Kranj 25. iuliia 1964
Iz vsebine
Stran 2:
Miran Ogrin — Cez Bengalski zaliv
Stran 3:
Ljudje iz davnine Stran 8:
Češka, dežela spominov Stran 10:
Prav nič lepo popoldne
TAKŠNALE IZGLEDA PRAZNA STRUGA tOD JEZOM ELEKTRARNE V MOSTAH
»Diesel -penjači« v Lescah
Vam je že znano, da boste 9. avgusta v Lescah lahko priče enemu najzanimivejših modelarskih tekmovanj te sezone? Gre namreč za XI. evropski kriterij letalskih modelov, katere mode larji imenujejo »disel-penjači«.
Verjetno je nekoliko nenavaden izraz vreden pojasnila. Modeli z imenom »disel penjači« sodijo v posebno modelarsko kate gorijo, ki je v našem — jugoslovanskem modelarstvu skoraj že v zatonu. Pravzaprav je tudi dru god po svetu ne cenijo več tako, kot so jo nekdaj. Vendar so vzroki umikanja te kategorije ob-I jektivni, saj se prav sedaj pojavljajo najrazličnejše modelarske kategorije, ki so lepše in zanimivejše. Toda kljub temu se bo tega mednarodnega tekmovanja v Lescah udeležilo 12 držav z več kot 50 tekmovalci.
»Disel-penjači« so modeli klasične gradnje, s sorazmerno veliko površino nosilnih ploskev. V nosu trupa imajo vgrajen 2,5 kubični disel motorček, kateri sme v tekmovalnem startu delovati največ 10 sekund. V tem »času model doseže kakih 150, morda celo več metrov višine. Potem letalce jadra. Časomerilci merijo dolžino trajanja leta modela. Maksimalna, še ocenjevana dolžina leta so 3 minute. J( presežku tega časa časomerilci što-parice ustavijo, saj ostali del leta zanje ni več zanimiv. Z ozirom -na to in 5 tekmovalnih startov je največje možno število točk 900. Število teh pa je odvisno seveda tudi od vremena, verziranosti modelarja in izdelave modela. Tudi tekmova-ma rutina modelarjev je omembe vredna. Ob vsem tem pa modelarji upoštevajo teoretično znanje meteorologije, saj tekmovalci iščejo pri startanju svojih modelov kar se le da ugodne vremenske pogoje, predvsem pa termičnih vzgornikov.
Iz vsega tega pa sledi, da ta modelarska kategorija sploh ni enostavna. To nam dokazuje tudi starost modelarjev, ki se pojavljajo na tekmovanjih. To so samo starejši ljudje, ki temu svojemu konjičku posvečajo ves prosti čas.
Evropski kriterij je za Gorenj sko postal že tradicionalen, saj bo tokrat na letališču v Lescah že tretjič zapored.
TONE POLENEC
Zamislite si Lago di Lugano šest stopinj nad ekvatorjem:  sonce se  polagoma pomika od srede neba na zahod, mehka žametna svetloba se odbija od zelenega morja — to je Penang.  Idilični, vase- zaljubljeni otok počiva na robu Malajskega polotoka.
Vse, od ažurnega neba do valovitega morja, čudovitih večernih zatonov, tihih zvezdnatih noči, rahlo zamreženih juter — vse me spominja na tropski jug. Malaja je nov svet, je topla, dražestna Azija, xpolna je šarma in lepih barv. To je popolno nasprotje Indije.
Otoki se strmo dvigajo z rahlo napete morske krivine, poraščeni so od tal do vrha s temnimi tropskimi gozdovi, zakrivljene piroge drse mimo mene kot kakšne začarane morske kače. Goli malajski ribiči krmarijo po ozkem prelivu, iz nizkega morja štrle celi koli, okrog njih razpenjajo ribiči svoje mreže. Jadrnice imajo visoko zašiljen kljun,.take so kot kakšni kitajski zmaji. Sonce sije zdaj z zastrtega neba, v naslednjem trenutku pa se naenkrat zjasni in spet se razlije svetloba na vse strani.
Velika množica je tisti dan pričakala potnike iz Madrasa v Indiji. Ko je sredi izkrcavanja zatrobil staromodni angleški avtomobil in si skušal za vsako ceno utreti pot do pomola, sem vedel, da sem prišel v svet, ki živi še v prvih letih- dvajsetega stoletja.
Naša barka ni bila nobena Queen Marv, 15.000-tonska ladja je plula s hitrostjo enajst vozlov na uro. Nekdaj je vozila na relaciji Bombav—London — njena zlata leta so bila že mimo. Zdaj gre trikrat na teden čez Bengalski zaliv: Madras—Singapore in nazaj.
Na morju ... na morju ljudje vedno nekaj razmišljajo. Morje je veliko platno, na tem platnu vidiš vso zgodovino, vse bitke na vodi. Indijanci gredo čez Beringovo ožino v Ameriko, Malajci naselijo pacifiške otoke, Kolumb odkrije novi svet, Magelhanes ob jadra ves svet, sonce vzhaja na obali, pred japonskimi otoki, na Loffotih love norveški ribiči sla-nike, Spitzbergi se kopljejo poleti v polarni svetlobi.
Kaj bi pisal danes Jack London, če bi še živel? Bi potoval po Indiji, bi šel na Kitajsko,, na streho sveta — bi iskal miru na otokih Južnega morja? Bi se zaljubil v Japonsko? Bi hotel na Aljasko — toda tam ni več zlate mrzlice. Bi živel še v San Franciscu — toda to ni več mesto greha, to je zdaj najlepša ameriška metropola.
Bi Rudvard Kipling še trdil, da je Vzhod — Vzhod, in da se ne more nikoli zbližati z Zahodom?
So sinovi dobre zemlje res prišli do Madagaskarja? Kdo je naselil Velikonočni otok — odkod veliki monoliti (kipi) na tem otoku? Je Tahiti res »biser vzhoda«? Zakaj se je Gauguin — veliki francoski slikar — vrnil še enkrat na otoke Južnega morja? V Parizu ni našel duševnega miru?
Iskal sem morske razbojnike, toliko sem brai že o piratih v Kitajskem morju, o morskih pošastih v Kanbih — pa nisem videl "niti poštene ribe!
ŠH
Bengalski zaliv
Prihod naše ladje Citv of Madras je bil najvažnejši dogodek tistega dne. Vse lepotice Pe-nanga so uprle svoje črne oči na spuščeno stopnišče. Bo prišel veliki kavalir, bo imel slamnik na glavi?
Morali bi jih videti! Bile so vse v sari jih, ti pa so bili zelenoplavi, oranžni, limonaste barve. Na nogah so imele srebrne sandale. Prišli so tudi otroci^ strmeli so v ladjo. Zadaj, ob skladiščih, so čakali kitajski kuliji, nič se niso prerivali naprej, čakali so na red.
Kako so morali strmeti prvi Evropejci, sinovi Luzitanije, meglene Holandije, zelene Flandrije, britanskih otokov! Po večmesečnem križarjenju okrog puste afriške celine so zagledali naenkrat pred seboj celo verigo otokov. Bili so gosto poraščeni, dvigali so se naravnost iz morja; ves trud je bil poplačan.
Odkrili so nov svet, hoteli so še naprej. Pred njimi je bil skrivnostni Pacifik s tajfuni in monsumi. Slišali so za otoke, iz katerih se kadi noč in dan, za prijazne ljudi, ki kade iz velike pipe, za plesalke, ki hodijo napol gole.
Vedeli so: na koncu sveta je Cathav, današnja Kitajska, še naprej  je Japonska. Za Av- , stralijo še nihče slišal ni — Terra Australis pripada poznejšim generacijam.
Tudi jaz še nisem videl morskega psa — mi je pravil na Rdečem morju stari barba iz Makarske. Pa je prebil pol življenja na morju, med vojno je vodil cele konvoje. Zdaj živi v Kostre-ni, pri Reki.
tr je so najade, sirene, nimfe — kje je lepa ^ Kalipso, kje so ribe — ljudje, o katerih so vedeli stan Grki povedati toliko zanimivega? Koliko sem že slišal o morskih konjičih — zdaj pa je morje mirno kot biljardna miza!
Kje je leteči Holandec, kje morska deklica z ribjim repom? Imela je tako lep obraz, od popka navzdol pa je bila posuta z luskami. Ko je zagledala človeška zijala, je planila- v jok, potopila se je nazaj v morje, še enkrat se je vrnila na površino, zaklicala je nekaj besed, In izginila.
čudovite so morske storije, ves dan bi jih poslušal. Zdaj jih znova doživljam.
Dva plemiča sta ujela v mrežo povodnega moža. Ko sta ga dvignila na krov, jima je zagrozil, da bo potopil ladjo, če ga ne izpustita pri priči. Takoj sta ga izpustila nazaj v vodo.
Leta 1571 je neki možakar, Kopper po imenu, prisegel, da je videl morsko kačo. Voda je bila mirna in žival se ni zmenila za človeka. Nato je ustrelil proti njej, kača se je potopila. Imela je konjsko glavo, belo grivo in črne oči, bila je grozna in strašna. Kopper ni vedel, kako naj jo popiše, še danes ga je strah.
Kje so potopljeni zakladi? So na Kokosovih otokih? če potegnete črto od Colomba na Cey-lonu do Fremantla v Zahodni Avstraliji, bo tekla ravno čez otoke — Cocos Islands.
Kje razvpiti gusar z imenom Benito Benito, kje črna slonova kost? Kako je moralo biti. ko
je britanska bojna ladja ujela špansko suženjsko ladjo . . .? So kapitana obesili? ,
So živeli stari malajski bofovi na gorah ali na morju? Imajo tudi Malajci svojega Odiseja? O, kako malo vemo o tem v Evropi! Je bil njihov raj na morju ali v nebesih?
Morje je velika fantazija. Lahko valovi res požro celo ladjo? Se je naše življenje res začelo v vodi?
Morje je velika uganka. Zakaj se ob nekaterih bregovih plima vzdiguje visoko kakor hiša — medtem ko je drugje morje popolnoma mirno?
Penang je pol malajsko, pol kitajsko mesto. Kitajci so zame nekaj popolnoma novega. Rad bi izmeril njihove globine. So prinesli s seboj- s Kitajske nekaj stare Kine? So postali novi ljudje?
Sinovi dobre zemlje so že izgubili poteze svojih prednikov, postali so bolj evropski. Njihove kretnje so mirne, skoraj olimpijske. Pred njimi ni več dilema: kaj bo jutri, kaj bomo pa jedli. Malaja jim nudi vse to, kar bi našli na Havajih, kar so iskali na Formozi.
Tudi ameriški Japonci — Nisei — imajo že napol evropske poteze. Nemci v Pennsvlvaniji niso več okorni pruski soldati, v novem okolju so postali drugačni Arabci v Beirutu, Alžirci v Parizu pa so skoraj napol Italijani.
Malaja ni Indija, ni Cevlon, primerjati je ne moremo niti z Burmo, čeprav meji z njo. Malaja gleda na jug. Visoko na severu sta Indija in Kitajska, na jugu pa je morje — veliko morje.
To je lonec, v tem loncu vre in kipi, nihče ne ve, kaj je na dnu lonca, gosta para zastira pogled. Jaz vem le to, da so se v tem loncu pomešale tri rase sveta: bela (Indijci), plava (Malajci) in rumena (Kitajci). Toda Malaja ni Švica — tudi Rim ni nastal čez noč.
Malaja je islam pod palmami, je Mohamed na vročih tleh tropske Azije. Malajski muslimani se klanjajo proti Meki, na naši ladji molijo nekateri kar naprej, petkrat na dan. Na glavi imajo plav fes iz fine svile, na tleh preprogo iz zelenkaste slame. Koran, sveta' knjiga muslimanov, je zavit v debele, zelene platnice.
V Malaki sem videl stare britanske topove, v Georgetovvnu razkošne vile kitajskih kornpra-dorjev — pred sto leti so prišli revni ko cerkvene miši, ustanovili so male trgovinice, nato banke. Port Svvettenham ima novo, moderno pristanišče, Kuala Lumpur impozantne nebotičnike — atmosfera v mestu pa je popolnoma kitajska.
Videl sem najnovejše jadrnice — prave plavajoče hotele, tri sto metrov dolge ladje cisterne so plule s Sumatre v Evropo, niti žive duše ni bilo na palubi. V Malaškem prelivu se je bliskalo vso noč, strele so parale nebo ko na sodni dan — niti kaplja dežja ni padla. Bližali smo* se Tihemu oceanu, največji masi vode na svetu.
