Gorenjska pogreša dobre investicijske programe DANES V GLASU: 3. STRAN: DIJAŠKI DOM JE PRAZEN 8. STRAN: POMAGAMO SMUČARSKI REPREZENTANCI 9; STRAN: NASILNEŽI IZ BOHINJA 12. STRAN: POKLJUKA SE DOLGOČASI ZA VSAKDANJO RABO. . banka — TBG bo v naslednjih letih pri k red i -dajala prednost izvozu z neto deviznim učinkom, pri-■ kmetijstvu in energetiki - Na Gorenjskem skoraj ramov, ki bi izpolnjevali investicijske kriterije v - t usmeritvami in prestruktuiranjem gospodarstva — **tofte v naslednjih petih letih 26 milijard Ifcsj - 4. zbor članic Ljubljan- * *nke — Temeljne banke Go- je pretekli četrtek obrav ^ kot glavni točki izvajanje hje- * *«Htkijske politike v letu 1981 * Ptđog srednjeročnega plana obdobje 1981-85. "••oni uresničevanja prvega le-**dnjeročne ga programa ugo-^fo>. da je zakon o začasni razpolaganja z delom ^**nih sredstev za gradnjo in J** določenih objektov in opre ** omejuje investicijsko de-smo na nekaj področij. 2^*> vplival tudi na zmanjšanje ^**ij na Gorenjskem. Poleg tega za neizpolnjevanje plana *, tem, da Gorenjska nima J7* avesticijskih programov, ki ^■jevali investicijska merila in ■v/*isdu z usmeritvami za pre-■^•nranje gospodarstva. Zato ■i^Bstvena naloga, kot je na ■^Poudaril direktor TBG Janez l^*1- priprava programov člankih* ^982 in-izbor le tistih, ki bodo J^"!! zastavljenim ciljem. Pri * bo banka vključevala že v začetku izdelav programov ter izločevala vse, ki ne bodo ustrezali vsem zahtevam. Se naprej bo največji poudarek na investiranju proizvodnih programov za izvoz. Toda le za izvoz, ki bo dal neto devizni učinek. V srednjeročnem obdoju 1981— 85 naj bi se sredstva banke povečavala po 15-odstotni letni poprečni stopnji rasti sredstev in bi na koncu srednjeročnega obdobja znašala že 34 milijard. Ob upoštevanju vseh obveznosti banke bi v srednjeročnem obdobju razpolagala z okrog 26 milijardami dinarjev, od katerih bi namenila za naložbe članic 16 milijard in sicer 8 milijard za dolgoročne, 8 milijard pa za kratkoročne naložbe. Za naložbe v razširjeno reprodukcijo bi šlo 6 milijard, od tega za nove naložbe 4,8 milijarde. Pretežen del sredstev, in sicer v višini 3,5 milijarde, bo namenila za prednostne naložbe. Na področju usmerjanja sredstev v tekoče poslovanje članic pa bo banka tudi v bodoče pretežen del sredstev namenjala za selektivne namene, predvsem za izvoz in kmetijstvo. Sredstva banke bodo zaradi težav v gospodarstvu še naprej zelo omejena, zato bodo vsi napori banke, kot vseh drugih odgovornih v naši družbi, usmerjeni v iskanje najustreznejših investicijskih projektov. Predvsem izvoznih. Kaj pa se obeta gorenjskim izvoznikom? Da bi bil izvoz čim uspešnejši — predvidevajo, da bo naraščal s poprečno stopnjo rasti od 6 do 17 odstotkov, ponekod celo več — bo banka svojim članicam namenila 4,5 milijarde dinarjev dodatnih sredstev, od tega 2,1 milijarde za kredite za izvoz blaga za gotovino, 2 milijardi pa za kreditiranje priprave izvoza ter za tujsko usmerjeno gostinstvo in turizem. Za kreditiranje izvoza trajnih potrošnih dobrin in serijske opreme pa je banka namenila 430 milijonov dinarjev. D. Dolenc Naskladje potreb in želja Mistična društva se povezujejo Gorenjskem le se v radovljiški obilni niso ustanovili ■■ke turistične zveze - Programom dela zveze dati tudi - Minulo soboto je bil v na Bledu letošnji 12. turili zbor gorenjskih turističnih ^J5**. ki se združujejo in delajo v SGorenjske turistične zveze. ■J se poleg predstavnikov go-družbenopolitičnih orga-^ in skupščin občin udeležili ^/inc Razdevšek, predsednik za turizem pri izvršnem ^•Slovenije, in Leopold Krese, V*fek Turistične zveze SIo- SO**jAi turistični delavci se 1* enkrat letno in se pogo-' minulem delu in nalogah v je ter o problemih, ki jih je v| ^jprej rešiti, kar najbolj V"J£»to. Prihajajo iz gorenjskih V**»ih društev kot predstavniki članstva društev, ki Po posameznih krajih ama-z vso voljo in zagnanostjo. V imajo nemalo zaslug za to. ^ krt ji lepše in privlačneje - da ae turisti dobro počutijo 'J»jo z lepimi vtisi. P« bi se v prihodnje še bolje ^•Ji in bi bilo njihovo delo še •f^skovito, so se pri Gorenjski zvezi dogovorili, da po go- * občinah ustanovijo ob-toristične zveze, v katere naj * vključila vsa turistična '* Občinsko turistično zvezo so tako že ustanovili na Jesenicah, v Kranju, v Radovljici jo nameravajo v teh dneh, medtem ko v Škofji Loki dela že dalj časa. V tržiški občini so tudi napravili precejšen korak, saj so že ustanovili turistično društvo, katerega delo je v minulih letih popolnoma zamrlo. Pri Gorenjski turistični zvezi, kot je poudaril; predsednik Zvone Ter-žan, se zavedajo, da organizacijske spremembe še niso zagotovilo za boljše delo in uspehe v prihodnje, vendar pomenijo precejšen korak naprej k smotrni delitvi dela in k razreševanju problemov, ki so vsem skupni. Pri občinskih turističnih zvezah ne bodo zaposlovali profesionalnega kadra, temveč bodo večje administrativne zadeve opravili pri večjih turističnih društvih, kot denimo v Kranjski gori. Vendar bodo morale občinske turistične zveze dobiti nekaj materialne podpore pri skupščinah občine. Zvone Teržan je še dejal, da se bo na Gorenjskem treba domeniti o namenski uporabi turistične takse ter se pogovoriti o programih dela turističnih društev. Programi dela morajo biti sestavni del programov krajevnih skupnosti, prav tako pa naj bi se vsi skupaj domenili o vsebini in programu dela Gorenjske turistične zveze. D. Kuralt Zaradi razkoraka med potrebami združenega dela po novih delavcih in željami tistih, ki iščejo zaposlitev, se pojavljajo velike slabosti. Manjkajoče poklice skušajo organizacije združenega dela izdatno podpreti s štipendijami, vendar manjka tistih, ki bi se zanje odločili. Vse več pa je usposobljenih v »odvečnih« poklicih, ki jih združeno delo nima kam dati. Slika zaposlovanja in štripendira-nja v Savi kaže, da potrebe po delavcih z visoko, višjo in srednjo izobrazbo upadajo. V 1979. letu so štipendirali 44 srednješolcev in 40 višješolcevjletos jih je obojih le še po trideset. Čez dve leti obljubljajo največ 38 Štipendij zanje. Nasprotno pa rastejo potrebe po delavcih v gumarski stroki. Letos so za ta poklicni profil razpisali 60 štipendij, podelili pa le 30. Tudi v Iskri, ki ima blizu 200 štipendistov, se odraža kriza zanimanja za tehnične poklice. Letos namreč prav tako kot v Savi niso uspeli podeliti vseh razpisanih štipendij. D. 2. V SREDIŠČU POZORNOSTI Za odstotek pristojnosti Določiti ceno kvadratnega metra stanovanjske površine v novih stanovanjskih enotah na Planini bo verjetno ena najtežjih nalog, ki se jih bo morala lotiti skupnost za cene občine Kranj. Seveda pa določitev cene stanovanjske površine ne sodi izključno v reševanje te skupnosti, ki je sicer letos od ustanovitve pa do konca septembra obravnavala 572 vlog za potrditev cen; več kot polovico vlog je bilo .s področja gostinstva, manj kot polovico s področja obrti, le 51 pa je bilo vlog ostalih dejavnosti, ki so v pristojnosti občine. Številka poslanih in rešenih vlog nikakor ni majhna, če vemo na primer, da je republiška skupnost za cene v enakem obdobju obravnavala le nekaj več — 729 vlog. Večina vlog za dvig cen proizvodov in storitev, ki so v občinski pristojnosti, je bila ugodno rešena; to i^elja za 526 vlog, 32 odločb je bilo negativnih, nanje pa je prišla le ena pritožba, ki pa prav tako ni bila sprejeta. Kljub razmeroma velikemu številu vlog za potrditev cen pa v kranjski občini ostajajo cene maksimirane na 22,1 odstotnem poi>e-čanju v letošnjem letu. Občinska skupnost za cene pravzaprv nima hvaležne naloge, saj ima v rokah razmeroma majhen kos platna — le 1 odstotek cen je namreč v občinski pristojnosti — medtem ko vse ostalo platno kroje republiške in zvezne cenovne škarje. V letošnjem prvem polletju so namreč cene na drobno porasle v Sloveniji za več kot 25 odstotkov. Samo cene storitev, ki jih je odobrila republiška skupnost za cene so se povečale za skoraj 22 odstotkov, cene storitev v občinski pristojnosti pa le za slabih 17 odstotkov — pa ne zato, ker bi imele občinske skupnosti strožje kriterije, pač pa zato, ker so v posameznih občinah močno kasnili z ustanavljanjem skupnosti za cene. Skokovito naraščanje cen v prvem polletju je resno ogrozilo letošnjo dogovorjeno politiko cen, saj bi nadaljnje divjanje cen do konca letošnjega leta lahko povzročilo do 50 odstotno inflacijo; neposredna družbena kontrola cen naj bi takšno dinamično rast cen zajezila. Vemo pa, da smo v Sloveniji že v šestih mesecih letos izkoristili blizu 90 odstotkov dogovorjene celotne rasti pri cenah industrijskih izdelkov, 80 odstotkov pri cenah na drobno, 86 odstotkov pri cenah storitev itd. To seveda tudi pomeni, da letos načrtovane umerjenejše rasti cen v primerjavi z lanskim letom nismo dosegli. Kako do konca leta? Na rast cen imajo brez dvoma velik vpliv prav v organizacijah združenega dela predvsem z večjo izrabo zmogljivosti, večjo produktivnostjo dela, zniževanjem poslovnih stroškov. Najpogosteje pa v OZD niti nimajo izdelanih meril za oblikovanje cen proizvodov, čeprav imajo sicer akte formalno sprejete in je zakonu o temeljih sistema cen zadoščeno: del krivde pa je seveda odpadlo tudi na kasnitev izvedbenih predpisov zakona. Spomenik lepoti V Sorici odkrili spomenik Ivanu Groharju, mojstru impresioniz-ina,s^arju sončnei svetlobe - Kipar Tone Logonder oblikoval skulpturo slikarja, ki si z roko zastira oči in zre v lepoto - Med gosti na nedeljski svečanosti tudi Mitja Ribičič, Pepca Kardelj in Josip Vidmar, ki je spomenik izročil zgodovini, kot je sam dejal V'- Vidmar je odkril spomenik Ivanu Groharju, delo ki Toneta Logondra in ga izročil domačinom v varstvo. iV*"*1 Je m* sliko Sejalca, s katero je Grohar pojavu \^*hut resnico duha. Sorica — Hladno dopoldne je v nedeljo, 8. novembra, v Sorici, vasici ob izteku Selške doline, ponujalo čudovito podobo. Bregove je čez noč pobelil sneg, ki je kot bela koprena v jasnem dopoldnevu vračal soncu svetlobo. Sorica se je kopala v sončni svetlobi, ko so pred vasjo odkrili spomenik Ivanu Groharju, slikarju sončne svetlobe. Narava se je s polnim naročjem lepote poklonila umetniku, ki je živel in izgorel, da uživamo v lepem. Macesen, Sejalec, Kamnitnik, Krompir in številna druga Groharjeva platna sijejo od lepote. Veliko ljudi je zbrala nedeljska svečanost, umetnikov in ljubiteljev umetnosti, domačinov in gostov. Josip Vidmar, Mitja Ribičič in Pepca Kardelj so med številnimi predstavniki škofjeloškega, gorenjskega in slovenskega kulturnega in družbenopolitičnega življenja dali s svojo prisotnostjo odkritju spomenika pomembno obeležje. Spomenik je odkril Josip Vidmar in ga izročil zgodovini, kot je sam dejal. Ob tem je poudaril, da odkrivamo spomenik ne le velikanu slikarstva, temveč velikanu slovenskega duha, človeku, ki je pojavom znal vdahniti pomen. O Ivanu Groharju, mojstru slovenskega impresionizma, o delu, ki ga je ustvaril skupaj z Jakopičem, Jamo in Sternenom, je spregovoril umetnostni zgodovinar Nace Sumi. Uvodoma je zbrane pozdravil Viktor Zakelj, predsednik škofjeloške občinske skupščine, ki je dejal: »Če je spomenik v Dražgošah v svoji arhitektonski zasnovi, z visoko umetniškimi kiparskimi in slikarskimi detajli, poduhovljeni pomnik upornosti našega človeka, ki se je kot Feniks dvignil iz pekla skorajšnjega uničenja med najprogresivnejše iskalce družbene in človeške vizije prihodnosti brez barbarstva, potem moremo reči, da se z Groharjevim spomenikom oddolžujemo duhovnim tvorcem s področja naše občine, ki so s svojo besedo, glasbeno ali likovno umetnostjo polnili zakladnico slovenske kulture.