laisuaSultura. gssieme ai genitori si 4ivertono a trasformgre le zucche... P'CCo/, ИогсНпЗПо e se necessario Zcrobcizie con i roller con ^ ^ ...e tante altre cose. Insomm^ sono proprio molto irnpegn^ti. f. J g ßjj>| ^ REST A VRACIJA Z ZNANJEM ~ f'odvotne 1t. Lucija. 6320 Portoroi, SLO töL- ООЛОб (0) 5 6773 20?. Privoščite si, Asterina vas pričakuje. Podvozna 11, Lucija tel: 677-32-02 fax.: 677-09-50 Asterina slovi med ljubitelji dobre hrane po svojih okusnih in raznolikih jedeh. Zabeležite svoje dragocene trenutke s skrbno izbrano jedjo in s prefinjeno pripravo.