IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK S 1. JANUARJEM 1956 KOT POLTEDNIK OD 1. JAN. 1960 IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« V KRANJU UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK TELEF.: UREDNIŠTVO 24-75 in 21-90, UPRAVA 21-90 TEK. RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-135 - IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH, IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 900, MESEČNA 75, POSAMEZNA ŠT. 10 DIN L£TO XIII., ST. 109 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO SOBOTA, 17. SEPTEMBRA 1960 Na poti miru Predsednik republike Josip Broz-Tito je na čelu jugoslovanske delegacije za 15. zasedanje General ic skupščine na poti v NewYork. Y' četrtek, 15. septembra, se je vkrcal na prekooceansko ladjo 'Oueen Elizabeth*. Pred tem *"e odzvati povabilu naj pre-|Java na njihovi fakulteti, ^klep ameriškega zunanjega P^nistrstva ne dovoljuje, da ^ odšel iz Manchestra v New °rk je poudaril Hruščev in 1, da ameriško zunanje ministrstvo ne dovoli, a bđ užival demokratično ^obodo v Združenih državah perike. Hruščev je še do-al da je ta sklep dlskrimi-natorski in nagiasil, da se mu Vse to zdi zelo čudno, ker bo on vodil delegacijo na zase- iatVie Generalne skupščine druženih narodov, M se bo skl 'z^mala zato, da se nujno *lene sporazum o razoroži t- Ob koncu brzojavke Jruščev potrdil jo prepričanje, •* &o Združeni naroii najpri-**«dnejši kra= - za obravnava-razorožitvene zadeve in Pozdravil vse države, ki bod3 a zasedanje Generalne fK:uPščine poslale visoke ^nk^:onarje. Po Gruščeva Vanie. ^a-trnandu, 10. septembra » "^Palisko delegacijo bo na besedah bo njihova nav-oilajšala sporazume- njem zasedanju Gene- skupščine Združenih voiiil premier Koi- bo te dni začelo v New Yorku je zategadelj zelo velikega pomena. Zato tudi ni naključje, da so mnogi šefi držav in vlad odločili, da osebno vodijo svoje delegacije na to zasedanje. Predsednik Tito je pred odhodom na zasedanje v svoji izjavi poudaril, da bo osebno vodil delegacijo naše države na 15. zasedanju generalne skupščine zato, da bi še posebej podčrtal napore vlade FLRJ, da zlasti preko Organizacije združenih narodov, še več prispeva k ohranitvi miru in ublažitvi mednarodne napetosti. Vsi jugoslovanski narodi pričakujejo, da bo letošnje zasedanje generalne skupščine uspelo rešiti ali pa vsaj nakazati rešitev najbolj perečih mednarodnih problemov. V vrsto teh problemov nedvomno sodi kolonialno vprašanje, ki se je zlasti v kongoški krizi na moč zaostrilo in pa vprašanje razorožitve, ki je spričo pre-tdnitve pogajanj zašlo na slepi tir. Jugoslovanski delegaciji, na čelu s predsednikom Titom, želimo na njeni poti miru čimveč uspeha. pri uveljavljanju samoupravnih organov in razvijanju iniciative proizvajalcev - Predsednik Republiškega sveta Zvzz; sindikatov Slovenije Stane Kavčič je odgovarjal na nekatera vjirašan;a o vlogi komune in samoupravnih organov - Na iniciativo Občinskega sindikalnega sveta v Bohinju se je v sredo, 14. septembra, zbral v prostorih hotela Jezero celotni politični aktiv bohinjske občine k zanimivi razpravi o razvoju komunalnega sistema, o dejavnosti sindikalnih organizacij in drugih samoupravnih organov. Na številna vprašanja, ki so v tej občini najbolj v ospredju, je pred političnim aktivom odgovarjal predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, tovariš Stane KAVČIČ. Razprava bo služila v pomoč nadaljnjemu delu ne samo sindikalnim organizacijam marveč tudi tamkajšnjemu komiteju ZK, organizacijam SZDL, organom ObLO, njemu komiteju ZK, organizacijam SZDL, organom ObLO in drugim političnim in družbenim organizacijam te komune. Najprej je tovariš Stane Kavčič odgovarjal na vprašanje o vlogi direktorja v podjetju in n'e-govega odnosa do samoupravnih organov in obratno. Pri tem, kot je poudaril, je še zmeraj preveč besed o obrobnih osebnih stvareh in ne o bistvu naloge direktorja. Direktor mora seveda imeti politični posluh in povsod upoštevati družbeni pomen. Direktor je soodgovoren za politično razpolo- upravnimi organi, da se le-ti lahko dokončno opredelijo in določijo najboljšo smer. Skratka, on mora biti glavni svetovalec, branilec zakonitosti ter končni izvršni (ne zakonodajni) organ pod- Čestokrat pa se še danes sliši nepravilno pojmovanje vloge direktorja. Celo sindikalne organizacije ponekod z zastarelimi pojmi dopuščajo opazke posameznikov na osebno življenje direktorja, na njegova potovanja z bi imeli bohiniska, blejska, železnikar-ska občina in druge. Kako oživeti te organe? To je bilo naslednje vprašanje. Tovariš Kavčič je dejal, da se ti organi držijo paragrafov in se sestajajo zgolj zaradi formalnega glasovanja o določenih zadevah. Temu so krive tudi druge politične organizacije, še zlasti pa sindikalne. Treba bi bilo od spodaj, med samimi proizvajalci dajati pobude za razprave o problemih, ki žulijo kolektive. Ni nujno, da bi moral zbor proizvajalcev zmeraj v . . • j v, m • avtom itd., namesto da zenje in razvoj družbenih organi- za glavno merilo njegovo splošno najti rešitev in odločati. On lah zacij v kolektivu. On lahko znat- sposobnost in njegov delež pri ko kot razvoju podjetja sploh no pospešuje rast samoupravnih organov ali pa tudi obratno. — Hkrati pa mora direktor povsod upoštevati tudi gospodarski moment, zasledovati gospodarski uspeh podjetja itd. Njegova velika naloga je, da pripravlja razne variante in smernice razvoja ter jih z ustreznimi dokumentacijami predlaga in tolmači pred samo- Investicijska dejavnost v škofjeloški občini Gospodarske organizacije v škofjeloški občini so v prvih šestih mesecih letos opravile le 35,63 % planiranih gospodarskih investicij za letos. Največ investicij je uporabilo Komunalno podjetje in je preseglo svoj načrt za 41 %. Najmanj pa so letos investirali v industriji in kmetijstvu. Nekatera industrijska podjetja planiranih investicij najbrž ne bodo dosegla v celoti, kar zlasti velja za Gorenjsko predilnico, Jelovico in Scšir. Rekonstrukcijski program teh podjetij predvideva uvoz novih sodobnih strojev. Loška tovarna hladilnikov pa bo s pove- čanjem svojih obratov verjetno plan investicij presegla. V prometu so bile planirane investicije že skoraj v celoti dosežene. Investiranih je bilo že 15,300.000 dinarjev za gradnjo javnih garaž na Trati. Podjetie Transturist bo investiralo še 33 milijonov dinarjev za nakup avtomobilov, tako da bodo tudi v prometu investicije presegle planirana sredstva. Dobri izgledi za izpolnitev investicij so tudi v gradbeništvu in obrtništvu. V trgovini bo družbeni načrt investicij, razen v trgovskem podjetju Lubnik, v celoti dosežen. Čeprav so planirane investicije v kmetijstvu v prvem polletju izpolnjene samo s 27,94 %, kaže, da bodo do konca lata v glavnem opravljene. Opaziti pa je pri nekaterih kmetijskih zadrugah nerazumljivo zavlačevanje, ker za planirane investicije niti niso bile vezane na posojila, ampak so imele na razpolago lastna sredstva (KZ Ho-tavlje in Javorje). Od skupno novo pridobljenih osnovnih sredstev v prvi polovici letos v vrednosti 374 milijonov, je bilo uporabljenih 257 milijonov ali 68,73 odstotkov, kar zgovorno dokazuje, da je investicijska dejavnost v škofjeloški občini bila uspešna. Gospodarske organizacije pa si bodo morale še nadalje prizadevati za čimhitrejšo realizacijo načrta. CEMU MALODUSJE? V odgovoru na vprašanje o uveljavljanju nagrajevanja po učinku je tovariš Kavčič med prvim poudaril, da sta tu dva momenta, ki zadržujeta ta razvoj. Prvi je ta, da marsikje delavci zelo hladno ali pa celo z nezaupanjem gledajo na celo stvar in niso prepričani, da bi z novim načinom lahko še več zaslužili. Vzroki za tako razpoloženje so bile marsikje neopravičeno striženje norm in podobni nepravilni prijemi pri zahtevah do delavca. Čeprav morda ponekod kaže spremeniti norm^ jih morda vskladiti med obrati itd., se ob tem ne sme znižati prejemke delavcem. V celoti mora ostati ista vsota osebnih dohodkov, ne glede na morebitne spremembe norm na posameznih delovnih mestih. Taka perspektiva bi dala delavcem tudi ob spremembah norm novo vzpodbudo za dviganje delovne storilnosti. Druga ovira pri uveljavljanju nagrajevanja po učinku izvira iz operativnih, vodilnih krogov podjetij. Po novem načinu je namreč dokaj težje voditi podjetje. O plačah po tarifni postavki se delavci ne zanimajo če zmanjka surovin, če stroj stoji, če organizacija ne teče tako kot bi bilo treba. Ob nagrajevanju po učinku pa taki pojavi pridejo najprej na ramena tehničnemu vodstvu. Zato marsikje v vodstvih niso navdušeni, da p: ngekfuucmuuuuucuuuuummm bi sii nakopali še večje »sitnosti« na glavo. Skozi ta dva problema se je prebijati in uveljavljati tak sistem nagrajevanja, ki bo stimulativnejše za delavce, ki jih vzpodbuja k večje storilnosti in s tem tudi večjim prejemkom. Zbor proizvajalcev je dokaj nedelaven. Ta problem je zlasti značilen za občine z manj razvito industrijo, kot so na primer predstavnik proizvajalcev tudi samo razčiščuje različna ločena stališča o posameznih problemih. KAJ JE RENTABILNO? V razpravi o vlogi zborov proizvajalcev se je pojavilo še neko vprašanje: Kakšno vlogo naj bi imel občinski zbor proizvajalcev pri usmerjanju gospodarskega razvoja komune. — V Bohinju se namreč, kot so povedali, slišita dve težnji. Ena hoče postavljati na prvo mesto turizem, druga pa industrijo. Tovariš Kavčič je dejal, da jo to pač stvar pregleda prirodnih in drugih pogojev. Vendar je menil, da nudita gostinstvo in turizem tamkajšnjemu kraju ugodne možnosti za zaposlovanje, zlasti žene in za povečanje dohodkov sploh. Seveda bi bilo treba elastičneje sprejemati pomožno gostinsko osebje za čas turistične sezone, za nedelje, za državne praznike in podobno. Ni prav, da se ob vsaki potrebi delovnega mesta brž (Nadaljevanje na 8. strani) Nov most čez Sivo Dela na preureditvi ceste v Soteski, med Bohin:em in Bledom, zelo hitro napredujemo. Na tamkajšnjem odseku je bila cesta zelo ozka; stisnjena med železniško progo in Savo Bohinjko. Zdaj bo večidel te ceste preusmerjen na drugo stran reke. Dela so v polnem teku. Začeli so že tudi z gradnjo novega mostu čez reko prav na temeljih, kjer je že nekoč bil most. Upajo, da bo most že v grobem zabetoniran to jesen, oziroma pred nastopom zmrzali, kar bi ta dela prekinilo. Po do-kajšnji splošni preureditvi ceste med Bledom in Bohinjem v zadnjih letih, jc ostal imenovani del pri Soteski zaradi ožine in ostrih zavojev ob lesenem mostu, ki je že tudi dotrajal, najkritičnejša točka za avtomobilski turistični promet na tej relaciji. Za boljšo preskrbo r z mlekom ^tovori predsednika RSZS Slovenije Staneta Kavčiča so člane bohinjskega političnega aktiva močno zanimali KRANJ, 16. septembra — Na skupni seji za blagovni promet in Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo pri OLO, ki je bila včeraj v Kranju, so razpravljali o preskrbi prebivalstva z mlekom. Zlasti v zgornjem delu okraja, predvsem na Jesenicah, presk-ba mlekom se ni urejena kot bi bilo to treba. Predvidene so celo določene spremembe ceni mleka, o čemer bodo po potrebi razpravljali občinski sveti za blagovni promet. Res je, da so v sosednjem ljubljanskem okraja, pa tudi v Bohinju že sprejeli določene spremembe, da so tako lahko zagotovili zadostno in nemoteno preskrbo prebivalstva. Hkrati so govorili tudi o rekonstrukciji kranjske mlekarn«, ki je nujno potrebna. Prav tako so ugotavljali, da se kaže potreba o podobnem mlekarskem obratu v gornjem delu. Za širše razpravo o tem vprašanju je predvideno posebno posvetovanje med predstavniki blejske, radovljiške in jeseniške občin«, ki so pri tem neposredno zainteresirani. L«. 