« Kipar Tone Logonder," ki ga na slovesnosti žal niso pozvali k besedi, je oblikoval skulpturo slikarja s paleto v roki, ko si z upognjeno desnico zakriva oči pred soncem. Spomenik je postavljen tako. da roka v vseh letnih časih meče slikarju senco na oči. Na svečanosti, ki je tekla od desete tja do dvanajste ure, smo lahko opazovali, kako je senca počasi pokrila slikarjeve oči. Tako je še bolj zaživela podoba slikarja, ki slika na prostem. Posebej impresionisti so si namreč ob močnem soncu pri ogledovanju motiva z roko zasenčili oči, da so lažje opazovali igro barv in barve v ostrih sencah. Ivanu Groharju so odkrili spomenik v njegovi rodni vasici ob 70-letnici njegov smrti. Na pobudo Muzejskega društva Železniki je letos znova oživela želja Soričanov, da svojemu slavnemu rojaku postavijo spomenik. Uresničitev želje je plod zagnanega dela domačinov, ki so sprožili tudi akcijo za zbiranje prostovoljnih prispevkov po vsej Selški dolini. Brez dvoma gre veliko zaslug, da ima Sorica spomenik vseslovenskega pomena, muzealcu Niku Zumru iz Železnikov, ki je neutrudno poganjal kolesje odbora za postavitev spomenika. V praznični Sorici so v nedeljo odprli tudi prenovljeno Groharjevo zbirko, ki jo je v slikarjevi rojstni hiši uredil loški muzej. Razstavljen je niz dokumentov in fotografij o njegovem življenju in delu, Groharjeva zgodnejša dela, na novo je urejen atelje. Po svečanosti, s katere so Ive Šubic, Mitja Rotovnik in Nace Sumi odnesli venec na Groharjev grob na ljubljansko Navje, je v Sorici še dolgo tekla beseda o Groharju in slikarstvu. 2e ves pretekli teden je bila Sorica središče slikarskih srečanj in dela, saj je tam potekala Groharjeva slikarska kolonija 81. V nedeljo pa so se srečali umetniki s škofjeloškega območja. M. Volčjak G LAS 2.STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK 10 NOVEMBRA PO JUGOSLAVIJI PREDSEDNIK NA OBISKU V ROMUNIJI Predsednik predsedstt a SFRJ Sergej Kraigher je na po vabilo predsednika SR Romu nije Noealae Ceausesca včeraj odpotoval na uradni in prija teljski obisk v Romuniji*, z njim sta odpotovala tudi zvezni sek retar za zunanje zadevi* Josip Vrhovev in zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotor Obisk je namenjen predvsem pogovontm o gospodarskem sodelovanju med državama. MUGABE NA OBISKU Premier najmlajše afriške neodvisne države Zimbabve Ro bert Mugabe je včeraj dopo (oval na prvi uradni in prija teljski obisk v Jugoslavijo. Mugabe je bil prvič na obisku t naši državi januarja 1977. Ta krat se je kot predsednik enega od dveh kril domoljubne »Afriške nacionalne zveze Zimbabveja« vračal : neus [tesne konference o Južni Rodeziji, ki je bila r Ženevi. Leta 1979 pa je Mugabeja kot voditelja zimbabvejškega osvobodilnega gibanja sprejel predsednik Tito. PRAZNIK SEVNICE Prebivalci sevniške občine se te dni spominjajo 40 letnice vstaje, prvega od treh napadov na Bučko, rešitve političnih jetnikov iz zaporov v Sevnici in 40-letnico izgnanstva.. Slavnostni govornik na slavnostni seji zborov občinske skupščine Sevnica je bil Janez Vipotnik. Miha Marinka pa m imenovali za častnega občana. teden domaČega filma Včeraj zvečer se je začel teden domačega filma v Celju. Prireditev spremljajo tudi šte vilne druge prireditve, med drugim razstava »40 let vstaje v jugoslovanskem filmu,« pred stava celjskih srednješolcev »Krizno obdobje« in še nekatere druge. TRAKTORJI PREMALO IZKORIŠČENI Z okrog 425.000 traktorji, kolikor smo jih imeli t zadnjih dneh leta 1980, ki lahko. Če bi jih uporabljali tako kot v drugih razvitih državah, preo rali ves Balkanski polotok. To je izjavil eden od udeležencev v razpravi koordinacijskega odbora skupnosti za medsebojno načrtno m poslovno sodelovanje za mehanizacijo kmetij stva. Na njej so namreč dolgo razpravljali ali naj bi prihodnje leto uvozili 6650 ali 8400 trak farjev. OSEM TON PREMOGA VEC Kaže, da so zbirne načrte republik tn pokrajin sprejeli kot temeljne načrte za pridobivanje lignita, rjavega in črnega pre moga v prihodnjem letu. Gre za dobrih 60 milijonov ton pre moga. Če bomo pri tem vztrajali bodo morali jugoslovanski premogovniki prihodnje leto nakopati za H milijonov ton premoga več. ' Dobre priprave na volitve Jesenice — Pri občinski konferenci SZDL na Jesenicah so se izredno dobro pripravili na volitve in so tako tudi v krajevnih konferencah SZDL v krajevnih skupnostih že evidentirali večino kandidatov. Ponekod so v krajevnih konferencah SZDL nekoliko zaostajali, vendar jim je ob aktivnosti vseh družbenopolitičnih organizacij do zdaj uspelo evidentirati večino kandidatov. Predvidevajo, da bo vseh evidentiranih okoli 6.000. do zdaj pa so popisali 4.373 kandidatov. V krajevni skupnosti Sava so celo že dobili pristanek vseh kandidiranih delegatov in so tako v predvolilnem postopku daleč pred drugimi. Vsi ostali pa se bodo pogovorili o prevzemu nalog pred kandidacijskimi zbori, ki bodo prihodnji mesec. I). K Gorenjski odred — kovnica najboljših borcev Drugi zbor skupnosti borcev Gorenjskega odreda v Kranju -Domicil naj Gorenjski odred dobi v vseh gorenjskih občinah -Kronika Gorenjskega odreda Kranj - Številni preživeli borci Gorenjskega odreda so se pretekli petek zbrali na svojem drugem zboru skupnosti borcev Gorenjskega odreda v domu JLA. Poročilo o delu odbora je podal njihov nekdanji politični komisar odreda in sedanji predsednik odbora Ljubo Kržišnik. Na 1. zboru skupnosti borcev Gorenjskega odreda leta 1978 je bila sprejeta vrsta nalog, ki so jih člani odbora povečini uresničili. Tako je bila v tem času po Gorenjskem odredu poimenovana entoa JLA na Bohinjski Beli. v Žirovnici pa osnovna šola. V Bukovici — Sinkov turn pri Vodicah — je bil na kraju uspešnega preboja 2. in 4. bataljona iz sovražnikovega obroča leta 1944 odkrit spomenik. Odkrita je bila tudi spominska plošča v Mostah pri Žirovnici, kjer je pred skoraj 40 leti Gorenjski odred vodil prvo večjo borbo. Prav tako je odbor sodeloval pri odkritju zgodovinskega obeležja na Prtovču, kjer so bili štab, bolnica in kurirska postaja Gorenjskega odreda. Izdali so tudi brošuro o Cankarjevem bataljonu Gorenjskega odreda, ki jo je pripravil Franc Ko-nobelj-Slovenko. Vendar ima odbor Gorenjskega odreda pred sabo še nekaj velikih nalog. Ena od teh je pridobitev domicilov odreda v Kranju. Tržiču in ljubljanski občini Šiška. Gorenjski odred ima že domicile na Jesenicah, v Radovljici in Škofji Loki, toda zgodovina nastajanja in življenja Gorenjskega odreda se tako tesno prepleta s partizanstvom celotne Gorenjske, da bi bilo brez teh domicilov tudi današnje delo odbora okrnjene. Gorenjski odred, ki je bil ustanovljen okrog 10. junija 1942, je bil tista matična partizanska enota, ki je dala ljudi za številne druge enote: iz njenih borcev je bila julija 1943 ustanovljena Prešernova brigada, odred je dajal ljudi za štabe, politične delavce na terenu, za kurirje, obveščevalce. Ko je bil januarja 1943 razformiran 1. kokrški odred, so borci Gorenjskega odreda pokrivali vso Gorenjsko. Iz razfor-miranega Gorenjskega odreda, avgusta 1944, je nastal 2. kokrški odred, nekaj enota pa je dobil Škofjeloški odred. Skratka, življenje in boj Gorenjskega odreda je tako vpet v boj Gorenjske, da bi njegov domicil ne smel izostati v nobeni gorenjski občini. Druga največja naloga odreda je pisanje kronike o njem. Lotil se je je partizanski pisatelj Ivan Jan. ki je že z iskanjem gradiva za Kokrški odred zbiral veliko.materiala tudi za Gorenjski odred, sodelovati pa bodo morali pri tem prav vsi borci odreda, organizirani po aktivih po posameznih gorenjskih občinah. Borci Gorenjskega odreda so se na tem zboru namreč tudi dogovorili, da se bodo podobno, kot se dobivajo borci Ko-krškega odreda, dobivali ob določenih dneh v mesecu tudi oni. Tako organizirani bodo tudi laže pomagali bolnim in pomoči potrebnim so borcem. D. Dolenc Dogovor za našo preskrbo Kranj - Predsedst\<> skupščine gorenjskih občin je na /.adnp t* poglavitni del razprave posvetilo pripravam na ustanovitev pre>4r* valne skupnosti Gorenjske Podprlo je osnutke družbenega dogovm« organizirani proizvodnji in preskrbi Gorenjske z osnovnimi prthf l>enimi in drugimi proizvodi (kruh. mleko, sladkor, olje. meso. praha prašek, premog in kurilno olje). Osnutek je pripravila rned< gospodarska zbornica, ki bo tudi nosilka vseh priprav /.a u staru skupnosti. Temeljni smoter tega dogovora — sklenile ga bodo ščine občin, občinske konference SZDL in občinski svet sindikatov gorenjskih občin ter medobčinska gospodarska zbornica temeljna banka Gorenjske - je zagotovitev dolgoročne, stabthae stalne preskrbe prebivalstva, zdravstvenih ustanov, šolskih kuhaš« vrtcev na Gorenjskem. V ta namen bodo organizacije združenega »*j*k. *X"l'.p^ik. Xndr^VW in Dnnic. 