Neniirni RoHinzoni. Samotni otok. Pitcairn se imenuje otočec v Tihem Oceanu. Prvič ga je zagledal s krova angleške ladje leta 1787 irski pomorščak Pitcairn in po njem je prejel otok tudi svoje ime. Omenjeni ot-ok se dviga iz morja nekako na sredi med Avstra- lijo in Južno Ameriko. Po obsegu meri komaj 5 anglešikih milj (milja 1.524 km), in najvišja višina ima 1000 m. Radi neverjetno strmega obrežja je mogoč pristan.k edino pri povsem mirnem vremenu in še to samo v prav malih čolnih na enem mestu. O Pitcairnu bi res n. bilo poro.ati, ako bi ne bila njegova trdnjavska nedostopnost povzr oCila, da so se zateikli nanj ljudje, gnani od posebnih udarcev usode in so tamkaj tudi na&i svojo, novo domovino. Upor na iadJL Dne 4. aprila 1789 je zapustila angleška bojna ladja »Bounty« pod poveljstvom kapitana Viljema Bligha otok Tahiti v Tihem Oceanu. Vozila je seboj 1015 komadov krušnih dreves, ikatere je hotela prepeljati s Tahiti v angleške kolonije v Vzhodni Indiji. Par tednov po odh-odu je izbruhnil na ladji _por, katerega je zaikrivil kapitan s prestrogim p-ostopanjem napram moštvu. ~ Upornike je vodil prvi ladijski ofidr Christian. Poveljnik in njegovi zvesti so bili premagani, razoroženi in prepuščeni zelo negotovi usodi. Zmagovalci so prisilili kapitana, drugega častnika, zdravnika, botanika (rastlinoslovca) in 15 mornarjev, da so vstopili v čoln, k_terega so opremili z jadri, orodjem, z živili in je slobodno odplul, ikam mu je bilo drago. Ladja »Bounty« je odjadrala pod poveljstvom Chi-istiana in je dosegla po par dneh otok Tabuai, ki spada k Rurutu skupini v Tihem Oceanu. Po izvršeni vstaji je znal novi ikapitan in njegovi Ijudje, da ne bodo nikdar več smeli med civilizirane ljudi. (Vsaka vstaja na ladji se kaznuje neusmiljeno s smrtjo.) Edini izhod upornikov je bil: naselitev na samotnem otoku. Zcpet na potovanju. Otok Tubuai nikakor ni bil paradiž, kakor so prvotno domnevali vstaši. Radi dveh vzrokov so zapustili mornarji komaj postavljene koče: domačini so se obnašali skrajno sovražno proti nepo- klicanim beguncem. Praske in spopadi bo bili na dnevnem redu; drugič pa ni bilo na otoku žensk. Uporniki so se spomnili, kako prijazni so bili z njimi domačini za njihovega večmesečnega bi.vanja na otoku Tahiti. Sklenili so vrnitev na Tahiti, kjer se jim je pridružilo 9 žensk, 8 mož in 10 deSkov. Odjadrali so nazaj na Tubuai, kjer so zgradili celo majhno trdnjavico, ki bi jih naj čuvala sovražnih domačinov in slučajnih tujcev. Sovražnost domačinov je bila toliika, da tudi druga naselitev ni bila dolgotrajna. Treba je omeniti, da 8o nastali prepiri tudi med Tabitčani, in radi tega je bilo treba prepeljati nezadovoljneže med kolonisti nazaj v domovino. Ko so ostavili vstaši tretjič ter zadnjič Tahiti, je ostalo Christianu zveBtih od nekdanje posadke 8 možr razen teh se jim je še pridružilo 6 moških in 12 žen s Tahiti. Pitcairn. Par tednov so jadrali po Oceanu, ne da bi prav znali, kam se naj obrnejo. Slednjič se je spomnil Christian na samotni ter skalnati otočec Pitcairn, iki mu je bil znan tako na pogled s prejšnje vožnje. On sam je splezal prvi na suho in je sklenil po par urah površne preiskave, da se vsi stalno naselijo na otoku. Spustili so sidro na mestu, kjer Je bilo mogoče radi strahovitih valov, ln so s časom prenesli vse potrebno in ueboj pripeljano iz ladje na samotni otolk. Ko je bila ladja prazna, je dal Chrisitan povelje, da jo morajo sežgati in je odvzel vsem možnost, otok sploh kedaj več zapustiti. Usoda tovarišev. Med tem ko so iskali uporniki samotno pribežališče in so ga tudi resnično našli, je blodil pravi kapitan Viljem Bligh z 18 spremljevalci v neznatnem čolnu. 3600 milj po Oceanu. Po preteku 48 dni je dosegel naselbino Kupang na otoku Timor pod Indijo. Približno eno leto po uporu na »Bounty«, dne 14. 3. ! 