2wn IZ NAŠIH KRAJEV SOBOTA, 17. septembra lM* Kako bo s parkirnim prostorom ? NAS RAZGOVOR Kranjska gora — Svet za notranje zadeve in okrajna komisija za prometno varnost OLO Kranj sta že lani razpravljala o nekaterih perečih vprašanjih, ki se pojavljajo v zvezi s parkirnimi prostori na območju S 1. OKTOBROM DELJEN DELOVNI ČAS Škofja Loka — Na občinskem ljudskem odboru v Kranju so letos, 18. februarja, uvedli deljen delovni čas in sicer tako, da so ob sredah uradne ure tudi popoldne. Ta način se je izredno uooro uveljavil, saj imajo skoro vsi uradi na ta dan največ strank, glavno pa je to, da delavcem in uslužbencem ni treba zapuščati med delovnim časom službe. Po zgledu kranjskega občinskega ljudskega odbora bodo tudi v Škof ji Loki s 1. oktobrom pričeli poslovati z deljenim delovnim časom, prav tako s popoldanskimi urami ob sredah, kot v Kranju. — Verjetno bodo Ločanom sledili tudi po drugih občinah, -an Gorenjske. Letos se je to vprašanje zaradi povečanja prometa še bolj zaostrilo. Po dosedanjih ugotovitvah je največji problem parkirnega prostora na Gorenjskem v Kranjski gori. Letos pozimi je parkiralo vsako nedeljo od 500 do 800 motornih vozil na cesti I. reda proti žičnici Vitranc in niso bili redki primeri, ko je bila kolona parkirnih vozil daljša od 2 km. Še huje je v zimskem času, ko je cesta zaradi napluženega snega široka včasih komaj 4 metre. — Zaradi tega so že lani sklenili, da je treba do letošnje zime urediti primeren parkirni prostor. Občinski ljudski odbor Jesenice je v ta namen že določil 2 milijona dinarjev, vendar z gradnjo še do danes niso pričeli. Sprašujemo se, kako se bo v letošnji zimski sezoni v Kr. gori odvijal promet? -an In sedaj - naskok na srebrno C Bolj po naklučju kot ne, me je v sredo pot pripeljala na letališče v Lesce. Peljal sem se mimo velike zelene površine obdane s številnimi radovedneži, ki so kot oka-menneli gledali drzne skoke padalcev in mogočno jadranje jadrilic v prijetnem, kot nalašč za ta šport vetrovnem zraku. Spet se nekdo napravljal v teplo obleko, preden pa se je vsedel v jedrilico, ki je bila že privezana za motorno letalo, sem bil že pred »letalom« brez propelerja. Komaj sem spoznal, da se na jadranje pripravlja ženska, s katero sem se kaj hitro zapletel v kratek razgovor. Učiteljico Vlasto Iskro, sem najprej vprašal, kaj jo je navdušilo za ta šiport? »Zanimanje za letalstvo imam že od nekdaj, vendar pa se s tem športom nisem imela nikdar nožnost ukvarjati, dokler sem bila na Ja-vorniku ali kasneje. na študiju v Ljubljani. Sedaj pa, ko sem v službi na Vzgojnem zavodu v Kamni gorici, imam do leškega letališča dokaj blizu. Za ta šport pa mc je v Kamni gorici še posebno navdušil učitelj jadralstva in padalstva tov. Silvo Orožim. Leta me je tudi povabil na jadralni tečaj, ki se je začel letos junija. Bil je tudi moj učitelj med tečajem. Konec avgusta je bil tečaj končan, 4. septembra pa sem položila izpit za osnovno dovoljenje športnega pilota jedrilice.« »Kdaj je bil vaš največji užitek v zraku?« »Vsekakor takrat, ko sem sama poletela. Nikdar ne bona pozabila, kako mc je »vitel'< potegnil v zrak in ko sem jedrilico osvobodila vrvi, sem najprej spet pogledala nazaj, če me bo učitelj Silvo spet kaj pokaral. Toda njega ni bilo. Sama sem bila v zraku.« »Ste se prej že tudi ukvarjali s kakšnim športom?« »Bila sem članica TVD Partizan. Ker pa je društvo brez orodja, smo lahko igrali le odbojko ali se šli morda kakšne drugeigre.« »In kakšni so vaši načrti za prihodnje?« »Vsekakor bom skušala prihodnje poletje v jedriličar-stvu doseči višjo stopnjo — v načrtu imam, da položim izpit za srebrno C značko.« n. - n. J Pred proslavo na Davovcu Cerklje — Drugega oktobra letos bo na Davovcu pod žičnico na Krvavec velika proslava, posvečena 32 padlim borcem II. skupine odredov, ki so padli Letališče na Brnikih Znano je že, da bodo sedanje ljubljansko civilno letališče čez nekaj let preselili na novo letališče pri Brnik.h blizu Kranja. Prav zaradi tega so morali na tej površini izsekati gozd. Da bodo zemljo pripravdi primerno za setev trave, je morala kmetijska zadruga iz Cer-kelj posaditi na 102 ha zemlje nekaj krompirja in koruze. Vse letališče bo imelo 250 ha površine in je dolgo 3 km ter široko 550 metrov. Za pristajanje in vzletanje letal bodo že prihodnjo pomlad začeli graditi 60 m široko betonsko stezo, ki je že trasirana. — Ostali del letališča pa bo travnat. Na 25 ha površine je letos Kmetijska zadruga iz Cerkelj posadila industrijski krompir za Domžale. Seveda, ker je sedaj precejšnje pomanjkanje delavcev, je morala zadruga zaprositi osemletko v Cerkljah za pomoč, tako da zdaj učenci hodijo vsako jutro pobirat krompir, ki ga prejšnji večer izkopljejo, -č v boju z okupatorjem avgusta leta 1942. Proslava bo povezana tudi s praznovanjem krajevnega praznika prebivalcev bivše občine Cerklje. Na svoji redni seji Zveze borcev v Kranju, ki je bila v torek, 13. septembra, so sklenili, da bo na predvečer praznovanja, to je 1. oktobra v Cerkljah slavnostna akademija, ki jo bodo pripravile politične in družbene organizacije iz Cerkelj, odkrili pa bodo tudi spominsko ploščo nekdanjemu kurirju Rudiju Sodnuku-Robiju. ki je zgorel v Zalogu leta 1944. — Na dan praznovanja se bo zbrala na Davovcu velika množica ljudi, predvsem šolske mladine kranjske občine ter številni preživeli borci, aktivisti in drugi, pričakujejo pa tudi več političnih in družbenih predstavnikov. Ob tej priložnosti bodo padlim borcem in partza-nom, ki so se zadrževali na Davovcu. ocVtrili lep kip, pripravili pa bodo tudi kulturni program, na katerem bodo sodelovali učiteljski pevski zbor »-Stane Žagar«, mladinci in pionirji osnovnih šol in drugi. Festival tehnike svetleli hnto • • • A Vas Križe pri Tržiču so bile pred časom skoro docela kmetijsko področje cd koder so kmetovalci s svojimi pridelki zalagali mesto Tržič. Razvoj industrije v Tržiču pa je pričel spreminjati tudi sestav vasi. Tako imajo danes v Križah le še 7 kmetovalcev. A Na šahovskem brzoturnirju v tovarni «Titan« v Kamniku je sodelovalo 9 moštev po 6 igralcev. Prvo mesto si delita »Titan« in Solidarnost s 31,5 točke pred Podgorjem in »Stolom«. A Na osnovni šoli v Krizah imajo dve knjižnici. Pionirska TURISTIČNA SEZONA SE PODALJŠUJE V SEPTEMBER BLED — Čeravno je navadno prehod iz razgibane poletne sezone v september zelo očiten, številni gostje v tem času namreč zapustijo Bled, temu letos ni tako. Zaradi dokaj ugodnega vremena in nekaterih prireditev sč nad tisoč stalnih gostov dnevno zadržuje na Bledu tudi v septembru. Lani je ugedno vreme in pa mednarodna šahovska prireditev prav tako vplivala na precejšnje Število nočitev v septembru, saj jih je bilo nad 30 tisoč. Kot kaže sedanje stanje, letos ne bo dosti slabše. -jb TRETJI NASTOP FOLKLORNE SKUPINE »TINE ROŽANC« BLED — Pretekli torek zvečer je tretjič in s tem zadnjikrat v letošnji sezoni prireditev na Bledu gostovala v Kazini folklorna skupina Tine Rožanc iz Ljubljane. Pred številnim občinstvom, to pot je bila največ tujih in domačih turistov, so gostje iz Ljubljane izvajali pester spored plesov in pesmi iz raznih krajev naše dežele. Mlada skupina plesalcev je predstavila stare plese iz Ziljske doline na Koroškem, iz Bele Krajine, Slovenije, Prekmurja, Hrvatske in končno tudi gorenjske plese in pesmi. Izvajalci so predstavili različne plese s precejšnjo veščino, dinamiko, včasih temperamentno in sproščeno, drugič pa spet umirjeno in zadržano, kakor je pač narekoval motiv in ritem plesa. Doslej so člani skupine Tine Rožanc nastopali na Bledu že v preteklih sezonah. Zato upamo, da jih bomo lahko pozdravili na Bledu tudi prihodnje leto. ima 600 knjig, učiteljska pa 500. V letošni°m zimskem času brdo obe knjižnici obogatili z več novimi knjigami. A Slovesna otvoritev novega vodovoda v partizanski vasi Rudnik pri Kamniku je preložena na nedeljo 23. septembra. A V občini Tržič imajo tri stanovanjske skupnosti in to v Tržiču, na Bistrici in na Pristavi. Vse tri imajo polne roke dela in stojijo pred precej odgovornimi nalc-gami — ureditev servisov, vodovoda, pralnic, trgovin itd. A Delavska univerza v Kamniku je spet organizirala jezikovne t-'-\'c angleškega in nemškega jezika. TRZTC — Na Gorenjskem bo oktobra »Mesec Ljudske tehnike«, ki bo z obširnimi programi občinskih^odborov LT zajel vse kraje in prebivalce Gorenjske. V tem času bodo izvedli razna tekmovanja, razstave tehničnih izdelkov, enodnevnih seminarjev po občinah za voditelje organizacij LT itd. Razen tega pa bodo sklicali tudi zbor gorenjskih traktoristov in kmetijskih tehnikov, na katerem bodo pripravili PLESNE VAJE Zalog — V Zalogu pri Komendi so pred kratkim v prostorih osnovne šole pričeli z rednimi ple:> nimii vajami. Le-te vO'ii plesna učiteljica Darinka Udir iz Kranja. Vsakokrat se zbere polna dvorana mladih ljudi, saj je navdušenje tako veliko, da prihajajo na plesne vaje tudi z oddaljenejših okolških vasi. Za zaključek — datum še ni določen — bodo izvedli plesni ven-ček. S sodišča HOČEM BITI SPET POŠTEN S temi besedami je minulo soboto sprejel V. R. iz Rovt pod Jamnikom sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki mu je za vrsto tatvin, k: jih je izvršil od aprila do konca junija letos, prisodilo 2 leti zapora. Od leta 1937, ko je bil star komaj 25 let, je bil že 6 krat kaznovan zaradi poseganja po tujih stvareh. Komaj je v začetku aprila odslužil zadnjo kazen sedm h mesecev zapora, pa se je polal spet na roparska pota po škofjeloških hribih in Jelovici. Koder se je pojavil, je kaj izmaknil. V. R. je brez pomagačev znal vlamljati v samotne hiše, pastirske in drvarske koče in si tam preskrbeti živila za kosila In malice. Prenočeval je po senikih in kozolcih, vmes pa v Selcah in Medvodah odpeljal vsakokrat še dvokolo. Vlamljal in kradel je pri delavcih — sekačih na Jelovici nad Jamnikom, v Besnici, na Kališču, na .avorniku pod Joštom na Lipniški planini in v Pod bi i ci. Res bedno je življenje potepuha in skrivača, kakor ga je začel živeti V. R. Tudi za njegr-ve zdrave roke ima naša družba dovolj pošteneiga dela in plačila. Ce je to na zadnji obravnavi, sam tudi spoznal in če se je iskreno p iločil za redno in delovno življenje, bodo domačini, ki niso pozabili, kako korajžen in iznajdljiv je bil med najmlaj- šimi v času NVB, pozabiLi na stranpota, na katera je zašel in mu jdh spregledali. Kadar se bodo za njim zaprla spet vrata KPD, naj jim pokaže hrbet za vedno in brez sramu ubere edino pravo pot. Domačinov ne bo več strah pred njim in njega ne pred domačini! KAZEN ZA KRIVO PRIČEVANJE Zakonca M. C. in S. G. iz Ljub-nega, sta se morala zagovarjaM pred sodiščem zaradi krivega pričevanja v kazenskih poizvedbah. Ko je bil letes spcmkdi uveden kazenski postopek zoper M. V. z Jesenic, zaradi utaje prometnega davka pri prodaji o?sb-nega avtomobilu, ki ga je prodal navedenima, sta preiskovalcu lažno izpovedala, da sta plačala za avto 630.000 dinarjev, čeprav so pozneje ugotovili':, da je znašala kupna cena 930.00D dinarjev. Z lažnim pričevanjem sta seveda omogočila M. V., da se je Izognil plačilu prometa.'r& davka v znesku 106.000 dinarjev. Hkrati sta z lažno podanimi izjavami znatno otežkočila poizvedbe. Zaradi poznejšega preklica lužnih izjav ju je sodišče obsodd'o za sedaj na razmeroma mili kazni in sicer S. C. na C.000 dinarjev, ženo pa na 5.000 dinarjev denarne kazni. Plačati morata tudi stroške kazenskega postopka in povprečnino, vsak po 1.000 dinarjev. program za delo v prihodnje. — Občinski odbor LT v Tržiču pa bo v sodelovanju z okrajnim odborom LT organiziral v Tržiču festival tehnike, na katerem bodo sodelovale vse organizacije LT z Gorenjske. TEČAJ ZA VKUHAVANJE Križe — Društvo za napredek gospod.njstva v Križah pri Tržiču je imelo od svoje ustanovitve pred letom dni do danes že kar 6 tečajev, in sicer 4 za gospodinjstvo in 2 za šiviljstvo, ki jima je skupno prisostvovalo 60 deklet in žena, ki so se želele naučiti šiv.ljskih veščin. Sivlska in kuharski tečaji so trajali po tri tedne. — Društvo ima sedaj že 120 članic. Ker je letos sadje dobro obrodilo, so na svoji zadnji seji sklenile, da bodo v kratkom organizirale tečaj za vkuhavanje sadja in druge zelenjave. Tečaj bo v šolski kuhinji v Krizah, ker je dovolj vel.ka in res moderno opremljena, saj služi tudi kot uč lnica za gospodinjski pouk šoloobveznih otrok. ZBOROVANJE DELAVCEV Kamnik — Za zaključek prireditev ob 10-letnici delavskega samoupravljanja v tovarni »Titan« v Kamniku jc bilo v nedeljo, 11. septembra, veliko zborovanje tamkajšnjega delovnega kolektiva. Sodelovala je godba -Solidarnosti« in pevska zbora Lire in Svobode i/. Duplice. Ob zaključku so izročili svojemu namenu prenovljeno prostore obratne menze /. novo kuhinjo, v kateri so nameščeni novi kotli za kuhan le enolončnic, s skupno kapaciteto 600 litrov. pripravljajo ustanovitev politični: šole BLED - Na Bledu pripravljata Delavska univerza in občinski komite ustanovitev politične šele. O potrebnih ukrepih za ustanovitev sta na prvi seji te dni razpravljali ideološka in kadrovska komisija pri občinskem komiteju. Šola se bo pričela že v prvi polovici oktobra in bo trajala predvidoma do aprila z rednim poukom dvakrat na teden. Izbiro kandidatov za politično šolo bodo opravile osnovne organizacije skupaj z občinskim komitejem. Predvsem bo potrebno, da bi šolo obiskovali člani vodstev različnih organizacij in tovariši, ki imajo veselje do političnoga in družbenega dela. Sistematično izobraževanje v politični ekonomiji in drugih vedah jih bo nedvomno vzpodbujalo pri delu, nudilo jim bo potrebno izobrazbo in jih bogatilo z izkušnjami. POMENKI OB SREDAH Tržič — Center za napredek §g gospodinjstva v Tržiču že več H let uspešno dela. Delo v »Cen- I tru« se je do sedaj odvijalo jI predvsem v štiri do petteden- H skdi tečajih za dekleta, kjer so §j se tečajnice praktično in teore- I tično seznanile s sodobno pri- H pravo hrane in prehrano, z opre- U mo in čiščenjem stanovanj, s so- jj dobnimi električnimi pripomoć- [J ki in še z mnogimi koristnimi B stvarmi. Zelo