2leWr - Fotoreport, VaJcI? Gfc Erjavec, Tomai Gruden. Slavko Hain in Igor K« Franc Perdan - Tehnični urednik Marjan Ajdovec todSiTod januarja mg km kih noltednik od januarja it** trikrat'tedensko, od januarja 1»M kot poltednlk ob -redab in sobotah, od julija 1»74 p« ob tor ?nSih.' - Stavek T* Gorenjski tiak Kranj, tisk ZP Ljudska pravica LjuMjana Naalov uredništva in uprave liata in petkih Kranj, MoJe Piiadeia 1 - Tekoči račun pri SDK v Kranju Atevilk" 5. MS^SS^ISM - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-483 ~3VkHi>rtl-SSO odgovorni urednik 21-835. tehnični urednik 21- 838, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi uartffaSl tTfT - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. odgovor nanje. Za uvod so govorih o frontni organiziranosti socialistične zveze v krajevni skupnosti, razmišljali so o dejanskem vplivu družbenopolitičnih organizacij in nizali zamisli, kako okrepiti samoupravno vlogo mladih, ki niti v krajevni skupnosti niti v združenem delu ni dovolj razsežna. Delo politične šole pa ni omejeno le na politični program, pač pa je poskrbelo za celovito potrjevanje mlade osebnosti in smotrno izrab«) prostega časa slušateljev. Omeniti velja večere, v katerih bodo mladi spremljali gledališko predstavo, m strokovnjaki razpravljali o filmu ter sodelovali v razpravi o poteh in stranpoteh slovenske kulture. Da so se na občinski konferenci ZSMS v Kranju odločili za tovrstno izobraževalno inačico, so vzrok dosedanji neučinkoviti programi. Na političnih šolah so se pojavljali vedno isti mladinci, nihče ni preverjal, kaj jim je šola pustila, način dela je bil kampanjski in preveč klasično šolski. Novi šoli so kajpak namenili precejšnja sredstva, saj so za slehernega slušatelja porabili stari milijon. Vendar pri občinski konferenci ZSMS menijo, da je sedanje kvalitetnejše izobraževanje zaradi svojih učinkov dosti cenejše koi so bila pretekla. Seveda so morali na ta račun okrniti druge oblike usposabljanja, ki so jih strnili na enodnevne posvete. D. Zlebir kumentov. To so vprašan ta darskega razvoja, delegatskega ma. uveljavljanje demokrat in razumevanje demoki centralizma, usklajevanje stičnih samoupravnih ini uveljavljanje politike neuvi in tako dalje. Ob pripravah programske konference bi naslednjih mesecih temeljiti učiti tudi uresničevanje iiač< drovske politike in priprav na ščinske volitve. O vseh teh vprašanjih «* jeseniški občinski konferenci pravljali že na lanskih letnik gramskih konferencah. Zato rali pri ocenjevanju opravi dela in doseženih rezultatov predvsem iz teh u smer. te* preveriti, kaj so uresničili is rezultate so dosegli in k «-dovolj učinkoviti. Prav tak* morali oceniti, kako so se čevale tudi druge družbeni organizacije, družbene or^ ter društva in njihovi člani. Posebno pozornost naj S občinski programski konferenc* * jo pripravljajo, posvetili upravljanju in delegatskemu mu, planskim ciljem in stabiftatc* volitvam in kadrovski politiki. D. Kuran Še enkrat: Višji otroški dodatki V petkovi številki Glasa sna a« zadnji strani objavili anketo l naslovom Višji dodatki za otrok« V pogovoru s strokovnim deia* cem skupnosti otroškega varsfrt kranjske občine Petrom Starce* je prišlo do nekaj naiaaassV N a robe sem zapisala, da « v dohodek, s katerim upravičen* nastopa, šteje le zaslužek « rednega delovnega razmerja. Ta ko je bilo do letos, medtem ke * zdaj dohodek ugotavlja na ossa* j vseh dohodkov družine in otroka ne glede na vire. kako so i* dobljeni, torej tudi od rise* pogodbenega m dopolnilnega se \ la, štipendij, dohodka od kmetijstva in podobnoj Opravičilo sem dolžna tudi Ar ji Bregant z Jesenic, ki je dem* da dodatkov do konca leta » jeseniški občini ne bo poenotiti z drugimi na £kem. ker skupnost ot varstva za to nima denarja *n«s delni valorizaciji programa I da tke je dvignila Na Jesenicah se prav varjajo - tega še niso spiJJ-da bi bilo potrebno » SlriPv urihodnje leto »Mi že oktobra tako dogo železarjev nadure Helena JeIowrSl 10 NOVEMBRA 1981 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE ajevni samoprispevki - zalogaji želja m* — V radovljiški občini delovni ljudje in občani kra-ttaoprispevke v večini krajev-*>pnosti. Tako plačujejo v Pod-asfalt na cestah, na Srednji za ceste, na Brezjah imajo 5* J*_»**J ■ tistimi krajevnimi samoprispevki, ki slonijo na ™?^>.. V*r*a •^^»nciranja, tudi na bančnih kredi-.7. *L r—J*»*/lJiaiil občini so uvedli krajevne samoprispevke krajevnih skupnostih dolg ob gradnji doma, na Koprivniku za ceste, v Bohinju za center in muzej, prav tako v Srednji vasi, v Stari Fužini bi radi nov družbeni center, v Mošnjah gasilski dom in vrtec, v Begunjah gasilski dom, frizerski salon in telefonsko omrežje, v Ribnem pokopališče, kanalizacijo, v Lescah asfalt, -v Gorjah komunalne naprave. Seznam je dolg, želja obilo in vprašanje je, v koliko so ti samoprispevki zdaj, ko ne predvidevamo nobenih negospodarskih naložb, ko so banke ukinile kredite, sploh še realni? Ferdo Beni je družbeni pravobranilec, samoupravljanja v radovljiški občini. Takole meni: »Krajevne skupnosti so uvedle samoprispevke večinoma za urejanje komunalnih zadev, ža mrliške vežice, za družbene centre, za dva gasilska domova. Zakon o razpolaganju z družbenimi sredstvi negospodarske investicije prepoveduje, zato se pojavlja veliko vprašanje, kaj bo zdaj z Bos, družbeni pravobranilec denarjam, ki ga plačujejo deloval >uk v sposojenih učilnicah i centru Iskra je z začetkom usmerjenega ranja prostorska stiska še bolj prisotna - Za večino v triletnih srednjih programih je skupna vzgojnoizo-osnova prezahtevna — Preusmerjanje najslabših v programe že v polletju - Prostorska stiska šolske -Iakra je se dolgo znana. **d papirnatimi stenami, sem npišaJa. »Umetno« narejene pač morajo sprejeti skoraj toliko učencev kot prva leta. Ms zgrajena, je postal posebno pereč z merjenega izobraŽevanja, je začelo pouk v prvem okroa štiristo učencev v tri-oddelkih elektro in kovinar-ve. Skupaj z učenci, ki so m izobraževanju »ušli«, «960. o izobraževanje posta v-večje zahteve glede opreme *ot klasična šola. V Iskrinem je uspelo pripraviti spe-učiinice za Naravoslovne za fiziko, kemijo, biolo-in zaščito ter za os-_ in proizvodnje, ki so dobro opremili že v prejš-medtem ko s poukom v tih iz skupne vzgojno-osnove gostujejo v pro-e gimnazije. Ta del ja skoraj dve tretjini po- ■rNi je sprehajanje od šole do t) zoprna stvar tako za kot učence. Zato vsi še to-. nestrpno čakajo na zeleno * gradnjo novega centra, ki je [2* banjske Is^vha ske načrtovan v tem petletnem obdobju. Sposojanje učilnic namreč ni trajna rešitev, v lastnih prostorih pa jo je še toliko bolj nemogoče iskati. Posebno, ker bo pouk v naslednjih letnikih, ko bodo strokovni predmeti in praktično usposabljanje dobili večji poudarek, terjal še več nove, drage opreme. Sicer pa je v šolskem centru Iskra delo po spremenjenih programih steklo brez večjih težav. Od organizacijskih naj omenim le pomanjkanje učiteljev za strokovne predmete. Več pa je vsebinskih. Skupna vzgojnoizobrazbena osnova je namreč pisana po zgledu tehnične šole in zato za precej učencev, ki so se odločili za triletni program (bivša poklicna šola), občutno prezahtevna. Preusmerjanja slabših učencev v skrajšane programe se nameravajo v centru lotiti že v polletju. Samo primer: pri predmetu osnove tehnike in proizvodnje morajo učenci v štirih učnih urah osvojiti trideset strani iz učbenika. To pa je veliko celo za tiste, ki so se že oziroma se bodo odločili za štiriletni srednji program. Skrajšani program traja dvajset mesecev in ponuja učencem dosti širše smeri usposabljanja in s tem tudi več možnosti za kasnejše zaposlitve. ljudje in občani v krajevnih skupnostih. Občutek imam, da tudi marsikje ni jasno, kaj naj vsebuje program, ki naj bi ga uresničili s samoprispevkom. Jasno fe, da so zalogaji želja veliki, da pa cene sploh niso več realne. Ne vem, kako naj bi zgradili frizerski salon, telefonsko omrežje in obnovili gasilski dom v Begunjah za 7 milijonov 200 dinarjev, ostalih virov sofinanciranja pa ne bo na razpolago in tudi ne bančnih virov. Prav tako so se vprašali v Begunjah in že razmišljajo, kaj jim je storiti. Prav tako ne bo več sredstev iz proračuna občine. V dobi stabilizacije bi morali resno premisliti, kaj je sploh racionalno in kaj sploh uresničljivo. Drug problem, ki ni tako nepomemben, je tudi ta, kako občanu zagotoviti nadzor nad zbiranjem sredstev — zdaj večinoma o tem razpravljajo in vedo* le organi krajevnih skupnosti. Ponekod so nekako zanemarili zbore občanov, vendar bi krajane nujno morali seznaniti s finančnimi problemi. Res pa je seveda tudi, da v občini ni občinskega prispevka in so se morda zato veliko bolj odločali za krajevne samoprispevke. Ko smo imeli občinski samoprispevek, smo veliko napravili, zdaj pa se včasih že postavlja vprašanje, kako naj bi premagali lokalizem, ko vidijo nekateri preveč le svoje interese. Samoprispevki, ki jih imamo v občini precej, so torej pod velikim vprašajem in povsod bi morali razmisliti, kako že zbrani denar kar najbolj racionalno porabiti. Se bolj pa je samoprispevek vreden premisleka tam in tedaj, če sloni na kreditih, ki jih ni več ali na drugih virih sofinanciranja, predvsem interesnih skupnosti. Le-te so se morale odpovedati vsem negospodarskim naložbam in zato bodo najbrž morali tudi v krajevnih skupnostih vsaj začasno odložiti vse negospodarske investicije.