1790, se je vrnil Bligh na holandski ladji na Angleško, kjer je poročal na pristojnem mestu o svojih doživljajih. Na jPodlagi njegove ovadbe je odposlala an gleška vlada bojno ladjo »Pandora« v južno morje, da bi izsledila upornike in | jih poklicala na odgovor. »Pandora« pa se je potopila, ne da bi izpolnila pover- |j.no ji nalogo, v nevarni Torres ožini. Kapitan Bligh je bil leta 1806 imenovan za guvernerja ikolonije Nove Južne Valeške v Avstraliji. S svojo strogostjo je izzval na novcm mestu vstajo domačinov in je umrl dve leti za tem vsled ponižanj, čeravno ga je odlikovala Anglija z naslovom admirala. Paradiž. Če bi bili izvedeli naseljenci na Pitcairn za udarce usode, ki so obiskali njihove nasprotnike in jih celo uničili, bi bili spoznali v tem zaščito božje roke in bi bili svoje življenje drugače uravnali. Kmalu po naselitvi se jim je godilo sijajno. Ne oziraje se na sadeže, katere so že našli na Pitcairn, so hitro obrodila tudi razna semena, katera so pripeljali s seboj s Tahiti. Treba je bilo le neznatnega dela in že jim je rodila zemlja v preobilici: krušni sad, krompir, banane, sladkorni trs, kokosove orehe ter tobak. Svinje, koze in perutnina so se začeli poditi po otoku. Naseljenci so si napravili iz debel dreves majhne Colniče, ki so jim prav dobro služili pri ribolovu. Paradiž, katerega na Tubuai niso našli, je bil na Pitcairn dosežen. Pa zopet enkrat je bil Adam od Eve pregnan iz raja . . . Prvi prepiri in pcbcji. Po približno triletnem trajanju rajsko brezskrbnega življenja je zgubil Kvintal, eden od mornarjev z ladje ¦Bounty«, svojo ženo, ki mu je umrla. Njegovi beli tovariši so prisilili eno od z njim priseljenihTahitigank, dajezapustila svojega moža in je pr.čeJa s Kvintalom skupno življenje To brezobzirno postopanje je razburilo do skrajnosti Tahitčane. Polastili so se strelnega orožja in so usmrtili Christiana in enega njegovih tovarišev, ko sta delala na polju, in so ranili povrh še 4 pri življenju ostale Evropejce. Čeravno je bilo s tem krvavim činom zadoščeno maščevalnosti, vendar ni bilo niti misliti na nadaljnje mirno ter bratsiko skupno bivanje. Še nadaljna krivica je bila povod, da se je skrčila majhna naselbina tekom par dni na le nekaj še pri življenju preostalih bitij. Vse moške s Tahiti so poklali. Od tega pokolja so preostali še 4 uporniiki, 10 žensk in nekaj otrok. V tem že itak obupnem položaju je pričel eden od angleških mornarjev, ki je bil svojčas zaposlen doma v žganjarni, pridelovati iz soka »ti« rastline močno in sladko žganie, ikar je imelo kot posledico novo in težko zlo med kolonisti. Oba Angleža Koj in Kvintal sta bila skoro neprestano pijana. Prvi je nekoč v popolni pijanosti ter živčni zmedenosti stekel proti obali tn se je vrgel s strme skale v morje. Ta nesreča je toliko streznila ter spametovala preostale, da se niso več tako preko mere udajali alkoholu. Pa tudi po iztreznjenju še ni bilo pri kraju z udarci usode. Oče sar^otarske naselbine. Kvintalu, kojega strast je priklicala nad otočane brezmejno zlo, je umrla druga žena. Zahteval je tretjo na tako divjaški način, da jc bilo ogroženo živIjenje njegovih belih tovarišev in so ti sami sklenili, starega tovariša — umoriti. Še le po izvršeni smrtni obsodbi je zaviadal na otoku Pitcairn zopet mir. Eno leto za tem je umrl predzadnji mor nar Jonny in je živel od prvotne angleške posadke le še Adams, ali pravilno: Aleksander Smith, ki se je pa prelevil z napredovanjem starosti v pravega očeta otočanske občine. Sv. pismo in še par nabožnih knjig je tv_rilo edine učne pripomočke, s katerimi se je lotil pouka naglo se razvijajoče mladine. Učil je naraščaj čitati ter moliti in ga Je vzgojil v strahu božjem ter v ljubezni do bližnjega. Skoro vse za življenje važne svetopisemske izreke je znala ta mladež na pamet. In ti izr&ki so pognali v mladih srcih tako globoke korenine, da so se jih držali njibovi potomci v drugi ter tretji rod. Smrt o.eta in preselitev. Pred svojo smrtjo je doživel stari Adams obisk dveh ladij. Skoro 20 let Je minulo, predno se je ustavila pred otokom amerikanska jadrnica. AmeritSkemu kapitanu in dvema angleškima Ikapitan.ma, poveljnikoma bojnih ladij, je stari Adams priznal ikrivdo upora ter je izrazil pripravljenost: povrniti se v domovino na Angleško in se zagovarjati pred vojnim sodiščem. Angleška častnika nista hotela ugriznitl v to že zastarelo jabelko in sta ga pustila kot očeta med kolonisti. Ko se je usidrala