Vso noč se je nadaljevala parada na morju, vso noč smo srečavali ladje, iz vseh smeri so prihajale. Vendar stvari nimajo duše. Džunke sem hotel videti, jadra s plapolajočimi zavesami, z enim samim človekom, samim sredi morja. Samim — -zvečer, ko se spusti noč in se zablešče luči na obali.
Kaj razkošna neonska razsvetljava, kaj svetlobni signali v velikem pristanišču — to je tehnika, to je industrija. Meni so bile -Ijubše-petrolejke na sampanih. Vso Kitajsko sem imel pred očmi, vse kitajske vasi sem videl. Mandarine, kako študirajo stare cesarske zakone, študente, na obrazu imajo velika očala, na mizi kup knjig, pripravljajo se za prve izpite.
Nikoli ne bom pozabil prve džunke, ki sem jo videl. Bila je ko oreh sredi morja.
MIRAN OGRIN
LJ UDJE
iz davnine
Na pusti in nenaseljeni planoti v srcu Južne Amerike žive Chipava Indijanci, zadnji ostanki slavne inkovske dobe, popolnoma nedotaknjeni in osamljeni.
Tisti, ki je kdajkoli potoval preko bolivijske visoke planote, ne bo nikoli pozabil nenavadnih »vasi«, ki so se pojavljale na obzorju. Nekatere so čepele na gorskih pobočjih, druge pa so bile raztresene po pustih in neplodnih ravneh. Današnji Indijanci se teh krajev izogibajo in le malokrat zaidejo vanje. Tedaj se vedno predstavijo za romarje in podarijo nenavadnim »vaščanom« svoj acullico, požve-čen tobak iz listov koke, ki ga porabijo za kajenje. g
Od daleč ni vas prav nič zastrašujoča. Hiše so kot majhni štirioglati stolpi z niz-^ kimi vrati obrnjenimi proti vzhajajočemu soncu. Njihova gradnja dokazuje, da so možje dolgo in trdo delali. Kljub letom so stolpi ostali nepoškodovani in so prav tako čisti in lepi, čeprav so izdelani iz opeke, posušene na soncu. Če ne bi bili tako geometrični in popolnoma enaki, bi jih slučajni opazovalec lahko zamenjal za ogromna mravljišča.
Zdi se, kot bi nekoč prebivalce teh nenavadnih domov, zavite v okorna volnena oblačila, prignala sem nenavadna nevihta. Toda oni so še vedno tu. Njihovi strogi, skor.aj kruti obrazi pripovedujejo o dolgih stoletjih trde in neizprosne borbe z naravo. Morali so biti marljivi in močni, da so vzdržali v neenakem boju. Še vedno so tu. Stiskajo se v mračnih izbah. Molčeči so, ker vedo, da so samo suhi, mumificirani ostanki ljudstva, ki je nekoč vladalo deželi.
Ob jezeru Titicaca so našli dom
Potomci starodavnih ljudstev Collas in Ay-maras tvorijo danes pretežni del bolivijskega prebivalstva. Moderni Indijanci ne priznavajo sorodstvenih vezi z »gentiles« (Chipava Indijanci). Trdijo, da so bili slednji pogani in da jih je božje prekletstvo izgnalo v te mrtvaške jredele. O njih krožijo nenavadne legende. Ena pripovduje, da je nekaj ljudi nekoč skrilo ogromen zaklad v gorskih razpokah. Drugi skupini pa je uspelo doseči zaklad. Mrtvi »gen-tiles* so silno maščevalni in vedno pripravljeni ta. kazen zasejat nesrečo med uboge Indijance.
Avmara Indijanci v pokrajinah Carangas in >oopo niso docela izumrli. Tu je še vedno >eščica njihovih potomcfcv — gentiles. Prebivajo v osamljeni vasi na jugu drža\e, blizu Salinasa v Coipasi. Ljudje jih imenujejo chullpa puchu, »ostanki mumij«. Te žive mumije niso umišlje-li, bajeslovni ljudje; to so izolirani Uro-Chipaya Indijanci, zadnji predstavniki primitivnih ljudstev, ki so nekje v pradavnini zasedli ogromne površine bolivijske visoke planote in so v času, to so prišli Španci v Ameriko, že propadali. 3onquistadores (španski zavojevalci) so ob svo-em prihodu slišali o njih na moč čudne sto-iie: sloveli so kot veliki orimitivneži in uma-
zanci, tako da* so jim Inki, katerim niso hoteli plačevati davkov, ukazali prinesti vsako leto v inkovsko prestolnico Cuzco sodčke, napolnjene z ušmi, ki so jih ulovili na sebi. Prebivali so večinoma okrog jezera Titicaca in se preživljali z ribolovom.
Uro-Chipaya se dele na dve skupin!: na Uro in na Chipava. Zadnjih nekaj predstavnikov skupine Uro živi v vasi Ancoaqui, blizu ustja reke Desaguadera. Druga skupina — Chipava, pa je ostala neodkrita, dokler je ni Max Uhle koncem preteklega stoletja predstavil svetu. Prvi znanstvenik, ki je nenavadne ljudi iz davnine obiskal, je bil dr. Posnanskv iz La Paza. S poti je prinesel neznaten slovarček besed, ki so dokazovale, da so Chipava zelo sorodni skupini Uro iz vasi Ancoaqui. Dr. Rivet iz Pariza pa je skušal dokazati, da je njihov jezik podoben dialektom Aravvakan, ki jih govore v tropskih nižavjih Južne Amerike in da so morda Uro ostanki nekega starodavnega ljudstva, ki je prišlo iz vzhodnih gozdov in zasedlo doline in planote v Andih.
Legenda o otrocih smrti
Ubogi Chipava priznavajo, da imajo nenavaden položaj v svetu. Neprestano spoznavajo razlike, ki vladajo med njimi in Avmara Indijanci, ki žive v tem predelu in razumejo, da delijo neko skupno dediščino z »mumijami«, ki se 1e redko prikažejo iz temine svojih koč. Svojo prisotnost v tej puščavi razlagajo z mitom, ki pravi: »Dolgo je že tega, kar je sonce vzhajalo na zahodu, človek je rekel: Vrata naših hiš bomo odslej obračali proti vzhodu! Komaj je w> dejal, že je sonce spremenilo svojo pot in pričelo vzhajati na vzhodu. Vsi, možje, žene in otroci so umrli v svojih kočah. To so današnji chullpas. Rešila sta se le en moški in ženska s tem, da sta skočila v reko. Plavala sta pod vodo in končno dosegla neplodno in puščobno ravan, kjer sta zgradila vas. Delala sta ponoči, takrat ko so drugi ljudje spali. Nekoč ju je odkril neki Avmara Indijanec in poklical duhovnika, ki je poškropil vas z blagoslovljeno vodo. Tako sta bila rešena čarodejstva in njuni otroci so lahko mirno uživali lepoto svetlobe in toploto sonca. Danes žive ti ljudje tako kot vsi ostali. Oblačila chullpasov in vrata njihovih koč, obrnjena proti soncu, pa še vedno pravijo, da so to otroci smrti. Njihov pogovorni jezik je isti kot pri »gentiles«.
»Pusta in nenaseljena pokrajina, v kateri živimo . . .« Glas tega človeka je bil poln dolgo zatajevane »bridkosti. Težko najdeš košček sveta, ki bi napravil tako močan vtis popolne osamljenosti in praznote. Nad ravno brezmejnostjo, ki jo tu in tam prekinjajo krpe belih solnih plasti, se dvigajo gore brez imena. Živ-
Vas Chipavev z značilnimi hišami. Vsa vrata so obrnjena proti vzhodu.
ljenje tod je silno trdo in kruto. Zjutraj se prebudiš z udi, otrplimi od mraza, srce ti pa stiska suho ozračje. Samo opoldne, ko sonce najmočneje pripeka in se leno zlekneš pred vrati, samo tedaj se znebiš more, ki te je tlačila vso noč. Na tej planoti občutek praznote popolnoma prevlada v možganih. Kamorkoli pogledaš, vsepovsod samo širok, siv prostor. Njegov edin okras je žareče modro opoldansko nebo. Najbolj kruta pa je strašna tišina, ledeni, nadnaravni molk, ki ga nič ne prekine. Človek se ne more nikoli čisto privaditi nanj. To je večna tišina, ki nikoli ne sliši človeškega glasu ali vsaj osamljenega krika ptice ali živali.
Ohranili so ostanke davne preteklosti
Sredi te preklete pokrajine so postavili Chipava svoja domovanja. Na njihovi planoti so tako osamljeni kot domačini kakega otoka sredi prostranega morja. Niti najmanjši košček njihove zgodovine ni poznan. Kljub temu pa njihov položaj v tem okolju govori o bitkah z bojevitimi Avmari, ki so verjetno pregnali Chipave v ta puščobna bivališča. Vsemu navkljub pa so prebivalci te izgubljene, vasi izoblikovali svojo arhitekturo, oblačila, družbeni ustroj ter vero in vse to obdržali do danes; dolga štiri stoletja po propadu inkovskega imperija. Za Chipave velja, da so mnogo bolje kot Avmari obdržali ostanke preteklosti. O tem priča njihova duhovna in materialna kultura.
Član neke ekspedicije v vas Chipavev pripoveduje: Do vasi Chipavev sem prispel pozno na predvečer Novega leta. Ves dan smo potovali in neprestano so se pred nami pojavljale fate morgane: videl sem jezero, ki je nastalo in takoj spet izginilo; potem se je nad obzorjem razprostiralo veliko mesto, ki je prav tako nenadoma izginilo. Na njegovem mestu so se pojavile lame, ki so se spremenile v »Wike kame'?. To se je ponavljalo vse do noči. Na naši poti preko planote nas je spremljala samo konica cerkvenega stolpa. Ko smo prispeli do vasi, smo videli, da Chipava praznujejo. Naš prihod je bil popolnoma nepričakovan. Začudo pa domačini niso pokazali niti sence presenečena. Zdeli smo se jim preničevi, da bi lahko zmotili njihov mir in molk pokrajine. Vstopil sem v poglavarjevo kočo in se znašel sredi skupine mož, ki so se mi zdeli kot prikazni. Spregovorili so nekaj besed med seboj in ostali p čolnoma negibni. Čepeli so na zemlji.
Priredila: TONČI JALEN (Konec prihodnjič)
na Gorenjskem
Butalci in turizem
Bližala se je glavna turistična sezona. Butalcem turizem v zimski sezoni ni kaj prida vrgel. Sklepali so in sklenili, da to ni prav in da gredo nad meteoro-, loga: »Tovariš vremenar, čas za skubljenje turistov je vsako leto prekratek, zima je predolga, zimski turizem pa več požre, kot da od sebe, kajti nimamo še dovolj hotelov, žičnic in vlečnic, pa crkamo od investicij. Dajte, pomagajte, da bosta dve poletni sezoni in le ena zimska!«
Jim odgovori vremenoslovec: »Hodite zbogom, gostinci, vaša prošnja je uslišana. Sedaj bo skoraj poletje, potem bo zima, za zimo spet poletje — evo, pa boste imeli dve poletji in eno samo zimo.«
Butalci so hvaležni rekli zdravo in so šli in domov prinesli veselo novico, da so Butale dobile dve poletni sezoni in eno samo zimsko.
Butalcem je bilo sitno, da so morali turiste vabiti od tako daleč. Propaganda stane, reklama ni zastonj in še se zgodi, da turistov ni, kadar bi jih lahko najbolj ostrigel. Doma pa je zemlje dovolj in kakšne zemlje — na taki zemlji plenja vse mogoče, zadrugi še deficit! Pa so sklenili, da bodo turiste pridelovali kar doma.
Pa so spomladi vsak okoli svoje hišice prekopali rušo, jo povlekli in vanjo posejali nekaj prospektov, da bo gospodinja imela turiste kar pri roki kakor peteršiljček in čebulo, "i
In potem je padal dež in je sijalo ljubo sonce in so pričakovali in veselo pričakali: pognalo je mlado zelenje, bujno šlo v rast in obetalo bogato žetev.
Pa kar je pognalo in se tako lepo šopirilo, so bile same mlade koprive in nič drugega.