« D. Kuralt r NAŠ SOGOVORNIK Janez NASTRAN Trenerji in organizatorji vZTKO SKOFJA LOKA — Telesna kultura v škofjeloški občini ima bogato tradicijo. Ne gojijo le vrhunskega športa, temveč se vse več občanov odloča za športno rekreacijo. Spoznali so. da je športna rekreacija po napornem delavniku še kako potrebna slehernemu delavcu, občanu. Telesna kultura v občini Skofja Loka je tik pred novo organiziranostjo. O tem smo se pogovarjali s strokovnim sodelavcem TKS in ZTKO Janezom Nastranom. »TKS in ZTKO imata skupnega strokovnega delavca. V novi organiziranosti bo to treba ločiti, kot zahteva zakon o merilih in osnovah svobodne menjave dela v telesni kulturi; izvajalce od samouprave. Po novem bodo izvajalci, trenerji in organizatorji rekreacije v ZTKO. V preteklih letih je telesna kultura v občini naredila velik korak naprej. Vrhunski del športa in množičnost ter rekreacija, če jih primerjamo z ostalimi slovenskimi mesti, je dobro napredovala. Kako naprej v tem srednjeročnem obdobju? »V srednjeročnem programu je glavna naloga, da se število aktivnih udeležencev v telesni kulturi poveča za deset odstotkov. Vsekakor bi te cilje lahko dosegli in zato si prizadevamo, da bi organizacijsko strukturo organov TKS in predvsem ZTKO prilagodili potrebam in jih pocenili. Prav sedaj potekajo pogovori, da bi se ZTKO vključila v delovno organizacijo šport in rekreacija (žičničarstvo). Sedež naj bi imela v tem primeru v športni dvorani Poden. Menim, da je to prvi korak k zamisli povezovanja vseh večjih športnih objektov v občini. Slej kot prej bo moralo priti do enotnega upravljanja, oziroma gospodarjenja, z objekti (športna dvorana Poden. žičnice Stari vrh in na Soriški planini ter plavalni bazen v Železnikih). Vsi ti objekti so. mimogrede povedano, dotirani s sredstvi, ki jih združeno delo združuje za telesno kulturo.« V škofjeloški občini so torej od besed prišli k dejanjem. Ni še vse tako kot bi moralo biti. Toda že čes nekaj časa naj bi se pokazalo, da so v telesni kulturi v Škofji Loki prišli na tako pot. ki tej veji daje še veliko boliše možnosti razvoja. I). Humer Razsodneje k zaposlovanju dSbr^p^^b}^i konferenci o zaposlovanju mladi do- oralu «u L*£Je 8tanJe in možnosti, ki se obetajo v -Naletu £^krit£2? razmišljanje o poklicnem odločanju noveL^terr^.^^a feS^tf? P°Mtlk- in učinkovitost novega sistema usmerjenega izobraževanja H. Jelovčan aksa piše »cvek« Različne učne programe nekdanjih srednjih in poklicnih šol je v yv**n letniku srednjega usmerjenega izobraževanja zamenjala skupna obrazbena osnova. Podaljšek osnovne šole, bi temu lahko •j nadaljuje njeno usmeritev v pridobivanje enakega splošnega '"••ja učencev. Le- to bo bodoče delavce usposobilo, da se bodo lahko ■**o prilagajali tehnološkemu napredku in brez večjih težav sledili ■•voetim. Cilj je vsekakor razumljiv, medtem ko prve izkušnje že odpirajo ''"*ne o pravilnosti tako zastavljenega pouka. Oddelki srednjih pro-£*°v ao namreč izredno heterogeni. V njih so združeni učenci, ne Ne na uspeh v osmem razredu osnovne šole, najsi so sposobni za •fctni (po starem: poklicni) ali štiriletni (tehniški) program. Vsi imajo učbenike, od vseh učitelji pričakujejo enake sposobnosti pri "Ujemanju znanja. Ta pa se zatika. Slabši učenci nabirajo negativne ocene, ki se jih Tietno do konca šolskega leta ne bodo znebili. Enkrat bodo lahko gfvfjali, a vprašanje je, če bodo kasneje bistveno uspešnejši. Niso ki imajo celo po osem, deset »cvekov«, ki so prepričani, da jim matematika ali kemija ali biologija ali tuj jezik v praksi ne bodo ^•uč koristili. Želijo se predvsem izučiti v praktičnih znanjih. Prav v tem tudi tiči smisel usmerjenega izobraževanja, saj naj bi aito v prvem letniku prišli učenci sposobni, za zahtevnejšo *2"jo izobraževanja. Kaj bo s tistimi, ki ne bodo padli skozenj, pa **** oe zna prav odgovoriti. Bodo ponavljali ali se preusmerili v *f,iaane programe? Izkušnje torej kažejo, da bo vzgojnoizobraževalne programe oziro-učbenike najbrž res treba prilagoditi učencem, ki so po "•fszbenimi osnovi iz osnovne šole sposobni za triletno izobraže-?*J* oziroma dobrim učencem,' ki se ob njih tako rekoč dolgočasijo, '■•saje učiteljev »skozi prste«, ki se je že uveljavilo in je deloma tudi ^*vič|jiyo, gotovo ni dobra rešitev. Precej dvomov se pojavlja tudi v zvezi s praktičnim.poukom "•■cev, saj velja prepričanje, da desetdnevno proizvodno delo v prvem *|*jku ne more odtehati nekdanje prakse v poklicnih šolah. Bojazen je *Jč. skupna vzgojnoizobrazbena osnova bo v drugem letniku zaje-k* še približno polovico pouka, druga polovica pa bo namenjena ^kovnim predmetom. Pratičnega pouka bo uro na teden. V 2**shziranih delavnicah bodo učenci sprejemali dosti širše znanje kot ^•J »vajenci«, ki so jim običajno dajali zelo enolična opravila. P*Jmo vsaj, da bodo izkušnje v tem primeru teorijo potrdile. H. Jelovčan Kranj — Problemska konferenca, ki so se je te dni poleg mladih iz 104 osnovnih organizacij ZSMS udeležili tudi predstavniki skupnosti za zaposlovanje, sindikata in izvršnega sveta skupščine občine, je temeljito razgrnila problematiko zaposlovanja. Iz statističnih podatkov je razvidno, da v Kranju ta problem še ni hudo zaostren, vendar je že čas o njem resno razmišljati. Tako so mladi od načelnih stališč o načrtne jši kadrovski politiki prešli h konkretnim predlogom. Najo8trejša kritika je veljala nepovezanosti šol z združenim delom. Kje drugje kot tu je iskati krivca za slabo obveščenost mladih o možnih poklicih? Mladi se odločajo za poklice, ki so jim znani, večina pa jim še vedno ostaja tuja. Kako torej upoštevati potrebe združenega dela, ko jih mladi ne poznajo, saj v skromnih stikih s tovarno (enomesečno obvezno prakso) tudi ne morejo razkriti njenih globalnih problemov? Usmerjeno izobraževanje tod orje ledino, vendar ne gre čakati na njegove rezultate, saj je problem mnogo starejši kot zasnovan šolski sistem. Posebna pozornost je bila namenjena tako imenovanim suficitarnim in deficitarnim poklicem. Odločanje za slednje bo moralo biti v prihodnje temeljna vzgojna naloga staršev in pedagogov. Premik je nujen tudi v štipendijski politiki, ki naj z več in višjimi razpisanimi štipendijami spodbuja odločanje za manjkajoče poklice. Za vrsto mladih, ki so končali šolanje družboslovnih smeri, se še vedno da najti delovna mesta v strokah, ki jih doslej nismo upoštevali kot možnosti z mlade iskalce zaposlitve. Predloge strokovnjakov skupnosti zaposlovanja so mladi dopolnili z nekaj novimi. Med drugim jih moti nezaupanje delovnih organizacij do mladih iskalcev zaposlitve. Razpisi poleg strokovnosti običajno zahtevajo tudi 2 do 5 let delovnih iz- kušenj, čemur je težko zadostiti. Mladi menijo, naj bi jih delovne organizacije takoj zaposlile in jih uvajale v delo, saj od nezaposlenih nimajo nobene gospodarske koristi. Marsičesa je kriva neprilagojenost šolskega sistema, ki proizvaja ozko usmerjene kadre; v gospodarskem položaju, kot je današnji, pa omejuje možnosti za pretok kadrov v druge veje. OdveČnost nekaterih poklicev terja celo sprejemanje manj zahtevnih del, ne tistih, za katere so mladi usposobljeni. Polno zaposlenost bo v prihodnje težko doseči, če se bo prepad med potrebami in željami še naprej poglabljal. V tem položaju bi združenemu delu v razvitih okoljih odleglo, če bi tok iz šol usmerili na manj razvita območja. Za to pa je potrebna tudi pripravljenost mladih. D. Zlebir Dijaški dom je prazen Na Jesenicah razmišljajo, kako bi najbolje izkoristili dijaški dom, v katerem je danes le 11 učencev - Izredno veliki vzdrževalni stroški Krajani glasovali Kranj — Ker se novo stanovanjsko naselje Planina v Kranju naglo širi in ima že skoraj 10.000 prebivalcev, ki so vsi povezani v eno krajevno skupnost, je bil konec preteklega meseca referendum, na katerem so krajani odločali, če se sedanja razdeli na tri nove krajevne skupnosti. Volilci so se odločili za razdelitev. Od 5472 volilninih upravičencev je prišlo na volišče 4460 volilcev in za razdelitev je glasovalo kar 88,2 odstotka krajanov. Proti je bilo 9,8 odstotka volilcev, neveljavnih listkov pa je bilo 1,9 odstotka. Tako bodo po novem namesto sedanje, tri krajevne skupnosti in sicer: Huje, Planina in Bratov Smukov. Seveda s tem delo ni sklenjeno, temveč se je glavno šele začelo. Treba bo namreč izvoliti nova vodstva, organizirati delo družbenopolitičnih organizacij in društev. ^ g Jesenice — V jeseniškem dijaškem domu lahko sprejmejo 120 učencev, a zdaj v njem domuje le U učencev, ki se izobražujejo v Železarsko izobraževalnem centru. Dom, ki je last Železarsko izobraževalnega centra, je tako prazen, kot so letos prazni dijaški domovi še marsikje. Zakaj? Na Jesenicah ugotavljajo, da so bile prejšnja leta določene ugodnosti za učence poklicne šole bolj spodbudne, saj so imeli povrnjene domala vse stroške. Zdaj prejemajo le osnovno nagrado. Razen tega se je z usmerjenim izobraževanjem zelo spremenil sistem šolanja, kajti učenci se nič več ne selijo iz kraja v kraj, temveč ostajajo doma in si izberejo šolanje ha tisti šoli, ki jim je najbližja. Na Jesenicah so prejšnja leta imeli veliko učencev iz drugih republik, predvsem iz Bosne in Hercegovine, danes jih ni več. Stanovanje s hrano vred stane v jeseniškem domu 4.140 dinarjev mesečno, kar je zelo drago. Pri tem je najcenejše stanovanje, najdražja pa hrana, saj dom nima lastne kuhinje, temveč se dijaki hranijo v družbeni prehrani jeseniške železarne. Mreža šol v usmerjenem izobraževanju je poleg ostalih vzrokov že prvo leto pokazala, da bo treba temeljito razmisliti, kaj zdaj s tistimi domovi, ki smo jih zgradili in ki bodo ostali vedno bolj prazni. Čeprav je po drugi strani nadvse razveseljivo, da so se, denimo, v jeseniški izobraževalni center letos vpisali predvsem domači dijaki z Jesenic, Radovljice in okoliških krajev, je po drugi strani še kako resnično, da dom sameva. Domači dijaki ga pač ne bodo uporabljali, saj imajo cenejše stanovanje in hrano doma, drugih pa ni in jih ne bo. Zanimivo je še, da delovne organizacije niso mogle oddati niti štipendij, da jih dijaki, ki obiskujejo metalurško, kovinsko šolo in se udeležujejo pouka elektro-naravoslovne matematične usmeritve v Železarsko izobraževalnem centru, nočejo vzeti. Za določene poklice so štipendije tudi do 4.260 dinarjev, predvsem pa so odvisne od učnega uspeha dijaka. Zdaj imajo v jeseniškem dijaškem domu, ki ga je postavila Železarna z lastnimi sredstvi, delavce, ki so začasno zaposleni v delovnih organizacijah, v domu pa so tudi vsi mladoletni delavci, ki ne bivajo v samskih domovih. V Železarni razmišljajo, kako bi dom kar najbolje uporabili. Predlagali so že, da bi v njem bivali vsi tisti samski upokojenci, ki potrebujejo oskrbo in medicinsko nego. Vsekakor doma ne bi radi odtujili, čeprav je vzdrževanje izjemno drago. Samo za ogrevanje morajo plačati 508.000 dinarjev, ostaja pa še vprašanje sedmih zaposlenih, ki delajo v domu. Vsaj jeseniški dijaški dom bodo že nekako napolnili in ga smotrno izkoristili, postavlja pa se vprašanje, kaj bo s tistimi domovi po Sloveniji, ki nikakor ne bodo mogli najti pravega mesta v novem, usmerjenem izobraževanju. D. Kuralt GLAS4.STRAN GOSPODARSTVO TOREK. 