\\ 263360 (OLOTJEVE illFOTlilACuE COLORJEVE INFORMACIJE štev. 4 (15), leto II, april 1973. Izdaja jih delovna skupnost Color Medvode, vsak mesec v nakladi 650 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: dipl. prav. Mirko Korinšek (odgovorni urednik), Franci Rozman (glavni urednik), ing. arh. Janina Ferjančič, ing. Rihard Pevec. Fotografije: Franci Rozman. Oprema: Jelka Rijavec. Tisk: Bojan Jančič kronika ■ ■ ■ NA NOVO SO SE ZAPOSLILI ■ ■ ■ IZPLAČILO STROŠKOV ZA PREVOZ NA DELO Delavski svet je sprejel sklep o povračilu prevoznih stroškov na delo in z dela vsem delavcem, ki imajo bivališča oddaljena od kraja zaposlitve več kot 4 km, v znesku nad 30, 00 dinarjev po veljavni najnižji tarifi javnega prevoznega sredstva. Če so delavci oddaljeni več kot 25 km, naj te prevoze odobrava, oziroma obravnava odbor za kadrovska vprašanja. Povračilo se računa od glavne postaje kraja bivališča do glavne postaje v Medvodah. Dodatno povračilo tudi pripada delavcem, ki se morajo do avtobusne postaje pripeljati z vozili mestnega prometa. 1. Slavka Antolovič - za določen čas v propagand- nem oddelku 2. Ana Bezlaj - za nedoločen čas v prodajnem od- delku 3. Angela Kovaljev - za nedoločen čas v oddelku tis- karskih in disperzij skih barv 4. Ana Kordeš - za nedoločen čas v kadrovsko sploš- nem sektorju 5. Mirko Aljaš - za določen čas v oddelku mešalnice 6. Jožefa Novak - za nedoločen čas v razvojnem sek- torju 7. Vinko Rozman - za nedoločen čas v oddelku me- šalnice 8. Ana Časni - za nedoločen čas v finančnem sek- torju 9. Marija Plešec - za določen čas v komercialnem sektorju 10. Mihael Kic - za nedoločen čas v vzdrževalnih obratih 11. Sena Zejnič - za nedoločen čas v oddelku mešal- nice JAVNA POHVALA Delavski svet je sprejel sklep o izreku javne pohvale delavcem za izredno izurjenost in prizadevanje pri ga šen ju požara v obratu Rakovnik. Pohvale prejmejo: Vinko Mlakar, Tone Mihovec, Štefan Zavašnik, Oto Bačnik in Štefan Luštrek. e ■ ■ ■ OBVEZNI TEČAJI Služba varstva pri delu pripravlja seznam delovnih mest, kjer je potrebno imeti uspešno opravljen tečaj prve pomoči, oziroma tečaj za gasilce. Ta dva seznama bosta postala sestavni del pravilnika o delitvi osebnega dohodka. Delavec, ki bo prejel odločbo, bo moral obiskovati oba predpisana tečaja, v obratnem primeru pa mu bomo prekinili delovno razmerje. PODJETJE SO ZAPUSTILI ■ 1 ■ IMENOVANJE 1. Vid Novak iz oddelka mešalnice 2. Vanda Bračko iz kadrovskega splošnega sektorja Delavski svet je na 19. redni seji sprejel sklep o ime- novanju dipl. inž. Vlatka Novakoviča za šefa predstavništva na Reki. Čestitamo! ČESTITKE HRIBERNIK PRVAK Alojzija Križaj iz nabavnega oddelka je rodila hčerko - čestitamo! Julija Hostnik iz fakturnega oddelka je rodila hčerko - čestitamo! Cirili Korinšek iz propagandnega oddelka in Mirku Korinšku iz kadrovskega splošnega sektorja se je rodila hčerka - čestitamo! ■ ■ 1 ZAHVALA Ob smrti naše sestre Francke ŽEROVNIK se zahvaljujemo za vso izkazano pozornost, pomoč ter darovano cvetje vsem članom kolektiva in sindikalni podružnici "Color", Še posebno se zahvaljujemo za pomoč predsedniku sindikalne podružnice tov. Vilar Stanetu. Vsem, ki so spremili na zadnji poti našo Francko, iskrena hvala. Medvode, v marcu 1973 sestre in brat V soboto, 17. marca je bilo izvedeno prvenstvo strelske družine COLOR Medvode, ki se ga je udeležilo 13 članov kolektiva. Nastopili so z zračno puško na razdaljo 10 metrov. Rezultati: 1. Marjan Hribernik 459 krogov 2. Miroslav Zidar • 449 krogov 3. Bogdan Krelj 447 krogov 4. Janez Šetina 437 krogov 5. Ivan Burgar 430 krogov 6. Franc Krelj 420 krogov 7. Jože Jenko 409 krogov 8. Rado Cvajnar 408 krogov 9. Stane Krelj 407 krogov 10. Rajko Krelj 405 krogov 11. Andrej Škof 400 krogov Veterani: 1. Stane Vilar 394 krogov 2. Ivan Stnolič 261 krogov 9 9 9 NAŠI SLAVLJENCI 55 3 5 5 DOLOČBE SKLEPA DS ŠT. 52 ŠE VELJAVNE Kot vsako leto, bo tudi letos skromna slovesnost in podelitev praktičnih nagrad dolgoletnim sodelavcem za 20- in 10-letno službovanje v podjetju. O slovesnosti bomo poročali v naslednji številki. Objavljamo seznam slavljencev. 20-letno sodelovanje slavijo: Alojz Jenko Viktor Ločniškar D&na Berčič Anton Bogataj 10-letno sodelovanje slavijo: Alojz Jeram Marjan Krmelj Stane Luštrek Stane Janževič Franc Košenina Andrej Marin Marija Osovnikar Marija Dražumerič Karel Frahm Franc Košir Mihael Pregrad Janez Šetina Jože Barber Marija Barle Franc Bukovec Franc Jenko Vaclav Bačnik Rafael Cvajnar Ivan Burgar Janez Govekar Jože Jarc Marija Velkavrh Viktor Velkavrh Franjo Horvat Jožefa Kočar Terezija Tome Josip Horvat Danica Videmšek Lado Dremota Milena Kržin Ivan Klobasa 9 9 9 HITREJŠE VRAČANJE Delavski svet je na 19. redni seji sprejel sklep, da se vsem koristnikom posojila za stanovanja v primeru zapustitve podjetja le ta spremeni iz dolgoročnega v kratkoročnega z 8%obrestno mero. To določilo vsebuje tudi 20. člen pravilnika o stanovanjski izgradnji, za izvršitev pa je zadolžen kadrovsko-splošni sektor. 