Pa so jih Butalci gledali in so jemali mado perjiče na jezik: pošteno jih je opeklo! Nezadovoljni so dejali: »Ajsa! Mladi turisti — že sedaj* so tako ostri! Kako bodo šele zahtevni, taksa jih pocitraj, kadar dozorijo!«
Za njegovih dni je v Butalah živel Anže Meketač, na široko znan po ostrem jeziku in kozi, ki je pravil o njej, da se bolj spozna na krajevne znamenitosti kot butalski možje pri turističnem društvu. Sam predsednik turističnega društva si ni mogel kaj, nego ga je ustavil na cesti in vprašal: »No, oča, ali ste že prodali tisto kozo, ki se na turizem bolj spozna, kot se spoznajo nanj naši uslužbenci?« Pa se, je Anže Meketač potuhnil, kakor bi ne, poznal tovariša, in je odgovoril: »Prodal, prodal, davno prodal, tja čez občinsko mejo. Tam se je obrejila in je storila osla, ki ga imajo zdaj pri butalskem turističnem društvu za predsednika. Pa srečno, tovariš!«-
Zopet smo skočili s cenami
očividno    zmanjšala zaradi
1|1(||A     TI *1 V7nri^l* dragega   sladkorja,   da celo
1114X1U     Ud T MJcL\jm\ domač  pregovor:  »Kdor se
<■—' _ zadnji   smeje,    se najslajše
Kdorkoli se razume na na- v kruhu, ampak tudi v peci- *™eJ!:^aboIflizglnil }z UČnega
» ,    .     .        . , , programa. Ker se bo na av-
še gospodarstvo tega m pre- vu   v »nudefauh«   sem pre- tomatsko ^^lo t°udP. ma_
senetil novi skok cen osnov- pričan, da bodo trgovci »na-   ■     .____.     m . v.,
nim življenjskim artiklom, šponali« moki tako ceno, da ^LJ0^^ ^ KT*^ " * J ,.. , , , , ii- mleka in .ker je mleko po-Ta stavek sem čital med bomo makarone kupovali stalo ^ dražie i~izostal imi stavki, napisanimi v kar na komade. Pa da ne dnevnem časopisju. Res je bo kdo mislil, da pretiravam in to drži!, da je potrošnik v mojih izjavah, čisto nič. kljub temu, če se spozna ali Včeraj sem plačal sardine za pa ne, na naše gospodarstvo 10 dinarjev dražje zato, ker je vedno pripravljen na po- je trgovec trdil, da so v olju
že dražje kakor »šnops«, so v naših gostiščih že razobesili varnostne nazive »Mladini ne točimo alkoholnih pijač.« Ob koncu bi vas opozoril še to, da v bo-
ker pac ve, da so cene zen- toda na škatljici je bil vtis-skega spola in njim ni zame- njen datum izdaje 3. •». 1963
morajo hraniti z dietično hrano, sicer bose občutili na
riti če niso stalne! Dosedaj Kar se podražitve olja tiče lastnem ž fej ^ pravl je bila več ali manj navada  bo več ali manj nasrkal on|> ^odražiJtev moki
da se je ta al, oni artikel ki mora imeti vsled dijete sladkorj    ££k Hd
GREGA
Zelenje se da na use viže varvat
podražil vedno ob koncu le- Wj€M na olju, jaz pa imam    Predno se od vas poslav-
*a m si je marsikdo potom zdray ^     —        riJ   na povedati,
£^L2f SSSf^JS^: SO,ati tudi str°Jno °«e- Je d.« le-šum., da bi udarilo
na utegnil nabavit, zlato re- pa  veHko  ^  ^          MJ y  kratkem             fc -majo
zervo pred podražitvijo   To |ma dost} ?eleza y ^ fa M motorna VOzila  Podraži, psi-
druTačf Cene so^elt tUđl         °primC ^ Tu" bI *
drugače. Cene so skoftie bil di sladkorna boie^n ^ bo
skovito preko noci navzgor ter podražile moko, olje, sladkor itd. in če sedaj poslušaš vse tiste potrošpike, ki so ostali naenkrat brez »rezerve« kako javkajo, jam-rajo, stokajo zaradi nekaj dinarjev povišanja cen, bi mislil,   da   so   oni napisali
»sonete nesreče«. Usak člouk ve, de parki pa tujcu kar zalo zdel, k se bo
Kljub temu, da nam je te- goizdički   pa   lehce z lepm mem samih rože na štacjon
levizijški   komentator   črno rožcam  u večih krajh nisa prpelu. Dons j pa tist park
na   belo   izračunal,   da   bo sam za aufpuc ampak de se tak lep, de j nam res kar
vsakdo z dodatkom 1500 di- tud nucne, pa de brez neh narodn lahk. Stezice sa nape-
narjev  kril  podražitev,  mu na gre pa na gre. Se zastop, lane čez, pa use j zapšenu,
na žalost nisem verjel, ker de j za to kešne dinarje tre- pa autobusi s ta zadnm ko-
imam stare izkušnje. Spom- ba sam pa ke odrint pa vas lesm čez ogu vozja  pa še
nim se, ko se je podražilo cajt merkat pa rihtat, de use tiste mal trave, k ja je, po-
mleko samo za 8 din, se je lpo zgleda.                            mendraja pa tak naprej,
pa krojač   podražil   kar za Tud u Lok člouk na more
1000.  No, če  pa  pomislim, rečt, de srna brez parku pa
da se je podražilo toliko živ- zelejna, sam te parki pa tist Jyf j^Jafk jeT^ušenkap ljenjskih artiklov   naenkrat, zelejoe j uhkat enih cudmh pstil u nemar Se b blo čez pa ni več takega pasu.^da bi pa zla različnih blagru dese   mogel   »prišnodlati«   na ležn.
zadnjo luknjo, ampak bo tre- Tam    pred autobusnmu
ba nositi kar »gavtre«, na— šatejonam sa pred več letm,
ramnice,    ker   se   bo   naš k j biu štacjon glih nou, nar-
Tanerbel pametn b blo, da b z autobusm pogajštral še
en cajt spet fletn k b nou park spet koštu.
Tam per ta nou bank, bliz britafa,  maja  pa  za trava
»žvot« potegnil bol po dol- dil kar čedn park pa en cajt čist drgač reglce. Če se kešn
gem, kakor pa na širjavo. j zgleda!, da bo tud obstou Ker vem, da moka ni ravno pa de se bo domačinu pa
Ena usakdajna štorja
otrok utakne u tista ta navadna trava, j taku, de sa stanvauci nkaker ne morj? potolažt. Pa kdor misl, de j tem Idem trava tak.per src, se j zmotu. Glih te stanvauci pa soje automobile brez usa-> kih sitnast ke na trava po-
stavlaja. Blez zato, k j zdej-le polet asfalt preuroč. Sam prej kubu, pa na Ja- men se čudn zdi, de b otroc omoč  pred  pozabu, nardil na trau več škode ket
Po  ruivad  se   usaka  stara Na ja pa sta bla Jakle pa njegove ta slabe plati. Sevede še kar
štorja začne z »Enkrat j edn Doline  glib  tak  perjatla  pa j Doline to hmal ene deset- kleto-va
hiu*. Tale štorja } prouzaprou pametn    sta    pomagala    edn krat prekuhanu dobiu na nos, ket b žiher. Fest se mu j zdel, f-čoti.
tud že stara, se se j taperukat drugmu, pa usak soj nuc sta pa tak, de j zgledal, de j tist de j spet trdn, ni pa tou sli-    Per Kron maja pa za take
nardila »k sa bli še rank ce- od tega imela.  Kešna nedela štarijsk   gaudranje  ves Jakle
sar živ, usake tolk cajta se se j sevede nardil, de sta ma- van spravu,
pa tuki al pa lam ponovi, al ša u /statij prežvela, pa tistih     Qd ^ ^ . ^
par krajcerju, k sa bli u pušča
čeu ta potrjhnena ihta na Ja
pa mejhn drgač
Nek na Kronskem sta ive- ^ST'tT »:,*'fSŽ/S **** **b« la dvt paura^aklc pa Doline. J k' £ letne pa  od V»ntuJzak b mu zabelu
Jakle se nkol m pogledu cez domače bel do tist soj
ua de zarad Jakletove pomo- ta fletne zelene rči spet čist či, drgač reglce. s-
Enga lepga dne j pa Jakle    Tam na sred vrta, ket mu jemu en oprauk na gruntnih prauja, j en čedn orh., Lde . bukvah pa u malnu pa se j sa prou rad takle polet po-i  napej  ) wđ U5eZg0di začeu  od doma sedel pod tem oreham pa se spraulat. U tis trn ja mem hi- hladil.  Brez kešne baharije,
j tist orli ga j res pihn utam neč na kronskem dvoriš. Zdej se lahk ga pa bogve zakuga oklestl, de ni uben reč\več podob.
iv- ,    - ■ j/CTseue.   LJi/iMi;   jrm   /   ya Za-
ga tega pa prebrau, kar mu } fra2„ ne^ seveda, k j blo ta *esn garanje. brmu,  >T;. f  *ezme govori<)     Zakuga  sa  ga  oklestl pa
m roke prši pa use kar j pre- Zelenga ze preveč. U pondelk,     Nardil se pa je, de j Doline zato se pa na baš z menoj pe- oskubl j pa težko pogruntat.
krau j tud zamerku. Doline se k sta se ^bwe ohladile sta pa pršutu ene križe pa težave, pa lu!< Mrbit zato, da se bo s pisar-
) pa u ta vas prženu, doma na spetir pozabila pa delala se nkaker ni mogu van sko-     Jakle je šou po sojm u do- n^ u kuhna vidi, pa narobe,
j big pa sam bogve ke. Douge naprej ket de neč ni blo. En- pat. Ni mu kazal drujga, ket Vina, pa fest se mu j zdel, da mrbit pa zato, k se jm zdi,
leta } dol m južnih krajh ce- krat se j pa nardil, de j Jakle de j Jakleta  na  pomagajne j Doline tak čudn pozablfiu, de maja kelnerce z zelenm
sarja služu,  pa  Turke  tepu, m  ttarij,   k Dolinca  ni  blo poklicu, pa mu j ta red z lle- de tistu kar še ni s-taro pa } gvantm dost zelenga učinka,
od tistih cajtu mu j pa u go- zraun na po za h'ec, na po za- lam pa z poštena beseda pa zanga dober' pozab,    kešnih Pa sa zato orh peršrln.
varic  kakšna   beseda   ustala, res ena čeznga reku. S tega tud z dnaram pomagu, de j starih čenč pa zlepa na spsti    Jest praum. kaker čja, že
tak de ni govoru ne kransk j pol ratu en govarejne okol Doline spet trdn stau na soj z glave. sami veja.
nt hrvaŠk. Doiinca. prouzaprou pa okol zeml. Doline j pa tista ihta . Jf,      SMOJKA SMOJKA
100505081106020100011006050902010908090100010002000101020001020000000002020102010102020002010201000102000202020002010100020102110002020102000200020000010201000100010201010100020001000102
Andrej Triler:
©KMETIJA
NASTANEK, RAZVOJ IN ZNAČILNOSTI
Gospodarska poslopja slovenskih kmetij se v letih po vojni hitreje spreminjajo kot hiše. Proces spreminjanja seveda ni enak in ne enakomeren v vseh naših krajih. Kmetijstvo pri nas je v povojnih letih doseglo velik napredek: hektarski donosi so se zaradi mehanizirane in bolj skrbne obdelave, zaradi večje uporabe umetnih gnojil in zaradi agrotehničnih ukrepov ter ugodnejših tržnih razmer močno povečali. Povečali pa so se hitreje v okolici industrijskih središč, kajti tu je bilo povpraševanje večje, pa tudi sodobnejši načini obdelovanja zemlje so sem hitreje prodrli. Pogoj za napredek kmetijske proizvodnje, katerega posledica je tudi spreminjanje kmečkega doma, predvsem njegovega gospodarskega dela, torej ni izključno le zemlja, primerna za obdelavo, ni le določena kvota zemljiškega fonda, ampak v veliki meri tudi proizvodni postopek. V okolici Kranja ali Ljubljane je hitreje prišlo do sprememb v načinu obdelovanja kot v nekaterih drugih predelih, kjer je sicer obdelovalne zemlje več in je tudi primernejša za obdelavo, kamor pa med zasebne kmete niso tako hitro prodrli novi načini obdelave in kjer tudi ni tako ugodnih pogojev za vnovčenje tržnih viškov in seveda zato tudi ne tolikšnega prizadevanja za povečanje proizvodnje.