10 NOVEM«**« Naložbe le v komunalo in stanovanja V radovljiški občini v naslednjem letu ne predvidevajo večjih naložb — Povečati izvoz na konvertibilno tržišče za 8 odstotkov Radovljica — Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Radovljica v naslednjem letu predvideva, da bo rast dohodka v gospodarstvu IJR odstotka, izvoz pa naj bi povečali za 7 odstotkov. Število zaposlenih naj bi povečali za odstotek s tem. da bi zagotovili le produktivno zaposlovanje. T voza ne bi smeli povečevati, pri izvozu pa poudarjajo, da bi s** morali usmeriti predvsem na konvertibilno tržišče in na to tržišče izvoziti za H odstotkov več blaga. V radovljiški občin ne načrtujejo večjih naložb izven gospoda rst a. razen naložb v stanovanjsko in komunalno dejavnost. Rast sredstev Obrtniki v starem Šeširju Škofjeloško Obrtno združenje bo kupilo staro Seširjevo poslopje na Spodnjem trgu in ga preuredilo v Obrtniški dom - Zelo mikavna je zamisel, da bi v sosednji kašči uredili muzej s stalnimi in občasnimi zbirkami obrtništva Skofja Loka - Na svoji izredni ki bodo namenjeni storitveni obrti. skupščini v sredo. 4. novembra, je škofjeloško Obrtno združenje sprejelo sklep, da kupijo poslopje starega Seširja na Spodnjem trgu v Škofji Loki in ga preuredijo v Obrtniški dom. v katerem bo imelo združenje svoj sedež. Sešir je ob preselitvi v novo tovarno izpraznjene stare prostore na licitaciji ponudil z izklicno ceno 1 milijon dinarjev. Kaže torej, da je bilo Združenje obrtnikov edini resni kupec, saj licitacija prodajne cene ni zvišala. Škofjeloški samostojni obrtniki, povezani v Obrtno združenje, bodo torej za milijon dinarjev kupili staro Seširjevo poslopje s kolesarnico. Pri preurejanju poslopja v Obrtniški dom bodo morali upoštevati zahtevo, da se poslopje spomeniško varstveno zaščiti, saj sodi v samo škofjeloško mestno jedro. Na predlicitacijskem ogledu so predstavniki Zavoda za spomeniško varstvo iz Ljubljane povedali, da spomeniško varstvena zaščita poslopja ne bo zvišala gradbenih stroškov preureditve. Ohraniti bodo morali le del mestnega obzidja ob kolesarnici, ki se bo vanj funkcionalno vključila. V preurejenem poslopju bo imelo združenje pet poslovnih prostorov, trije bodo namenjeni delu združenja. V kolesarnici pa nameravajo urediti tri ali štiri obrtne delavnice. Slednje bo seveda zahtevalo znatna sredstva, ki jih bodo skušali zbrati s sodelovanjem za delavnice zainteresiranih. Tako bo na začetku imel Sešir v preurejeni kolesarnici svojo prodajalno. Za nakup poslopja in ureditev doma bodo obrtniki zbrali 2.22 milijona dinarjev, do konca oktobra se je nateklo že 1,51 milijona dinarjev. Sredstva izbirajo tako. da plačujejo 1.2 odstotka od davčne osnove. Tako tisti, ki imajo večji dohodek, prispevajo več. Škofjeloško združenje obrtnikov torej začenja delo, ki so ga združenja drugod po Sloveniji že marsikje opravila. V zadnjih letih so samostojni obrtniki v številnih krajih uredili svoje domove in zanje zbirali denar na različne načine. Pri tem združenju pomaga Zveza obrtnih združenj, ki za gradnje namenja brezobrestne kredite. Zelo mikavna pa je zamisel, ki je zrasla v škofjeloškem Obrtnem združenju, da bi v sosednjem poslopju, v znani kašči, uredili muzej s stalnimi in občasnimi razstavami obrtništva. Postal bi središče razstavne dejavnosti slovenskih obrtnikov. Zamisel bo seveda morala najti podporo še pri Zvezi obrtnih združenj. M. Volčja k Obrt ne sme ostati ob strani Kranj - Komisija za razvoj drobnega gospodarstva pri Občinski konferenci SZDL Kranj je že pri-p„av,,a.8V°J Program dela za leto 1982, ki je glede na toT da dobiva obrtništvo vse večji gospodarski pomen tudi pri nas. dokaj zahteven in obširen. Tudi v prihodnje bo komisija sodelovala z občinskimi organi pri sestavljanju razvojnega--^ programa drobnega gospodarstva v občini Krani in družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva* Slovenije v obdobju 1981-1985. Analizirala bo drobno gospodarstvo v Kranju po dejavnosti in po terenuTter proučila zakon o davkih občanov s poudarkom na pospeševanju storitvene in deficitarne obrtne dejavnosti, posebej pa še obrti, katere izdelki bi bili lahko namenjeni tudi izvozu. Se vedno je veliko delavcev, zaposlenih pri zasebnih obrtnikih, brez primernih stanovanj, zato bo komisija pri samoupravni stanovanjski skupnosti sodelovala pri izdelavi kriterijev za dodelitev stanovanj tem delavcem. Komisija si je zadaja tudi nalogo, da bo do februarja 1 1982 naredila analizo izobraževanja obrtnih poklicev drobnega gospodarstva, kjer naj spet dobe prednost obrti, ki jih v občini primanjkuje, ter seveda tiste, ki bodo prišle v poštev za izvoz. Podrobno bo izdelala pogoje kreditiranja, tako za zasebni kot družbeni sektor. Ena perečih nalog je seveda tudi odpraviti ali, ga vsaj omejiti, šušmarstvo, saj ga je še vedno povsod čutiti. Posebno analizo pa pripravlja komisija o družbenopolitični aktivnosti obrtnikov v samoupravnih in družbenopolitičnih organizacijah. Se vse preveč se obrtniki in delavci v obrti drže ob strani in le redki so vključeni v družbenopolitično delo. brez katerega tudi tu ne gre. Kot prav posebno najogo pa si je komisija zadala proučiti položaj družbenega sektorja drobnega gospodarstva v občini Kranj. I). O. za osebne dohodke naj bi zaostajala za 10 odstotkov za, rastjo dohodka Sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb bodo rasla za 10 odstotkov počasneje od rasti dohodka, rast cen pa ne' sine preseči 1") odstotkov. Naslednje leto se bodo temeljito pripravili na izdelavo investicijskih programov za leto 1983. V tem letu pa bodo zaključene investicije v lupilnico na Rečici in objekti na igrišču za golf. začeli bodo z rekonstrukcijo farme na Blatih, z gradnjo gozdnih cest. galvanike. rekonstrukcijo obrata podbojev, s kotlovnic«*, gradili halo za razširitev proizvodnje izdelkov iz plastike in halo za modernizacijo in razširitev proizvodnje merilnih instrumentov ter obnovili predilnico za predelavo domače surovine. V naslednjem letu naj bi se pripravili tudi na preureditev hotela Jezero in na povečanje prenočitvenih zmogljivosti. OI)činska resolucija za naslednje leto predvideva, da bodo omejevali vse oblike dela po pogodbi in zmanjševali dopolnilno delo. Povečana zaposlenost pa bo mogoča le kot rezultat investicij in tedaj, če se bodo povečale zmogljivosti, po drugi strani pa bo nujno kar najbolj racionalizirati administrativna dela. Za izboljšanje preskrbe občanov s hrano bodo Učinkoviteje izkoristili domače možnosti za proizvodnjo hrane. Predvidevajo, da se bo tržna proizvodnja mleka v občini povečala, prav tako tudi mesa in krompirja, sklenili so kooperacijske pogodbe za tržne viške pšenice. Intenzivnejšo rabo zemljišč bodo dosegli s hidromelioracijo na Blatih in z agromelioracijami. Dogradili bodo farmo ha Bledu in na novo zasadili 7 hektarov sadovnjaka na Resju. I). K. Dodatne možnosti sodelovanja Kranj — Ocena zadnjega sejma stanovanjske opreme v Kranju je ugodna, ugotavljajo v Poslovno-prireditvenem centru Gorenjski sejem Kranj. Sejem dobiva svojo obliko in vsebino, vedno bolj prerašča meje Kranja, Gorenjske in Slovenije. Zadnji sejem so med drugim obiskali predstavniki turizma in gostinstva iz Železne Kaple na Koroškem skupaj z zastopniki slo^ venskega hotela Obir. Ponovno je bil poudarjen interes po tesnejšem medsebojnem sodelovanju na vseh področjih. Prav takšni so bili tudi zaključki razgovora predstavnikov kranjskega sejma z zastopniki avstrijske oziroma koroške gospodarske' zbornice. Sosedje so zainteresirani za organizirano sodelovanje na kranjskem sejmu, v poštev pa prihajata predvsem dve prireditvi: spomladanski kmetijski in gozdarski sejem ter osrednji avgustovski gorenjski sejem. Dogovorjeno je bilo tudi dolgoročno sodelovanje med Sejmom in Iskro Elektromehaniko. Pomemben je bil tudi obisk predstavnikov ljubljanskega sejma v Kranju. Kranjčani in Ljubljančani so menili, da mora zaživeti poslovna skupnost za sejme, ker bo le tako uveljavljen v slovenskem sejmar-stvu večji red, prav tako pa tudi delitev dela in programov brez dvojnosti, ki kvaliteto naših sejmov zmanjšuje. -jk SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Novi \4^T4 £ Titovi štipendisti Štipendije Titovega sklada SR Slovenije so namenjene mladim delavcem in otrokom delavcev, ki se odlikujejo s prizadevnostjo in ustvarjalnostjo pri delu oziroma so pri izobraževanju nadpovprečno uspešni, hkrati pa družbenopolitično dejavni v svojem okolju. Zato je razumljivo, da so merila pnostrena in izbira skrbno pretehtana. V zadnjih letih je štipendiranje Titovega sklada doživelo nekaj sprememb. Omenili bomo le dvoje; osnovni pogoj o delu v neposredni materialni proizvodnji za mlade delavce oziroma starše otrok delavcev se je spremenil le v prednostno merilo, saj so prej v občinah le evidentirali in predlagali kandidate, z letošnjim šolskim letom pa so občinski samoupravni organi opravili tudi dokončni izbor. V skladu z razpisom je bilo za vsako slovensko občino vnaprej Ločeno število štipendij, ki se lahko podelijo za šolsko leto 1981-82. Za gorenjske občine je bilo od- merjenih 15 mest za mlade delavce in 11 štipendij za otroke delavcev (učence in študente). Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenje — Kranj je že v marcu s kratkim poročilom ter razpisnimi pogoji seznanila vse potencialne predlagatelje. Prvi odziv ni bil preveč dober, s kasnejšimi pobudami družbenopolitičnih organizacij, strokovne službe in drugih pa se je število predlogov povečalo. Razen tega pa je bil razpis za mlade delavce podaljšan do 15. avgusta. Samoupravni organi so v gorenjskih občinah za šolsko leto 1981—82 podelili skupaj 21 novih Titovih štipendij. Med mladimi delavci (za študij ob delu in iz dela) so jih dohili Nevenka Juvan z Jesenic, Brane Borovnica. Bernarda Oman, Izidor Šenk. Kondi Pižorn. Ljuba Kos in Darko Furlan iz Kranja. Marjan Teran iz Radovljice. Borut Bergant in Jože Jurjevčič iz Tržiča. Med otroci delavcev (učenci in študenti) pa so novi Štipendisti Titovega sklada: Maja Hajdič in Tonček Dolenec z Jesenic, Romana Ferenčak. Dragica Svečak in Rado Markič iz Kranja. Zvonka Repe in Miklavž Zornik iz Radovljice, Nataša Fahjan. Andrej Novak in Ve.-na Petek iz S! »fje Loke ter Bojan Veselinovič iz Tržiča. Višino štipendij Titovega sklada SR Slovenije je določila skupščina tega sklada: za otroke delavcev -študente je štipendija pd 5163 do 6760 din, za učence pa 3196 do 4795 din. Zanvladi d< j )\ • je višina štipendije enaka povprečnemu !•.«• mu dohodku na zaposlenega v SR Sloveniji, ki je uradno ugotovljen za preteklo leto. Novim Titovim Stlpendistoin Selimo, da bi kljub velikim naporom, ki jih čakajo, opravki)! zaupanje predlagateljev in družbe ter uspešno nadaljevali z izobraŽevanjem, družbenopolitičnih- delom in kasneje tudi s strokovnim delom v svojem poklicu. Franc Belčić Reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev pri obrtnikih Zgled iz Škofje Loke Reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pn -a-— stojnih obrtnikih, je letos docela neurejeno. Z novim zakonom s? fcaa njihovo urejanje prepuščeno samoupravnemu dogovarjanju in <*»rtaa** niso več dolžni po zakonu plačevati stanovanjskega prispevka. Tako se je dogodilo, da letos razen v Velenju nikjer dragpr v Sloveniji niso poiskali novega načina združevanja sredstev m reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri samosto«a* obrtnikih. Z novembrom so se Velenjčanom pridružili še &kofjrliVi saj je Obrtno združenje iz Škofje Loke na nedavni izredni skupščim.a» je bila sklicana prav v ta namen, sprejelo sklep, da od I. nov naprej združujejo sredstva v višini 4.5 odstotka od izplačanih osebnih dohodkov zaposlenih delavcev za reševanje nj stanovanjskih vprašanj. Škofjeločani so torej svetla izjema, ki jo lahko imenujemo drugim. Prav zanimivo pa je. da takšne odločitve ni spodbudil sincht* delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih, kar je vsekakor eSS83 njegovih najpomembnejših nalog. Škofjeloški obrtniki so se potrebe pm reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev, ki delajo pri njih. zavraafr sami. Sami so tudi. brez sodelovanja sindikata poiskali rešitev, nar* združevanja sredstev. Tisti obrtniki torej, ki imajo zaposlene delavce, bodo poslej piače vali 4.5 odstotka od bruto osebnih dohodkov delavcev, ki so zapuste* pri njih. Tolikšen odstotek torej, kot ga je lani še predpisoval zakr* Denar se bo izbiral na posebnem računu, o razdelitvi sredstev, ki ♦ hod«) natekla, bo odločala mešana komisija, ki so jo osnovali že tatu jo sestavljajo trije obrtniki in štirje delavci, zaposleni pri njih. Lani jim je namreč prvič uspelo razdeliti sredstva za reševanje^ novanjskih vprašanj delavcev. Čeprav so samostojni obrtniki že iets pred tem plačevali 6.5-odstotni stanovanjski prispevek (od tega 4-3 odstotka za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev), jhb k šele lani uspelo razdeliti 2.35 milijona dinarjev za stanovanjske kredite Pred tem so trije delavci dobili solidarnostna stanovanja, svojega stanovanjskega sklada pa kljub združevanju sredstev in naporom, da H ga osnovali, pri Združenju ni bilo. Delo komisije, ki so jo osnovali lani. je zelo. zaživelo in delavci* obračajo neposredno nanjo in sprašujejo, če bo letos njihova prošnja stanovanjski kredit ugodno rešena. Ze lani je bilo namreč potreb kot denarja. Letos bo denarja znatno manj, saj ga bodo zbirali je dva me Čeprav torej rešitev kasni, vendar lahko škofjeloškim obrt« izrečemo vso pohvalo, saj se takorekoč edini zavedajo skrbi za vanje stanovanjskih vprašani svojih delavcev. M V.dčias Vrzeli v dohodkovni verigi Tudi klavničarji še kako občutijo, da ni prave doh povezave — Letos ponudba večja in dovolj zahtevnejšega tujega gosta mesa Radovljica — V radovljiški Klavnici, ki sodi v Veletrgovino špecerija Bled, je zaposlenih 33 delavcev. Ze nekaj časa imajo precejšnje težave s kadrom, saj kvalificiranih delavcev domala ni. Zadovoljiti se morajo z nekvalificiranimi delavci, ki se sicer po nekaj letih priučijo, vendar so vseeno zmožni opravljati le tista dela, ki so se jih priučili. Tako kot v vseh drugih klavnicah tudi v radovljiški hudo primanjkuje učencev. Naslednji problem, s katerim se srečuje Klavnica, ki oskrbuje predvsem radovljiško občino in poleti vse njene turistične kraje, je nihanje v ponudbi klavne živine. Letos se je po nekaj letih prvič zgodilo, da je bila ponudba goveje živine večja zato, ker fti bilo izvoza. Še kako tudi v klavnici občutijo vrzeli v dohodkovni verigi, ko cene krmil nikakor niso usklajene z odkupno ceno živine in mesa. Rejci že nekaj časa nimajo nobenega interesa, da bi pitali prašiče in govedi za prodajo in zakol. Klavničarji so predzadnji v tej dohodkovni verigi in hočeš nočeš morajo priznati ponudbo in povpraševanje ter se ravnati po tržnih zakonitostih. Pravijo, da pravzaprav sploh ni čudno, da svinjskega mesa ne bo, če je cena za kilogram prašičev 51,50 dinarjev in na tej osnovi so tudi maloprodajne cene, danes pa jih klavničarji plačujejo več kot po 70 dinarjev za kilogram. Z rejci namreč sklepajo dolgoročne pogodile, povsod pa veljajo dnevne cene. Radovljiška klavnica nabavlja prašiče le iz drugih republik, iz Slavonije in Vojvodine, a je s prevozom meso še dražje. Samo prevoz se je v tem letu podražil za trikrat. Letno zakoljejo od 2.000 do 2.500 govedi in od 8.000 do 9.000 prašičev, v Času letne sezone pa morajo za dopolnitev asortimana kvalitetno meso še dokupiti, saj tuje tržišče zahteva predvsem kvalitetno meso. Slo vin največji izvoznik vina Sestavljena organizacija Slovin, ki ima 9 delovnih organizacij z okoli 6 tisoč zaposlenimi, je največji proizvajalec vina v Sloveniji, hkrati pa tudi največji izve:':,"-, vina v državi. Letos načrtujejo, da bodo prodali v tujino 3.900 vagon.-v vina, it ta 1985 pa naj bi izvoziti Se 5.100 vagonov vina. Največji uvoznici SloVinovih vin sta Velika Bntanija in Zvezna republika Nemčiji kamor ga letno izvozijo okoli 2.(XX) vagonov. Klavnica ima izgubo, ki j vajo v temeljni organizaciji daja. Letos so bili deležni njih kompenzacij, a pravi) komj)cnzacija ni prava Prava rešitev za radovljiško « co in za vse naše klavnicarsr« ureditev dohodkovnih odnoce« reprodukcijski verigi. Koruzo plačujejo rejci od 12 do 15 da sedem kilogramov koruze pa trcbno za kilogram prašiča. C« preračunajo, potem se jim doma ali v koooperaciji spkk* splača, saj za meso ne dobijo «SF* kot so vložili denarja. Vsak bi najti svoje pravo mesto v dob« ni povezavi in le tako ne bi prša**j do številnih problemov. D.Kaa* V Mojstrani gradijo Mojstrana - Zaradi pr delovnih prostorov in precej rele strojne opreme so se v n organizaciji združenega dela Mojstrani odločili za rekonsti proizvodnje vhodnih in vrat. To naložbo so predvi pred leti, vendar niso denarja.* oslentf** bo nekoliko povečala, je. da načrtujejo, da bi .v.ooslđi žensk, kajti ob ustrezni mehaa ho delo lažje. S tem bodo tudi problem zaposlovali! t žea* jeseniški občini. V Mojstrani tekala v več fa p stavili proizvodno halo. nasiean* leto pa predvidevajo, da hoda dili instalacije ter začeli z graj*/ kotlovnice in sušilnice. Leta J* naj'hi dogrsrlili kotlovnico m.a* , silo- m ter montirah **• ! j<> Normalna proizvodnja m» * se začela leta 1984. Zaradi nove ^ od drugod. Vabijo vse, ki bi se * ude pridružile, na vaje. Imajo torek ob 18. uri v sejni sobi *■ Bstavracijo Iskre na Lahora h. *aknroi delavci v Iskri, predvsem •P**«, pričakujejo, da se bo sča-1 k obeh zborov razvil kvali-mi ansambel. H. J. fozpis srečanja ^dih literatov ^*a kulturnih organizacij Slo-• sodelovanjem Zveze sindi-Slovenije razpisuje S. sreča-JjassJkav in pisateljev aaeet-y> praasUvaikov dragih na-J* ■ aarsalassH Jugoslavije, 5***so alf začasno bivajo v ^jslpl Avtorji se bodo za Sj* suzo pogovarjali s člani pnajedanih prejetih tekstih, •fcararnern večeru pa jih bodo (*aj*rili javnosti. / ^Sajejo lahko vsi, ki se skušajo ^Panju v materinem jeziku in 2*P dela še niso izdali v knjižni jfc. razen v samozaložbi. Stari £*Jo biti več kot petnajst let. j***rni prispevki v materinem je-^■Jki ni slovenski) morajo biti yfsni v treh izvodih, "■atitelji bodo upoštevali pri-vteh vrst proze,-poezije in ie: črtice, novele, basni, humoreske, romane, pesmi, aforizme, dramska dnunske prizore, bese-skeče, enode-traaedije. groteske, televizij-?. nadaljevanke, filmske scena-enarije za proslave, recitale. £«•prispevke, eseje z vseh podro-^•tnosti. kulturnega in družah-JJMjenja itd. *Jevki morajo biti podpisani s T priloženi ovojnici pa pošljite naslov, podatke o starosti, t izobrazbi, delovni organiza-li in narodnosti. Do 25. no- Eprispevke pošljite na naslov. Slovenije, Kidričeva 5, Ljub^ za srečanje pesnikov in pisa-začetnikov. predstavnikov y narodov in narodnosti Jugo-» Sloveniji. ' bo med prispelimi prispevki najboljše. Srečanje bo sredi verjetno v Novem mestu. ^KESTRlCKAJURJA J^raaj — V lutkovnem gieda-*fr GLG v gradu Kiselštajn J?