priljubljena oblika dela jj z ženami so bili »pomenki ob H sredah«, kjer je gospodinjska H§ učiteljica odgovarjala ženam na g razna vprašanja in jih sezna- |p njala z novejšimi pridobitva- |H mi in novostmi v gospodinj- jj stvu. Pomenki ob sredah so postali zelo priljubljeni in dobro obiskani, vendar so med počitnicami s to obliko dela prenehali, nadaljevali pa bodo od septembra dalje. Izlet na Meiakljo Jesenice — Sindikalna podružnica pete ekonomske enote Železarne Jesenice bo organizirala jutri, v nedeljo, 18. septembra izlet na Mežaklo. Dopoldne bodo prisostvovali kulturnemu programu, popoldne pa telovadnemu nastopu. Posebne izlete, ki utrjujejo med člani kolektiva tovarištvo in so združeni s kulturnimi in šport-n mi prireditvami, naj bi orga-niz rale tudi ostale s"ndikalne podružnice jeseniške Železarne. Hain v nadeli0* Slovenska conska n°5°" metna liga: ob 1.30 na igrišču Tr:gla'va Kranj — Nafta : TriglaV Gorenjsko prevenstvo v a0* gometu: Jesenice — Jesenice : PreT šern (pionirji) ob 14.30 ur^ Jesenice : Prešern (člani) 0 15.15 uri. Šenčur — Svoboda : *'. mika (pionirji) ob 9.30 ur j Svoboda : Planika (člani) °u 10.15 uri. Tržič — Tržič : Jeseff|ce (mladinci) cb 8. uri, Tržič ' Škofja Loka (pionirji °'0 j uri, Tržič : Škofja Loka (čla' ni) od 15.45 uri. gf Kranj — Na igrišču Mla- dosti ob 9.45 Mladost : Vokl (pionirji), ob 10.30 Mlaiost • Vclklo (člani), ob 14. uri dost : Partizan (mlai'nci)- Prvenstvene tekme gore«" ske rokometne lige: Sava ob iskr3 IH Tržič — Tržič B io. uri. H Duplje — Duplje jj ob 10. uri. ., U Golnik — Stcržič : Kr1* p in Storži č II. : Mladost *? I| ob 10. uri. i • Kranj — Na igrišču §j glava bo ob 9. uri gorenj §S prvenstvo v atletiki za P1 § nirje. V Savskem lo£U ^ Tri- prav tako s pričetkom 9. uri velika veselica s V som, ki jo prirejata OO in ZBVJ ;z Kranja. Jubilej Loške koče na Starem vrhu Danes že skoraj vsak gorenjski smučar, pa tudi večina planincev pozna mikavno postojanko v osrednjem delu škc>fjeloške-ga pogorja z sve-jimi idealnimi smučarskim tereni in lepim razgledom. To je Loška koča, sredi pestrega gorskega sveta. Letcs je deseto leto, odkar so marljivi loški smučarji na čelu z iniciatorjem gradnje tovarišem Urhom Kalanom, proslavljali veliko delovno zmago. Preko 8000 prostovoljnih ur pomladi in poleti 1950. leta je bilo narejenih. Vse nedelje so bili na gradbišču, tako da je v rekordnem času 6 mesecev zrasla na Kopišču nad vasjo Zapreval udobna koča. Po smučarskih terenov in PriJetflje izletov v okolici. Tu so b.la velika republiška, sindikalna^ okrajna smučarska tekmovanj alpskih disciplinah ter večje* vilo začetnih in nadaljeval^11 čajev. Tudi planinci radi obi-s ^ jejo kočo, saj je prikladna ^ izlete na Blegaš - 1562 m l* ure) in Lubnik 1027 (2 uri)- ^ ugoden dostop do koče je c-D . botah in nedeljah vzniAstavU^ avtomobilska zveza do J^v ^e odkoder je do koče še P°J-w« hoda. Avtomobil isti pa se P°f ^ žujejo gorske ceste na ®^f\ftfl va.si Zapreval (17 km) s četrtU peš hojo do postojanke. v V nedeljo, 18. septembra, Pr otvoritvi p:i fant jo niso odnohali. Napeljali so elektriko, telefon, vodovod in postavili zaorto razgledno verando. Predvidevajo še gradnjo žičnice in ceste do koče, kar pa je seveda odvisno od finančnih sredstev. Koča Je v času poslovanja popolnoma opravičila svoj obitoj. Se več! Pripomogla je k spoznanju ted do tedaj malo znanih tita^ sta v Škof j i Loki. Loškim smučarjem će*- ^ ob njihovem prazniku >n ~ želimo še veliko uspeha Pri daljnjom delu I nujojo graditelji dosetlc ft otvoritve koče. Na Pr ^2999999999999999999999999999215 lil GORENJSKE SOBOTA, 17. septembra 1960 NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO Svečana proslava 24-obletnice Velike tekstilne stavke Slovenije ^anj, 15. septembra — Danes Popoldne ob 17. uri je bila v veliki dvorani Delavskega doma v Kranju svečana proslava 24-obletnice Velike tekstilne stavke S1°venije. rila tekstilne Na proslavi je o pomenu stavke predsedni- set let aktivnega dela in izkušenj v samostojnem odločanju o razvoju podjetij, je izklesalo nov lik delavca - upravljalca. Delavski razred je v popolnoma novem položaju. Delavci niso več samo proizvajalci, marveč tudi *a Občinskega sindikalnega sve- upravljalci celotnega družbenega **» Pepca Ježeva. Nobenega dvoma ni, da v vrsti ^volucionarnih bojev in zmag Delavskega razreda v obdobju *aed obema vojnama, stavkovno &banje slovenskih tekstilcev zajema častno mesto. Pod vod-v<«n Komunistične partije Jugoslavije je stavka prerasla iz za dosego ekonomskih pra-c v organiziran politični boj . .avskega razreda in najširših j t Y de">vnega ljudstva proti ^korišcevalnemu režimu. Danes 0 Se nova generacija vse bolj k"vno vkliučuie v družbeno bogastva. Morda so nam prav v primerjavi z brepravnim položajem delavcev v obdobju velike tekstilne stavke, toliko očitnejši napredek in vse pridobitve, ki jih je delavski razred izbojeval v ljudski revoluciji. Proslave so se udeležili mnogi delavci, ki so sami sodelovali v stavki in mnogi predstavniki političnega in javnega življenja. Da bi čim dostojneje proslavili spomin na veliko stavko, bo Občinski sindikalni svet Kranj v sodelovanju s CP Gorenjski tisk izdal posebno številko Glasa Gorenjske, ki bo izšla v ponedeljek, 19. septembra. V tej številki bodo prikazani uspehi, ki so jih kolektivi tekstilne industrije v Sloveniji dosegli v povojni era- V campingu Oliinsksga sindikalnega sveta v Moščsniški Dragi je htovala lita* preko 900 I udi KRANJ, septembra — Sezona letošnjih letnih dopustov je praktično končana. Nekateri so preživeli dopust ob morju, drugi v gorah, nekateri tudi doma, kakor je bilo komu pač bolj všeč. Letošnje leto so imeli Kranjčani ob morju veliko več prostora kot prejšnja leta, in to zahvaljujoč skrbi gospodarskih in družbenih organizacij. Mc-žnost za letovanje ob morju je bila leto« v primerjavi z lanskim letom večja, pa tudi udobnost je bila večja. Kot primer si bomo podrobno ogledali letovišče Občinskega sindikalnega sveta Kranj v Mcščeniški Dragi. Opisali bomo nekaj njegovih praktičnih izkušenj. Na vsak način bi v tem cimpin-gu lahko letovalo 25 odstotkov več ljudi, toda hišice so bile odkupljene in jih tako niso mogli odstopiti drugim interesentom, Tajenje, Je treba tudi njo vzga-Ja« na tradicijah revolucionarja boja v preteklosti. Pogledi j^zaj, na položaj in vlo^o dc-|*vskega razreda v obdobju med * eir»a vojnama, doseženi uspehi delavskem gibanju, žrtve, ki 30 ditvi, še posebej v obdobju de-«h do nam danes ti spopadi terjali, Pojasnjujejo, zakaj je mo-j*k> delavsko gibanje ubrati tako P0*« Po kakršni smo dosegli določno osvoboditev in zmago deškega razreda. Letos proslavljamo že deseto letnico delavskega gibanja. De- lavskega samoupravljanja. Razen tega bo objavljen kronološki pregled stavkovnega gibanja v letu 1936 in ocena tega gibanja, ki jo je napisal organizator in idejni vodja stavke, podpredsednik Zvezne ljudske skupščine tovariš, Franc Leskošek-Luka. CAMPING KRANJ To letovišče Občinskega sindikalnega sveta Kranj je bilo odprto pred tremi leti v Mcščeni-ški Dragi, nedaleč od Lovrana. Ce se spomnimo, kakšen je bil pred tremi leti, ga letes kar težko prepoznamo. To leto je imel ObSS iz Kranja v Mcščeniški Dragi 40 novih in 4 stare wee-kend hišice. Ta camping lahko sprejme naenkrat več kot 120 gostov. Hišice so lepe, čeprav niso tako kvalitetne. To bi predvsem lahko rekli za notranjo ureditev hišic. Ko je Komunalni servis Kranj delal te hišice, verjetno ni mislil na to, da bodo tu preživljali dopust tudi starši z otroki. Upravnik campinga tovariš Zorko nam je povedal, da so hišice narejene zelo površno in skoraj ne ustrezajo svojemu namenu. Nimamo namena tu preveč kritizirati, toda preko resničnega stanja le ne moremo. Za naslednje leto bo verjetno treba v campingu marsikaj pospraviti, posebno velja to za sanitarne naprave in hišice. Do konca sezone je v kranjskem campingu preživelo letni dopust okoli 900 delavcev z družinskimi člani. Dnevni pension je stal 600 dinarjev, od tega so koristniki prispevali sami polovico, ostali del vsote pa so poravnala podjetja in organizacije. Zanimalo nas je, kako je bilo to leto izkoriščena zmogljivost campinga, pa smo zaprosili tovariša Zorka, da nam je povedal kaj več o tem: »Prostor v campingu letos ni bil 100 odstotno izkoriščen, čeprav so vse presto-re odkupila kranjska podjetja že v začetku sezone. Zakaj so bile nekatere hišice prazne, lahko povedo le najemniki sami; na žalost so bile med praznimi tudi hišica Ob SS. V razdeljevanju prostorov vsekakor ni bilo nekaj v redu. Vtisi z Zagrebškega ve'esejma 59. srečanje ob Savi Največ blaga za ossbne potrebe - U/elJavljanje domače industrije Zagreb je znova oživel . Prav-^Prav je oživelo sejemsko me-sfo onstran Save. Jesenski sejem Se te že zdavnaj uveljavil kot P^na gospodarska manifestacija To je že kar 59. srečanje prodajalcev na tamkajšnjih sejmih Ozirorna 14. redni velesejem po ^oboditvi. Spričo vse večjega imanja domačih in inozem- nih razstavljalcev se je letos J^tavni prostor znova povečal več kot 135.000 kvadratnih j etrov. Kar trideset zastav de-čj-l udeleženk je letos razobesilo la*tave na vhodu velesejma. Spr ičo tolike obsežnosti je b-skovalcu težko pregledati cc-"*ni velesejem. Ce ima na raz-J^kgo samo en dan, morda samo Poldne ali popoldne potem si mora izbrati samo nekaj pa- 'Wov za ogled. Ce bi hotel Redati vse paviljone oziroma vi j ene predmete, potem bi r*orai prehoditi nič manj kot 42 ruometrov. Za počasen korak ob izstavljenem blagu pa to pome- ni Več dni Mnogi obiskovalci se sejemskim Traktor podjetja °'lJoinvost« z tremi ali štirimi ?to Zadovoljivo >vajem. >vi (a teh kompozicij je več) jf^Vozi obiskovalce za borih 20 g^1 v manj kot pol ure okrog gj^m«kega mesta tako, da si £*blec ustvari vsaj bežno sliko zrnestitve paviljonov, veličino jj^kega mesta itd. Drugi, ki tjJ}!0, V(>t'' -srete oziroma več po-jj: J°nJa za čakanje in preriva-f>> ,si priborijo brezplačne vo- Zovn; "'co za polet s helikopterjem. ;i razstavljalci so namreč or- gg . ! ^Zirali stalne polete nad sej-Z dvema helikopterjema, 5°* *ar i vgj J0 _seveda za mnogo obisko «tv ° zrodno propagandno srd- ih,0 *n največja atrakcija na sej-u sPloh. °vk značilnosti Ki i t>fy lul> toliki obsežnosti sejma i>.(" hvaleč letošnjega jesenske-*-'osejma kaj lahko opazi . VS(.rit J* Pre Jšnja lota je razstavljenih *n strojev in reprodukcij >l4 odstotka realizacije v prvem nameščenci veliko dlje ostajajo polletju 1959 in 63,2 odstotka re- v campingu kot delavci,« je na- alizacije v letu 1959. daljeval tovariš Zorko. »Delavci n • . ; . * . . ,. . „, . Dosežem porast obrtniške proso ostajali v campingu po 7 dm, r e nameščenci najmanj 10 do 15 podnje je predvsem rezultat ne-dni. Ce je to zaradi materialnih nebnega tehničnega izpopolnje-sredstev, ali zaradi razdeljeva- vanja obratov, uvajanja novih nja prostorov v podjetjih in »i-l ■ ■ • j i- • oblik nagrajevanja in nadaljnjega povečanja zaposlenih v družbeni obrti. V primerjavi s prvim polletjem 1959 se je povprečje zaposlenih v družbeni obrti povečalo za 19,5 odstotka, v primerjavi z letom 1959 pa za 9,7%. Posebno je zadovoljiva ugotovitev, da naglo raste vrednost obrtniške proizvodnje v storitveni obrti. Kot so pokazali podatki, je doseženi uspeh v merilu okraja in po občinah v prvem polletju kranjskem vsestransko zadovoljiv. V obrtnih zadovoljni, podjetjih in delavnicah delovni kolektivi na splošno dobro gospodarijo. Delitev čistega dohodka gre v vseh primerih v korist skladov, kajti le-ti naraščajo z znatno večjim odstotkom kot pa osebni dohodki. Ugodnejše razmerje v korist skladov je brez dvoma v veliki meri rezultat povečane delovne storilnosti. Prav tako se zadovoljivo večajo osebni dohodki delavcev. 2 izločitvijo stanovanjskega prispevka, ki je znašal lani 43,426.000 dinarjev, so se zlasti povečali čisti osebni dohodki delavcev. ustanovah ne vem, a predlagal bi, da se ta problem prouči na enem od sestankov ObSS.