Gospodarska poslopja so začela dobivati drugačno podobo že v letih pred zadnjo vojno, vendar le v majhnem obsegu. Do večjih sprememb je prišlo po vojni, največ zaradi zgoraj naštetih vzrokov, delno pa tudi zato, ker je bilo med vojno pri nas precej kmečkih domov porušenih in požganih pa jih je bilo treba obnoviti. In če se že gradi novo, se gradi drugače kot pred sto leti, ker tako zahteva drugačen proizvodni proces. Tudi naši predniki so poslopja, ki so jih gradili, dobro prilagajali takratnim zahtevam proizvodnega procesa (ta pa je do začetka 20. stoletja doživljal le počasne in majhne spremembe).. x
Katere so glavne spremembe, ki jih opažamo na novih gospodarskih poslopjih?
— Gradivo je opeka in beton, prej pa je bil v glavnem les (razen pri hlevih, ki so skoraj po vsem slovenskem ozemlju že dlje zidani, prvotno pa so bili tudi leseni; takih je precej še v panonskem po-
dročju Slovenije; staje za živino v planinah so tudi lesene).
— Težnja za povečanjem gospodarskega dela kmečkega doma je povsod močno izrazita; večja proizvodnja zahteva namreč več prostora za shrambo pridelkov, strojev in orodja, vozov itd.
— Vse gospodarske funkcije kmečkega doma se prenašajo v nova (ali prenovljena)- gospodarska poslopja, hiša pa postaja vse bolj izključno le stanovanjski del doma in prostor, kjer člani družine živijo v prostem času, zato se — če se gradi nova — navadno tudi zmanjša. V preteklosti je bil s hišo pogosto v neposredni zvezi hlev, v hiši so kuhali za prašiče, ličkali koruzo in opravljali razna druga dela, tam je bila shramba za pridelke {žito) in včasih celo shramba za manjše orodje (npr. pod stopnicami na podstrešje) itd. Prostor za delo in prostor za prebivanje in počitek se v novih hišah vse bolj ločujeta. Včasih so prašiča zaklali na dvorišču, skoraj vsa ostala dela pa so opravili v hiši; danes za ta dela že bolj uporabljajo druge prostore izven hiše, pa delno vežo in kuhinjo. Vendar je še vedno precej opravil na kmetiji, ki jih je treba opraviti v hiši, ker ni za to primernejših prostorov zunaj nje.
— Pod (skedenj) izgublja svojo funkcijo. Mlačev s cepci je že skoraj povsem izginila, s tem pa je pod izgubil funkcijo, zaradi katere je nastal. Nova gospodarska poslopja še imajo osrednji večji prostor, ki se tudi včasi še imenuje pod, ki pa služi povsem drugim namenom kot pod včasih, in sicer izdelovanju skope, shrambi za vozove in stroje, začasni shrambi nekaterih pridelkov, npr. krompirja, preden ga prodajo itd. Tudi celotno novo gospodarsko poslopje, ki je veliko in zidano, se včasih še imenuje pod, včasih pa tudi štala in pogosto »cimper«. Pod (skedenj), za katerega je bil značilen lesen in od zemlje nekoliko dvignjen pod, da so na njem lahko mlatili s cepci, pa izginja — v novih gospodarskih poslopjih ga ni več.
— Nova gospodarska poslopja imajo široko nastrešje, ki služi za shrambo za vozove in za različna dela doma, predvsem za mlačev z modernimi velikimi mlatilnicami. Nastrešje ima skoraj povsod betonirana tla, da se lahko očistijo, je pa na dvoriščni strani poslopja, da je čimbolj pri roki.
Nevarna igra otrok
Šenčur-, pri žumru; hiša bogate kmetije iz 19. stoletja
Igre otrok so včasih nevarne. Tudi ta spada mednje. Dva radovedneža in morda celo avanturista sta na vsak način hotela izvedeti, kakšen je most iz spodnje strani. No, pod mOst sta še prišla, nazaj pa komaj. Ni šlo brez pomoči Starejših. — Foto: Franc Perdan
d oviti Disneyland
PRIPOVEDUJE LOJZE KRELJ
Ko je »Piran« v reški luki trikrat oglušujoče zatrobil in ko so mu-odpeli vlečne vrvi, sta ga vlačilca potegnila iz pristana in prebivalci Reke So vedeli, da se je ladja odpravila na pot okoli sveta. Častnik na krovu te ladje je bil tudi naš znanec iz prejš-nc številke LOJZE KRELJ.
Najprej na Japonsko, kamor so peljali koruzo, od tu na zapadno obalo Severne Amerike. Najprej San Diego, potem Long Beach, eno od pristanišč Los Angelesa. Tu je ladja stala nekoliko dlje in posadka je po opravljenih tekočih delih, posedala po krovu, nekateri pa so odšli
tudi Lojzeta na ogled ene največjih atrakcij zahodne obale Severne Amerike.
VIDIŠ LAHKO VSE, KAR SI ŽELIŠ IN ČESAR SI SPLOH NE MOREŠ MISLITI
S svojim avtomobilom jc mornarje popeljal do mogočnega parkirnega prostora pred vhodom ^v DISNEY-LAND. Usedli so se na majhen vlak in ta jih je zapeljal do mogočnih vrat, kjer se je bohotil napis v pom-poznem stilu: DISNEYLAND. Najdražji zabaviščni objekt na svetu. Disnevev spomenik največjega  formata. Objekt,
Krma »Pirana«
na prve izvidniške oglede po mestu. Lojze se je prav ta čas mudil na krovu ladje, ko ga je presenetil neznan obiskovalec.
RIBNIČAN
V LOS ANGELESU
Popolnoma pravilno ste prebrali, kajti ladja »Piran« je bila privezana tik ob delu pristanišča, kjer kar mrgoli petičnih Američanov s svojimi motornimi čolni, jahtami in ribiško opremo.
Ribničan, Milan Pakiž po imenu, se je prav tega dne slučajno sprehajal po obali pristanišča., ko mu je »v oči padla« lepa bela in še po-~ polnoma nova ladja. Zaželel si je podrobnejšega ogleda bele velikanke, ko je zagledal ob mogočni krmi velikanke napis: »Pazi, vijak!« »Pa to je slovenska ladja,« je pomislil. Brez pomisleka se je povzpel po gugajočih se stopnicah do palube in že je bil med rojaki, ki so tokrat prvič pripluli v Ameriko. Veselo snidenje s koščkom domače zemlje. Snidenje s Slovenci tako daleč od rodne grude.
Novi znanec posadke pa je bil petičen in dobrosrčen možak. Tako je povabil rojake s »Pirana«, med njimi
Lojze Krelj
kjer se v kratkem času lahko znebiš kopice denarja . . .
Dežela dogodivščin. Sinhro-nizirane makete živali, ki izgledajo žive. Mrtve živali, strašilo ljudi. Ladja, ki se pelje po vodi, vendar ne pla-•va, kajti pod njo so tiri, kjer dcii za dnem vozi eno in isto, vendar strahotno komplicirano pot. Dežela, kakršne ni niti v filmih. Fotografska kopija džungle v čudovitih barvah. Vkrcali so se na pristni »Jingle river boat« (rečni čoln za vožnje po džunglah). Na njem »kapitan« in mož s puško in pištolo. Mirno se ie ladjica peljala, in otrok, ki je z roko čofta! po vodi, je bil brezskrben in vesel. Ni sc menil za opozorila posadke. Te:1aj se ie tik ob njem iz vode vzdisnila močna glava nilskega konja, ter na široko zazibala. Prestrašen in s krikom je fante stisnil rep med noge in se umaknil na sredi-
no čolna. Potem se je z- veje, pod katero je plula ladjica, spustila velika in ogabna kača. Ljudje so presenečeni in prestrašeni sklonili glave. Kaj bo pa sedaj? Nič se ni zgodilo. Kača je za-sikala z jezičkom in se spet umaknila- v mrzlo samoto eje nad čolnom.
SANJE IN FANTAZIJA
Vse to opredeljuje Disne-vevo deželo. Toda dežela sanj e tisto, kar vidi lahko le sanjski svet otrok s kar se le da bujno domišljijo. Liki oseb znanih pravljic, gradovi fantazije in sanje v oblakih. Vse na elektriko. Če plačaš, se lahko pelješ s specialnim vlakom. Voziš se z vlakom, ki vozi po eni sam: tračnici 4 m nad zemljo. Vsepovsod gibanje, povsod paša za oči. Vse na elektriko.
Potem' prihodnost. Podmornica, ki se ne potopi več kot 30 cm globoko, pa vendar potniki v njej dobijo vtis, da se pogreza v fantastične globirte. Znajdejo se v svetu, kjer, ljudje dvigujejo zaklade in kjer pošastne hobotnice stegujejo ogabne lovke. Na kopnem je raketa. Kdor plača, se z njo lahko—celo »pelje«, pa kljub temu raketa ostane na trdni zemlji.
»Ko sem stopil vanjo« pripoveduje Lojze, »se je pričela tresti. Nenavadni zvoki, ki so prihajali iz notranjosti tega aparata, so se zdeli podobni tistim prave rakete.   Pogledal  sem skozi
lino. P_a saj se dvigamo, mi je šinilo v možgane. Nisem videl drugega, kot meglene plasti, ki bežijo tik ob okencu.«
NAPADAJO NAS...
Kavbojsko mesto. S kočijo smo se peljali skozenj. Voznik je z energičnimi kriki poganjal konje,. Divji zapad, poln nevarnosti, roparjev in ziatokopov. Slavna zgodovina Amerike. Tedaj je počilo. Voznik je z zateglim krikom konje pognal še bolj. Roparji na konjih in z rutam: prek us; so streljali. Potniki kočije so neme priče prizora izpred dvesto let. Roparji ' kočije ne ujamejo. Mojster režije je vedel, kaj de la, prav tako uslužbenci te, tipične dežele Amerike izpred 200 let.
Potem ogled mesta, po katerem se sprehajajo revolve-raši, traperji In zlatokopi. V gostilni se pretepajo kosmati možaki in plesalke v pisanih miniaturnih oblačilih plešejo »freneh can-can«. Tudi tu je bila Amerika. Gledali smo in se čudili, čudili fno se. Le kaj zmo-reta tehnika in fantazija in denar. Dobil sem vtis, da temu ni meja. Pravim vam eno. Tri dni bi moral pošteno hoditi, pa bi si cel kompleks, ki je približno tako velik kot prostor med kranjskim Zlatim poljem in Polico pri Naklem, lahko ogledal. Senzacija in pomp. Zabavišča na vsakih 5 metrov. Risarji portretov, ki v 1 minuti napravijo verno sliko tistega, ki plača. Niti dolar jim ni potrebno plačati.«
Lojze je potegnil iz predala grmado slik. Ni bilo besed. Le čudil sem se. Le kako se je potem lahko čudil on?
T. P.
Po Prešernovih stopinjah v Kranju
Titov trg št 4 — bivša Mestna hiša ali Rotovž — po starem katastru Mesto št. 2, potem Spodnji trg št. 167, do nedavna Mestni trg št. 1.
Za čuda ta pomembna hiša ni bila vedno v javni občinski lasti. Do 17. stoletja so bile nje posestnice razne gosposke meščanske družine, pozneje je hiša prehajala iz rok v roke. Kupovali in prodajali so jo obrtniki, ko so zlezli na zeleno vejo. Biti lastnik te osrednje kranjske stavbe je bila pač tudi stvar časti! V letih Prešernovega odvetnikovanja v Kranju je bil imetnik mestne hiše pek in gostilničar Janez Kumer, za njim pa trgovec in kavarnar Kristijan Geiger. Prav po njem je hiša dobila ime »pri Kristlju«, ki je zamrlo šele leta 1921.
Pomudimo se pri tem zanimivem možu, doseljenem iz Kolna ob Reni! Mladi Kristijan je prišel v Kranj še pred za-trtjem toliko obetajoče marčne revolucije v letu 1948. Njegov oče je bil izdelovalec obrednih plaščev, cerkvenih in cehovskih praporov ter bander. Sin Kristijan pa se je posvetil kavarni št vu in prevzel to takrat gotovo donosno obrt za Švicarjem. Puo, ki je imel svoj lokal prav v hiši, kjer je v I nadstropju bival in uradoval naš Prešeren. Kavarni, pozneje tudi gostilni, se je reklo »Pri raci«. Tak je bil tudi izvesek na hiši prav do leta 1904, ko se je kavarna Geiger preselila na današnji Maistrov trg.