*5 v četrtek, 12. novembra ob in ob 17.30 gostovale Mladje Koroške dijaške ***** iz Celovca z lutkovno »Lutke strička Jurja«. izvedbi kranjskega Prešer- Prizor z uprizoritve Glavnika Fadila Hadžiea v novega gledališča. »Glavnik« v Prešernovem gledališču Nova primera v kranjskem gledališču - Hadžićeva komedija bo prvič uprizorjena v Sloveniji Kranj - V četrtek, 12. novembra bo Prešernovo gledališče uprizorilo že svojo drugo letošnjo premiero Tokrat bo kranjsko gledališče uprizorilo najnovejšo komedijo Fadila Hadžiča: Glavnik. Krstno uprizoritev komedije so spomladi uspešno pripravili v zagrebški »Komediji«, nato je bila uprizorjena še na številnih jugoslovanskih odrih. Znanega komediografa kranjski gledalci dobro poznajo iz preteklih uprizoritev v kranjskem gledališču. Še dobro sta v spominu učinkovitosti komediji »Hitler v partizanih« in »Človek na položaju«. V najnovješi komediji se Hadžič posmehuje praznemu ljubosomju, nepotrebnim družbenim zapletom ter privatizmu v naših delovnih organizacijah Učinkoviti »komedijski udarci« našim vsakodnevnim napakam so tudi tokrat temeljne značilnosti komedije »Glavnik«, ki bo pred slovenskim občinstvom prvič uprizorjena. Vsekakor je treba opozoriti, da postaja Hadžič vse bolj nepogrešljivi avtor v repertoarjih naših gledališč, saj so ga do danes igrali praktično na vseh poklicnih odrih, številne so tudi uprizoritve med amaterskimi igralskimi družinami. Kranjski u prizori tel j i so se »Glavnika« lotili nekoliko drugače kot je bilo sicer v navadi dosedanje uprizarjanje Had žicevih komedij. Zato se nam obeta zanimivo in izvirno gledališko razmišljanje, ki se ni zadovoljilo s konvencionalnim pristopom do uprizoritev. Kranjski »Glavnik« so pripravili: prevajalka Alenka Bole-Vrabec, režiser Iztok Torv, scenograf Sveta Jovanovič, kostume, maske in rekvizite je oblikovala Anja Dolenc, koreograf Andres Valdes, glasba Aleš Kersnik in lektor Ludvik Kaluža. V uprizoritvi se nam bodo predstavili igralci: Tine Oman, Edka Oman, Rasto Tepina, Tina Primožič, Jelka Štular, Janez Dolinar. Jože Vunšek, Alenka Bole-Vrabec. Barbara Lapajne, Vesna Jankovič in Staza Rautner. Oblikovanje plakata Cveto Zlate. »Glavnik« bo že druga abonmajska predstava za odraslo publiko, gledališče pa jo bo vsak večer razen nedelje ponavljalo do vključno 19. novembra. M.L. Tretji Zirovski občasnik Pobuda za izdajanje Zirovskega občasnika, časopisa za kulturna in družboslovna vprašanja na Zirov-skem, je bila izrečena pred dobrim letom. Osnovan je bil pri novo ustanovljeni literarni sekciji DPD Svoboda krajevne skupnosti Žiri. Prva številka je izšla lansko jesen ob žirovskem krajevnem prazniku, druga februarja letos ob spominjanju na Prešerna. Pred dnevi smo dobili v roke tretjo številko, zajetno in bogato, ki jo spet odlikuje odlična likovna oprema. Okrog Zirovskega občasnika se zbira vse več pisanja željnih in zmožnih ter likovno ustvarjajočih Zirovcev in prijateljev Zirov. Docela so že ovrgli pomisleke, da se Zirovski občasnik ne bo utrdil. Tudi vsebinska zasnova se je zbistrila. Zirovski občasnik postaja časopis za vprašanja, ki jih je moč razvrstiti v tri temeljne enote: aktualno, čisto literarno in likovno ter zgodovinsko. Aktualni del obsega rubrike Tribuna bralcev, Kronika in Aktualno v Zireh. Slednja tokrat vzbuja največ pozornosti. Mladi strokovnjaki pišejo o vprašanjih, ki so danes aktualna povsod v svetu. V kolikšni v katerih pojavnih oblikah • . „„,1U/ it, ,, Tržiču te dni bogata kot že dolgo Trt* - Razstavna dejavnost jt \ trži mojega bloka« Jože g Vgalenji K urnik ova hiša n*«*^*f^J amaterjev iz Kar-*aUy, v ovUtovar^Mos^a ^A J(>}eta T u LjublJa. (MM, f#w««(fO"«5{Ofl/"lfredstavlja z realističnimi, večinoma kra *(na posnetku). Shkar sePJ^%)^" dela prestopijo v nadreali totkimi podobami, tu in tam pa njegoi , , »m - foto-.H. Jelovčan __ se vse to izkazuje v Zireh. O inovacijah piše Milan Kopač, o stanju in možnostih predelovanja hrane v Zireh Miran Naglic, o gozdovih in lesu kot temeljni zirovski surovini pa Ida Filipič-Pečelin. Osrednji del, imenovan Sredica. fninaša izbrane prispevke iz žirovske iterarne in likovne ustvarjalnosti. Ivan Potočnik piše o požaru in strašni povodnji leta 1926, objavljeni so dopisi in nasveti za izvajanje skladb letos umrlega zirovskega zborovodja in skladatelja Antona Jobsta, kako del mlade generacije doživlja in pojmuje svet ter svoj lastni položaj v njem v literarni obliki podaja Peter Mlakar. V likovni prilogi so z risbami predstavljeni zirovski slikarji. Domoznanstvu namenja Zirovski občasnik posebno pozornost. Tokrat južnemu obrobju žirovske kotline, krajem, ki so nekoč pripadali loškemu gospostvu, zirovski župniji in kasnejši zirovski občini vse do prve svetovne vojne, v Rapallu pa so jih čisto umetno in nasilno odrezali od zirovskega sveta. Danes v pravno-političnem smislu pripadajo idrijski ter logaški občini, gospodarsko in kulturno pa so še zmeraj in celo vedno bolj navezani na Žiri. Stike bi torej kazalo še okrepiti, saj pretiran ozir na občinske meje prej škodi kot koristi. Dokumentarni del odmerja največ pozornosti jubileju dobračevskih gasilcev. Njegova teža pa je v po-stvaritvi temeljev za bolj dokumentirano ter znanstveno temeljitejše pisanje o NOB in nastajanju ljudske oblasti na Žirovskem, ki se je doslej ob redkih izjemah preveč izgubljalo v priložnostnih zapisih. Ob koncu je natresenih še nekaj drobtin. Zirovski občasnik posveča izjemno pozornost svoji likovni podobi. Pri tem ne gre za vidno razkošje, ki bi prikrivalo vsebinske pomanjkljivosti, temveč za sorazmerno in tvorno združevanje literature in likovnosti, ki temelji na bogati tradiciji in živi moči zirovskega likovnega ustvarjanja. Likovno podobo tretje številke so oblikovali: poljska akademska slikarja in oblikovalca Jakub Ernol in Marek Goebl. Tomaž Kržišnik in Helena Zorjan. Zirovski občasnik se je torej vsebinsko in oblikovno utrdil, vendar ostaja vprašanje denarja. Pomoč dobiva iz vseh mogočih virov, vendar tako seveda ne bo šlo več dolgo naprej. Na vrsti je torej tudi njegova finančna utrditev. M.Volčjak Kreativnost Prešernovega gledališča v sezoni 80/81 Druga polovica sezone kranjskega gledališča intenzivna — Celotna sezona v glavnem kvalitetno izenačena in pestra za gledalce in ustvarjalce V drugi polovici sezone, že takoj v prvih dneh januarja je kranjsko gledališče nadaljevalo niz krstnih uprizoritev s »SVATBO« R.Šelige. Neumestni »problemi«, ki so se pojavili ter kreirali popremiersko usodo predstave, ter pomisleki o smiselnosti predstav z gostujočimi poklicnimi igralci, niso mogli izbiti tiste visoke ustvarjalne kvalitete uprizoritvi, ki se brez dvoma uvršča med temeljne ustvarjalne dogodke letošnjega leta pri nas in v Jugoslaviji. Brez lažne skromnosti lahko gledališče ugotavlja, da gre za izjemen gledališki rezultat v vseh pogledih. 2e samo napisano besedilo je dalo slutiti odlično predstavo, uprizoritelji so s svojo ustvarjalno kreativnostjo dano priložnost v celoti izkoristili in ponudili gledalcu redko viden gledališki dogodek, ki ga odlikuje ostrina zastavljenih problemov, poetičnost ter sodobna kriza človeka v današnjem svetu opredeljena s komedijskimi izraznimi sredstvi ter močnimi toni tragedije. Morda je prav kranjska »Svatba« idealno spojila na eni strani literarno predlogo in na drugi strani gledališče. Verjetno se v Kranju niti dobro ne zavedamo, kako pomemben gledališki dogodek je podpisalo kranjsko gledališče. Med predstavami, ki so v tej sezoni potrjevale kranjsko gledališče, sta gotovo »EMIGRANTA« S. Mrožka. Groteskno - črn humor avtorjevega zapisa je predstava dobro izkoristila ter se izognila cenenemu humorju ali celo poenostavljenemu burkaštvu. Predstava brez slabega trenutka, ki izžareva disciplino in študioznost. Brez dvoma jo lahko uvrstimo med pomembnejše kranjske gledališke projekte preteklih let. Vprašljivo8t repertoarnega izbora in delno uprizoritve se je izpostavilo ob uprizoritvi »ODLOČNE ZAHTEVE« B. Pekiča. Besedilo je že ob študiju pokazalo rebra tiste dialoške in dramske enostavnosti, ki jo niti sama tema z vso silovito grozljivostjo posameznika znotraj birokratskega sistema ter ves trud uprizoriteljev ni mogel v celoti prekriti. Toda ponovno se je dokazalo, da komedija nastaja izključno skupaj s publiko. Osnovni cilj predstave, ob razkrivanju problema, sprožiti smeh v dvorani, je bil v glavnem dobro dosežen. Upamo le lahko, da ne za vsako ceno. Zaključek sezone je spel začeto verigo krstnih uprizoritev z lutkovno predstavo M. Logarja: »KVIK, ŽABE RIG«. Besedilo samo ni vzgled posebne dramske inventivnosti, uprizoritev pa je k sreči z atraktivnim posegom v realni gledališki prostor, z vizualno učinkovitim in z rušenjem paravana, ter z dobro oblikovani in po dolgem času v Kranju tudi dobro izdelanimi lutkami nujno gledališko nadgradila dramolet. Predstava vsekakor ni plod škrbinaste improvizacije in slučajnosti ampak dober rezultat resnega dela. Kranjska gledališka sezona je bila tako zaključena. Umetniški svet gledališča je lahko ugotovil visoko raven posameznih uprizoritev, med katerimi je bilo nekaj resnično izjemnih kulturnih dogodkov, ki so lahko opozorili slovensko in širšo kulturno javnost na vitalnost kranjskega gledališkega kolektiva, ki se pogumno loteva tudi najzahtevnejših projektov. V bližnji preteklosti smelo zastavljeni cilji kranjskega PG, spremljanih v očeh mnogih z rezervo ter na žalost tudi z nekon-struktivnimi dvomi, so se v sezoni 80/81 še bolj potrdili ter opravičili vizijo in potrebnost kranjskega gledališča tudi v takih ustvarialno-organizacijskih ter repertoarno ne ponavljajočih projektih, ki so bili še pred slabim desetletjem sicer spremljani s posebno ljubeznivostjo, toda brez nujne širše družbene stimulacije (v mislih niso samo denarna sredstva), ki bi enkratnost nadomestila s stalnostjo. Pretekla gledališka sezona je brez dvoma najpomembnejša po ukinitvi poklicnega gledališča. Najpomembnejša glede na visoka ustvarjalna dejanja, upajmo da najpomembnejša tudi po tem, da se je mnenje »kranjsko gledališče je dobro tako kot je«, v svojih koreninah ozkega gledanja vsaj počasi začelo soočati z ustvarjalno kulturno dialektiko. ki v svoji vitalnosti (seveda če jo ima) ne prenese pozicije status quo. Pamet je tako Še vedno predpogoj za pametne odločitve. Zadnja gledališka sezona pomeni za kranjsko gledališče seveda veliko obveznost v prihodnje. To obveznost si je seveda zapisalo s svojim delom predvsem samo gledališče in ne na zadnje tudi publika, ki iz leta v leto polni kranjsko gledališče. Dobra ustvarjalna atmosfera je mimo finančnih sredstev nujna, da bo gledališče vzdržalo svojo visoko zastavljeno usmeritev. Kljub skromnim delovnim pogojem bo svoje zastavljene cilje gledališče lahko realiziralo ob skrajni odprtosti za vse tiste pobude, ki bodo pomagale k še boljšim delovnim rezultatom. M. L. Prijeten večer s Karlovčani Triič — Petkovo prvo srečanje Tržičanov s kulturnimi ustvarjalci