555 ROČNEGA MEŠANJA NE BO VEČ Na eni prejšnjih sej delavskega sveta je Janez Dobnikar postavil vprašanje, zakaj se morajo pri izdelavi Hammerschlagov posluževati ročnega mešanja, čeprav je kad opremljena z mešalom in elektromotorjem. Tehnični sektor mu je pojasnil, da so v investicijskem programu za letos predvideni reduktorji, s čemer ročnega mešanja ne bo več. 553 UGODNI POSLOVNI REZULTATI Na 19. seji delavskega sveta so člani razpravljali o finančnem poročilu za februar. Finančni direktor Aleksander Vavpotič je v svojem poročilu poudaril zelo dober finančni rezultat. Razveseljiv je podatek o dobičku na uro, ki je v primerjavi z načrtom kar za 45, 8% večji. Obenem pa finančna situacija ni najboljša, saj so dolžniki nad 90 dni narasli že na 5.818.907,- dinarjev. Tako bomo že v prvem periodičnem obračunu zmanjšali dohodek za 25%. Zmanjševanju terjatev bomo morali posvetiti večjo pozornost. Obenem je bila predlagana in sprejeta akontacijska vrednost točke 1,00 dinar, s tem da se mesečno korigira skladno z uspehom podjetja. Pri izplačilu ekonomskega uspeha za december je bilo izrečene precej kritike od strani tistih delavcev, ki prejemajo dodatek med starim in novim pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Delavski svet je po sklepu štev. 52 točno preciziral izračun osebnih dohodkov, ki so ga člani na 19. seji ponovno potrdili, zato ga objavljamo: OD po starem pravilniku: število točk (stari pravilnik) x 9 (to je povprečna vrednost točke preteklega leta) OD po novem pravilniku: število točk (novi pravilnik) x vrednost točke + minulo delo Dejanska vrednost točke v letu 1971 je bila 0,876. osebni dohodki po starem pravilniku - osebni dohodki po novem pravilniku = Dodatek Pri izplačilu za december se je zaradi povečanja vrednosti točke povečali osebni dohodek po novem pravilniku in se je razlika med osebnim dohodkom po starem pravilniku in med osebnim dohodkom po novem zmanjšala, v večini primerov pa je bil osebni dohodek celo večji, zato je dodatek odpadel. V pripravi je pravilnik o stimulaciji, oziroma plačevanje po učinku. Strokovne službe so že zadolžene za pripravo normativov. S sprejetjem tega pravilnika ne bodo več v veljavi določbe sklepa DS štev. 52. Tudi nepotrebnih negodovanj ne bo več. samo ena tozd 10. aprila smo imeli zbore kolektiva, na katerih je bil soglasno potrjen sklep delavskega sveta, da se ustanovi ena temeljna organizacija združenega dela. Med člane kolektiva smo razdelili dovolj gradiva o poslovanju podjetja, realizaciji po obratih, vrednosti osnovnih sredstev, pokritju, številu zaposlenih ipd. , tako da si je vsak lahko izoblikoval mnenje o smotrnosti ustanovitve ene ali več temeljnih organizacij združenega dela v naši delovni skupnosti. O tem je predhodno razpravljala tudi osnovna organizacija Zveze komunistov ter izvršni odbor osnovne sindikalne organizacije. Strokovne službe morajo čim prej dati v javno razpravo osnutek novega statuta, ki mora biti potrjen do 30. junija letos. Člani kolektiva so bili seznanjeni tudi z zaključki plenuma kemijske in gumarske industrije v zvezi z integracijskimi procesi v predelovalni kemični industriji Slovenije. Prof. Danilo Sbrizaj: Presenečen sem .... Takole izglodajo prostori od zunaj V petek, 30. marca smo imeli slovesnost, na kateri so bili predani namenu novi prostori razvojnega in finančnega sektorja. Z adaptacijo bivših proizvodnih prostorov smo pridobili 1170 m^ novih prostorov, kjer so urejeni sodobni laboratoriji s knjižnico in sejno dvorano. Dela, ki so veljala 380 starih milijonov, je v celoti izvajalo podjetje Gradles Medvode. Na slovesnosti je zbranim delavcem in številnim gostom, med katerimi je bil tudi predsednik občinske skupščine Ljubljana-Šiška, prof. Danilo Sbrizaj, govoril generalni direktor Miloš Gabrijel, ki je ocenil nove prostore kot veliko pridobitev za nadaljni razvoj podjetja. Že letos bomo izdelali nad 20 tisoč ton premaznih sredstev v vrednosti nad 20 milijard starih dinarjev. Vso to obsežno proizvodnjo pa je potrebno nenehno nadzorovati, obenem pa stremeti za uvajanjem novih premazov, ožiroma novih premaznih sistemov. Vse to pa bo v novih prostorih z najsodobnejšimi pripomočki omogočeno v večji meri. Delavci finančnega sektorja v novih prostorih . . . . Nekaj besed je spregovoril tudi predsednik občinske skupščine Ljubljana-Šiška prof. Danilo Sbrizaj Otvoritve novih prostorov razvojnega in finančnega sektorja se je udeležil tudi predsednik občinske skupščine prof. Danilo Sbrizaj, ki je za bralce našega glasila dal naslednjo izjavo: "Zelo rad prihajam v Medvode, saj dobro poznam prizadevnost ljudi tega kraja. Vesel sem vsakega uspeha, posebno še vašega, saj ste na pravi poti. Presenečen sem nad lepo urejenimi