« Vprašali smo še tovariša Zorka, če bo zmogljivost campinga za naslednjo sezono povečana. Odgovoril je, da povečanja verjetno ne bo, ker se na občini v Mcščeniški Dragi s tem ne strinjajo', ker kranjski in celjski camping nimata primernih sanitarnih naprav, čeprav Turistično društvo Moščeniška Draga želi, da bi se zmogljivost povečala. Kako bo s tem, bomo videli prihodnje leto. Tovariš Zorko je še povedal, da so bili gostje, ki so preživeli dopust v ca mp ngu izredno Res je, hrana je bila odlična in postrežba solidna. Priznanje za to, da je bilo v Moščeniški Dragi vse tako lepo v redu, je treba dati predvsem tovarišu Zorku, ki je z ostalim osebjem skrbel, da je kar najbolj ugodil gostom v campingu. To leto 900, a naslednje bo verjetno preko 1000 naših delavcev preživelo letni dopust v kranjskem campingu v Moščeniški Dragi. Na koncu je le treba poudariti, da je ObSS uspel z organizacijo svojega lastnega campinga v Moščeniški Dragi, saj Kranjčani zelo radi preživljajo dopust v njem. M. Djenadić S seje komisije za HTZ V torek, 13. septembra, je bila v Radovljici seja komisije za HTZ pri OZSZ podružnice Radovljica. Razpravljali so o delu higiensko tehnične službe in obratnih nezgodah v I. polletju in 8 mesecih letos v posameznih podjetjih. Letos je bilo v prvem polletju na območju podružnice Radovljica 323 nesreč pri delu, od teh je bila ena smrtna nesreča na Bledu. V primerjavi s prvim polletjem lani se je število nesreč povečalo za 13, število zavarovancev pa se je povečalo nad 1000, glede na to je bil dejansko nekoliko nižji odstotek nesreč na število zaposlenih. V prvih 8 mesecih je bilo največ nesreč pri Gradbenem podjetju Bled in sicer pri 166 zaposlenih kar 37 nesreč ali 22,2 odstotka vseh zaposlenih. Razen Gradbenega podjetja Bled je bilo mnogo preveč nesreč pri delu tudi v podjetjih Jelka, Radovljica 20,7 odstotka, LIO Rečica 15,8 odstotka, Vintgar 21,2 odstotka, Progovna sekcija Lesce 15,4 odstotka, Gorenje Radovljica 14,3 odstotka vseh zaposlenih itd ... Močno se je izboljšalo stanje v Tovarni verig v Lescah. V letu 1958 so imeli v 8 mesecih pri 820 zaposlenih 106 nesreč pri delu, letos pa pri 871 zaposlenih le 37 nesreč ali 4,2 odstotka vseh zaposlenih. Tako so znižali nesreče pri delu v zadnjih dveh letih kar za 178 odstotkov. Za tako znižanje nesreč pri delu ima zasluge predvsem uprava podjetja in dober varnostni tehnik. Komisija bo predlagala IO naj vsa podjetja z nadpovprečnim % nesreč povabi na skupne sestanke, na katerih bi se skupno z upravami podjetij, člani delavskega samoupravljanja in zastopniki zavoda pomenili kako znižati število nezgod pri delu, ki zmanjšujejo uspehe podjetij in grenijo življenje delavcev in njihovih družinskih članov. Pogled na del Zagrebškega velesejma 1138 SFA GORENJSKE SOBOTA, 17. SEPTEMBRA 19* s. Obveščevalec mali • g I * t i PRODAM Prodam Vespo GS. Likozar-jeva 11, Primskovo, pri šoli, Kranj 3332 Prodam 4 sedežni avto v odličnem stanju ali zamenjam za motorno kolo novejšega tipa. -Naslov v ogl. oddelku 3481 Prodam motorno kolo Horex 350 ccm. Naslov v ogl. oddelku 3482 Prodam motorno kolo NSU Super Luks, model 1955. Jenko Anton, Smledniška 76, Kranj 3487 Prodam Gilera 150 ccm, leta 1956. Praše 28, Kranj 3502 Ugodno prodam dobro ohranjeno spalnico. Naslov v oglasnem oddelku 3503 Zelo ugodno prodam moped v odličnem stanju in lovsko puško Hamerles. Interesenti naj se zglasijo na Sempeterski 42, Stražišče, Kranj 3504 Prodam italijanski moped znamke »Morini«. - Šenčur 225 3505 Poceni prodam, tudi na ček, sodobno kuhinjsko . pohištvo, otomano in predsobno steno. — Poženel, Medvode, blok Celuloze št. 110 3506 Prodam enostanovanjsko hišo na deželi. Naslov v oglasnem oddelku 3507 Prodam NSU Prima 150 ccm. Cirče 90 3508 Prodam krilno črpalko (fligel pumpo) in rezervoar za vodovod. Zamenjam tudi za deske, gličar Alojz, Godešič 73, Škofja Loka 3509 Prodam kravo 8 mesecev brejo. Kalan, Grad 7, Cerklje 3510 Fiat 600, opremljen, 10.500 km, odlično uvožen, prodam. Ogled vsak popoldan po 15.30 uri dalje. Bitenc Janez, Gregorčičeva št. 10, Kranj 3511 Prodam Topolino 500 B po ohranjen, stroj iz generalnega zelo n.zki ceni. Je zelo dobro popravila. O. F., Sutna 34, Zab-nica 3512 Prodam 2 kompletna zidana štedilnika - enega desnega popolnoma novega in enega levega — malo rabljenega. Cena zelo ugodna. Presterl Štefka, Gasilska 7, Stražišče, Kranj 3513 Prodam Tobijev štedilnik, kamin peč in raztegljivo mizo. — Pot na Jošta 16 3514 Prodam zazidljivo parcelo v Kranju v vel.kosti 500 kv. metrov. Naslov v oglasnem odd. 3515 Prodam 500 kg težko brejo kravo. Podbrezje 86 3516 Divan, skoraj nov, ugodno prodam. Benedičič Milan, Kidričeva 13, Kranj 3517 Prodam italijanski moped s 4-taktnim motorjem, na 3 prestave. Vidic Alojz, Zg. Dobrava št. 15 pri Kropi 3518 Prodam izložbeno okno z železno roleto in steklom. Višina 1,70 krat 10 metrov. Gorenje-savska cesta 28, Kranj 3519 Prodam 3 prašiče 35 do 40 kg težke. Breg ob Savi, 4, Kranj 3520 Prodam 7 ha zaraščenega gozda. Naslov v ogl. odd. 3521 Prodam nov prima čevljarski stroj (floh šteparica s kniheb-lom), primeren tudi za krojaška dela, zelo uporaben, ter več novih ženskih oblek. — Naslov v oglasnem oddelku 3522 Poceni prodam staro sobno omaro, sobno kredenco in dve postelji. Kemperle, Jenkova 1, III. nadstropje, Kranj 3523 Prodam odličen motor BMW. Ogled popoldan. Štular Janez, Tupaliče 43 3524 Prodam nov divan za 13.000 din. Naslov v oglasnem oddelku -3541 Prodam motor roller »Puch«. Stupar, Grad 45, Cerklje -3542 Prodam dele kuhinjskega pohištva z ultrapasom, skoraj nove, po 12.000 din, lahko tudi celotno kuhinjsko opravo skupaj. Naslov v oglasnem oddelku -3543 KUPIM Kupim starinsko pohištvo — skrinjo, komodo, posteljo, fotelje in podobno. - Informacije: Lončarevič, Titov trg 24, Kranj 3525 Kupim zlato za zobe. Naslov v oglasnem oddelku 3526 Kupim psa čuvaja. Ivan Pla-ninšek, mizarstvo, Jelenčeva 1, Kranj -3540 RAZNO Mlade plemenske prašičke prodaja vsako sredo na svojem obratu v Podbrezjah Kmetijska zadr.ugra N^klo. Prodaja se vrši od 8. do 12. ure dopoldan 3463 Licem dekle, ki dela na 3 izmene. Naslov v oglasnem oddelku 3492 Na dan tombole bom spravljal kolesa in motorna vozila pri Peterlinu, bivša Jezerska c. 3493 Polivinil in Podulit dobro varim in polagam v stanovanja. Naslov v ogl. oddelku 3495 Preklicujem mesečno avtobusno vozovnico Kranj—Cerklje na ime Brodar Ludvik 3527 Preklicujem št. bloka 42910 -izdanega v komisijski trgovini v Kranju dne 24. nov. 1959. -Stibelj Angela 3528 Tapetništvo Kranj sprejme takoj 1 pomožnega delavca za pripravo materiala v delavnici 3529 ^^"'mem krojaškega pomoč-nika(co), vajenca. Cenčič, krojač, Kranj 3530 Iščem sobo v okolici Kranja. Plačam dobro ali dam nagrado. Ječimovič Ljubo, Voglje 43 3531 Zamenjam komfortno 3-sobno stanovanje za 2-sobno komfortno. Naslov v ogl. oddelku 3532 Preklicujem žaljive in neresnične izjave proti avtobusnemu kontrolorju »Avtoprometa« Kranj, tov. Bertoncelj Rudiju in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Obljubljam, da v bodoče ne bom niti njega ali koga drugega z neresničnimi izjavami žalil. — Vavtar Vili 3533 Visoko nagrado dam osebi, ki mi preskrbi eno ali dvosobno stanovanje v Kranju — takoj vseljivo. Ponudbe oddati v ogl. oddelek 3534 OBVESTILO! Obveščamo vse člane kluba gospodarstvenikov, da so klubski prostori zopet redno odprti vsak dan od 17. do 24. ure, razen ob nedeljah 3535 Slamnik Iva preklicujem besede, katere sem govorila o Bregant Janezu z Jesenic, izjavljam, da za take govorice nimam nobene osnove in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe 3536 Upokojenki nudim brezplačno stanovanje, ki bi proti plačilu kuhala starejši moški osebi. — Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Gorenjska takoj« 3537 Gospodinjsko pomočnico z znanjem kuhe, pošteno, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku -3538 Otroka dam v varstvo zanesljivi ženski. Plača dobro. Ponudbe oddati v oglasni oddelek -3539 polna ali polkvalifikacija strojnika, ključavničarja ali kurjača. Prosilci naj vlože prošnjo na upravtiteljstv o šole do 30. septembra t. 1. Nastop službe je možen takoj. Z uslužbenskim razmerjem dobi pravico do družinskega stanovanja. kino Obrtna delavnica »DIMNIKARSTVO« Jesenice sprejme za takojšen nastop DIMNIKARSKEGA POMOČNIKA ter v uk DIMNIKARSKEGA VAJENCA Prošnje pošljite na zgoraj navedeni naslov. objave Razpisna komisija Lekarne Kranj razpisuje na podlagi 35. in 37. člena zakona o javnih uslužbencih mesto za f irmacsvta Nastop službe takoj ali po dogovoru. Temeljna plača po uredbi, položajna plača po pravilniku lekarne. Ponudbe z življenjepisom naslovite na Lekarno Kranj do 5. oktobra 1960. Restavracija jj J:len" Kranj sprejme takoj ali po dogovoru 1 kvalif cirar.3 kuharico 2 pjlk/alif clrani kuharici Plača po prometu. — Samsko stanovanje zagotovljeno. ZAMENJAVA VOZ.Mo.-i_ DOVOLJENJ Vse voznike motornih vozil v okraju Kranj obveščamo, da bomo zamenjali vozniška dovoljenja od 1. oktobra 1960 dalje. Zamenjavali bomo preko Združenja šoferjev in avtomehanikov za poklicne voznike in preko Avto-moto društev za voznike-amaterje. Neposredna zamenjava na oddelku za notranje zadeve ne bo mogoča zaradi prevelikega števila voznikov, zato naj se le-ti obračajo na zgoraj navedena društva na svojem območju. Društva bodo dajala tudi vsa potrebna pojasnila in tiskovine. Vsak voznik, ki bo želel, da se mu zamenja vozniško dovoljenje, bo moral predložiti naslednje dokumente: 1. izpolnjeno vprašalno pelo, 2. staro vozniško dovoljenje, 3. dve fotografiji v velikosti 3,5 krat 4,5, ki ne smeta biti starejši od 6 mesecev. Poklicni vozniki morajo poleg teh dokumentov predložiti še potrdila (spričevala) o položenem strokovnem izpitu za polkvalifi-ciranega, kvalificiranega oz. visokokvalificiranoga delavca prometne stroke. Vozniki D kategorije pa priložijo tudi zdravniško spričevalo. Vsa podrobnejša navodila dobijo vozniki pri svojih avto-moto društvih in Združenju šoferjev in avtomehanikov. Iz pisarne ON Z RAZPIS Upravitelj stvo osnovno šole Luoijar, Seljak v Kranju razpisuje v soglasju s šolskim odborom delovno mesto HIŠNIKA — KURJAČA Pogoj za sprejem je dosedanje neoporečno zadržanje in po- ZAHVALA TVD PARTIZAN STRAZlSCE sporoča vsem članom in ljubiteljem telovadbe, da se prične redna vadba 19. tega me teea za vse oddelke. Vpis novih članov pri vadbenih urah. — Vljudno vabljeni! Razpisna komisija pri tovarni pletenin in nogavic A L M I R A Radovljica razpisuje 3 delovna mesta strjjnih klučavničarjev Praksa zaželena. Ponudbe poslati na upravo podjetja — kadrovski oddelek. Ob nenadomestljivi tegobi našega ljubega OMkŽa in o v€m družtvu pravljen »Sedaj smo v dogovoru, da skupaj z vsemi krajevni- 1 družbeno-političnimi organi-ie!!Jami kupili televizijski spre-j Jjp. Prostor zanj smo že ga V kluDskem prostoru, ki 0.,?a še nimamo. Imamo pa že ' lahko v kratkem uredili tu-UI k,-Ubsko sobo. dral .dni bf> Pridela glasbenega učitelja, ki bi bil pridelati tudi v našem društvu. Toda po-vsod, kjer smo prosili, smo naleteli na gluha ušesa, saj je sedaj tudi šola ostala brez glasbenega učitelja.« BREZ KLUBSKIH PROSTOROV Visoko — Tu smo se razgovar- nekaj več pogovorili s predsednico tovariši co Marijo Pod jed: »Najbolj delavna pri društvu je dramska sekcija. Računamo, da bomo tudi letos postavili na oder neko dramsko delo. Za njega se še nismo odločili, ker moramo prej dobiti režiserja, kar je pri našem delu za sedaj največja ovira. Tovarišica Lojzka Hrastova — domačinka — ki Učna mesta na šolah v škofjeloški občini so v glavnem po-polnjena. Se po enega učitelja bi gostovalo Obrtniško gledališče potrebovali v Stari Oselici in iz Ljubljane, DPD »Svoboda« iz Gorenji vasi. Občina že vrsto let Kranja in še nekateri drugi. Na- načrtno štipendira prosvetni ka-šim članom dramske sekcije pa der, pa tudi zdravstveni in ostali, bomo omogočili ogled predstav Trenutno štipendirajo 25 učite-v Mestnem gledališču v Ljublja- Ijiščnikov, ki bedo prišli na pro-ni in Prešernovem gledališču v sta mesta na šolah ali zamenjali Kranju. Skušali bomo organizirati v Cerkljah tudi mladinski oder, tako da bi mladina sama naštu-dčrala kakšno igro. Počivali pa ne bodo tudi lutkarji. Zaigrali bodo ljubiteljem lutk nekaj otroških igric. starejše prosvetne delavce, ki bodo odšli v pokoj. Težji problem, ki je vsako leto bolj pereč in zahteva takojšnjo rešitev, je pomanjkanje učilnic in ostalih učnih prostorov. To je posebno težko na Trati in v Skofji Loki. Na teh dveh šolah V okviru splošnega izobraže- se pouk v nižjih razredih vrši vanja smo pripravili 10 preda- kar v treh izmenah, kar seveda vanj, med njiimi o glasbi ter o nikakor ne ustreza .reformirani nam je dosedaj režirala igre, je imovni umetnosti. Razen tega šoli, ki zahteva tudi nove pogoje prezposlena, zato upamo, da bo mo letos dobili nekega iz Kra nja ali od drugod. Drugi večji bomo organizirači tudi likovno dela. razstavo akademskega sjikarja, Osnovna šola na Trati ima sa-domačins, profesorja Mežana. mo tri učilnice, v katerih se problem, je da sploh nimamo okoli televizijskega sprejemnika dnevno izmenja v treh izmenah lastnega doma kulture. Zato mo ramo vedno gostovati v zadružnem domu na Visokem. Tu je drugače, ker pač nismo na svojem. Igre se učimo kar v šol- se vsak večer zbere kar lepo število domačinov. Edino kar imamo dobro urejeno, je čitalnica v kateri imamo tudi klubski prostor za sestanke, vaje itd. j ali s tajnikom prosvetnega dru- skrih prostorih, kjer se na sploh Pri prosvetnem društvu imamo z delom štva KUD »Kokalj Vaentin« na odvija vsa nasa Visokem, in sicer s tovariš.co javnost kulturna de- vključeno tuli šahovsko sekcijo, 217 otrok. Pregled matičnih listov za nekaj