O.JJL       AJIU        J.IOU       *-i       VVJJJVOl'     V1U       X  i. /JtV01\llll.
MI FRANC JOŽEF PRVI,
po  Božjej   milosti  cesar  avstrijski;   kralj   ogerski in češki,  dalmatinski,
hrvaški, slavonski, gališki, vladimirski in ilirski; kralj jeruzalemski itd.; nadvojvoda avstrijski, veliki vojvoda toskanski in krakovski; vojvoda lotarinski, salcburški, štajarski, koroški, kranjski in bukovinski; včliki knez erdeljski; mejni grof moravski; vojvoda gornje-šleski in dolnje-šleski, mo-denski, parmski, piačenski in gvastalski, osvetimski in zatorski, tešinski, friulski, dobrovniški in zaderski; pokneženi grof habsburški in tiroljski, kiburški, goriški in gradiški; knez tridentinski in briksenski; mejni grof gornje-lužiški in dolnje-lužiški in istrski; grof hohenembški, feldkirhski, brgenški, sonenberški itd.; gospod tržaški, kotorski in na slovenski Meji; veliki vojvoda Vojvodine srbske itd. itd.
dajemo na znanje in poročamo:
Da se izravnajo nasprotja v pravnih zahtevah zastran ustavnih naprav cesarstva, napeljala je Naša vlada na podlogi patenta od 20. septembra 1865 razpravljanje z zastopniki dežel Naše ogerske krone.
Z ozirom na to, kako sedaj stoji to dogovarjanje, in v namenu, da bi se ta preimenitna naloga iz trdnega dna, na vse strani pravično in kolikor se koli dade hitro rešila, sklenili smo, na sodelovanje poklicati zastopnike Naših drugih kraljestev in dežel.
Dasi radi jemljemo v pomislek pravne menitve, ki vladajo v posameznih delih cesarstva, štejemo vendar za Svojo prvo in najsvetejšo dolžnost, pri tem kakor neprestopni cilj in mejnik imeti varni obstanek in skupno korist države vsegdar pred očmi.     /
Razmerja sedanjega časa in okolnosti, v kterih se nahaja cesarstvo, hočejo enako neogibno, da se razprave o ustavi doženo v kolikor je le mogoče kratki dobi in da se tedaj različne pravne menitve in zahteve kraljestev in dežel, ki se ne štejejo k ogerskej kroni, poravnajo v vkupnem zboru, držeč se vsegdar tega vodila, da velja državni obstanek utrditi.
Trdo držanje formalnega stajališča, s kterega bi se pri delu pomiritve gledalo samo in edino na način ravnanja, oviralo bi rešitev te naloge, pripravilo bi v resno nevarnost načelo konštitucijonalno, — ktero zagotoviti in za prihodnjost obvarovati Naša je trdna volja, — ter stavilo konečnej uredbi notranjih državnopravnih razmer tehtne zadržke tako, da bi se nevarnosti, ktere žugajo vsemu cesarstvu, s tem še povišale, ne pa pregnale. Spoznavši toraj za dobro, poklicati zastopnike omenjenih kraljestev in dežel na izreden zbor državni ter raztegniti ta poklic tudi na Našo zbornico gosposko, hočemo in želimo ozir na pravice, ki so se pridobile po večletnem delanji zastopnikov teh dežel na podlogi postave o državnem zboru od 26. februarja 1861, zediniti s pripoznanjem pravice, ktero Naš diplom od 20. oktobra 1860 dodeljuje deželnim zborom, da se pri vprašanjih vkupnega interesa iz njih pošiljajo zastopniki.
Volja Naša je, da število zastopnikov, ki se imajo poslati iz vsake dežele, bodi enako številu , ktero ustanovljuje postava o zastopu cesarstva, in da se opusti dajanje napotkov. Silna potreba, da se pospeši delo izravnanja, veleva ogibati se vsake ovire.
Zastran javnosti sej in zastran tega, kako naj občite ena z drugo v opravilih obe zbornici, kterima postaviti prvosednika in prvosednikov namestnike Si pridržujemo,  kakor tudi gledč na pravico Naših ministrov in glavarjev osrednjih oblasti,   deležiti se posvetovanja, veljalo bode,  kar  velevate postavi od 26. februarja in 31. julija 1861.                                                                                                                                                   *
Ker se šestletno razdobje, na ktero so izvoljeni deželni zbori, že bliža svojemu koncu, in ker želimo, da bi narodi Naši pri toliko imenitnej nalogi na novo izvrševali pravico volitve, vzvidelo se Nam je, zapovedati novo volitev deželnih zbornikov.
Zanašaje se tedaj na požrtvovavno domoljubje Svojih narodov in pričakovaje,   da se bodo z ozirom na resnobne okolnosti dragovoljno posebni interesi umaknili edinemu velikemu cilju, namreč: skupno cesarstvo braniti in zaklanjati v tem, česar mu je k živetju neogibno potreba, — ukazujemo, zaslišavši Svoje ministersko svetovavstvo, tako:
Člen L Deželni zbori: češki, dalmatinski, Galicije in Vladimirije s Krakovskim, Avstrije pod in nad Anižo, salcburški, štajarski, koroški, kranjski, bukovinski, moravski, šleski, tiroljski, predareljski, isterski, goriški in gradiški so razpušČeni.
Člen II.   Napravijo naj se brez odloga nove volitve za te deželne zbore.
Člen III. Deželni zbori na novo izvoljeni in pa mestno svetovavstvo tržaško poklicani so na 11. dan februarja jneseca t. 1. v svoja postavna zbirališča.
Člen IV. Sklicani zbori deželni in tržaško-mestno svetovavstvo naj ne prejmejo druge predloge in oziroma drugega dela razen edinega tega, da se jim priobči ta Naš cesarski patent z naročilom vred, naj volijo poslance za izredni državni zbor.
Člen V. Izredni zbor državni sklicuje se na 25. dan februarja t. 1. v Naše glavno in prestolno mesto na Dunaj v
Člen VI. Posvetovati se o ustavnem vprašanji bodi edina reč, s ktero bode ta izredni državni zbor imel delo«
Dano v Našem glavnem in prestolnem mestu na Dunaji druzega dne meseca januarja v letu tisoč osem sto šestdeset sedem, Našega cesarjevanja devetnajstem.
Franc Jožef L r. (L. S.)
Beust 1. r.       Belcredi 1. r.       Larisch 1. r.        Komers 1. r.       WuIlerstorf 1. r.       John 1. r. M. L.
Po najvišem povelji:
Vitez Bernard Meyer 1. r.
10