prostori, kjer je poskrbljeno za nemoteno delo vaših strokovnjakov, obenem pa ste si na stežaj odprli vrata v nov svet industrije premaznih sredstev. Vsem delavcem čestitam ob tako pomembnem uspehu in želim, da se podjetje še vnaprej tako hitro in uspešno razvija. " Predstavnik lirme V lanova z Dunaju je izročil cea za nakup laboratorijske opreme PROSTOR TUDI ZA POKALE V novih prostorih razvojnega sektorja je urejena tudi sejna dvorana. Uporabljali jo bomo za vse vrste sestankov, za seje samoupravnih organov, seminarje in za dopolnilno izobraževanje zaposlenih. Na južni steni dvorane pa je urejena lična steklena vitrina, kjer bodo vsi pokali, ki smo jih do sedaj hranili vsepovsod. Vsi športniki - člani našega kolektiva - izražajo enotno mnenje, da je bil že zadnji čas, da so v pokalih izraženi dosežki na športnem polju prišli iz anonimnosti. Poleg tega, da so pokali v dvorani okras, se lahko obiskovalci prepričajo o bogati športni dejavnosti naših članov, tistim, ki so pokale osvajali pa v spomin na preliti znoj in napore, ki so jih vložili za barve našega podjetja. nove. razvojne možnosti TEHNOLOGIJA PREMAZNIH A SREDSTEV NAPOTKI ZA RAZNO DELO PRI UPORABI PREMAZNIH SREDSTEV V ZAPRTIH PROSTORIH VSEBINA 1. Fiziološki vplivi barv 2. Gorljivost in eksplozivnost hlapov, topil in barv 3. Kontrola koncentracije vnetljivih hlapov in plinov 4. Ventilacija prostora 5. Splošna pravila, ki jih je treba upoštevati pri uporabi barv PRIPOROČILA ZA VARNEJŠE DELO PRI BARVANJU V SLABO ZRAČENIH ALI ZAPRTIH PROSTORIH Kakor vsa dela, tako tudi barvanje zahteva znanje in pozornost, če se želimo izogniti nesrečam in škodi. Nesreče lahko nastajajo na vseh fazah barvanja, od priprave dela do njegovega zaključka. Nesreče pri temnovani suhi ostanek, delu niso redke, a večini bi se lahko izognili, če bi V drugo grupo bi uvrstili tiste nevarnosti, ki jih posredno ali neposredno povzroča električni tok. Neposredne nesreče s tokom, napetosti 24 V, ki je predpisana za delo v zaprtih prostorih (ročne prenosne svetilke), so skoraj nemogoče. Niso pa izključene nevarnosti zaradi posledic kratkih stikov ali razbitja zaščitnega in žarničnega stekla. Ti pojavi lahko zažgo barvo ali njena topila in razredčila. Jasno je, da morajo biti vsi kabli in ročne svetilke v plinotesni izvedbi, a vsi priključki in kontakti izven nevarnega delovnega prostora. Za nevarne prostore se smatrajo z okolico vred vsi tisti, v katerih lahko pride do znatnih koncentracij vnetljivih par in plinov ali v katerih so gorljive snovi. Poznamo mnogo primerov težkih nesreč, ki so se zgodile ravno zaradi kratkih stikov ali nekvalitetne razdelilne mreže. Največ pozornosti bi posvetili tretji grupi in vanjo raz vrstili nevarnosti, ki jih povzročajo same barve oziro ma njihove sestavine. Sestava barv je zelo različna, vendar je skoraj vsem skupno to, da vsebujejo hlapne in nehlapne snovi. Vse barve, ki se sedaj uporabljajo za antikorozijsko zaščito in ki vsebujejo topila, imajo to lastnost, da so njihova topila gorljiva. Pri nekaterih barvah je prav dobro gorljiv tudi njihov tako ime-to je nehlapni del barve. jim pravočasno odstranili vzroke. Od faz dela: transport barve do priročnega skladišča, skladiščenje barve, priprava in čiščenje površin, priprava barve, barvanje, sušenje barve Delež hlapnih snovi v barvi je lahko dokaj visok in če smo npr. prebarvali neko površino s 100 kg barve, se ob barvanju in sušenju barve razvije v prostoru lahko tudi več kot 10 kg gorljivih par. Zaradi gorljivih hlapnih in nehlapnih sestavin barve in zaradi njihovega škodljivega delovanja na človeški organizem, moramo posebno pri delu v zaprtih prostorih zagotoviti naslednje: so najbolj nevarne - barvanje in sušenje barv. Pogoji dela so najtežji, kadar barvamo v slabo zračenih ali L ne ?“e“° dov°liti> da bi Posamezne sestavine bar-zaprtih prostorih. V teh prostorih se najbolj izražajo ,ve 0 •|lv0 vPlivale na delavce tiste nevarne lastnosti barv, pri katerih nismo pravo- 2. ne smemo dovoliti, da bi se barva ali gorljivi hla-časno ukrepali, ker jih nismo poznali. Iste lastnosti pi vneli, barv ne povzročajo praktično nobene nevarnosti, kadar z njimi barvamo v odprtih in dobro zračenih Na srečo je tako, da kadar preprečujemo eno nevar-prostorih. nost, npr. nevarnost škodljivega delovanja topil na člo- veški organizem, običajno zmanjšujemo tudi drugo ne-Ni težko razdeliti vseh nevarnosti, ki nam groze pri varnost, to je nevarnost za zažig ali celo za eksplozi-barvanju, po posameznih grupah. V prvo grupo nevar-jo. Pri presoji o stopnji nevarnosti pri delu v zaprtih nosti bi uvrstili tako imenovane mehanične nevarnosti, prostorih, moramo upoštevati sledeče: Zaradi njih prihaja do raznih padcev, udarov, porušijo se odri in podobno. Te nevarnosti so vsakemu de- ' vellkost Prostora “ odnos med Prostornino in delavcu jasne in večinoma prihaja