leta 1825 pred oto'kom angleška bojna ladja, je rotil stari Adams kapitana, naj za božjo voljo vpliva na angleško vlado, da bo preselila 66 duš broječo ik.lonijo kam drugam. Za vedno se množeče prebivalstvo kmalu ne bo na otofcu dovolj rodne lemlje in ne pitne vode. Leta 1829 je umrl stari Adams. Leta 1831 se je naenkrat pojavil pred ot.kom angleški parnik in ta je preselil naselblno kljub ugovorom z mladiini in starlmi na otok Tahiti. Domotožje. Pitcairn.ane _o sprejeli Tahitčani zelo prijazno. Kraljica Pomare jim je pustila nakazati polja in lahkoživi domačlni so bili veseli prirastka. Koj po prihodu v svojo prvotno domovino &o zafrutili Pitcairnčani, da jim je širši svet pekaj povsem tujega in so izjavili z vso odl.čnostjo, da ne ostanejo na novem domu. Vse prigovarjanje sor.jakov je bilo zaman. Njih domotožje je bilo tako globoko, da je umrlo prav kmalu 24 priseljencev. Radi naglega umiranja je bil sklenjen povrat. Marca meseca so jih ponovno ukrcali in avgusta so že bili zopet doma na samotnem otoku. Zopet prevoz. Čeravno s-o doživeli Pitcairnčani s preselitvijo na Tahiti tako bridko razočaranje, se je vzbudila v njih po par zadovoljno prebitih letih bojazen, da se bodo preveč razmnožili in zahteva, da se morajo preseliti. Angleška vlada jim je šla celo tokrat na roko in je izdala za prevoz 193 duš na Norfolško otočje v Tihem Oceanu maja 1856 5 tisoč angleških funtov. Ko se je vozila 1. 1858 avstrijska bojna ladja »Novara« okoli sveta, je pristala tudi na otoku Tahiti. Domačini so pripovedovali mornarjem, da Pitcairn.ahi tudi z najnovejšo dom.vino ni&o zadovoljni. In ravno za bivanja avstrijske posadke na Tahiti je prepeljala ameriška ladja od na 219 oseb narasle občine na Norfolk otočju 17 ljudi in sicer može, žene in deco nazaj na skalnato samoto Pitcairn. Kaj in kako se pa godi tem .udak-om, ki se imajo za svoje rojstvo in porast zahvaliti uporu na ladji, v sedanjih gle de tehnike in prometnega napredka tolikanj naprednih časih, ni znano. Proslawa 15 lefnlcc mwEiocgitve ftariftora. Že mesec dni se vrše priprave za dostojno proslavo zgodovinskih dogodkov, ki so pred 15 leti začrtali mejo Jugoslavije na bivšem Štajerskem. Da se niso takrat našli odločni možje, general Maister, dr. Rosina, dr. Verstovšek ter drugi, iki so ustanovili »Naroni svet« in da se jim niso takrat pridružili navdušeni mladi možje, ki so bili pripravljeni s puško v roki braniti našo severno mejo, Bog ve, kaj bi se bilo zgodilo z Mariborom in njegovim zaledjem. Brez pretiravanja lahko rečemo, da bi bila tudi štajerske Slovence zadela nsoda Primorcev, Notranjcev in Korošcev. In najverjetnejše pa je, da bi v tem prime-, ru postala sploh cela Slovenija (sedaj Dravska banovina), plen Italijanov in Avstrijcev. In Slovenci bi v najkrajšem času izginili kot narod. V sedanjih težkih časih, ko tarejo ves svet gospodar.ke težave, prav radi po-, zabljamo na preteklost, iker naše misli le preveč obremenjujejo težave sedajnosti. Zato jo prav, da osvežimo spomir ne na one zgodovinske dni, ki so bili odlo.ilni za našo bodočnost in narodno eksistenco, ki je mogoča samo v okviru velike Jugoslavije, in da proslavimo može, iki so, bodisi z mečem ali s silo svojega duha, pravočasno zavrnili pohlepne sosede. Pozivamo torej vse Jugoslovane, da se tideleže proslave in s tem izrazijo hvaležnost in priznanje vsem onim, ki so fcakor že koli sodelovali pri obrambi naše severne pokrajine. Proslava se bode vršila po sledečem sporedu: V soboto dne 18. novembra, ob pol 19. uri: bakljada po mestu. Zbirališ.e od Kralja Petra trga proti Tr.žaški cesti. Ob 20. iiri družabni večer v dvorani pri Unionu. Vstop prost. V nedeljo dne 19. novembra, ob pol desetih dopoldne, se zberejo vsa društva na Glavnem trgu z godbami na čelu, nato je sv. maša za padle borce. Po sv. maši govori in nato razhod. Vabimo gg. župane vseh občin, da se te velike proslave s svojimi ob.ani v _im večjem .tevilu udeleže. V slučaju slabega vremena odpade dne 18. novembra povorka, dne 19. novembra pa sv. maša na Glavnem trgu, ter se bo svečano opravilo vršilo ob 10. uri v stolni cerkvi. Zveza Maistrovih borcev. •