Kristijan Geiger je za zgodovino našega mesta zaslužen zato, ker je otel pozabi zanimiv napis ki je bil sicer vklesan v kamen, a bi se izgubil, če ne bi ta mož napravil točnega kaligrafičnega prerisa in prepisa. Geiger je namreč postal po letu 1860 lastnik Mestne hiše in pozneje pri prezidavi viteške dvorane naletel na ploščo z napisom, ki je sestavljen sicer v nemščini, a bi po naše v nevezani be-
sedi slovel nekako takole: »V tej dvorani je nadvojvoda Ernest gostil svoje žlahtne prijatelje in zveste domačine; z rujnim dolenjskim vinom je pil zdravice v čast viteštva in bojnih zmag.« In še to je bilo vklesano, da »je bil nadvojvoda prijazno dobre volje ...«
Kamenita plošča s tem napisom je bila ob prezidavi po nerodnosti nekega zidarja razbita, zato je leta 1863 napravil Geiger že omenjeni prepis.
Zdaj, prav v teh dneh, v stari Mestni hiši to dvorano restavrirajo. Vendar nas sili omemba Ernesta Habsburškega, ki je pozneje *lobil  vzdevek  »železni«, še na
Stara Mestna hiša v Kranju s stražarnico na vogalu
JKaš roman
Dvignila je pogled h Kramerju, tudi on jo je pogledal, oči so se srečale, pogleda sta ugasnila, dvoje odločnih utrujenosti, ki sta merili druga drugo, otrdeli in se slednjič spoznali, bilo je srečanje dveh smrtnih sovražnikov, sovražnikov, ki sta se sporazumevala, oba ledena v peklensko vroči kajuti vražjega angela, otrpla utrujenost zarote dveh smrtnih sovražnikov.
Patrick se je vrnil s steklenico piva in s kozarcem v roki, vzel iz žepa majhen odčepnik m odprl steklenico, iz njenega grla se je rahlo pokadilo. Franziska je opazovala pohlep v Kra-merjevih očeh. Potočki znoja so mu curljali prek čela, bo kasneje spet kihal, to gastrično kihanje? \
»It tastes so clean, it tastes so cool,« je rekel Patrick, »O'Mallev's beer from Liverpool.« Pre-molknil je in natočil kozarec. »Ta verz je moj, Kramer, dvignil je prodajo očetovega piva.«
Ponudil je Kramerju kozarec. Toda Kramer še ni pil. Pogledal je Patricka in vprašal: »Saj vendar nisem majhen morilec, O'Mallev, kajne?« Govoril je skoraj šepetaje.
»Ne,« je rekel Patrick, »vi ste hudič.«
Franziska je prestrašena strmela v hladno meglico, ki je prepredla kozarec, ko ga je Kra-
A. A.
mer dvignil in pil. Potem jo je pritegnila čudna Patrickova kretnja; videla je, kako je segel v desni žep in vzel iz njega, bil je zlati gumb, položil ga je na mizo, zdaj je ležal na mizi kakor cko, kot hudobno zlato oko, medtem ko je stol, kjer ie sedel Kramer, padel, bela papir-
nata krinka je zdrsela, dokler ni bila tik nad miznim robom, majhne rdečkaste oči so razprte zrasle s trpečim pogledom prek tikovinaste plošče, velika usta sredi krinke pa so se odprla, poskušala izbljuvati, venec pene se je razgrnil krog razprtih ustnic, potem je bela krinka izginila, kozarec pa se je počasi zakotalil po tleh kajute.
Franziska je vstala, ne naglo, skoraj previdno,-odmaknila se je od mize, pogledala Kramerja, ki je ležal na tleh, na trebuhu, z obrazom na podu, leva noga se je še zganila, dvignil jo je, ukrivljeno v kolenu, potem spet omahnila, topo udarila ob pod poleg prevrnjenega stola in odre-venela.
»Giovanna mi ga sprva ni hotela vrniti,« je zaslišala Patricka. Pogledala ga je; pobral je zlati gumb in ga spet spravil v žep. Mirno je sedel na stolu.
»Strihnin,« je pojasnil, še trenil ni z obrazom. »Z drugimi besedami: doza podganjega strupa. Povsod ga lahko kupite. Pripravil sem tudi steklenico uhiskvja. Toda sam s seboj sem stavil, da bom opravil s pivom. Prevečkrat sem videl Kramerja, ko je zahteval pivo.« Govoril je, ko da stvarno demonstrira pred ozadjem hladnega zmagoslavja; z obrazom ni trenil, le po glasu je bilo opaziti, da je užival v lastnem hladu.
»Je mrtev?« je vprašala Franziska. »Resnično mrtev?«
»Stoodstotno,« je odgovoril Patrick. »Naj počiva v miru. Oziroma plava. Brž ko izploveva na Jadran, mu bom dal v plašč nekaj lepih uteži in ga prekucnil s krova. Nikdar ga ne bodo našli in nihče ne bo čivkal za njim.«
Umolknil je in vstal. Kramerjevo telo je bilo napoti, da ni mogel stopiti tik prednjo. »No«, je vprašal z odkritim zmagoslavjem, »mar ni bil umor brezhiben? Sem izgubil stavo? Nisem hotel storiti ,kaj podobnega'? Sem slabič?« Pri zadnjih besedah se je Franziski zdelo, da je govoril sovražno.
Vzela je torbico s klopi, kjer je sedela.
»Ko bi le vedela,« je rekla, »čemu ste me potrebovali? še vedno ne vem. Tega si ne znam pojasniti.«
»Pričo sem potreboval,« je odgovoril. »Saj sem vam vendar povedal.«
»To ni vsa resnica,« je rekla Franziska.
»Ni,« je rekel Patrick. »To ni vsa resnica. Ko sem vas videl, vam sledil in slišal pogovor z vratarjem v Pavoneju, sem imel vizijo. Kasneje sem zvedel, da ste Nemka, in potem ste mi sami povedali, v kakšnem položaju ste. Spoznal sem vas in nenadoma vedel, da mi boste vi pripeljali Kramerja, pripeljali semkaj v mojo kajuto. Čudovita ženska ste, Franziska, tako resna in dosledna, vedel sem, da vam bo, uspelo to kar meni ni nikdar: da vas bo Kramer jemal resno. Zanj sem bil le nadležna žuželka, ki je skoraj ni pogledal, ko pa je zagledal vas, je takoj vedel, da postaja stvar resna. In vedel sem, da vas bo zasledoval, sledil do konca sveta ali v mojo kajuto. Tako sem računal. Bili ste moja vaba, Franziska, prvovrstna vaba.«
Drhteča se je oklenila torbice. »Torej sem kriva?« je vprašala. Pogledala je Kramerja, pre-grnjenega z ohlapnim plaščem nedoločljive barve; videla je le bele lase na tilniku.
■■ - * - ' .....
n fi f r n u n si in«f| f n f in f i Ii f url r ir u nt^5 r l| a f f I i f ftpii
{(inHliuH.BFHtrflifn nf iifsEanifitoElTrrniinli
*n t r r fe r a in n
Napis na kamniti plošči iz stare viteške dvorane
Euf h\
dvoje dogodkov, ki ju je prav splet nenavadnih naključij povezal s Kranjem in časom Ernest Železni je bil zadnji avstrijski vladajoči knez, ki se je leta 1414 dal ustoličit; na Gosposvetskem polju po tradicionalnem slovenskem ritualu. Prav letos bo od tega časa minilo 550 let! Ta zgodovinski dogodek je sicer splošno znan a dogodki pred nekaj dnevi na Koroškem so nam zagrenili- spomin na zadnji odsvit stare slovenske državnosti.
Drug podatek o Ernestu Železnem pa je gotovo manj znan Mati tega avstrijskega vladaria še danes spi v slovenski zemlji . ..
Milanska kneginja Virida Visconti, ob-čudovalka Petiarce, se je dinastičnim spletkam na ljubo poročila s 15-letnim Habsburgovcem Leopoldom III. Med snubci ki so šli v Milan z mladim avstrijskim ženinom, so bili tudi celjski grof in vitez Ostrovrhar, vitez Ravbar in vitez Lambergar. Virida ie imela z Leopoldom več sinov; eden od njih je bil Ernest. Po Leopoldovi smrti se je vdova Virida odpovedala svetu in se leta 1388 nastanila na Pristavi, uro hqda od Stične na Dolenjskem. Tu je tudi umrla; pokopali so jo v stiškem samostanu. Na njenem nagrobniku je še danes viden milanski grb: kača, ki požira otroke ...
Pa se vrnimo spet v Kranj in k Prešernu! Mestne hiše ne bi omenjali, če ne bi bila nekoč na njenem vogalu stražnica Narodne straže (Nacionalne garde). Ta je bila ustanovljena v revolucijskem letu 1848 in branila meščanske interese do 1. 1852, ko jo je nadomestilo redno orožništvo. Štela je z godbo vred blizu 300 mož, ki so se delili na dve četi. Glavni komandant je bil sitarski podjetnik Konrad Lokar, poveljnika čet pa sta bila Jakob Jalen in Ivan Mavril Mavr; kirurg Tomaž Pire je bil njen vojaški zdravnik, France Prešeren pa naj bi bil (po medlem sporočilu) njen avditor, to je vojaški sodnik.
Ob Prešernovi smrti se je kranjska Narodna garda posebno izkazala. Njen glavni poveljnik Konrad Lokar je takoj po brzem slu sporočil v Ljubljano žalostno vest. Potem pa so gardisti ves čas bdeli ob mrtvaškm odru in tudi častno pospremili pesnika na zadnji poti.
Sploh je bil ustroj kranjske Narodne garde, ustanovljene sicer po tujih vzorih, sila zanimiv. Saj je bila to prva domača polvojaška formacija v Kranju, ki je imela svoje uniforme in oborožitev. Oblečeni so bili naši gardisti v modre suknjiče in rdeče obšite sivkasto olivne hlače. Na glavi so nosili klobuke, ki so imeli spredaj zataknjen- pokonci stoječ žimnat čop.
Oborožitev pa je bila spočetka bolj klavrna; imeli so le lovske puške, ki so jih čuvaji barona Zoisa odvzeli lovskim
tatom, šele dosti pozneje, po uspeli bitki pri Custozzi v severni Italiji, je general Radecki poslal kranjski gardi 200 vojaških pušk na kresilo ...
Sicer pa so naši vrli gardisti paradirali po mestu, po malem se vadili v streljanju, še več pa pili. Priredili so razne nastope, razvitje zastav, veselice in zabave. Nekoč so prikorakali v Kranj tudi ljubljanski gardisti, ki jih je vodil sam dr. Janez Bleivveis. Ob tej priložnosti sta se ljubljanska in kranjska garda bučno pobratili.
Preden pa se je Narodna garda 1. 1852 razšla, so rešili zastavo; iz mečev pa so kovači skovali kuhinjske nože za kranjske gospodinje. Le puške in municijo so gardisti oddali v ljubljanska vojaška skladišča.
Stražnica Narodne garde nam postane ljuba takoj, ko zvemo, da sta prav v njej gardista Viktor pl. Vest in gradbeni inženir Franc Potočnik nekega večera ob koncu marca 1848 občuteno zapela Prešernovo podoknico »Luna sije«, za katero je oskrbela melodijo Marija pl. Vest, Viktor jeva sestra. Pesem je ganila vse prisotne in posebno pesnika samega, ki je bil navzoč, do solz. Znova je v njem zbudila grenke spomine na neuslišano mladostno ljubezen do Julije. Sporočilo še pravi, da je čustveno pretreseni pesnik ihteč zbežal v noč ...
Mestna hiša j v letu 1873 pršla iz Gei-gerjevih rok v lastništvo Ogrinovih. Od teh jo je leta 1921 odkupila občina in bila nje lastnik vse do leta 1962, ko se je v hišo vselil Gorenjski muzej.
ČRTOMIR ZOREČ Nadaljevanje prihodnjič
Krisiijan Geiger
B
1
ežela spominov
Izlet po Slovaški
Vnekaj dneh so nam hoteli pokazati prav vse, kar     imajo lepega. Uspelo jim je, da smo videli res toliko, da ne bomo nikoli pozabili.