do nesreč, ker nismo ?ansko površlno' ki se barva' Prostor, v katerem upoštevali najosnovnejših varnostnih zahtev. mnogo raznlh Pregrad in ojačitev, je nevarnejši, kakor prostor z relativno malimi površinami; - hačlh in Učinkovitost zračenja) = hitrost izvajanja del, faffi, kjer dela HepreklHjeno IH hitre mnoge deiaveev, 86 hitreje dvigne konnen« traelja Škodljivih ifl nevarnih pat« v prestenui = debelina nanesenega aleja barve, vsebnost hlapnih snevi In njiheva sestava: Ipeštevati je petrebHe tu= di velikest obarvane pevršinei = kvaliteta eredja in naših razsvetljave, fi vplivi se najvažnejši, ebstejaje pa še tudi drugi. Pizieleški vplivi barv, Pizieleške škedljive delujejo pretežne hlapne sestavi: ne barv, pni nekaterih barvah pa tudi nehlapni suhi estanek: Pni občutljivejših ljudeh lahke pride de raz: nih izpuščajev in vnetij na keži, še si je zamažeje z banvatni: vse banve niše v tem smislu enake škedijU ve,' vendan na selešne ni pnipenešljiv stik z nebene banve: Mele najlaže zavarujemo z nekavieami in us: tnezne delevne obleke, Pesebne pezennest fnename pe= svetiti ešetn, saj lahke z brizgem banve eši medne peškedujeme ali eele eslepime, žaššita eši je petreb: na tudi pni čiščenju pevnšin, pesebne z mehaničnimi eredji, Sek pe delu ni priporočljive umivati s topili, ken le=ta nazmaššujeje kože in pevznešaje nazna vnet= |i« fepila in naznedšila (beneinj se glede na kemišne se: stave nazdeljena na veš vnst: fake imenevana alifat= ska topna imaje manj škedljive delovanjema organi-zem kaken shematska, Vendan sodobne banve, ki se betežne upenabljaje za antikenezijska dela in ki se eljše, vsebujejo tudi del anematskih ali eele sama aromatska topila (telti6H ksilen, katranske ali 8pekšid= ne katnanske banve in nekatene sintetične banve); Majmečnejše delovanje tepi! na enganizem se iznaža na dihalnih organih, Verne, da je edpennest ljudi žele nazlišna in da se nekateni znatne belj občutljivi za škedljive delevanje topil kaken drugi, le hešeme nazenne pekazati, kelike je pan tepil v pnestenu, te kelišine iznažame s številkami na dva načina, Pe pnvem, ki se ebičajne uporablja, se keli: čina hlapev tepil pnikazuje v velumskih pneeentih, Pe dnugefflg načinu te kelišine pnikazujeme v gramih tepil na I m3 pnestennine, ža eeeno škedljivesti keneentra: eije tepil v znaku delevnega pnestena uponabijame ta: ke imenovane ppm vnednesti, ki se pravzaprav dnuga Obliki prikazovanje kehbihthibija V velumskih proben: tih. In ppm pomeni en prostorski del neke snovi na milijen prostorskih delov litega pneetena. Varstvena zakonodaja pozna MII vrednosti, fe so maksimalno dovoljene keneentraeije škodljivih hlapov in plinov, ki so dovoljene na delovnem pnestenu in ki pni burnem delavniku še ne škodujejo organizmu delavea, MII vnednesti se določajo s številkami in npn, MII 868 epm pomeni npn,, da se v 1 m5 pnestena lahke deve: Ijuje najveš 888 em3 hlapev tistega topila ali plina. Višje keneentraeije postajajo škodljive. Vsaka snov, ki izhlapeva, ima svoje MII vrednost in večino teh lahko najdemo v tabelah, V praksi se pogoste degedi, da se zaradi velikih keii: čin uporabljene banve hitre dvignejo keneentraeije hia= pov nad dovoljene meje in peslediee za deiavee se ed= visne ed treh dejstev« : keneentraeije hlapov = časa zadrževanja v tem pnestenu in globine dihanja = osebne odpornosti organizma, le se delavei delali brez zaščitnih mask v pnestenu z visoke keneentraeije, lahke glede na čas dela nastopi najprej omamljenost, nate nezavest in v najtežjih pni: menih tudi smrt, laj moramo storiti, da ne bi prišle de nesreč? 1, Vsi delavei morajo biti zdravi, 8, Med barvanjem in med sušenjem banve merame debne zračiti prostor, §: lelaveem merame preskrbeti zaščitne maske, pri: merne eredje, varnostne svetilke in ostale. @d mask se najboljše tiste, ki imaje deved svežega zraka. Maske s eedilem se manj pnipenešljive, ker se z njimi težke diha in eedila se hitre zasitijo s hlapi tepil. lerljivest in eksplozivnost hlapev, tepil in barv. Pretežna večina organskih tepil in razredčil je takšna, da se njihovi hlapi gorljivi, V določenem preoentu se te mešaniee z zrakom tudi eksplozivne, fe lastnosti se upenabljaje npr, v eksplozijskih motenjih, § nevam nestih pri delu z njimi pa lahke sedimo iz sledečih pedatkev« za vsake topile posname : plameniš če : spodnje in zgornje eksplozijske meje : temperature samovžiga to 80 pojmi, ki SO najbolj važni IH iz Številčnih podatkov za posamezno topilo lahko sodimo o njegovi nevarnosti! Plemeniise je tista temperatura* pri kateri ae po do-ločenem postopku razvije toliko hlapov, da ee pri dotiku a plamenčkom vidno vžgejo* Čim nižja je tempe: ratura plamenišča, toliko nevarnejše je to topile* Po naših predpisih so vsa topila razdeljena glede na tem: perature plamenišša v tri nevarnostne skupine (Urad: ni list SfhJi št* §B/68)i . 