let naprej pa kaže, da bo porast novo vpisanih otrok vsako leto večji. S podobnimi težavami, morda še z večjim, se letos bori ounovna šola v Skofji Loki, ki C-^ka sekcija. V režiji Mirka Pavlo Seknetovo. Takole je za- jj^arja bo študirala »Miklovo ■ Pričeli pa bomo tudi z čela pripovedovati: za mladinski oder. Mla-pripravila pravljično •o »Pastirček Peter in kralj 0^jantin«. Premiera naj bi bila k ^ Novega leta. — Verjetno n^ bosta edini uprizoritvi, ker Že dlje časa nam pristojni or- ve gahe, gani obljubljajo, da nam bodo RADOVLJICA - »Kulturno- * „0^„„;m ernn •» "dali sredstva, da bomo na P01 prosvetna dejavnost v našem »Pred nedavnim smo imeli se- , . _ i,„iiin.D rmriurM,! +n_ ... ■, , ■ stanek na katerem smo že izd- P°drt d°m kulture Pravdi, kralu le mc'rda eden -zmed na3" da danes ni storil nihče še nobenega koraka v tej smeri. Domačini so sami pripravljeni s ki je prav zdaj nabavila še 4 no- hna vpisanih v 35 oddelkih pre lali okvirni program dela za letos. Morda bodo iz objektivnih v membe Sj.tetos pričeli z delom prej kot ™ pripravi i tri dramska dela, Z]Sni* leta in bomo imeli čas ln sicer »Steklo*. °d ^tdfca, 7 ^ študij drugih uprizoritev. nadalJe komedijo »Vozel«, pono- , **zen omenjenih, imamo še vili pa bomo Frehhovo igro „naSekciie. Pevski zbor bolj ali »Vrnil seje«. Ra-en tega bo nase fe,nj ž':vot?ri. Uoamo pa, da bo društvo organiziralo vse pros.a- 5 zimo spet oživel. ve 00 državnih praznikih. Za no-j,^ ni se je pokazalo, da je v faf*1*} kfaju veliko zanimanje za ~10 j zrokov naštele še kakšne spre- pr&stcv0;ljnim dek>m pomagati •.omho Odločili smo se, da bo- - ..... pri adaptaciji doma, samo nikogar ni, ki bi začel. Zato kaže, da bomo morad še naprej go-stova'.i, kar pa nedvomno nega- večjih problemov«, nam je povedal Miran K?nda, član upravnega odbora KUD »Anton Tc-maž Linhart«. »Za delo v katerikoli sekciji nam manjka ljudi, ki bi ko 1230 otrok. V prvih dveh nižjih razredih se tudi tukaj vrši pouk v treh izmenah. — Ostali razredi so tudi številčno zelo močni, saj je ponekod v učdnicah preko 40 otrok. Ker je vsako leto prirastek otrok" tudi v tej šoli velik, obstoji nevarnost, da jih drugo leto ne z veseljem delali. Za novo se- »odo mogli več sprejeti, ker ni zeno nimamo nikakršnih načrtov zadosti učilnic, in vse kaže, da jih tudi ne bomo V takih pogojih seveda tudi tivno vpliva na našo dejavnost, imeli, čeprav ne morem reči, da učni uspeh ne more biti na vilti 1Zokraževalne sekcije. Ste-ju a Predavanja so bila kljub tem lepo obiskana. Zato bomo 6kus da ^e ^a sezona ze n kfa" pr;.ali letos pričeti že takoj s .' etkom sezone tudi s preda- saj s tem zgubimo marsikatere- ne bomo nič delali. Kar bomo ga člana, predvsem mladinca, naredili, bo vse bolj ali manj Toda člani imajo kljub temu ve- slučajne-? sel je do dela, saj jčh je v na- — — — šem društvu že preko 100, Or- Sest društev, šest odgovorov, ga nizi rat i nameravamo letos tu- ki so v večini dokaj razveseljivi di mešani (pevski zbor, medtem, če izvzamemo zadnjega. Kljub matlko. V kulturni dejavnosti kf) smo doslej imeli samo mo- temu p-». lahko zapišemo, da so imamo zajeto skoraj vso mladi- gj^og« ^ je je večkrat uspešno se na Gorenjskem za novo sezo- voletno jelko nameravamo postaviti na oder krajše dramsko delo za otroke. Nasploh se člani društva precej zanimajo za dra » iz bor no iz vasi, saj jih je dovolj, ki imajo veselje do oderskih desk. raznih področij, seveda, Tako šteje naše društvo danes takšni višini, kot bi si to želeli. Zato je potrebno zgraditi čimprej novo šolo na Trati, ki bi deloma razbremenila sedanjo osnovno šolo v Skofji Loki in zadostila potrebam svojega okoliša. Iz razgovora z upraviteljem osnovne šole na Trati, ki je obenem tudi šolski inšpek- Vatei• 0 lanko zagotovili preda- že preko 90 aktivnih članov. Je' Vključeno imamo tudi šahovsko knj^.^eljivo dobro obiskana je sekcijo-. Kar se tiče izobraževa- '*bir' :ca" Skoda je le, da si pri nja bomo za vse vaščane pri- s rjkfijig ne moremo pomagati pravili nekaj predavanj iz vseh POtuj fcfe ««*> w 'ni tudi na naših poticah.« ^dni ~~ V razgovoru s pred-•W °m KUD »Stane Žagar« nastopil na raznih proslavah in no vsaj v splošnem dobro pripra- tor za loško občino, je razHati, svečanostih. Ce nam bo uspelo vili ali pa se še pripravljajo, da bodo že letos začeli b te- bomo z mešanem peskim zbo- Torej lahko pričakujemo, da bo meljnimi deli za novo šolo na rom pripravili tudi samostojen zaključek nastt>pajo-c sezone tu- Trati. Za začetna dela so za-koncert. V okviru izobraževanja bedo na sporedu predavanja spremljana s filmi in diapozitivi, razen tega pa bomo organizirali tudi nemški tečaj. O klubskih prostorih ne moremo govoriti, smo pač vecani na šolo, tu je pa že itak pretesno.« di uspešnejši kot je bila bilanca gotovljena denarna sredstva, lanske sezone. F. Z. načrti za novo šolo so narejeni, potrebno je le, da gradnjo prevzame eno od gradbenih podjetij in v dveh letih bo nova šola na Trati dokončana. Novo šolo bi nujno potrebovali tudi v Gorenji vasi, ker je tudi tam otrok vsako leto več. Prav tako je v Poljanah, kjer bi morali povečati šolo vsaj za tri učilnice. Cas je že, da se dokonča osnovna šola na Ma-lenskem vrhu. Stanovanja za učiteljstvo so v glavnem preskrbljena. Težave s stanovanji imajo v Gorenji vasi, kjer prebivalstvo nima pravega odnosa do učiteljstva v zvezi z njegovimi osnovnimi potrebami V Skofji Loki neka-* teri samski učitelji in učiteljice živijo v podstrešnih sobicah, ki vsekakor niso primerne in zahtevajo, da se tudi zanje najde primerno stanovanje. Omeniti je treba, da je občina lansko leto dala prosvetnim delavcem 11 stanovanj, kar zasluži posebno pohvalo in priznanje. — Potrebe po novih stanovanjih za prosvetne dflavce se večajo in bo treba m.sliti tudi na stanovanja za nove učne moči, ki bodo prišle v loško dolino. Ko govorimo o šolskih pro-blemh, ne smemo pozabiti tudi na nekatere šole, ki imajo zelo slabo šolsko opremo in slaba ter zastarela učila in ostale pripomočke. Tudi tu bo treba vložiti več denarnih sredstev, kajti sodobni pouk zahteva čimveč tehničnih pripomočkov in učil. Osnovna šola v Skofji Loki bi morala biti zaradi svoje velikosti vsaj ozvočena in tehnično bolje opremljena. Zelo slaba šolska oprema (klopi) je na Trati in še po mnogih drugih šolah v Poljanski dolini. KJ'ub dobri volji Občinskega ljudskega odbora pri reševanju šolske problematike, se nekatere stvari le prepočasi rešujejo, kar seveda škoduje otrokom, staršem in učnemu kadru. Brez materialnih sredstev in novih šol pa tudi reforma šolstva ne more zaživeti, kljub temu, da je učni kader v loški občini kvaliteten in prizadeven. Je občinske knjižnice, ker tehnike, zunanje politike, gospo-knjig, ki so v darstva, itd. Med pomembnimi! nalogami društva bo letos priprava na 20-letnico vstaje slovenskega naroda. Zato bomo ob tej priložnosti odkrili tudi spominsko plo- Ije za kVubsko "J Valtn!'inU K^ljU na nJeg?Vi sedn:k_KUD "»Davorin Jenko« iz W *elJa Pa se jim bo kmalu 7>jstni h*?" £° katerem nosi tu" Cerkeij, nam je med drugim o javila, saj prav te dni že ure- dl naše čustvo ime. d,elu in nalo3ah drllštva povedal p klubski prostor. Klubski prostor je edina več- tudii tole: ^ednik društva pa nam je ja težava. Ta nam bi prav go- Ker nimamo prepotrebnega kvn Povedal o gledališki de- tovo omogočil še večjo aktivnost, dobrega režiserja, bo delo dram- r Filmi, ki jih gledamo ^rn^01 Repkom in tajnikom tj^lj e^rn Praprctnikom smo zve- da je tudi med Krota :i BREZ REŽISERJA Cerklje — Andrej Kalan, pred- ki smo ga v novi se- Zato pa se moramo sedaj so- ske sekcije nekoliko okrnjeno, stajati kar po privatnih hišah. Kljub temu bomo igrali »Jezu- To zelo otežkoča naše delo. Dvo- sove apostole« in še neko dram- rana sama pa je v zimske času sko delo. V Cerklje pa namera- premrzia, toda ta problem smo varno povabiti tudi druge odre delno ž° rešili, ko smo nabavili \r. Slovenije, bolj in manj kvalč- v,so resnostjo lotili dela v nove peči.« tetne. Tako bo verjetno pri nas to»Mi P:"":; *<>ni t Predv>deva y Prerniere dramske dru-toičet ^e1'c>m pa še nismo mogli V ker še nimamo n i Tja. rtu im;:mo, da se bomo le- SLAMNATI MOŽ Po odlični kriminalki — Prekleta sleparija — se tokrat letos že drugič srečamo s samosvojim iilmskim ustar-jalcem italijanskega neoreali-stičnega filma — Pictrom Gcrmiem. Film Slamnati mož (L'uomo di poedia) spada v druRO obdobje ustvarjalčeve-ga dela. Po svoji vsebini sesa film v notranje življenje zrelega moža; to je namreč film krize, ki jo prenašajo leta možu v njegovem odnosu do ostalega sveta, zlas*i družine. Obenem pa je film lepa podoba ljubezni. Toda taka, čeprav ze'o lepa ljubezen, kakor jo izpoveduje Giermi v svoji etiki, ne more biti srečna in se ne more razrasti v silno drevo ljubezni... To še posebej zato, ker bi morala vzkliti nova na ruševinah stare, ker bi morala biti zanjo žrtvovana druga, to pa je prevelik davek zanjo. Ljudje v življenju udarce različno sorejemajo, mnopi z upi v ptihodnjost, mnogi s okrajno vdanostjo. Toda, če človek preživi vsa leta svojega otroštva na balkonu, ka- kor se izpove glavna junakinja, je to znak, da so taki ljudje še mnogo bolj občutljivi, da se boje srečanja z ljudmi in da jih udarci v življenju še mnogo bolj po-tarejo kot običajne judi. Tako je tudi z glavno junakinjo — majhnim nevsakdanjim človekom, ki v svojem življenju igra na vse ali na nič. Intcrpretac'ja glavnih igralcev je odlična, še zlasti bi ve'jalo to za Pietra Gcrmija, ki je tudi tekrat režiser, glavni igralec in scenarist. J. K. J l obiska pri rojakih na Koroškem prosvetna zveza v r(uv,Cu ie povabila ansambel na-JeSc . plesov m pesmi Svobode 'ko pC 111 gostovane na Koro-'kiv'a ■ Cov'm'c 'e °k Praz" '^ni<1iu P°rocmbne jm>svctnc ob-sNiU> V 'l-lkJcr so so ?Wrn|;ili Prvih začetkov ljud-'*> oL?SVoilu'" ! v Borovljah c0 u*ol'i:i. Proslavili so 110-letni-v g tanoyitvc vlovenskc knjižnice tve °r°vljah, 90-letnico ustanovi-**|»f^VeRa slovenskega izobraze-delavskega društva v Bo- - ^iJki C ^n''zn'cc v Glinjah. Je 70-lctmco nastanka i/nice v C •▼obodaKi so bili deleini *U^.^n.Prireditvah izrednega pri ugod'a "! 50 Prvi. ki so izkoristili l* i,i°St' maloobmejnega promc-^la^ |™udenic kulturnega užitka l°ni onkraj Karavank. ^•Oui NASTOP BIL V 'vtoL ASNICI. Potovali smo z Hd|a preko Pod'korenskcga 0t^ri" ^' 'n -1 v stri j sVc i obmejni •^o .1 SV 'M'i izredno prijazni in Pili l°.*ratkcm posianku presto-l^i v:<)' Vozili smo se po pre- oli l9.30^«>ro5ki in Sele ZVl.c\.r 'S j ^ri*Pcli v Globasnico, kjer ^nio Prv' nastop. Ko je in-t>fih0cjn,a'1>i kvintet naznanil naš ^jjk80 sc zgrinjali okoli nas l/- Globasnicc in okolice, ki so dvorano povsem napolnili. Uvodnim besedam tajnika Slovenske prosvetne zveze v Celovcu to v. Blaža Singerja ter pozdravu predscclni'ka jeseniške Svobode pripravljen program, ki so p iz-tov. JoŽa Varla, je sledil skrbno vajali ansambel narodnih plesov, pc-vski kvartet in instrumentalni kvintet. Občinstvo, ki je prvič videlo poleg gorenjskih tudi narodne plese ostalih jugoslovanskih narodov je bilo gin;eno do solz in ;e nagrajevalo nastopajoče z burnimi aplavzi. Programu, ki jc napravil na vse navzoče zelo globok vtis, je sledila zabava in ob zvokih instrumentalnega kvinteta smo kramljali z rojaki iz (ilelnsnicc, ki so nam bili za obisk izredno hvaležni. KOROŠKA |F. POLNA MA-l.ll I IF.ZKR. Po ogledu enega številnih jc/.cr — »Telovadnega ic/era« (nekoč SabljaŠlo jezero) v Z.imvanjih, smo sc v ncdcl;o dopoldne odpeljali v Borovlje. Nc-kdanja »belka slovenske kultur« ie vsa potujčena in v Borovljah, kjer imajo znano puškarsko šolo, pulkarno in /elc/.amo, skoraj ni slišati slovenske besede. Ker pa se jc zbralo na »Rožansko srečanje« nekaj sto Slovencev od Sveč do Apač, iz Sel in Slovenskega Plajbcrka ter zlasti iz Bilčavs, K.ulise in Kotmarc vasi, jc bilo v nedeljo, po dolgih letih, Borovlje zopet slovensko. Spominske prireditve, na kateri so nastopali koroški pevski zbori in to moški, mešani in mladinski ter tamburaški orkester, poleg njih pa Jeseničani, so se med drugimi Udeležili vicekonzul iz Celovca Boštjan Barbarič, vladni svetnik Valentin Just, borovi jfiki župan Prane Lang in drugi. Kot program sam, za »katerega so bili posebno nagrajeni jeseniški svobodaši, bodo ostale tudi besede govornika, ki je orisal zgodovino razvoja slovenske kulture na Koroškem in zaključil svoje izvajanje z besedami: »Kakor ja za časa boroveliske knjižnice in izobraževalnega društva ter gl;n:uc čitalnice šel po naši zemlji od vasi do vasi in od človeka do človeka stari slovenski klic »le vkup, le vkup uboga gmajna«, tako branimo danes svoje in rotimo svet, da nas razume, da nas pusti svobodno živeti in ustvarjati v mirnem sožitju in plemenitem tekmovanju, kajti tu-|«ga nočemo, svojega ne damo!