Na pot smo morali že zgodaj zjutraj. Avtobus nas je že čakal in v njem prijetno presenečenje — na zadnjih sedežih so bili slovaški fantje in dekleta, ki so veselo prepevaji. Šli so z nami, da nam je bila pot krajša. Nekaj časa smo poslušali, toda kmalu ni bilo na prvih sedežih   nikogar   več. Pridružili
Kulturno središče
Tota Helpa, to je pekne mesto« — to je pesem, ki smo" se jo naučili najprej in se je veselo razlegala po avtobusu, ko so se v daljavi pokazali obrisi mesta. Nekoliko na vzpetini se razprostira staro mesto Ni-tra.. Gradovi: Uhrovec, To-pol'čanv, Oponice in Jelenec in dragoceni spomeniki romanske arhitekture spominjajo na skoraj predzgodovinske čase Nitre. Najznamenitejši je grad Nitra, ki je dobil današnjo obliko skozi dolga stoletja.
se v Trnavi, kjer imajo lepo urejeno slovansko knjižnico. Na sprejemu dobimo šopke, vsi so nas veseli, toda človek bi potreboval še ene noge in glavo, da bi lahko prenesel toliko novega in zanimivega. Nihče pa tega ne zmore, zato smo postali le še površni opazovalci vsega. Še sv. Jur, in potem ponovno Bratislava, odkoder bomo z vlakom nadaljevali pot do Brna. še prisrčno slovo od Slovakov in želje, da bi se še kdaj videli pri nas in vlak nas odpelje novim srečanjem nasproti.
Težave kadilcev
Na Češkem je v vlakih, avtobusih in tramvajih kajenje prepovedano. Tega prej nismo še vedeli, zato smo se vsedli v vagcn za nekadilce. Toda hitro so morali poiskati drug prostor, ker so se potniki zelo začudili, ko so nekateri" naši kolegi pričeli kaditi. Pojasnili so nam in stvar je bila urejena. Prav naše cigarete so povzročile, da so se potniki pričeli zanimati za nas. Kadilci so se zelo radi poslužili naših :cigaret, ker so njihove najboljše bile za naše kadilce neužitne. Pogovor pa je stekel o vsem, kar se dogaja pri nas in pri njih.
Eden izmed številnih gradov v Nitri
Trnava, majhno mestece z univerzo in lepo knjižnico
Ljudje veliko berejo
Skoraj vsak potnik je imel v rokah knjigo in bral. Malo sem pogledala po naslovih in ugotovila, da so predvsem domača dela. Sopotnik nasproti mene je opazil mojo radovednost in pokazal mi je knjigo. Bral je češki prevod »Deklica Rosemarie«. Delo je pravkar izšlo in je ena izmed redkih tujih del v češčini. Vprašala sem ga, če so morda videli fiim. Zanikal je, ker pri njih filmov z Zahoda ne uvažajo. Vedel pa je, da imamo pri nas vsega tega več kot dovolj in mi je zavidal. Zelo rad bi bral tujo litera-
smo se jim in najprej samo brundali, kmalu pa smo peli že vsi. Mi smo peli njihove, oni pa so peli naše.
Zunaj pa se je razprostirala ravnina ki še enkrat ravnina. Kamor si pogledal, povsod polja in travniki. Pogrešali smo ljudi, ki bi kaj delali. Zdelo se ti je, kot da je vse izumrlo. Res so polja mnogo manj obdelana kot pri nas. Ne vem sicer zakaj, toda tudi pri njih ljudje bežijo v mesta, v tovarne. Za nami so ostajale majhne vasi, z lepimi zidanimi pritličnim hišicami. Na polju je vladal mir, le tu in tam si lahko videl kakšen traktor, ki je bil sredi velikih površin tako majhen, da si ga le težko opazil.
Nitra je pomembno kultur no središče, kjer so se zbi rali vidni predstavniki kulturnega življenja vse Slovaške. V dneh, ko smo jo obiskali, je bila v mestu ena največjih razstav o nastanku in razvoju češke in slovaške kulture. Premalo smo imeli časa, da bi se lahko podrobno seznanili s kulturno ustvarjalnostjo teh pokrajin.
Morali smo naprej, še pogled na novo Nitro, kjer se dvigajo nebotičniki in gradijo tovarne, opozarja, da v Nitri niso samo spomeniki preteklosti, ampak da se gradijo tudi spomeniki sedanjosti.
Čas nas preganja. Pot nas vodi zopet preko ravnin. Utrujeni- smo. Ustavimo se
Pogled na Brno, drugo največje mesto Češke
turo, tako pa o literarnih dosežkih tujih umetnikov izve le iz literarnih časopisov.
Morje in planine
Tako nekako je poterc stekel najin pogovor Peljal sem se z letalom preko Jugoslavije. Lepa je saj imate morje in planine Lahko ste ponosni na lepote Dolgo si že želim, da bi prišel k vam, toda do vas je da-' leč. Potovati moramo namreč preko Romunije, ker čez Dunaj ne smemo. Težave pa imamo tudi z menjavo denarja, ker ga lahko menjam« zelo malo. Pri vas pa so cene že precej visoke. Zaenkrat še raje hodimo v Rusijo in Bolgarijo, toda upamo, da bomo tudi k vam lahko kmalu prišli.
Zanimal se je še za naš« gospodarstvo, sistem šola nja ipd. Tako nam je čas mineval zelo hitro, ker sme morali za vsak stavek porabiti malo več časa, kajti čeprav slovanska jezika, si vendar nista toliko podobna da bi se lahko hitro spora zumeli. Včasih je prišlo tud do kakšnega nesporazuma ki je povzročil le malo smeha. Skoraj prehitro smo prišli v Brno. Bilo je^že temno, toda vesel sprejem na postaji, nam je pregnal spanec in utrujenost.
• (Nadaljevanje prihodnjič)
TATJANA VOZEL
JUTRI
Areni
Jutri, v nedeljo 26. julija, se bo slovesno začel XI. festival jugoslovanskega igranega filma v Pu-lju. V šestih dneh se bo vv konkurenčnem programu, zvrstilo 12 filmov, medtem ko bodo nadaljnjih 6 filmov pokarali izven konkurence. To »neuspelo« šestorico tvorijo Bulajičevo »Skopje 43« — ker po (vsaj spornem) mnenju selekcijske komisije (ki se letos ujema z žirijo za podelitev nagrad) spada na beograjski festival kratkega in dokumentarnega filma — pa Babičeva zdravniška drama na temo stari : mladi »V spopadu«, Sta-menkovićev »Pod istim nebom« (NOB), Kosovce v (prav tako' vojni) film »Dobro srečo!«, Gale-tov mladinski in barvni film »Srečno Kekec!« ter dokumentarec »Deževje moje dežele«.
Zamudila sta festivalski vlak Brajiko Bauer z '»Niko-letino Bursačem« in Igor Pretnar z »Glorijo«. Prostovoljno pa ni stopil nanj Franci Križaj (oz. bolje »Vi-ba-film«) z »*Zaroto« samo zaradi slabe kvalitete — ali morda tudi zator-ker je imel pri njem »nekaj« opraviti tudi »neki« (brez)perspek-tivec? In seveda se v Pulju ne bo pojavilo tudi »Mesto«" Babca, Rakonjca in Pavlovi-ća (čigar usodo sedaj deli tudi nekdaj priznani eksperiment »Kaplja,-vode, bojevniki«). Brez vseh- »informa-
tivnih« in nedospelih filmov tcrej šteje naša filmska produkcija med X. in XI. festivalom v Pulju vsega 12 filmov, ki po mnenju žirije dosegajo »festivalsko povprečje«.
Otvoritev — za tolažbo
Za tolažbo, ker se ni uvrstil v konkurenco, je Bulaji-čevem »Skopju 63« pripadla čast, da svečano otvori letošnji festival. Za njim pa bodo v nedeljo zvečer predvajali še filmsko  anketo  o zakonski
»TIŠINA« — Med filmtr ki jih štejejo v Sovjetski zvezi za najuspešnejše v zadnjem času, zavzema eno prvih mest »TIŠINA« režiserja VLADIMIRJA BASOVA (videli jo bomo kmalu tudi pri nas). Delo je po tematiki nekoliko sorodno čehrajevemu »Čistemu nebu«. Obravnava namreč obdobje stalinizma in konec kulta osebnosti. Mlad borec (VIT ALI J KONJAJEV) se vrne z vojne in še poln revolucionarnosti in zaupanja v ideale javno napade vojnega heroja — za katerega neslavna dejanja je on edina preživela priča. Protiudarec dobi kasneje, ko njegovega očeta, starega komunista, aretirajo kot sovražnika ljudstva, njega pa izključijo iz partije. Zapusti inštitut, na katerem študira skupaj s svojo mlajšo sestro (NATALJA VELIČKO) in odide na naftna polja polja v Srednjo Azijo. Njegova borba proti krivici je borba na življenje in smrt, ki jo bojuje v tišini. Težka leta do konca stalinističnega obdobja mu pomaga prebroditi tudi dekle (LARISA LUŽINA). — Na sliki Vitalij Konjajev in Natalja Ve-ličko.
Med filmi, ki so ostali izven konkurence, je na letoš-! njem puljskem festivalu tudi Babičeva sodobna zdrav-' nlška drama- »V spopadu« z Ano Karič v glavni ženski i vlogi
zvestobi »Stvari, kakršne so« (ali »Pravo stanje stvari«) Dragana Slijepčeviča (Danes v novem mestu).
V ponedeljek bo festivalska publika po »Človeku iz hrastovega gozda« Miče Popovi-ča lahko videla komedijo o švedskem dekletu na počitnicah med dalmatinskimi fanti — »Razgibano poletje« Obrada Gluščevića poleg tega pa še kratki dokumentarec »Moravski" triptihon«.
V torek bosta na sporedu moral no-psihološki omnibus »Vrtinec« (ki je imel prej bolj zgovoren naslov »Vojna v ljudeh«) mladih režiserjev Hajrudina Krvavca in Gojka
t Šipovca, in moderna drama Nikole Tanhoferja (H 8...)
»Svitanje«, pa še kratka filma »Med oblaki« in »Po tragičnem jutru«.
V sredio sta na vrsti »Izdajalec« Kokana Rakonjca (soustvarjalca »Mesta«) v proizvodnji »Kino-kluba Beograd« (!) in »Službeni položaj« Fa-dila Hadžiča, ki naj bi bil nadaljevanje »Iz oči v oči« — za nameček pa »Pozneje šele sem začel rasti«.
Četrtkova publika bo videla dve komediji: Nusičevega oz. zdaj Jankovičevega »Narodnega poslanca« in »svetovljansko« komedijo »Pot okoli sveta« režiserke Soje Jovano-vič in Miodraga Petroviča-Čkalje. Mimogrede bodo še »Na kavi v Maglaju« in pri »Dekletih brez fantov«.
V petek si bodo v Pulju z dveh strani ogledali vojno — z malo bolj vesele, katero bo pokazal France Štiglic v filmu »Ne joči, Peter«, in z malo bolj resne, v koprodukcij-skem »Moškem izletu« režiserja VVolfganga Staudteja in producentu »Avale«. Poleg tega pa bodo zavrteli še dokumentarca »Ljudje na kolesih« in »Brez naslova«.
Pred svečano podelitvijo bo v soboto 1. avgusta občinstvo v areni videlo še letošnji Mi-trovičev prispevek k našemu akcijskemu filmu »Marš na Drino« in (izven konkurence) »Deževje moje dežele«.
\ jč — čez štirinajst dni!
DUš4N OGRIZEK
Nedeljsko popoldne: utrujeni ljudje v pločevin astih  škatlah na  vročeni  asfaltu  mislijo na rekreacijo
Prav nič lepo popoldne
Julij, nedeljsko popoldne, sonce pripeka, živo srebro v toplomeru se dviga nad 30 stopinj C.
Rekreacijsko .popoldne. V mestih, v zatohlih ulicah ni pravega življenja. Ljudje so šli ven, da se od poč; jejo,. da se fizično in psihično pripravijo na 42 ali 48 ali še več urni delovni teden. Odpeljali so se na kopališča na Bled ali k Šob-cu, bolj pogumni, v Bohinj, z žičnico so^se povzpeli na Krvavec ali na Vogel, iz fičkov opazujejo skalne Julijce in zoreče žito in si zraven z robcem brišejo pot s čela (ta vročina!). Drugi si pri Joževcu v Begunjah ali v Dragi v gostja šču privoščijo malo pivo ali super kokto — ne smejo drugega, če so šoferji.