1: §rupa s plameniščem ped žl8i B: grupa s plameniščem med Sl8@ in §š8@ 9: grupa s plameniščem nad šš8e istočasne nam te temperature povedo približne tudi najnižje temperature, nad katere se v prostoru lahko razvije tolike teh hlapov, da se pojavi eksplozijska mešanica* lasno je, da mora hiti seveda na razpolago dovolj razredčila alt topila v tekočem stanju* fega je lahko dovolj že tudi v sami barvi, s katere smo obarvali prostor* Spodnja eksplozijska meja je keneentraoija vnetljivih hlapov, iznad katere lahko pride do eksplozivnega vne: tja gorljive mešanioe* Če se količina hlapov : te je njihova keneentraoija zvišuje, ima eksplozivna meša: niea vse močnejše moč* Uri neki določeni keneentra: siji je ta meč največja* Uri preveliki keneentraeiji hlapov pa mešaniea ni več eksplozivna in pravimo, da ta mešaniea še verno zelo nevarna, kčrfe lahke raz= redči z dodatnim zrakom in tako postane zopet ekspie: zivna* (¥ drugem delu bede prikazane tabele*} Uri eksploziji nastajajo veliki pritiski, dvigne se tem: peratura in prostor se napolni s sajami* Peslediee za ljudi, ki se bili v času eksplozije v prostoru, so navadne zelo tragične* femperatura samovžiga je naj: nižja temperatura, pri kateri se mapi topna v zraku sami od sebe vžgejo* Soleča se s posebnimi pribori* femperature samovžiga se zelo različne in se giblje: je od ž§0=§§08§* Posebno beneim in terpentin imajo nizko temperaturo samovžiga* §edaj pa poglejmo, kake so vsi ti pojmi med seboj evezani. vzemimo npr* lakbenoin, ki se navadne na= aja kot razredčilo v bitumenskih barvah. Po prebarvanju se začne barva sušiti in pri slabi ventilaeiji prostora se prične konoentraeija benomskih hlapov hitre povečevati, kmalu dOSIže MI)K ln ko 8e narašča, prične škodljive m dražeči vplivati na delavce v prostoru, Nadaljna rast koncentradije lahko privede do tega, da se preseže spodnja eksplozijska meja, fs seveda pod pogojem, da je na razpolago dovolj beneina in da je temperatura prostora nad temperature plamenišča* Če se sedaj v tem prostoru pojavi predmet ali telo e gre: te na temperature, ki je višja kot temperatura same: vžiga beneina, se mešaniea v prostoru eksplozivne vžge* Podobne je pri ostalih topilih* Pri nekaterih se doseže spodnja eksplozijska meja že nekaj stopinj ped temperature plamenišča* Povzročitelji eksplozij se navadno plamen, iskra, mečno segrete površine* kontrola koneentraeije vnetljivih hlapov in plinov* ža določanje koneentraeije v smislu presojanja varne: sti za eksplozijo uporabljamo ekspiozimetre* ža vsa: ko vrste topila potrebujemo svoj ekspiozimeter ali navodilo proizvajalna eksplozimetra za preračunavanje nevarnosti drugih topil* Ma ekspiezimetrih je skala, ki nam kaže kenoentraeije in označeno je področje, ki je nevarno za eksplozijo* Poleg ekspiezimetrev so pri: merni tudi drugi pribori, s katerimi ugotavljamo, če je keneentraeija presegla meje, ki je zdravju škodlji: va* Povsod tam, kjer je atmosfera težka, upravičene lahke posumimo, da smo blizu ali pa da smo že eeie prekoračili eksplozijsko mejo* gpezerili pa bi, da se benein izmika kontroli s čutili, saj je poznano velike primerov eksplozij beneina v prostorih, kjer se peri: ee neovirano prale* Ventilaeija prostora* čil j ventilaeije je, da znižamo koneentraeije hlapov topil v prostoru* Pri tem je važno* : način ventilaeije : število izmenjave zraka v prostoru na ure Pri ventilaeiji nam sveži zrak, ki vstopa v prostor, iztiska zaplinjene atmosfere* fe izstiskanje je najboljše, če je ventilaeija urejena take, da deluje po prin: eipu bata, te je da sveži zrak potiska zaplinjenega pred seboj* fak primer ventilaeije imame običajne v eevevedih, ki so popolnoma odprti* ¥ primerih, da se sveži zrak popolno ali delno meša z zrakom v prostoru, pa izhaja iz prostora mešanica svežega in starega zraka. Efekt ventilacije je slabši. Za intenzivnost ventilacije imamo podatek, ki pove, kolikokrat na uro se zamenja ves zrak v prostoru. Splošna pravila, ki jih je treba upoštevati pri uporabi barv. Če pomislimo na vse nevarnosti, ki nam groze od barv, se lahko samo vprašamo, kako je sploh uspelo obarvati toliko površin, tudi zaprtih, brez škode in eksplozij. Takoj lahko ugotovimo, da smo pri vseh delih upoštevali pravila za varno delo, predvsem smo poskrbeli za dobro ventilacijo. Poznamo tudi mnoge primere, pri katerih pa se ni vse izteklo v redu. Težke zastrupitve, eksplozije in druge nesreče, so bile posledica neznanja ali nepozornosti. Najvažnejša je, da ne bi prišlo do takih nezaželenih primerov, ureditev delovnega mesta za varno delo. Predvsem moramo zagotoviti dobro ventilacijo z dovodom svežega zraka, ker z njo najuspešnejše znižujemo nevarnost koncentracije nevarnih hlapov. Tudi skladišča za barve morajo biti dobro zračena. Pri delu obvezno nosimo zaščitno obleko, obutev z mehkim podplatom, rokavice in po potrebi zaščitna očala. Če ventilacija ni