« vsem navzočim v neizbrisnem spominu. POKLONILI SMO SE TUDI NARODNEMU HEROJU MA- TIJI VERDNIKU. Iz Borovelj, kjer je napravila zgodovinska in manifestativna prireditev na nas nepozaben vtis, smo sc odpeljali v Sveče. Tam smo se poklonili spominu narodnega hcro:a Matije Vcrdnika-Tomaža in položili na bjegOV grob šopke rdečih nageljnov. TUDI NA REKI PRI ŠT. JAKOBU ŽIVE SLOVENCI. Zad-n'i nastop smo imeli na Reki pri §t. Jakobu. Domačini kot okoli- čani so dvorano popolnoma napolnili in bili izredno navdušeni nad programom, saj so prvič videli plese jugoslovanskih narodov in pestrost narodnih noš in uživali nad slovenskimi, dalmatinskimi, srbskimi in hrvatskimi narodnimi pesmimi, ki jih jc zapel vokalni kvartet. Po nastopu smo ostali v prijetnem kramljanju z rojatki in se dogovorili za organiziramo pogostejših podobnih gostovanj. Skupina jeseniških svobodašov v Beljaku pred odhodom domov ZANIMAL NAS JE TUDI BELJAK. V ponedeljek smo si ogledali Beljak, kjer je posebno zanimiv relief Koroške v velikosti 15 krat 8 metrov. Poslovili smo se od tajnika Slovenske prosvetne zveze v Celovcu tov. Blaža Singerja in njegovega pomočnika Andreja, ki sta nas povsod spremljala z obljubo, da bomo zaradi ugodnosti malobme'nega prometa organizirali še več podobnih gostovanj v slovenskih vaseh Koroške in v večje kraje prenašali našo kulturno dejavnost. KORISTIMO MAOOBMEJNI PROMET za čimtesnejše sodelovanj z zamejskimi Slovenci. Z njimi bomo utrjevali narodno zavest naših rojakov na Koroškem, jim nudili kvalitetne kulturne prireditve, ki jih bodo vzpodbujale k še intenzivnejšemu delu v slovenskih društvih in omogočale gostovati ;a njihovih kulturnih skupin pri nas. SVOBODA JESENICE ZOPET PRVA, ki je koristila maloobmejni promet za kulturno sodelovanje s Slovenci na Koroškem, zato naj ne ostane osamljen primer, saj so naši rojaki onstran Karavank željni in potrebni podobnih gostovanj in prireditev. RTV LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.03., 13., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. uri NEDELJA, 18. septembra 6.00 Nedeljsko jutro z domačo glasbo 6.30 Reklame 6.40 Prireditve dneva 6.45 Nekaj ljudskih napevov 7.15 Izletnikom na pot 8.00 Mladinska radijska igra 8.37 Iz albuma otroških pesmi 8.52 Z zabavno glasbo v novi teden 9.45 Violinske skladbe Antonina Dvofaka in Josefa Suka 10.00 Se pomnite, tovariši... 10.30 Zbori in samospevi jugoslovanskih skladateljev 11.00 Igramo za vas 11.30 Srebrni trak (reportaža) 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. "R-klame 15.30 Pri »Veselih hribovcih« 15.40 Dvajset minut s priljubljenimi jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe 16.C0 Melodije za vas 17 00 Scort in glasba 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.05 Glasbeni variete 21.00 Športna poročila 21.10 Njihovih imen nismo pozabili 23.10 Koktajl pred polnočjo 23.50 Prijeten počitek I i i ini 0 v. ZANIMIVOSTI OD VSiPOTSOl OD NEDELJE, 18. SEPTEMBRA DO SOBOTE, 24. SEPTEMBRA PONEDELJEK, 19. septembra 5.00 Dobro jutro 5.10 Nekaj domačih 6 30 Reklame 8.05 Pevka N:lla Pizzi 8.20 Za otroke 9.00 Zvočni mozaik 10.10 Za ljubitelje sodobnih popevk in ritmov 11.00 Prizor iz III. dejanja opere Ivan Susanin 11.15 Naš podlistek 11.35 Violončelist Antonio Jan:gro in violinist Isaac Stern vam igrata 12.00 Štirje fantje na obisku pri nas 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Sparing: Med pasove pšenice sejmo ozimne krmne dosevke 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Pevski zbor KUD Jože Vlahovič se predstavlja z novimi posnetki 14.00 Dvojni koncert za violino, violončelo in orkester 14.35 Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 »Spominčice« Mariborski komorni zbor 16.00 Naši popotniki na tujem 16.20 Vzhodno od Indije 16.40 Igra pianist Cor de Groot 17.10 Šoferjem na pot 18.00 Operne melodije 18.40 S knjižnega trga 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Štirikrat deset 20.40 Simfonični koncert 22.15 Iz naših studiov 23.10 Nočni akordi 23.50 Prijeten počitek TOREK, 20. septembra 5.00 Dobro jutro 5.25 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Iz del Petra Iljiča Cajkovskega 8.40 Zabavni orkester Raphaele 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Poje ženski zbor Svobode Laško 9.45 Klavirske skladbe Vladiimirja Lovca 10.10 Parada popevk 11.05 Vedri zvoki 11.30 Koncert za violino in orkester št. 4 v D-mol u 12.00 Stane Starešinič poje in igra belokranjske pesmi 12.15 Kmetijski nasveti — Miloj ko Vidmar: Odprla so se šolska vrata 12.25 Klavir v ritmu 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Jugoslovanski operni pevci pred mikrofonom 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Joe Loco s svojim kubanskim orkestrom 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 »Tam doli za Dravo« in drugod z domačimi ansambli 16.00 L:sti iz domače književnosti 16.20 Predstavljamo vam znamenite orkestre 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Ljudske pesmi in plesi iz Sovjetske zveze 17.35 Veliki zabavni orkestri 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 18.15 Parada plošč 18.^0 Človek in zdravje 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Po jo tuji pevski zbori 20.30 Radijska igra 21.35 Toccata quasi apertura (orkester Slovenske filharmonije) 21.45 Mandoline in godala 22.15 S popevkami po svetu 22.40 Jazz — orkester Sten Kenton 23.10 Nočni koncert skladb Blaža Arniča SREDA, 21. septembra 5.00 Dobro jutro 5.10 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Poje učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« 8.30 Europa ekspress 9.C0 Radi bi vas zabavali 10.10 Monologi in arije 11.00 Glasbene razglednice 11.30 Družina in dom 11.40 Jesenski ognji — orkester RTV Ljubljana 12.00 Igra Trio Avgusta Stanka 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jelka Hočevar: Preprečevanje kalitve krompirja v shrambah 12.25 Zabavni orkester RTV Beograd 12.40 Otroci pozdravljajo 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Dve virtuozni priredbi J. Straussa za klavir 13.50 Četrt ure z ansamblom Maurice Larcange 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Divertimento 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Zabavni zbori 16.00 Novost na knjižni polici 16.20 Koncert po željah beležnice 17.10 Deset minut iz nase 17.20 Parada plošč 18.00 Kulturna kronika 18.20 Slovenski samospevi 18.45 Radijska univerza 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Melodije raznih dež^l 20.40 Popularne opere 22.15 Plesna glasba z vsega sveta 23.00'Poroćila in pregled tiska 23.10 Za ljubitelje sodobnih popevk in ritmov 23.50 Prijeten počitek ČETRTEK, 22. septembra 5.00 Dobro jutro 5.25 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Simfonija v c-molu 8.25 Naši glasbeni uspeha v preteklem šolskem letu 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Izbrali smo za vas 10.10 O 1 melodije do melodije 11.30 Oddaja za cicibane 12.00 Grupa Dalmatincev iž Zagreba pred mikrofonom 12.15 Kmetijska1 nasveti — ing. Viktor Repanšek: Zakaj želimo strnjene nasade krompirja 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Nekaj popularnih skladb 13.50 Napevi za mesto in vas 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Violinske skladbe igra violinist Ali Defmelj 16.00 Iz svetovne književnosti 16.20 Parada plošč 17.10 Petdeset minut turizma in melodij 18.00 Iz oper Giocoma Puccinija 18.30 Športni tedn;k 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.50 Sodobna francoska lirika 21.25 Iz Schubertove skicirke 22.15 V ritmu današnjih dni 23.10 Nočni koncert PETEK, 23. septembra 5.00 Dobro jutro 5.10 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Orkestralni operni odlomki 8.30 Melodije za razvedrilo 9.00 Glasbeni variete 9.55 Segava klaviatura 10.10 Pester spored miniaturnih skladb 10.40 Popevke na tekočem traku 11.00 Petnajst minut s Kmečko godbo 11.15 Naš podlistek 11.35 Koroška suita 12.00 »Dobra volja je najbolja« 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Tatjana Hlišč: Sodoben nasad orehov 12.25 Hammond orgle v ritmu 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Melodije po vašem okusu 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Poje baritonist Leonard VVarren 15.15 Rek'ame in zabavna glasba 15.40 Komorni zbor Univerze dz Valparaisa 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Slovenske skladbe igra violinist Srečko Zalokar 16.40 Zabavni orkester Monia Liter 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Simfonija št. 1 v Es-duru 18.00 Pozdrav gora 18.15 Domači mali ansambli 18.30 Iz naših kolektivov 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Po moskovskih ulicah 20.15 Zunanjepolitični pregled 20.30 Balet skozi stoletja 21.15 Oddaja o morju in pomorščakh 22.15 Mladim plesalcem 23.10 Intermezzo z godali 23.20 Poj te z nami 23.50 Prijeten počitek SOBOTA, 24. septembra 5.00 Dobro jutro 5.25 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Poje Paul Anka 8.20 Harfistka Pavla Uršičeva igra skladbe jugoslovanskih avtorjev 8.40 Petnajst mnut z Ljubljanskim oktetom 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Za prijetno razvedrilo 10.10 Za vsakogar nekaj 11.30 Pionirski tednik 11.50 Zabavni orkester RTV Ljubljana 12.00 Pojeta Danica Filipič in Franc Koren 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Janez Verbič: Siliranje jesenskih pridelkov krme 12.25 Zabaven opoldanski spored 12.45 Pesem in ples z Balkana 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Venčke domačih igra ansambel Srečka Dražila 13.50 Od arije do arije 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Koncert za klavir in orkester v D-duru 16.00 Na platnu smo videli 16.20 Z melodijami čez kontinente 17.10 Pesmi in plesi iz Rumunije 17.25 Parada plošč 18.00 Mariborski komorni zbor 1Č.20 Zvočni kaleidoskop 18.45 Okno v svet 19.00 Reklame, obvestila in zabavna glasba 20.00 Z domačo glasbo v sobotni večer 20.25 Sobotni mozaiik 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.10 Zaplešimo še enkrat Televizijski spored NEDELJA, 18. septembra 9.30 Ogled farme bekonov v Ihanu 10.15 Televizijski film za mladino Lassie 20.00 Sedem dni 20.30 Koncert z jazz festivala prenos iz Bleda PONEDELJEK, 19. septembra 19.00 TV pregled 19.15 Poljudna znanost in tehnika 20.00 TV dnevnik 20.15 Tedenski športni pregled 20.30 Upor na ladji Caine — prenos drame in Narodnega gledališča Beograd TOREK, 20. septembra 20.50 dalje prenos itaLijanske televizije SREDA, 21. septembra 18.00 Oddaja za otroke — p>renos iz cirkusa Adria 18.45 Svet v znamkah 20.00 TV dnevnik 20.15 TV reklame 20.30 Večer v Orfeumu — zabavna oddaja 21.30 P >rtret pesnika Jureta Kaštelana ČETRTEK, 22. septembra 18.00 Risani film za mladino 18.10 Kuharski nasveti 18.30 Sivolaso dekle — T V film 19.00 Obzornik 20.00 TV dnevnik 20.17 TV kloak 20.30 Celovečerni Bele noči film — PETEK, 23. septembra 20.00 TV dnevnik 20.17 Revija sodobnega oblajenja SOBOTA, 24. septembra 18.00 Prenos lutkarske predstave z gledališča Boško Duha 20.00 TV dnevnik 20.17 TV kiosk 20.30 Koncert gostje iz Italije pevke Nele Pizzi prenos iz Gospodarskega razstavišča U.30 TcUvi/.ijski film ■ Majhni dohodki in bogastvo v kleti Pred nekaj dnevi je v Ncr-koppjngu policija odkrila v kleti 66-letnega starinarja pravo »Ala-dinc'vo votlino«. — Starinar je prijavil davčnim oblastem zelo majhne dohodke in ker se je oblastem to zdelo sumljivo, so zahtevale, da policija zapleni njegove knjige. Kc' so pregledovali po kleti, so v njej našli drago kamenje, denar, obveznice in druge dragocenosti v vrednosti nad pol milijona dolarjev. Ob stenah kleti so bile razvrščene steklene omare, v predalih pa je bilo polno zlatih prstanov, diamantov, smaragdov, rubinov, zlatih dolarjev in celo zlatih palic. Eden najdragocenejših predmetov, ki jih je imel starinar »shranjene« v kleti, pa je bil nedvomno slon iz čistega zlata, težak štiri kilograme in pol, oči pa je imel iz rubinov. Po mnenju policije je starina1 nagrabil večino svojega bogasfva s tem, da je od švedske vojn* mornarice kupoval stare podmornice, ki jih je prodajal kot staro železo. Starec je živel mirno s svojo ženo in nihče ne bi slu*« da skriva v kleti taksno bog3' stvo. LJUBITELJICA ZlVAU Gospa Gillan bi lahko služila ljubiteljem živali za vzor. Ko so jo pred nedavni sosedje prijavili, češ da ima popadljivega psa, je izjavila sodniku: »Če je pes res padljiv, je temu kriv moj mož. Ubogo žival je popoln^ ma zdivjal. Če bi zaprli mojega moža, bi bil pes pohleven kot vsaka druga žival!« Tudi mi imamo svetovnega potnika Njegova vzdržljivost in vZ}?