Tako, vsak po svoje preživlja nedeljo, vsak po svoje se od počiva, res, vsak po svoje. Nekateri gredo,celo kam v hribe, nekam, kjer ni asfalta in fičkov in morda celo ne tranzistorja. Ampak to že ni več moderna rekreacija, ker je treba iti peš, kjer sicer nekaj vidiš, gorske rože na primer ali celo gamse, ampak to je premalo zanimivo m premalo vsakdanje ki dolgčas. Predvsem dolgčas, ker ne vidiš modernih avtomobilov z odprtimi strehami in z lepimi inozemskimi turistkami v njih; ne" vidiš najnovejših modelov kopalnih oblek (ženskih seveda);
niti na fičkih se ti ne more pasti oko: kakšne barve je kakšen, koliko prevoženih kilometrov ima, kako je prašen (groza!), s kakšnimi barvami trakov je prelepljen .. . Zato, kaj bi hodili v* hribe,, ko pa ima Gorenjska tako čudovito lepe ceste, kjer je v teh dneh toliko zanimivosti!
♦Treba je videti te ceste. Po asfaltu, ki se lepi na "gume, ljudje počivajo. Rekreacija (v Slovenskem, pravopisu 1962 piše, da je to razvedrilo, oddih, odmor) je življenjsko potrebna, nujna, koristna, pa seveda — moderna. Posebno »nobl« rekreacija, taka na kolesih, na asfaltu, v fičkih: spredaj fičko (ki s počasno vožnjo ovira promet; saj nemogoče vozi!), v vzvratnem ogledalu spet fičko (ki kar naprej tišči nekam v levo, prehiteti hoče; hudiča, ne bo me!), nasproti kolona fičkov (in vmes kakšen avto); plin, tretja, levi ovinek, zavora in sklopka, spet plin, četrta, škripanje gum, sreča, dobro sem zvozil, ampak veliko ni manjkalo, cigareta, daj no, prižgi mi cigareto, saj vidiš, da ne morem, ker vozim, joj, ta nasproti bi pa lahko bolj pametno vozil, ampak ta spredaj, ta je pa komaj naredil izpit, če ga sploh je, prav na živce mi gre, saj ne moreš voziti za njim, ne gre, spet eden nasproti, aha, zdaj, levi smerni kazalec, tretja, plin, tako, komaj je šlo, klešče, seveda,
malo sem nervozen, ko pa jc treba tako paziti in ko so ti pešci tako neprevidni, pa t«- vročina, srajca mi se lepi na «hrbet, okno odprem, prepih, ah, kar bo naj, če se prehladim, grem jutri v bolniško, kaj pa je tam, poglejmo, tu ob cesti bom parkiral, samo toliko, da pogledam, kaj, nesreča, avto in motorist, saj, ti neprevidni motoristi, mrtev, kri, miličniki, ja, ja, takoj grem naprej, seveda, plin, kako, da ne gre, šc enkrat vžgem, spet plin, ah, čisto sem pozabil, ročna zavora, pozabil sem jo popustiti, miličnik že piska in maha, no, zdaj bo pa šlo, te preklete nesreče, čisto s tira te spravijo, in ta pred menoj, spet vozi tako počasi, oni tam pa je še daleč, dajmo, levi smerni kazalec, oh, kaj, saj bo šlo, ampak zdajle pa moram na pivo, tako sem utrujen pa tako mi je vroče, saj pravim, ti neprevidni vozniki, kot da so sami na cestah ...
Treba je videti te ceste" v nedeljskih popoldnevih. Ljudje, ki se gredo rekreacijo, so živčni, prepoteni, nervozni, preklinjajo, .občudujejo lepe ceste in lepe inozemske avtomobile in sem pa tja pogledajo malo s ceste, pri letališču v Lescah na primer letala ali pri Martuljku Špi-kovo skupino, sicer pa le, če je kje kakšna gostilna, kjer imajo mrzlo pivo in dobro vino, recimo pravi cviček. Tako si nabirajo moči za delo: zaprti v vroči pločevini v koloni takih in podobnih pločevin na razbeljenem asfaltu.
Avto pomen standard.»Višji standard, pa viš-
Rešiini avtomobil ni potreben; treba jc samo ugotoviti, kdo J« mrlič pod vejami, s katerimi ga J> aduta pokril pred radove 1a»sil pogledi
Kdo je kriv? Nepreviden motorist, za katerega pa to nI več važno! Pa vendar je treba zapisati izjave vseh, ki so videli nesrečo
jo obliko rekreacije, pa zelo primerno sredstvo za hitro smrt. Ne lepo smrt, pač pa resnično, žalostno, kot je vsaka smrt žalostna. Smrt sredi sončnega nedeljskega popoldneva, na cesti med zorečim žitom, na umazanem cestišču. Ta smrt nima kose za simbol, ampak volan in bencin, neprevidnost v oblik: prehitevanja, neza-senčenih luči, vrčkov piva in kozarčkov cvička. Smrt na štirih aH na dveh kolesih se v nedeljskih popoldnevih vtihotaplja v kolone vozil na naših cestah in kar uspešno kosi, čeprav nima kose. Pri pogrebih so zraven miličniki in »firb-ci«; mislim, da za te druge smrt na cesti ne pomeni rekreacijo, vem pa, da jih kaj prida ne gane.
Nedeljsko rekreacijsko popoldne; med ljudmi, ki drvijo po cestah, vozi tudi nevidni voznik; vozi neprevidno, ponoči brez luči, pogosto se ustavlja "v gostilnah; njegovo vozilo zmore veliko hitrost, ima pa slabe zavore, voznik pa slabe reflekse. Njegovo pot opisujejo prometni miličniki m črne kronike naših časopisev. Slike s teh voženj so hudo resnične in že kar preveč vsakdanje, naše oči se prehitro navajajo nanje.
Prav nič lepo ni tako nedeljsko popoldne, pa čeprav imamo fička in čeprav sije sonce in žito zori ...
Tekst in slike: A. TRILER
RADIJSKI SPORED
VELJA OD 25. DO 31. JULIJA 1964
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05 , 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. ih 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930.
SOBOTA — 25. julija
7.15 Jutranja glasbena srečanja — 8.05 Solistična glasba — 825 Iz koncertov in simfonij — 9.00 Počitniško popotovanje .od strani do strani — 9.15 Otrokov svet — 9.35 Zabavna glasba s Sovjetske zveze — 10.15 Jugoslovanski pevci popevk — 10.35 Pesmi in plesi iz Španije — 11.10 Turistični napotki za tuje goste — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Lahek opoldanski spored — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Zdaj pa kar po domaqe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Poje zbor Glasbene matice iz Ljubljane
— 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35
— Uvodni takti — J8.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Dva prizora iz opere Dalibor — 18.45 Novo v znanosti — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Serenada in nokturno — 20.30 Sobotni večeri v naših krajih — 21.15 Plesni zvoki — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Nočni akordi
NEDELJA — 26. julija
7.15 Domači in narodni zvoki — 8.00 Veseli tobogan — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — L — 10.00 Še pomnite tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.50 Zabavna glasba — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Lahka glasba
— 11.40 Nedeljska reportaža
— 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.
— 13.30 Za-našo vas — 14.00 Koncert pri vas doma — 14.15 Od uverture do scherza
— 15.05 Danes popoldne — 16.00 Humoreska tega tedna
— 19.05 Glasbene razgledni-:e — 20. Pepelka — radijski Drizor baleta — 20.50 šport-la poročila — 21.00 Melodije v izložbenem oknu — 22.10 Godala v noči — 23.05 Nočni komorni koncert
PONEDELJEK — 27. julija
7.15 Jutranja glasbena sre-eanja — 8.05 Nekaj domačih in narondih — 8.30 Tako po-jo in igrajo v Sofiji — 9.00 Za mlade radovedneže — J.15 Mladi pevci — mladim poslušalcem — 9.30 Ena Schubertovih simfonij — 10.15 Iz romantične klavirske glasbe — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 »Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 1225 Domači pele-mele — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeni avtomat — 15.15 Zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za
vas — 17.05 Poletni sprehodi
— 18.00 Aktualnosti doma :n v svetu — 18.10 Zvočni razgledi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Melodije slovenskih skladateljev zabavne glasbe — 20.55 Koncert zbora Slovenske filharmonije — 22.10 S popevkami po svetu — 22.50' Literarni nokturno — 23.05 Po svetu jazza
TOREK — 28. julija
7.15 Lahka koncertna glasba ^=«33:05 Jugoslovanski pevci popevk — 8.35 Novi posnetki ženskega vokalnega kvarteta — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Dobri tovariši
— 9.30 Četrt ure z ansamblom VVeekend — 9.45 črnogorske narodne pesmi — 10.15 Z opernimi pevci po sVetu — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Mali koncert lahke glasbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Hungaria — simfonična pesnitev — 1420 Jože Černe poje slovenske pesmi — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 V torek na-ividenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi z zabavnim: orkestri — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Koncert po željah poslsušalcev — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Dva dunajska klasika — Fantazija, pesem in balada 20.20 Radijska igra — 21.07
— 22.10 Plesna glasbr — 23.05 Nočni koncert z deli jugoslovanskih skladateljev
SREDA — 29. julija_
7.15 Narodni in domači zvoki — 825 Kraljevi glasbeniki — 9.00 Svet skozi sončna očala — 920 — Zvočni mozaik — 10.15 Solistična instrumentalna zabavna glasba — 10.30 Človek in zdravje — 10.40 Dva stavka iz Sonate — 11.00 Turistični napotki za tuje turiste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti
— 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25   Opoldanski pele-mele
— 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeni avtomat — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi z našimi solisti — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu
— 18.10 Iz fonotcke radia Koper — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Slovenski orkestri, ansambli in pevci popevk — 21.00 Rigoletto — opera — 22.50 Literarni nokturno
ČETRTEK — 30. julija
8.05 Slovenske narodne pesmi — 825 Češkoslovaška zabavna glasba — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Vesele počitnice — 9.30 Furiamt, mazurka in bolero — 10.15 Z domačih opernih odrov — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Slovenske narodne  poje vokalni kvartet
— 14.20 Listi iz albuma z zabavnimi melodijami — 14.35 Naš: poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Va'čr ki :n pojke — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi  po glasbenih galerijah
— 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Turistična oddaja — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Koncert za flavto — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT
PETEK — 31. julija
7.15 Od uverture do finala
— 8.05 Majhni zabavni ansambli — 8.35 Mihael Ro-žanc kot avtor komorne glasbe — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Slovenski pevci popevk — 10.15 Poslušajmo pihalno godbo — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 1225 Opoldanski pele-mele — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeni' avtomat — 15.45 Pevski pozdrav iz Zagreba — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi s pevci zabavne glasbe*— 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10    Promenadn: koncert
— 19.05 Glasbene razglednice
— 20.00 Trideset minut v studiu 14 — 20.30 Dolfski madrigalski zbor poje pesmi — 20.50 Arena za virtuoze  — 22.10  Plesna glasba
— 22.50  Literarni nokturno
— 23.05 Iz sodobne slovanske in norveške glasbe
KINO