zadostna, moramo obvezno nositi zaščitne maske s cedilom ali dovodom svežega zraka. Kljub temu pa moramo vseeno poskrbeti, da ne pride do koncentracije, ki bi lahko povzročila eksplozijo v prostoru. Poznani so tudi ti primeri nesreč. Orodje za delo mora biti takšno, da ne iskri. Razsvetljava na delovnem mestu mora biti zadostna. Delovno mesto mora biti oskrbljeno s plinotesnimi nizko volt ažnim i in st alaci j ami. Kovinski deli morajo biti dobro ozemljeni, da ne bi prišlo do isker zaradi elektrostatične napetosti. Na delovnem mestu in v okolici ne smemo kaditi, variti in opravljati drugih del s plamenom. Delovno atmosfero moramo stalno nadzirati z eksplozimetrom in če se koncentracija eksplozivnih hlapov dviga in bliža spodnji eksplozijski meji, moramo z delom takoj prenehati in izboljšati ventilacijo. Ventilacija naj bo pravilno urejena in naj po možnosti pospešuje naravno ventilacijo. Veliko pozornost moramo posvetiti tudi raznim nevarnim koncentracijam, ki nastajajo v težko dostopnih delih prostora, kjer ventilacija ne pride do izraza. Učinkovita metoda za znižanje nevarne koncentracije v zaprtih prostorih je, da dela v zaprtih prostorih izvaja istočasno čim manj delavcev in da so prostori zračeni še dolgo po zaključku dela. Kadar se posameznik spušča v manjše zaprte prostore, da bi jih pobarval, naj bo vedno pod nadzorstvom delovnega tovariša, ki stane zunaj na svežem zraku. Delati moramo vedno proti toku svežega zraka. Delavci morajo biti seznanjeni z varnostnimi ukrepi. De la naj izvajajo le popolnoma zdravi ljudje, ki so občasno pregledani, sicer pa so stalno pod zdravniškim nadzorstvom. To je samo nekaj splošnih priporočil. Za vsako delovišče pa je potrebno proučiti pogoje in od tega odvisno ukrepati. Če upoštevamo vse mere za varnost, delo z barvami ni nevarno. Za posamezne primere se lahko vedno posvetujemo tudi s proizvajalcem barv, kakor tudi z zavodi za zaščito pri delu. Viktor VELKAVRH ttet 8 i n O" SESTAVIL- FRANCI ROZMAN MOŠKO IME OPEKA VLEČE- NJE MAJHEN OSEL ODMEV z^s AVTOM. OZNAKA ITALIJE Z^\ UTRDI- TEV h" L Ir ^ 3i ¥ NIKAL- NICA ŠVEDSKA tij lil Iti lil ji 1 TOVARNA VČAČkU rii AS TA AVTOM- OZNAKA SPLITA 1 ¥ SOLMIZ • ZLOG DEODORANT POTOČNE ŽIVALI Z^\ KROF LOČILO VRSTA TISK. ČRK LUKSEM-m?G DOMAČA ŽIVAL PROM- SRE22STI NEMŠKI 10 PREDLO^ VNJEM PEČEMO UJEMANJE GLASOV PUŠČAVA H-ČRKA ABEC. POSODA vodne ŽIVALI NAJV. JUG■ LUKA VINSKI CVET ŽEN-IME PACIENT BOLEZEN DEL TELESA DE1AJ PO HRV. NEHAMO EDEN AMPAK— TV KOMEN TATOR NA5 TRGOVSKI POTNIK GLAVNI ŠTEVNIK JAPONS- KO VOZILO POGAN ŠPANIJA ■ ŽIVAL. VRT začetek ABECEDE JEZA OGLJIK ALUMI- NIJ TAJSKA STRUP V TO&AKU AVSTRAL-TEN. IGRA L EC NATRIJ CINKARNA CELJE MOLIBDEN muh. TUGOV. PODJETJE TO VRŠ. MERA MARKA tO.ČRKA Al EC. RAK NADAV NAŠ IZDELEK Kisik DRŽAVA V AZ/Jf VRSTA ŽITA OSMI J IN JOD MARTIN KOPNA v MORJU MOŠKO IME termi- Nl IGRAL. karta AVSTRIJA ARNIČ MNOŽ-K. RAJ./ME RDEČI KRIŽ TANTAL SLOV- SLIKAR PIJAČA ja Ton. DSŽAV. JANEŽ KANAL GOETHE- JEVA MATI ŽEN- PEV-GLAS P0U1ER primor- SKA JEV JOKA -VEC KO-ri DEL DINARJA GRŠKA ČRKA IND. KOV. IZDELKOV LTUbLJ. GRŠKI DOG VETROV ŠPANIJA HLEB KUBA DELAVSKA HIMNA NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA misli & fraze Za pravilno rešitev slikovne križanke razpisujemo tri nagrade: 1. nagrada 60 dinarjev 2. nagrada 40 dinarjev 3. nagrada 20 dinarjev Križanke oddajte v splošni sektor z oznako "Nagradna križanka - Colorjeve informacije" do vključno 15. maja 1973. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! Iskati iglo v slami ali meso po mesnicah zares ni isto. V prvem primeru vsaj veš, da jo boš končno vendarle našel! Včasih je plaval kot sekira. Sedaj je že bolje: plava kot dinar! f- ...; ’ f <"t ■ Kdo bi si mislil, da bosta imela meso in kafra toliko skupnega! Podjetje je last slehernega delavca. V Kamniku je podjetje, kjer se ni treba boriti za položaje, saj ima vsakdo svoj STOL! V "SREDNJEM _RAZU” DEBELE PECI POZIMI vanja matijevec Začelo se je sobotnega popoldneva, ko smo kljub novo zapadlemu snegu preizkušali svojo trmo in hoteli priti skozi dolino Krme na Kredarico. Z vsakim težko priborjenim metrom gazi je bilo trme manj in pri "garažah" jo je po treh urah zmanjkalo. Ob mleku čepimo potem na ganku bajte in se oziramo po zasneženih stenah v okolici. In potem poči Jožetu pred očmi! "Poglej tale raz v Debeli peči!" skoraj zavpije. "Kje, kakšen? A tisti levo? " se delam neumnega, čeprav se mi že zdi, kam meri. "Fant si slep! Z glave naravnost na vrh!" se skoraj razjezi Jože. Z Janezom složno zakruliva nekaj kot: "Aha, že vidiva!" in že zavezujeva nahrbtnika., Ven gre hitreje in od tega trenutka se pogovori sučejo le še okrog Debele peči in njenega raza. Ko se lepega petkovega jutra bližamo Debeli peči, smo kot malo prismuknjeni pubertetniki. Obloženi smo z vsemi mogočimi pripomočki, ki jih nudi sodobna tehnika - seveda v naših