%i nost pri prehodu čez Albanii0.1^ "se danes znana. Ker je bil v obe nogi, je ležal v bowlin\ Tedaj pa je prišel ukaz za Mnogim ranjencem je bilo P j čenp, naj ostanejo na mestu & ■ počakajo sovražnika. J^.e v0\c njegovi tovariši so poslušali $ j predstojnike, toda P avle je f *J S pratežem in s pomočjo Pred kratkim so novinarji obiskali Pavla Čugalja, ki živi v nekem samostanu blizu Kruševca. Pavle je star 101 leto, pri nas pa je znan kot »svetovni potniki, saj je svojo mladost preživel v vseh državah Evrope in Severne Amerike. Še danes Pavlu ni videti, da je načel enajsto desetletje svojega življenja. Odlično vidi in še povsem dobro sliši. Tudi hodi zelo lahko, čeprav po hribovitem terenu. — Ko je bil star 17 let >e šel v svet. — Začel je v tedanii Avstro-ogrski, nato pa je hodil po Franciji, Italiji in skandinavskih deželah. Za pot do Amerike /m Prav;. da je bila zelo težka. Po tromesečnem potovanju sta se s prijateljem nekega septembrskega jutra izkrcala v »deželi sanj*. 12 let je Pavle ostal v Ameriki, kjer je ves dan delal za nekaj hrane. Ker je gradil železnice, je prepotoval vse države Severne Amerike. Med prvo svetovno vojno je bil Pavle na strani srbske vojske. Še danes ljubosumno hrani nekaj odlikovanj za hrabrost iz tiste dobe. KRALJ PTIC V MORJU Med nevihto, ki je pred nedavnim besnela pri Novem Vinodolu, so ribiči z neke ladje opazili veliko ptico, ki se je borila z morskimi valovi. Prihiteli so ji na pomoč, nemalo pa so bili začudeni, ko so iz morja potegnili velikega orla, ki je meril čez razprta krila okrog dveh metrov. Kralja ptic so dali v reški živalski vrt. je krenil na pot. Pri urnik1* i prešel Albanijo in sedaj želi, f ga z njimi tudi pokopljejo. Z*?' mivo je, da Pavle v svojem z' ljenju ni bil nikoli bolan. # Na nekem ženskem sh<^u * New Yorku je vstala tempe.^. mentna govornica in ,zJaVjL! »Ne strinjam se, da bi može P\ šiljali v vsemirje. Utegne P biti tam tako všeč, da se ne do hoteli več vrniti na %eva-e # Neki angleški novinar objavil reportažo iz B?.jrda^8'. kateri pravi, da je videl že" ' ki je imela 2 metra in pctindv8J set centimetrov dolge lase. „ # Gcanette Mac 0'Ncyle Bostona je prva žena na sve ' ki je dokončala šoferski *e ^ Leta 1905 je opravila šofer« izpit. j % Rekord v televizijski i! »►Vse ali nič« je dosegla bijska študentka Alfrccda N*^ dorf iz ZDA. Odgovarjala -,e ^ vprašanja iz zgodovine in <*" 135.000 dolarjev. Zenskj del »olimpijskega mesta« jc bil v času iger dobro v* vana trdnjava Na sliki: ameriški metalec kladiva ConolIV i" n Kova žena Olga Tlkotova v raz« ovoru skozi iico. SOBOTA, 17. septembra 1960 16 **A KLIN A B ŽARA S PEPELOM - "~" V vojni sem bil, — nadaljuje starec mirno, skoro sve-— Blizu petdeset let mi je bilo tedaj. V Galiciji in v berdobu sem se boril. Nisem bil slab vojak. Cesar me je skoval t,"~ Ali si gluh? — zavpije gestapovec... — Ne vprašujem te. J si bil, stari junak iz cesarske države. Ce si bil res, kar aviš, boš povedal, kdo daje pomoč banditom, kdo podpira tiste, 1 se bore in rovarijo p.^ti nam. Proti nam, ki smo nasledniki reTa cesarstva, nasledniki starega cesarja, nasledniki njegove Jske, — poudarja gestapovec. Taka cesarska vojska ni bila, — se ne -strinja z njim rec • •. — Ali pa jaz nisem videl take? Zgnati ljudi takole . ^UP in jjn postaviti pred mitraljeze, to ni vojaško. Vojaštvo * Plemenit stan, so nas nekoč učili v kasarni. Vi pa, vi pa se 1 zdite kakor tolpa žandarjev in rabljev ... Gestapovec osupne. V obraz mu plane rdečica. Nato posinji 01 zasika: >. ~"~ Poučim^ te mi, kdo smo, stari junak cesarski! — ga jlQe z zlobnim pogledom, nato pa namigne nekemu policistu, 03 starca zveze. *~ Rekel sem, da niste vojska, marveč tolpa žandarjev in Jev> — pravi starec in se neupira, ko mu zvijejo roke na DRUŽINSKI POMEN K! njeni hrbet in jih zvežejo z žico. Uj. Da, tudi rablji znamo biti! Za take, kakor si ti! Pokaži • Uubček, kje je tvoj dom? sika gestapovec, ki ga starčeva Urnost pekli. ^ „7" Moj dom? — ponovi starec — — Na njegovem pragu Se ' ^er se bojiš, da bi ti ne zaropotali iz hoste v hrbet. Bojiš ' Junak, bojiš! Celo mene se bojiš! Zato si me dal zvezali, etnočnega starca... *"" Se kaj lepšega bom storil s teboj, junak cesarski! Še 0j te bom poslal v nebesa... ^ 7" ^*ar sem, — se starec ne prestraši___— Ni me strah. in "'^Sar rned nami ni strah! Strah melje samo tiste, ki vežejo ubijajo nemočne, take kakor je bil moj pokojni sin, ki ste 88 vi ubili. . . ^ Gestapovec se zdrzne. Najra>e bi planil k starcu in ga udaril. BriSe °')v,a*'a- Samo s praga se umakne in ukaže starca tesno vezati k hišnim durim. j. *"* Dedek, dedek! — zajoče neki otrok in hoče iz vrste planiti k lareu Gestapovec ga oplazi z jahalnim bičem. Otrok se opo-Ce, se zgrudi h gestapovčevim nogam in se jih oklene. *— Odvežite dedka! Odvežite! — prosi. 0vi Gestapovec čuti otrokove roke, kakor da bi se mu okrog nog »uri* s*rupena kača. Z bičem se osvobodi otroka in ga z neu-sieno brco pošlje proti množici. sj^r Se otrok se bojiš! Se otrok! zavpije k durim privezani Ljudje ga prestrašeno, a s spoštovanjem gledajo. Starec opazi 'JUđeh t>o? strah; slutijo, da se jim bliža najhujše, ko gestapovec °Ve> da morajo iz vrste vsi nad šestnajst let stari moški. ^^°ški so bledi. Noge jim klecajo. Vedo, da bodo morali s r~ Ne bojte se, ljudje, vaščani, bratje! — jih bodri starec ... Nav aS ^e Pfavičen sodnik in kaznoval bo zločince. Ne bojte se! *Uh*- Smr* J'm bo pognala v kosti še večji strah, zločincem, °sim od pesjanov ... ge Gestapovec pa se ne zmeni za starčeve preteče besede, niti **drrU ne 'Jl,k'' aa bi ljudi še izpraševal o partizanih. Nav.se-ka» J6, zaratu' tega sploh ni prišel. Prišel je samo eksemplarično '1 tw?Va^ vas" Kaznovat, da bodo vsi, ki nudijo banditnm zavetje H^.^oS, pomnili za večne čase, kaj se pravi upirati se mogočni .ki naciji, velikomu fiihrerju in Raihu. Za starčeve besede Ij^1"1* samo prezirljiv posmeh in s tem posmehom išče v vrsti Hi J j1' ^e niso izstopili. Starcev ne najde ve?, pa tudi moukih Hj^.,62 v vrsti, le nekaj otrok še najde med množico žena in bi w.n'n otrok, nekaj, ki so po njegovem že dovo1' odrasli, da Hoj08'' izpolniti šestnajsto leto. Tako izbere v množici še nekaj jih • asuh otrok in jim zapove stopiti v vrsto med moške, ki Je nameraval usmrtiti, di bo kazen dovolj eksemplarična. ^k^rS'a obsodbe na smrt obsojenih je postrojena. V njej siu< 1° srnrti komaj odrasli otro-ci in betežni starci, ki se v temni Ha .il N'nrrli križajo in sklepajo roke, dokler jih jim policisti z žico ne zvežejo. ffgi^Up in jok -se loteva žensk, ko morajo* na ukaz zapustiti vas. 1el{ 1 Dn':«';st"v jih t mi brzostrelkami žene na obro- ' ^ koder se nudi lep razgle 1 na v.so vas. .. Žene in otroci p?, morajo z ?8ka gledati. kako pol-cijskc patrulje vodijo moške-a za Vas* ostanejo samo mu>;ki '*ko " ga na hišnem pragu, prav kakor prej starca, privežejo ob hišne duri. se koplje v julijskem soncu. Na oknih rde nageljni in kj junije. Izsušene lesene strehe domačij zlato-odsevajo v nebo, rez oblaffka. Zrela ž:ta. ki jih bo treba kmalu po/eti, Dojft Jn Progah valove po položnih pnbo r,.j;h. V travi na mbronku ''^Jc * razigrani od poletja. Skalni vrhovi gora v daljini se t>rlajo, skoro prelivajo v žgočo sinjino poletnega neba. unio? Na* Rajh je pravičen in strog! Kdor se mu upira, bo ftn« — zaslišijo /ene in otroci sovražen in gospodovalen flas. kej>a a 1>*ro''ki licih so solze. Preplašeno in začudeno strme v fs!o-0* v In go-potovalno vzravnanega gestapovca, ki ktvžc z roko lolt^ 'v e nv V(*. kaj se bo zgodilo. Slutijo pa, da se bo zgodilo J{ «tra*n<*ra. *ka žena z otrokom v naroY,ju sc opijumi. ^ ••'h boste postrellli? — vpraša gestapovca. I ''''kaj bi jih postrellli? — dobi vprašanje namesto odgovo-J1 to vprašanje si žena tolma*M, da moških nc bodo pobili. ^v bodo jih pobili, — v/.viiovi med množico žena. ^ kaj nt mera vajo /. njim"? — se vprašujejo. ; ,;ni'> ustrahovati jih ho'-ejo . .. Po^j "dna! — zavpije gesta, novec . . . Drugače vas dam na mestu JW.tl| *Pn<* utihnejo. <« j Morda fe res vse skupaj komedija? — ra/mišljaio. Nemci Po,xenjali take stvari. Prebivalce so /.gnili na kie>, r I!m i'i ^°ih' Peljali na rob vasi, kakor da jih ho*cjo pustrt'iti. ^ ba.i Pl sn •i',n s:"n«> zagrozili, da jih bodo drugič po ;trel;li, ^ t>r <: S(> l,,mi banditom, in šli. Morda bo tudi /daj tako. 'C y y K«'tovo! Sij je gestapovce rekel, da jih nc bodo postrelili, i* *ni*h prebuja upinje. % u,?kaj vendar po'-cnjajo /. moškimi! Zakaj so jih privezali V« j,'"' duri? Vsaka hiša ima svojega moškega. Nekatere celo k*^; "''cisti se ukvarjajo /. njimi. Z vedri jih oblivajo. Z nc-VSCe1<»! r,*iu'mi v,M'ri Četudi se z niimi ne ho nič /godilo, je ko-medlja ostudna in ne'loveška. NeStoveikd ic lakn 8a.i^(^ illi ljudi, jim tako vcepljati strah in poslušnost pred ■ 'inim gospodar jem. ^It^ 'lksin, ko-nedijo nameravajo Nemci zaigrati z m<>škiml, in k^*h* k° končalo vse to, ne ve nih"e. Na vsak narin jih ho ejo '!Vali Ponižati kakor pse, čem želite, da pišemo. Neredko se matere pritožujejo, da se njihovi ctroci ne znajo sami igrati. Pa to se dogaja prav zaradi tega, ker matere, preveč zaposlene, otroka niso napotile k igranju. Šele ko ima otrok 6 let, bo iskal svo>je vrstnike in se z njimi žogal, igral kavboje, razbojnike in policaja itd. Ko otrok enkrat doume, kaj je to igra, se bo igral na najrazličnejše načine. Detetu, ki udarja z- žlico po mizi in po krožniku, je popolnoma jasno, da je zvok vedno drugačen in svoje udarce bo poiskušal tudi po stolu, glavi svojega brata in drugod. 2e prej omenjeni vzgojitelj je epazoval oae.iimesd^ii^ga otroka, kako je zelo natančno vlekel s prstom po črtah vzorca na prtu. Toda nihče se ni niti spomnil, da bi mu kaj takega pokazal, čeprav je bil s tem zelo zadovoljen. Skoraj ni otroka, ki bd si ne ustvaril svoj lastni svet. So ograje na gredah, ki se ne morejo prestopiti brez nevarnosti, »da se ne pade v morje«. Neki otroci si izmislijo celo družino iz navadnih škatljic, drugi se zabavajo z malimi zrni in suhim listjem .. . Okoli desetega leta si otroci že izmišljajo zapletene kolektivne igre, ki so sestavljene iz cele vrste tekmovanj. Pri tem se iigrajo igre s kockami, »gradijo si koče«,_ »pišejo knjige in časopise .. .« Toda otroku vsake starosti je najbolj všeč igra, ki si jo je sam izmislil, a ne razne luksuzne igračke, ki so kupljene zato, ker so bile všeč staršem. To svojo igro otrok lahko vedno obnavlja. Pesek, voda, žoga, vrv za preskakovanje, razbojniki in žandar j i so za otroka igre, ki se jih ne naveliča, izmišljuje in dodaja vedno še kaj novega. Kakšna je torej vloga roditelja v teh igrah? Predvsem spoštovati jih kaker odsev te male osebnosti, ki se nam tako prikazuje. Lahko tudi sami po iskušamo pristoipitii tej igri, ali z mnogo spoštovanja. Zakaj otroci v DID-u delajo risbice, ki bi bile doma navadne čečkarije? Zato, ker čutijo, da jih okolje, v katerem se trenutno nahajajo, razume, jim pomaga in jih pesnema; zato ker imajo tu celo vrsto bar-vastfh svinčnikov, papir, ker tu debijajo idejo, ker smejo povedati svojo, ker je stik z drugimi otroki dragocen priganjač. Ko otroci vidijo, kaj njihovi tovacii-ši delajo, si takoj zaželijo, da bi isto delali tudi samii. Učti otroke, da se igrajo, je prav toliko Naša domovina je lepa Žene Iz Križev so priredile izht, ki ]im bo ostal v Ispsm spominu Jutro je bilo megleno', ko smo odpotovale v Kranjsko goro. Ko smo se približale cilju, so se nam pokazale gore v vsej svoji lepoti. Vršič, prekrasen razgled in gorski zrak so nas očarali. Kar žal nam je bilo, ko smo se začele spuščati nazaj v dolino k izviru Soče in nato po dolini Trente skozi Bovec in Ko-bsrid. Obdale smo s imesto, grobnico padlih iz I. svetovne vojne, spomenik »GorišSega slavčka« — Simona Gregorčiča, ki mu dela družbo doprsni kip skledetelja llrabmslava Vclariča. Vse to so si žene z zanimanjem oglodale in potem nadaljevale pot skozi Tolmin, Most na Soči do končnega cilja — Cerknega in bolnice »Franje«. Naš namen je bil počastiti spomin prijaznega in veselega fanta Ladota, ki je pokopan v grobu 47 žrtev fašizma. Ob\skale smo grob in položile šopek njemu in vsem, ki so žrtvovali življenje za nas. V Cerknem so nas pričakale žene in nrm ob prisrčnem razgovoru razkazale kraj. Bile smo na pokopališču, pri spcnneniku sredi trga in še na kraju, kjer .ie padlo 47 borcev. Tov. Stucinova nam je pripovedovala o težkih vojnih dneh, dijakinja tolminskega učiteljišča pa je recitirala pesnitev, ki je bila zložena za 47 padlih borcev. Skupaj z ženami iz Cerknega smo obiskale bo-lni-co »Franjo«. Na.