Kranj »CENTER«
25. julija nemški barvni CS film POROČNA REVIJA ob 16., 18. in 20. uri, premiera špansko-argentinskega filma ŽEJA ob 22. uri
26. julija nemški barvni CS film POROČNA REVIJA ob 10., 15., 17. in 19. uri, premiera francoskega CS filma SEDEM SMRTNIH GREHOV ob 21. uri
27,, julija nemški barvni CS film POROČNA REVIJA ob 16., 18. in 20. uri
28. julija ameriški barvni film PREPOVEDANE STRASTI ob 16., 18. in 20. uri
29. julija zahodno-nemški film MOJA NEČAKINJA TEGA NE DELA ob 16., Ig. in 20. uri
30. julija ameriški barvni CS film ZLOMLJENA ZVEZDA ob 16., 18. in 20. uri
Kranj »STORžIč«
25. julija premiera francoskega filma USODE ob 16., 18 in 20.10 y
26. julija francoski film USODE ob 14., 18. in 20. uri, angleški film TUDI TO JE LJUBEZEN ob 16. uri ■ Čj
27. julija francoski film USODE ob 18. jti 20.10
28. julija špansko argentinski fi!m ŽEJA ob 18. in 20.10
29. julija špansko-argentin-ski fiim ŽEJA ob 18. in 20.10
30. julija šoansko-argentin-ski film ŽEJA ob 18. in 20.10
26. julija bolgarski film TOBAK
29. julija ameriški barvni CS film KOPALIŠČE ŽELJA
Dovje
25. julija bolgarski film TOBAK
26. julija francoski barvni film BALET PARIZA
30. julija ameriški barvni CS film KOPALIŠČE ZELJA
Koroška Bela
25. julija ruski barvni film PLANET BURJA
26. julija francoski barvni CS film 'LJUBIMCI IZ TE-RLELA
27. julija jugoslov. film SPOPAD
Kranjska gora
25. julija francoski barvni CS fiirn LJUBIMCI IZ TE-RUELA
26. julija ruski barvni fiim PLANET BURJA
Stražišče »SVOBODA«
25. julija italijanski film VSI ZALJUBLJENI! ob 20. uri
26. julija špansko-argentin-ski film ŽEJA ob 16. in 20. uri, angleški film TUDI TO JE LJUBEZEN ob 18. uri
28. julija nemški barvni CS film POROČNA REVIJA ob 20 uri
30. julija francoski CS film SEDEM SMRTNIH GREHOV ob 20. uri
Cerklje »KRVAVEC«
25. julija ameriški barvni film KRVNIK IZ NEVADE ob 20.30
26. julija ameriški barvni film KRVNIK IZ NEVADE ob 17. in 20. uri
Kropa
25. julija angleški barvni film POD OKRILJEM NOČI ob 20. uri
26. julija angleški barvni film POD OKRILJEM NOČI ob 17. uri
Naklo
26. julija francoski barvni CS film PREGANJANA LJUBEZEN ob 17. in 20. uri
Jesenice »RADIO«
25. do 26. julija ameriški barvni CS film KOPALIŠČE ŽELJA
27. julija italijanski barvni CS film HERKUL IN- KRALJICA LIDIJA
Jesenice »PLAVŽ«
25. do 26. julija jugoslovanski film SPOPAD
30. julija ruski barvni film PLANET BURJA
27. do 28. julija ameriški barvni CS film KOPALIŠČE ŽELJA
Žirovnica
"25. julija francoski barvni fHm BALET PARIZA
30. julija jugoslov. ' film SPOPAD
Podnart
25. julija jugoslov. fiim SOLUNSKI ATENTATORJI ob 20. uri
26. iu!ija jugoslov. film SOLUNSKI ATENTATORJI ob 17. uri -
26. julija italijansko-šnan-ski barvni film POLKOVNI-KOVE DOGODIVŠČINE ob 19. uri
0^
30. julija angleški barvni film UPORNIK ob 20. uri
Duplica
25. julija angleški barvni fiim OBOROŽENA KRAJA ob 20. uri
26. julija angleški barvni film OBOROŽENA KRAJA ob 15.. 17. in 19. uri
28. julija nemški film DOKAŽITE ALIBI ob 20. uri
29. julija nemški film DOKAŽITE ALIBI ob 18. uri
Radovljica
25. julija italijanski barvni C» film KORŽIŠKA BRATA ob 20 uri
25. 'julija itaiijansko-špan-ski barvni film POLKOVNI-KOVE DOGODIVŠČINE ob 18 uri
26. julija italijanski barvni CS film KORZIŠKA BRATA ob 18. in 20.15
26. julija itali jansko-špan-ski barvni film POLKOVNI-KOVE  DOGODIVŠČINE ob
16. uri 7
28. julija angleški barvni film UPORNIK ob 20. uri
29. julija angleški barvni film UPORNIK ob 18. in 20. uri
30. julija italijanski barvni CS film OBLEGANJE SIRA-KUZE ob 20. uri
31. julija italijanski barvni CS film OBLEGANJE SIRA-KUZE ob 18. uri
Birokratska balada
V roke in v nujno izpolnitev mi je prišel eden tistih tisočerih obrazcev, ki nam grenijo življenja makadamsko pot. Previdno sem ga preganil in spravil v listnico, da ga v miru in pokoju do-študiram in kot zaveden državljan skrbno zastrem njegova okenca z zaveso verodostojnih podatkov. Kajti nikakor nočem biti eden tistih, k: jih iz dna srca kolne naš vrli kanclist, ko copra na podlagi zbranih podatkov vse sorte analiz, bilanc, cenzusov, členov, direktiv, elaboratov, faktorjev, generali j, hipotez, indeksov, jamstev, količnikov, list, meril, navodil, obračunov, paragrafov, revizij, shem, šifer, tarif, uzanc, verifikacij, zbirnikov in žirokontov. Nak, ne trpim, da bi me obupani administrator spravil v poslednji predalček svojega zaključnega poročila z obsojujočo etiketo: % obrazcev, neuporabnih zaradi nepo-popolnih ali napačnih podatkov. Tudi verjamem, da vse te anketne lističe in poročila, s katerimi nam vsak dan sladijo prosti čas, skrbno pregledajo in mi od svetega ogorčenja zardeva pleša, kadar slišim koga klevetati: »Prekleta poročila! Mi se z njim: ma-tramo, oni tam gori pa jih bodo v najboljšem primeru malo po-listali, najbolj verjetno pa bodo iz poštnega .predala romala kar naravnost v arhiv!« Glejte, prav zato, da bi očrnil take in podobne klevetnike, sem oni dan sklenil izvesti načrt, ki naj bi vsakemu dvoumljivcu neizpodbitno dokazal, da je ni izpolnjene črke, ki je »oni tam gori« ne bi prebrali in pretehtali. Poslušajte torej, kakšna usoda je doletela slavni skrbno zloženi obrazec, ki smo ga že v drugem stavku spravili v mojo listnico.
Priznam, da se mi je zamisel utrnila »Pri" naglušnem natakarju«, ko sem brskal po denarnici, da bi plačal petnajsto veliko pivo, kajti že po desetem je natakarica odločno zahtevala, da plačujemo sproti. Pa mi je padel na mizo usodni obrazec in sprožil viharno diskusijo, ali se sploh splača gnjaviti s takimi rečmi, saj jih »oni tam gori« itak ne pregledajo kaj dosti natančneje kot kak zdravnik splošne prakse svojega devetindevedčsetega pacienta v enem in istem popoldnevu. Seveda sem se takemu govorjenju ognjevito postavil po robu, čeprav je bila moja državljanska zavest že močno pod vplivom laškega hmelja. In takrat se je zgodilo. Izzvan in užaljen sem segel po peresu in izpolnil
obrazec, kakor sledi. Nato sem stavil deset Štefanov vina, da ga bodo »oni tam gori« prebrali, poleg tega pa so se mi fantje zakleli, da mi povrnejo izgubljeni zaslužek, če bom moral zaradi posmehovanja in žalitve naše upravne mreže pod ključ na hladno in ričet. Čeprav sem v kuverto priložil svoj pravi naslov in še znamko povrhu, je bilo mnenje enega in vseh tako, da sem lahko brez skrbi, ker obrazca nihče niti povohal ne bo, kaj šele, da bi me tožil in da ga bodo torej fantje čez mesec dni pili na moj račun. Seveda jim nisem verjel, kajti obrazec sem izpolnil takole: Ime in priimek: Regljač Reg-ljačević
Poklic: žabji kralj Stanovanje:   Mlaka   13, pošta Luža
Zakonski stan: ožabljen
število otrok: 313 paglavcev
Izobrazba: obrtna šola za izdelavo žabje volne
Katere jezike govorite: kvaka-nje, regljanje
Krai zaposlitve: Blatna palača
Dohodek zadnjega meseca: očitno premaMhen
Ali imate potrošniško posojilo in zakaj ste ga uporabili (razčlenite): Imam. Za ozimnico: 113. 113 mušic, 1313 kačiih pastirjev, 131 metuljev. 13 vešč.
AH imate svoje vozil« in kakšno: Imam. Tokvan'ev list.
Kdaj in kie ste nreb'K zadnji dopust: Pozimi. Zarit v- blato.
V katerih dru*tv'h »n organizacijah včlanten': Organizaci'a sovražnikov štorkelj društvo ori-iateliev paglavcev, Pevsko dru-št'«-, »Re"r»-kvak«.
Katere šoorte golite: plavanje, s v«-, v: v vodo
S čim se »kvartete v prostem z nanihovaniem
K"a*of<»  £;»ermi«e  in   r*#*»* *»">re-
t«»:   Glas   ml^i-ii/«*.   Naša ž^ba, 7"^nii krak š*rbunk. česa pogrešate v svoti oko"ci:
DHHa.
Oinmha iznolni^valca: V1;'"ln0
prosim, da mi odsrovorite. č** so vam b'li moii nodntki v kaVrš-nokol; korist. Znamko za odgo-\nr- nr'lacapj.
7dai čakam na odeovor. Malo me že skrbi, kaiti m?=pc bo kar naenkrat^ naoVoli in fant'e me pomembno 7<*'no °leda"o, kadar se srečamo. Že vidim, da se bom moral še enkrat usesti in odločno vzeti pero v roke. In izračunat:, koliko bom dal za deset Štefanov vina ...
VILKO NOVAK
V bolivilske
(Nadalj. s prejšnje številke)
29. junija se bližamo ekvatorju. Popoldne nenadoma zabrnijo po vsej ladji zvonci in oglasi se sirena. Hitimo na krmo ladje. Tam je že bog Neptun s svojim spremstvom — sireno morsko deklico in pirati. »... bil sem iz globin pozvan, iz mojih dvorov lepih oceanskih, kjer jaz, bog morij, bivam pre-osamljen ... Cez morje dragi ste se namenili, bi radi mojo mejo — ekvator — prestopili . . .« tako se glasi svečani uvodni nagovor. Nato pirati vsakega posebej, ki še ni prestopil Neptunove meje, privedejo pred njega in po starem običaju se začne krst. Med polivanjem vode' na glavo je še vsak posameznik deležen posebnih naukov in ko je to končano, mora vsak spiti kanček ru-
ma in skodelico morske vode. To je bolj težavno kot prvo! Tako se lep čas zabavamo, dokler ne pridemo vsi predvideni na vrsto. Nato pa se na vse navzoče vlivajo curki vode in ni ga med prisotnimi, ki bi odnesel suho kožo. Zvečer sledi svečana podelitev certifikatov — potrdil, da smo res"presto-pili Neptunovo mejo!
1. julija dobimo radio-gram, da imamo odobrene tranzitne vize za Argentino. Takoj se dvigne razpoloženje, saj- do danes nismo vedeli, katero pot bomo ubrali, da pridemo do svojega cilja. Po novici celo pozabimo na želodčne slabosti, ki nas tarejo že nekaj dni in ko zvečer proslavljamo Francijev rojstni dan, smo po nekaj dneh vsi res dobre volje!
dr. IVO VALIČ
Člani odprave »Andi 1964«
Televizija
SOBOTA — 25. julija
RTV Ljubljana — 19.15 Kaj bo prihodnji teden na sporedu — 19.30 Nenavadni konj Champion — RTV Beograd — 20.00 TV dnevnik — RTV Ljubljana — 20.30 Cik-cak — RTV Beograd — 20.45 Ogledalo državljana Pokornega — RTV Ljubljana — 21.45 Serijski film — 22.35 Poročila
NEDELJA — 26. julija
RTV Zagreb — 9.00 Serijski film za otroke — RTV Beograd — 10.00 Kmetijska oddaja — 1930 Skopje leto dni po potresu — 20.00 TV dnevnik — RTV Ljubljana
— 20.45 Serijski film — 21.35 Mali   komorni   koncert —
— 22.05 Poročila — RTV Zagreb — 22.35 Včeraj, danes, jutri
PONEDELJEK — 27. julija
RTV Ljubljana — 19.15 TV obzornik — 1930 S kamero po svetu — RTV Beograd — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Tedenski športni pregled — 21.00 Celovečerni film — 22.30 Včeraj, danes, jutri
' TOREK — 28. julija Ki sporedal
SREDA — 29. julija
RTV Ljubljana — 19.15 TV obzornik — RTV Beograd — 19.30 S poti po Italiji — 20.00 TV dnevnik — RTV Zagreb
— 20.30 Propagandna oddaja
— 20.45 Na kraju samem — RTV Beograd — 21.00 Reportaža — RTV Zagreb — 22.15 Včeraj, danes, jutri
ČETRTEK — 30. julija
RTV Ljubljana - 19.15 TV obzornik — 19.30 S kamero
po svetu — RTV Beograd — 20.00 TV dnevnik — RTV Ljubljana — 20.30 Konec afere — TV drama — 22.00 Poročila
PETEK — 31. julija
RTV Ljubljana — 19.15 TV obzornik — 19.30 Naši sončni dnevi — RTV Beograd — 20.00 TV dnevnik — RTV Zagreb — 20.30 Propagandna oddaja — 20.45 Celovečerni film — 22.15 Včeraj, danes, jutri