okvirih. Utripajočih src se kar po vseh štirih plazimo skozi gmajne ob obronkih, da bi neopaženi prišli čim bliže. Če bi hodili, bi se nam v tej nori gmajni vdiralo do zadnjice ali pa še bolj. Po bivaku pod steno uspemo še malo požgečkati njena rebra, potem pa se nas elegantno otrese. "Ob takem vremenu ne sprejemam obiskov", se mi zdi, da pravi. Kljub temu ji v nedra položimo kramo in jo lepo prosimo, naj jo pazi kakšen teden. "Prikupila si se nam", ji namigujemo, ko se spuščamo po njenih pobočjih. "Prav gotovo se še oglasimo!" In ker nam še vremenarji obljubljajo nekaj svoje podpore, smo čez teden dni spet na obisku. Stena je danes milostljiva in nas kar hitro spusti v predsobo, kjer nas čaka oprema, ki smo ji jo zaupali v varstvo. Nahrbtniki se zredijo in postanejo težji, stopinje globje. Do tu smo prišli zadnjič, kje bomo zavrnjeni to pot? Danes, jutri in kolikor dni bo že, gre naša pot le navzgor, do vrha v soncu, do cilja, od koder bomo ugledali spet nove cilje, vredne truda. Železje se preseli na pas, roke poprimejo cepine in Jože se zapodi v prvo delikatno mesto, ki nam bo odbrusilo zobe ali pa dalo novega poleta. Zasnežena polička drži strmo navzgor v požlejen žleb in nato na rob. Dolgo traja, da je Jože čez, sledi mu Janez in nato še jaz. V žlebu se mi zazdi, da imamo ljudje marsikaj preveč. Na primer - nohte! Če jih ne bi imeli, jih ne bi bilo treba čistiti, striči in kar je najvažnejše - ne bi se nam moglo zanohtati! Tako pa na robu piham, jokam in tiščim roke malo v sneg, malo pa pod pazduho. Lepo se je začelo, ni kaj! No, se bom že navadil, si mislim, ko bolečina popusti in se po prstih razleze prijetna toplota. Jože spet napreduje, Janez razkoplje stopinje, jaz pa se tu in tam malo prediram, vendar kar gre. Po čudoviti ostrici kot nož pridemo v sklade primrznjenega kamenja in trav in od tu do varnega zavetja macesna, na katerega se privežemo. Oddahnem si. Vsi klini do tu so prijeli bolj slabo in nikjer se nisem počutil varnega. Jože izgine za robom in z Janezom morava spet čakati. Ko gledam, kako počasi drsi vrv skozi Janezove roke, se mi zdi, da Jože krepko gara. O tem priča tudi plaz za plazom odkopanega snega, ki drvi čez skok mimo naju. V objemu snega in tesnobe nas pozdravijo sončni žarki. Sonce je že nad Kredarico in se neusmiljeno približuje obzorju. Zatulim Jožetu, naj se počasi malo ogleda za kakšnim prostorom za bivak, pa dobim spodbuden odgovor, da še stati ne more pošteno. Stisne me ob misli, da bi stal vso noč privezan na nekaj klinov v snegu. Spomnim se Buhla in njegovega bivakiranja na Nanga P ar batu in sem prepričan, da bi noč, čeprav 6000m niže, prestal veliko slabše. Zamotim se z opazovanjem sončne oble, ki se dotakne obzorja. Rad bi jo zadržal za nekaj časa, vendar nezadržno tone in kmalu ostane od nje le mrzel sij na večernem nebu. Mrak se hitro spušča, Jože pa ni še niti na kakšnem varovališču. Končno se vrv hitreje premakne in za Janezom sem na vrsti za vzpon. Marljivo izbijam kline, ki jih je Jože naklepal v žlebu celo vrsto. Vem, da sem zaradi tega počasnejši, toda kdo ve koliko klinov bomo še rabili, da se izkopljemo iz stene? Žleb se konča in proti desni vodi poč, ki reže gladko ploščo. Zagozdim se vanjo in lezem kot gosenica. Stemnilo se je popolnoma in skoraj nič več ne vidim, tako da mi prestop iz poči v ploščo in na rob naredi precej preglavic. Nad seboj zagledam Jožeta, ki je našel majhno poličko pod previsom, kjer se bomo čez noč lahko za silo stisnili. Prižgem baterijo in se pregoljufam še tistih nekaj metrov do poličke. Pričnemo pripravljati bivak. Klin za klinom roma v skalo. Privezujemo vse, kar ni privezano direktno na nas. Če se izmuzne kaj iz rok, postane plen stene, ki predmet zakoplje, kdo ve kje, v neštetih žlebovih. Zlezemo v vreče, kuhamo čaj, pripravljamo limonado, malo jemo in se spet nalivamo s čajem. Malo smo se že ogreli in pogled poroma na nasproti ležeče strmine Triglava, Rjavine in v ozadju Škrlatice, odete v srebro, ki ga razliva vzhajajoči mesec. Strmimo in molčimo. Na misel mi pridejo besede Otona Župančiča, ki jih je namenil Čopu: "Tu so, na meji življenja in smrti, razprostrti prebeli, tihi prti . . . ", Oči, polne tega nezemeljskega leska, se počasi zapirajo in drug za drugim se selimo v svet sanj. Noč mineva mirno. Razen obveznega premeščanja in nameščanja, ko nas zanke začno rezati v telo, se ne dogaja nič. Tu in tam zatuli okrog robov veter, vendar nam ne more do živega. Jutro nas najde dobro prespane in spočite, vendar pa se kar ne moremo spraviti iz toplih vreč. Šele okrog osmih se izkopljemo in si pripravimo res dober zajtrk. Rjavina nam pošilja sem in tja megle in kratko pošiljko snega. Vreme je drugače lepo, le veter se je prebudil in zdaj razgraja pod vrhovi. Rob stene se vidi že čisto blizu in prepričani smo, da se nam bo posrečilo. Vse, kar rabimo, roma spet