še žene so bile presenečene in začudene nad zamislijo bolnice in kar ni.so našit; besi d, .samo gledalo so m mol-čale. Med množico podpisov bolnikov - partizanov, ki so se tu zdravili, smo našle tudi dva iz nase vasi. Cas nas je priganjal in poslovile smo se cd prijaznih cerkniških žena, ki so v času NOB tako ogromno žrtvovale in se na- perile proti naši lepi Gorenjski. Upamo, da to ni bil naš zadnji izlet na Primorsko, saj je zanimanje za take izlete zelo veliko. Uzar K. Takrat za Itfin koristno, kot oblačiti jih in hraniti. Domiišljija je nadvse dragocen dar, ki ga nosijo \ sebS pesniki, umetniki, znanstveniki — a ta domišljija se ne mor© znebiti oponašanja. Potrebno ]e tudi to vedeti KO IZBIRAMO NOVO OBLEKO Ne pozabimo, da ni vedno potrebna nova obleka, da bi bili elegantno oblečeni. — Francoska filmska igralka Micbel Morgan je nekoč rekla: Poznamo različne načine oblačenja in različne navade pri kupovanju. Če so vaše denarne možnosti omejene, ukrotite Ivojo važnost in se dobro varujte trenutnih modnih muh. Ne čakajte zadnji čas za nakup kake stvari. V hitrici vedno tvegate, da boste kupili prvo, kar vam bo prišlo pod roko. Delajte nasprotno: planirajte naprej, da boste lahko izkoristili najugodnejši trenutek — sezonsko razprodajo blaga. Ne dopustite, da bi na vas vplivale prijateljice in znanke, Kadar pomislite »ona ima izreden kostim« ... se vedno tudi vprašajte: »Ali sem res prepričana, da bo prav tak primeren tudi zame?« Neredko se dogaja^ da nekaj, kar na nekom izredno lepo deluje, na drugem izgleda smešno. Ne prihajajte v skušnjavo, da bi štedili denar s tem, da bi kupovali samo cenene stvari. Dobro je pomisliti, da nizke cene pogosto niso jamstvo, da bodo te stvari dolgo trajale. Pomembnv je razmejiti »osnovno« od »do~ polnilnega«. Na primer: plašč^ kostim in čevlji morajo biti boljše kvalitete, a drobni dodatki, obleke in bluze tega ne zahtevajo, ker jih pogosto menjamo. Ne pokorite se slepo modi, ampak vedno poizkušajte, da jo prilagodite sebi. — Ne smete rečii »Rada imam oranžno barvo,« ampak — »oranžna barva mi lep£ pristaja.« Končno poizkušajte, da v svoji garderobi ustvarite nekakšno povezanost. Recimo, da določite env osnovno barvo in z ozirom nanjo boste kupovali tudi vse ostale dele svoje garderobe, tako da, če ne drugega, vsaj ustvarite prijetne kontraste. TUDI GUMBI SO VČASIH ZELO POMEMBNI Ustvarjalci mode neredko uporabljajo gumbe kot okras, ki zamenja ostali nakit. A v tem primeru se je le treba ravnati pj) nekih pravilih: U sneni ali koščeni gumbi se uporabljajo predvsem za dežne plašče in športne plašče; Za pletene in debelejše volnene tkanine so predvideni kovinski gumbi z vtisnjenimi vzorci, ki posnemajo starinski nakit ali denar. Gumbi iz plastične mase sd primerni za lahke volnene obleke. Sedefasti gumbi se uporabljajo za vse vrste tkanin, a imajo to prednost, da so vedno moderni. Naše deklice še vse preveč radi oblačimo v obleke, ki so izdelane natanko na isti način kot zagrozile, da bodo umaknile svoje čete iz sestava čet Združenih narodov, če te ne bodo spoštovale legalne vlade in ji v smislu priporočil Varnostnega sveta nudile vso podporo. V tem položaju sc je znova sestal Varnostni svet. Toda razprave v Varnostnem svetu so se žal sukale okoli formalnih vprašanj statusa kongo.ških vladnih delegacij, namesto da bi .sc poglobile v vsebino problema in skušale razčistiti nesporazum glede tolmačenja dosedanjih treh resolucij Varnostnega sveta o Kongu. Na zasedanju sta sc namreč pojavili delegaciji zakonite kongoške vlade premiera Lu-mumbe in ilegalne vlade, ki jo jc mimo parlamenta in ljudstva sestavil Kasavubu. Ko razprava o Kongu v Varnostnem svetu šc ni bila zaključena, jc prišlo v sredo, 11. septembra zvečer, do poizkusa državnega udara v Kongu. Ta udar naj bi »nadomestil« vlado, suspendiral parlament, v glavnem pa onemogočil delovanje domači armadi, ki naj bi jo čete Združenih narodov razorožile in dejansko prevzele popolno nadzorstvo v deželi. Kongo naj bi po tej logiki postal skrbniško ozemlje Združenih narodov. Državni udar jc pripravil načelnik kon-goškega generalnega štaba polkovnik Mobutu. Vendar jc tudi v tem primeru vojska in vse ljudstvo čvrsto ostalo na st-ani premiera Lumumbc in tudi ta zadnji poskus jc klavrno propadel. Polkovnika Mobutuja. ki ga jc Kasavubu malo pred državnim udarom imenoval za generala, pa so zaprli. Položaj v Kongu je za površnega opazovalca res zelo nejasen S političnega a'(lin v B rt; njo (Nadaljevanje s 1. strani) govori o osemurnem delavniku, o otroških dodatkih itd. Hkrati pa je opozoril na nekatere napačne predstave o »rentabilnosti« industrije. V prihodnjih letih, ko bomo morali naše cene in trg sploh prilagoditi širšemu mednarodnemu krogu, bo marsikatera industrijska dejavnost lahko postala kar čez noč pasivna, ker se sedaj pravi računi skriva'o za raznimi koeficienti in podobno. Zato jc predlagal, naj tudi v njihovi občini zelo trezno in previdno presojajo take in podobne stvari s Širšega vidika, ko bodo razprav-in protisloven. To pa samo kaže, ljali in sc odločali o gospodarskem s kakšno prefinjenostjo sc kolo- razvoju občine, nialistični krogi, ki jim ni do te- Kako uveljavljati obratne dc-ga, da bi Kongo nadal'eval sa- lavske svete? To jc bilo naslcd-m ost o j no in neodvisno pot, trudi- nje vprašanje, Tudi pri tem sc jo, da bi obrnili razvoj dogodkov preveč govori o zakonodaji in o v deželi sebi v prid. V obdobju paragrafih. Premalo se uveljav-normalizacije mednarodnih od- [jajo praktične potrebe. Central- nosov, v pripravah na pariško konferenco, v času ko sc jc hladna vojna umaknila mednarodnemu spora/umevaniu, je bilo zelo težko g kolonialisti'iiinii me toda- nim delavskim svetom nihče nc brani in ne omcju'c možnost prenosa samoupravnih funkcij navzdol na obratne delavske svete. Kljub temu sc to prepočasi uve- mi in sredstvu obdržati oblast v 1 javij.a rudi tam, kjer so pogoji Ko-ngu. Belgijski vlada je na za to. »Ilirskem primeru videla kam Nazadnje jc tovariš Kavčič od- lahko zabrede, čc •!>•> trmoglavo govarj.il Še na vpraša tre izobra- vzlrajala na starih stališčih. Za- žcvaiva kadrov. Potrebe natega tofadelj je tudi prlttala na po- gospodarstvi so povsem preusme- gajanja s predstavniki Konga In rile sistem izobraŽevanja. Toda na razgovore o neodvisnosti dc- mnoge gospodarske organizacije letai pri čemer se <<• — kot to so premalo upoštevale pomen ka- sedaj večkrat poudarjajo — pre- drov, premalo so investirale in več zaletela in odšla predaleč, da.'e za ro. Na znova Položaj v svetu se jc namreč spremenil in po mnenju mnogih »mednarodnih strokovnjakov« sc- dettvnOfti tako sindikalnih kakor v novem položaju lahko ostreje tudi drugih organizacij. Danes je •koncu poud.u jc tovariš Kavčič pomen clast'čnc postavi po robu neodvisni polti-ki sedanje kongo le vlade. To še posebej zato, ker so vsi, ki gledajo na današnji svet z. hlokov-skitni očmi, močno zaiteresiraui, da ta neodvisni orientacija današnjih kongoških voditeljev ne bi porušila ravnotežja na afriškem in mednarodnem planu. Vse napredno svetovno javno mnenje pa jc na strani zakonitih kongoških predstavnikov. na strani kongoškega ljudstva, v boju za neodvisnost in samostojno pot v boljšo prihodnost. ABC vse manj okrožnic in navodil. — Zato pa ic vse večja odgovornost na organizacijah v komunali samih. Pri iskanju raznih oblik dejavnosti, pri razpravah o raznih pogledih in mišljenjih pa sc vse preveč vlači z.i nami »duh po plesni vem iusu«, kot jc dejal tovariš Kavčič. Premalo pa ic poguma za iniciative, za zbiranje in »brušen c« raznih mnenj in pogledov, premalo elastičnosti, praktičnega m vsebinskega uveljavljanja tega, kar nam narekuie vsakodnevno življenje in praksa. K. M. Prihodnje leto nova kinematografska dvorana Kino, najcenejša in vsakdanja zabava slehernega od nas. — V Kranju so bili že leta 1930 trije kinematografi, prebivalcev pa je bilo takrat okoli 9900. Število kinematografov je danes ostalo isto, prebivalstvo pa se je več kot podvojilo. Razen tega ima Kranj samo eno stalno kinematografsko dvorano, in sicer kino Storžič. Ker je naval vsak dan večji, je kranjsko kinematografsko podjetje rešilo ta problem tako, da je dalo na spored dnevno po 5 predstav, in sicer 1 dopoldne in 4 popoldne in zvečer. O teh problemih nam je nekaj več povedal direktor kranjskega kinematografskega podjetja, tovariš Petrič: »Naravni in industrijski prirastek prebivalstva je danes v Kranju tako močan in nas je prisilil, da smo pričeli z gradnjo nove kinematografske dvorane na Zulariji. Tako bomo imeli v Kranju dva stalna kinematografa. To je nujno potrebno, saj imajo že mesta z manj prebivalci kot Kranj po 2 kinematografa, to so Trbovlje, Jesenice, Zagorje itd. Z ozirom na največji povprečen obisk kinonredstav pri nas, smo se že pred 5 leti odločili za gradnjo te dvorane. — V zadnjih dveh letih smo prprav-Ijali glavne načrte, detajlni pa so prav sedaj v obdelavi. Kino-dvorana, ki bo zgrajena po najsodobnejših načrtih, bo pod streho že sredi prihodnjega meseca, tako da bo adaptacija dvorane čez zimo potekala nemoteno, — prav tako so tudi naročena že vsa obrtniška dela. Za gradnjo nove kinematografske dvorane smo si pri Komunalni banki v Kranju izposodili 60 milijonov dinarjev, ostalo pa smo v nekako 7 letih prihranili iz dohodka podjetja in iz amortizacijskega sklada. 10 milijonov posojila bomo lahko po- rabili že letos, medtem ko s"" doslej lastnega denarja brez P** sojila porabili že 27,5 milijo"0 dinarjev. V novi dvorani s * dobnim širokim platnom. predvajali predvsem premier"' filme, v kinu Storžič pa b«» igrali določeno število premi*' nadalje reprize, mladinske »' me, omogočili pa bomo tudi S0* štovanje jugoslovanske kinote* Predvidoma bo nova dvora zgrajena do 1. avgusta J9G1' je za občinski praznik KranJ8,1 »Zanima nas, kakšen bo leto( repertoar?« »Ker smo v letnem času vajali manj filmov in smo ^ na sporedu precej repriz, s sedaj v glavni sezoni, ko so ljudje vrnili z dopustov, vili kar po tri nove filme * teden. Ob nedeljah dopoldne P bomo vedno igrali mladinski J' po enotni ceni 30 dinarjev- T kljub znižani vstopnini obisk mladinskih predstavah doslej ne*1' zn- e- bil posebno velik, čeprav terc šole predstave od nas htevajo.« »In kaj nasploh menite o nematografski problematiki kranjski občini?« »V naši občini je še precej ^ selij, ki nimajo nikakršnega ^ nematografa, niti stalnega- v ^ potujočega. Zato menim, 0?\ . bilo nujno za te kraje or?a!1'ei rati potujoči kino, ki to\ J predstave v teh krajih vsaj ' ' kih 7 dni. O tem smo sc že ^ govarjali na Občinskem °" t. SZDL v Kranju, in bo v kem o tem tudi razprava na y,r numu občinskega odbora S/ Omenim naj še to, da bodo c vstopnicam letos ostale ncii-v menjene, kako bo prihodnje še ne vem, kaže pa, da bo ^ lenkostna podražitev z ^ y na velikost in kvaliteto kine"/ tografa.« M" Judo Nadaljevanje prvenstva V nedeljo sc bo z dvobojem med mariborskim Branikom in kranjskim Triglavom pričel drugi — jesenski del slovenskega prvenstva v judu. Kranjčani to srečanje pričakujejo s precejšno bojaznijo, saj je njihova ekipa vse prej kot pripravljena na taka Srečanja. Uspehi, ki jih jc ekipa dosegla v zadnjih treh nedeljah so bili doseženi proti klubom druge slovenske lige, Iti pa po kakovosti šc zdaleč ne odgovarjajo klubom prve lige. Mariborski Branik jc zdaj že dvakrat premagal Kranjčane in to precej visoko, medtem ko so Kranjčani zmagali le en še to zelo tesno. To-krat je * favorit v srečanju ekipa ^^jj ka in Kranjčani sc bodo SJ* T boriti le za čim častnejši reZ tat. KEGLJIŠČE BODO aie« Godešič - Mladina na Go#| šiču pri Skofji Loki je d ODKUPUJEMO STEKLENICE cd vina, piva in ostalih alkoholnih pijač po 25 dinarjev za kos v naših skladiščih: Vino Kranj, Mladinska 2; Škofja Loka, Spodnji trg 1; Tržič, Pristava 8. 3170 ---- «—---------- - j,*jV naokrog znana po svoji a* nosti, predvsem kar se tiče 0 ^ nizacijskega in prostovolj"-dela. Njihovi uspehi so la za vzgled marsikateri ml* \ ski organizaciji, predvsem . povezavo z ostalimi organi jami. v prvi vrsti z or,*an,eji cijo SZDL. Na svoji zadnji ■ \ so izrazili željo o graditvi P mernega kegljišča na God« Njihovo pobuno je osnovna Kanizacija SZDL takoj P°"v p S pomočjo KO bodo verjetP letos zgradili nedaleč 0(1 yg, svetnega doma svoje kee»J ^y na katerem se bo izziv J mladina pa tudi odrasli. Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih or* ganizacij pri ObLO Kranj razpisuje mesto D I R E K T ORJA Gostinskega podjetja »Preddvor« v PrcddV*** Kandidati za razpisano mesto morajo izpolnjevati ene#a izmed naslednjih pogojev: visokvalificirani gostinski £t lavec ali kvalificirani gostinski delavec s prakso na vod1*' nih delovnih mestih. Ponudbe taksirane s 50 din državne takse z navedb0 šolske in strokovne izobrazbe ter dosedanjo zaposlitvijo ' priloženim življenjepisom je dostaviti v 15 dneh po <>bJaV razpisa na Komisijo za razpis mest direktorjev gos|x>«ar" skih organizacij pri ObLO Kranj. Osrednja knjižnica občine Kranj razpisuje nailedoj* delovna mosta: Vodja čitalnice V STUDIJSKI KNJIŽNICI - pogoj: visoka atrokovn* izobrazba Knjižničar ZA PIONIRSKO KNJIŽNICO - pogoj: srednja strokovP* izobrazb;! (prednost imajo pedagogi) Knližničar ZA LJUDSKO KNJIŽNICO - pogoj: višja ali srednja strokovna izobrazb.!. Vsa druga pojasnila se dobe do 28. septembra 19f>u ^ upravi knjižnice, Titov trg 6, Kranj. MJ4 R^G