na vrv okrog pasu. Skozi strm žleb pleza Jože brez nahrbtnika. Hitro ga premaga in za Janezom sva na vrsti midva. Jožetov nahrbtnik in jaz namreč. Navezal sem ga kake tri metre predse na vrv in zdaj upam, da ga bosta tovariša hitro potegnila čez žleb in z njim tudi mene. Pa ni nič iz tega. Vrag se, kot bi vedel za moje pobožne želje, kar naprej zatika in tako skoraj ves žleb plezam prosto. Kadar pa je nahrbtnik osvobojen me prijatelja prevežeta, da skoraj izdihnem. Vse mine, se tolažim, in res kmalu prikopljem na zasneženo polico, kjer je varovališče. Spet nas čaka žleb, v katerega vodi izpostavljena prečka, nato strmo snežišče in še en žleb. Veter tuli vedno bolj. Kadar se veter tako usaja, mora biti rob stene že zelo blizu. Glasnih povelj ne slišimo več in 'nekako se sporazumevamo z vrvjo. V žlebu je plezarija zoprna. Sneg se, na mestih, kjer sta predhodnika naredila stopinje, predira in plezati moram v razkoraku. Dereze boleče hrstijo ob skalo, vendar me zdaj ne gane nič več. Vrh je blizu in danes bomo zunaj! Še rob in ... . Težko je opisati občutke, ki te zajamejo, ko stopiš iz vetrovne sence v opoldansko sonce. Takrat veter na mah potihne, kot bi hotel reči: "Dobro, zmaga je vaša!". Od vrha te loči le še položna snežena preproga, pretkana z biseri in nitkami živega zlata, ki ga sonce razsiplje s temnomodrega neba. Čar je tako močan, da nekaj časa negibno ob- stojim. Vzdrami me šele Janezov glas: "Prima, a?". Pogledam ga. Reži se tako na široko, da bi imel usta gotovo okrog in okrog glave, če ne bi imel vmes ušesa. Ali je to tista sreča, ob kateri pozabljaš na vse? Ne vem. Vem le to, da me od vrha loči le še nekaj korakov, da sta tam tovariša in da nam je uspelo. Toplo se zgane v prsih, ko stojimo na robu in si podamo roke. Veter spet odpre svoje registre in prestopimo se. Naša pot gre zdaj navzdol po sončnih pobočjih v gozdove Pokljuke, pogledi pa že spet beže na zasnežene vrhove in stene ter v smučarski raj med njimi. In preden odidemo iz kraljestva sten in vrhov, si že spet želimo nazaj. Vedno znova in znova. Skladišče' odpadnih sodov imamo tudi v Dragočajni pravilna rešitev slikovne križanke iz prejšne številke... Za nagradno križanko štev. 4, ki je bila v marcu, smo prejeli 75 rešitev. Tokrat smo izvedli javno žrebanje v splošno kadrovskem sektorju. Komisija, ki so jo sestavljali: Bernarda Osovnikar, Marinka Tomšič in Viktor Velkavrh, je kot dobitnika 1. nagrade v znesku 60 dinarjev izžrebala Daneta Založnika, 2. nagrado 40 dinarjev prejme Marija Košir in 3. 20 dinarjev Majda škof. Nagrade bodo izžrebancem izplačane skupaj z osebnim dohodkom v aprilu 1973. Čestitamo! Še vedno opažamo, da rešujete križanke površno, zato vas opozarjamo, da je rešitev pravilna le tedaj, če so črke čitljivo izpisane, brez popravkov! NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA rr; iz. H ***** Tl E š A L N 1 C A R E M O R K E R izr,:: 0 r E K A N A S T A N V z::... 1 K V p EE MtTAMO L 1 v r,r -S N E r Z™ E r A L 0 N 1 ntmmm E -S r N E C 5 0 L 0 H 0 V Ur C A R 3 r V 0 5 Č P "*■/; B 1 rX_ A Af k E r A SE- R E L P A S 0 A R A L 'Škrk L A N j A/ 1 ■0 A/ z: 0 R 0 K 0 P A — / N T.r. mr / E T R A M A N / R A k tl A tl A HF k 1 M A C K J r.r B 0 L w A n B A <7 E R 'S™ K 0 A L A 1 S r R A / L K 0 L -Ebr l E JL t s~ ;s... 1 L 0 N A JSSSv K 0 R A 5 0 K (J P 0 L A C R h 1 h/ A T T E J N 1 L A A L M E N VI. MAJSKO SREČANJE BO V KRAPINSKIH TOPLICAH Letošnje športne igre proizvajalcev barv in lakov Jugoslavije, ki so že 6. po vrsti, bodo v Krapinskih toplicah od 25. do 27. maja. Organizator, Kemijski kombinat Zagreb se je odločil za Hrvatsko Zagorje zaradi večje domačnosti in prijetnejšega bivanja vseh nastopajočih. Športnih iger, oziroma majskega srečanja se bo seveda udeležilo tudi naše zastopstvo. Formiran je bil organizacijski odbor. Njegovo vodstvo je prevzel Stane Vilar, ki že pripravlja vse potrebno za udeležbo. Tudi letos bodo tekmovanja v šahu, namiznem tenisu, nogometu, streljanju, kegljanju in gasilstvu. Naša ekipa bo letos prvič oblečena v enotna športna oblačila, s čemer bo prav gotovo popravila vtis s prejšnjih nastopov. Naše uredništvo želi vsem udeležencem prijetno bivanje v Krapinskih toplicah in seveda - obilo tekmovalnega uspeha. O majskem srečanju bomo bralce našega glasila seznanili v naslednji številki. 3 3 3 PREGOVORI, FRAZE IN PAROLE IZ ŽABJE PERSPEKTIVE Molk je zlato. Pregovor, ki dela krivico gluhonemim. Glasba ne pozna meja. Cene ne poznajo omejitev. S pregovorom "Kdor išče, ta najde" nekaj ni v redu. Pojdi se prepričat v mesnico! Oblast je v delavskih rokah. Potemtakem bi ne smeli pred delom pljuniti v roke! Od strahu gredo lasje pokonci. Plešasti so naj; ij hrabri ljudje, ker nikoli ne pokažejo strahu. arhivski posnetki naše tovarne leto 1932 Pogled na industrijski tir . . . . rezervoar za laneno olje, ki stoji še danes . . . .