iz hrvaškega Karlovca je dalo slutiti, da bo sodelovanje, doslej z naše strani omejeno le na tovarno obutve Peko oziroma njen komorni zbor. sčasoma porušilo ozke ograde. Taka je bila želja gostov in gostiteljev, tak ton je dobila obljuba predstavnikov obeh strani. Karlovačni so se predstavili najprej z deli likovnih amaterjev v avli Pekove tovarne. Ob tej priliki so povedali, da njihovo društvo združuje prek šestdeset Članov, ki so imeli v letih, kar skupaj ustvarjajo in nastopajo, že več kot stodvajset razstav. Ne omejujejo se le na galerijski prostor, ampak s svojimi deli bogatijo tudi življenjsko okolje meščanov; tovarne, trge, parke. Razstava v Pekovi avli prikazuje prek petdeset stvaritev, ki predstavljajo, kot je dejal Janez Šter, vrhunec likovne kvalitete. Pod geslom »srečujmo in spoznavajmo se« je otvoritvi razstave sledil prijeten večer karlovške kulture. Z narodnimi in umetnimi pesmimi so nastopili pevci vokalnega okteta Karlovac, zbor in tamburaši društva Josip Kraš ter mladi ansambel kul-turnoumetniškega društva Rečica, ki je predstavjl nekaj hudomušnih narečnih pesmi. Bilo je res lepo doživetje. Tržičani bodo vrnili obisk, do katerega je prišlo predvsem na pobudo Kanovčanov, ta petek. Svoja snovanja bodo pokazali likovni amaterji, baletna skupina Mladinskega gledališča Tržič, bratje Zupan in Člani kulturne skupine Pobratenje. GLAS 6.STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA TOREK 10 NOVEMMA 1! RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR mi psica s Šestimi življenji O živali, ki je do zadnjega delila dobro in slabo s svojimi gospodarji Najbrž bi se bil krokodil umaknil, ko ga ne bi bila Judy napadla, ki je zavohala nevarnost in hotela pomagati. Krokodil je šavsnil po njej in ji skorajda odgriznil glavo. Na srečo je zadel samo ramo in Judy je bila kmalu povezana. Niti zavedala se ni, kako blizu smrti je bila. Že je skakala naprej. Njej in Jocku Devaniju so se morali kmalu zahvaliti tudi za pošteno okrepčilo in tople pijače, saj sta odkrila zapuščeno, a polno skladišče, v katerem so si lahko obnovili zaloge. To pa je bil tudi zadnji nasmešek sreče. Pet tednov so hodili skozi vlažni pragozd, oblačila so imeli razcefrana, noge ovite z blatom. Vendar so nadaljevali pot. Vztrajno iz dneva v dan, dokler končno niso prišli v Savaluento, kjer se je začenjala železniška proga proti Padangu. POBEG V - UJETNIŠTVO Ze v Savaluentu je bilo slišati, da povsod mrgoli Japoncev. Toda nekdanji brodolomci se niso dali preplašiti. Njihov cilj - ladja, ki bi jih odpeljala iz Pa-danga v prostost - ie bil prebl izu. Sedli so na vlak in se polni upanja odpeljali. Kakšno razočaranje pa jih je čakalo v Padangu, ko sonavdušeni zlezli z vlaka! Zadnja ladja je odplula pred 24 urami, v mestu pa so vsak hip pričakovali Japonce. Mestna uprava jim je dala vedeti, da so zdaj skorajda ujetniki. Ves dan so se potikali po pristanišču v upanju, da bodo vendarle še našli kakšno ladjo. Zaman. Vrnili so se v šolo, določeno za prenočišče. Vse bolj je bilo slišati, da so Japonci že prišli in Judy je z glasnim lajanjem in renčanjem naznanila, da je sovražnik prispel. Japonski polkovnik, ki je z vojakoma vstopil v sobo, je dal nekaj ostrih povelj. Judy je tako renčala in kazala zobe. da jo je moral Les Searle krepko držati Množica britanskih ujetnikov čaka na odhod v japonska taborišča. Tako je tudi Jud v prišla v ujetništvo za ovratnico, ker bi se bila sicer pognala v Japonce Bili so ujetniki. Vso noč so prisluškovali korakom stražarjev pred vrati. Pogovarjali so se o vseh naporih*, ki so jih prestali zaman. Jih bodo Japonci pobili? Drugo jutro je postalo jasno, da jih bodo internirali kot vojne ujetnike. Od skupine so ločili ženske in otroke, moške pa razdelili v štiri skupine: britansko, nizozemsko, avstralsko in tisto, v kateri so bili pomešani pripadniki drugih narodnosti. Odgnali so jih v nekdanjo nizozemsko vojašnico. JUDY V PRVEM TABORIŠČU Prvo taborišče, v katerem so se znašli možje z Grasshopperja in drugih britanskih ladij, je bilo pravzaprav še čisto ugodno. Pomanjkanje hrane, ki je pestilo vse, so kar uspešno reševali s skritim trgovanjem z domačini. Dobivali so nekaj malega denarja, nekaj so prinesli še tudi s seboj, marsikaj se je dalo prodati domačinom za hrano. Težje je bilo za Judy. Ker ni bila »vojni ujetnik«, ji tudi niso pripadali dnevni obroki hrane. Morala se je znajti, kakor je vedela in znala. In znašla se je dobro. Uhajala je skozi ograjo v mesto in marsikdaj prinesla kaj užitnega tudi za druge ujetnike. V stavbah nekdanje nizozemske vojašnice v Padangu so bili jetniki še vedno razdeljeni po narodnostih. Najbolje se je godilo Nizozemcem iz Padanga, ki so bili najbogatejši. Mnogo med njimi se jih je dalo prostovoljno zapreti, mislili so, da bo japonska invazija trajala le nekaj dni. S seboj so z doma prinesli vse, kar so potrebovali za skoraj urejeno življenje. Britanci so bili precej revnejši, saj so bili večinoma zajeti mornarji in vojaki. Toda njihov glavni adut je bila večna pripravljenost za šalo in dobro voljo, za nogomet po dvorišču ali partijo priložnostno narejenih kart. Avstralci so presenetili vse. Sprva so bili revni, nekega dne pa so začeli iz svojega oddelka prinašati hrano, odeje, celo ležalnike. Toda vzrok za to obogatitev so japonski stražarji kmalu odkrili: Avstralci so v svoji stavbi izkopali rov, ki jih je pripeljal naravnost v bližnje nizozemske skladišče. Z njimi je hodila »na lov« ponoči tudi Judy. Japonci so rov zamašili, vendar Avstralcem pridobljenih predmetov niso vzeli. BODO JUDY POJEDLI? Čas je tekel in zaloge hrane so se manjšale. Pri mesu so zdaj prišli na vrsto psi, ki so jih menda Japonci še posebno cenili. Za J ud v so napočili hudi časi. Les Searle in njegovi možje so ji uspešno dopo-vedali, kakšna nevarnost ji grozi. In navadila se je, da je ob najmanjšem šumu orožja ali vonju po japonskem vojaku izginila. Pojavila se je šele, ko so ji prijatelji požvižgali. Zato pa ni nič manj vneto skrbela za hrano in stike taboriščnikov s tihotapci. Meseci so tekli, iz zunanjega sveta pa ni bilo nobenih novic. Nenadoma so začeli po taborišču šušljati, da jih bodo premestili v Singapur. Toda namesto tja so jih polovico, med njimi tudi Judyne prijatelje, naložili na tovornjake in jih odpeljali v taborišče pri Gloergoerju, v okolici Medana. Judy so fantje pretihotapili s seboj v tovornjak in jo dobro skrivali ves čas potovanja. Kajti če bi jo bili Japonci odkrili, bi bila brez dvoma končala v loncu. JUDY NAJDE GOSPODARJA V novem taborišču je bilo precej slabše kot v prejšnjem. Pomanjkanje hrane je tu postalo glavni problem. Razen nekakšne riževe čorbe dvakrat na dan niso zaporniki dobivali ničesar. Judv pa je spet morala skrbeti sama zase in po možnosti najti tudi kaj za prijatelje. V tem taborišču pa je Judy tudi srečala človeka, ki je postal njen pravi gospodar in s katerim je ostala do konca svojih dni. Tq je bil letalski tehnik Frank VVilliams. Spoznala sta se nekega lačnega opoldneva, ko je Frank pred svojo barako jedel riževo čorbo, sestradana Judy pa ga je gledala od daleč. Tedaj ji je pomignil, naj pride bliže. Pomočil je roko v čorbo in jo pomolil psici. Nezaupljivo je obstala. Tedaj je položil na tla vso skledico. Judy je prišla bliže, polizala in začela hlastno jesti. Prijateljstvo je bilo sklenjeno. IZIGRANA SMRT IN SUŽNOST Martin Prešeren »Ej, jej, jej. kakšna borbenost. Tofkar vidva goVorita,je vse odveč, so otročje misli, saj se ne gremo ravbarje in žandarje. Prvo vaju ali sta kaj pomislila o naši oborožitvi; res imamo puške(drugega pa nič, nimamo ne mitraljezov in ne bacačev, kako naj bi se potem toftf i dobro oboroženim nasprotnikom, pa če imamo še tako dober položaj. ~ sem prepričan, da bi nas v eni uri zmleli v prah, vas bi pa požgali, to bi bi rezultat vsega boja z Nemci ali Italijani. Ni vse korajža, kadar se bojuje** j sovražnikom, več je iznajdljivost in zvijače. Po mojih pred videva nji bi j bilo bolje, če bi jih pričakali nekje na pobočjih višnjegorskega klanca in jsk iz zasede nepričakovano napadli in zasuli z ročnimi bombami in streli k pušk, ko je sovražnik na kupu in v koloni, v tem slučaju bi imeli uepekj popoln, ali je tako Jože in Jaka.« je Marko tolmačil svojo strategijo uspešno bojevanje s sovražnikom. »Je pa tako, rod za rodom se že bojujemo, kar svet pomni, na mihj ljudi je umrlo v vojnah za prazen nič. Dostikrat imam občutek, da se | tepamo kot sosedje za svoje vrtičke, nazadnje pa sodišče po svoje presno ograje in mejnike, vsi pa plačajo stroške, tako je pa tudi v vojnah, samo. r1 v vojnah stroške plačujemo z mrliči, v mirnem času pa z denarjem.« jei kraju pribil Cene. Jože se je sunkoma dvignil s svojega ležišča in brez besed odšel vrata na dvorišče. Poklical je stražarja in mu naročil, če bi v tej noči v bližini sovražnika, naj takoj pokliče. Naročil mu je še naj hodi " vasi in posluša, kaj se dogaja spodaj na cesti in če bo kaj sumljive^ sporoči ne glede na uro. Jože je stopil v hišo in z žeblja snel čutarico. šel j od ležišča od ležišča in vsakemu ponudil požirek žganja, za dobro spaaf nato pa se je potegnil na ležišče poleg Marka, pred tem pa je ugasi poslednjo gorečo svečo ter zaželel vsem »lahko noč«. V hiši je nastala tišina, vas pa se je prav tako potopila v spokojno nje, le pritajeni koraki stražarjev so kalili nočni mir in mukajoča it privezana za late pod kozolci Je dajala znake življenja na vasi. Noč je topla in temna, po nebu pa so se oblaki premikali v počasnem ritmu p jugu, kar je napovedovalo lepo vreme. Utrujeni vojaki, razmetani po vasi, so brezskrbno spali, le kapetan in ostala dva oficirja so izn"-dežurali pri brleči petrolejki in čakali kurirja. Polnoč je že odbila v nem zvoniku, Marko pa je bil še vedno buden, ležal je na hrbtu in [ ljeval o bodočih negotovih dneh, misiji je na Janino in svoje prijatelje, očeta in mater, misli so mu neurejeno begale, dokler ni zaspal tudi os. t občutkom osamljenosti. V snu je Marko zagledal Janino, kako vije roke proti njemu, doseči ga ni mogla in tudi Marko ni mogel premakniti svojih nog, da bij šel nasproti, ostal je prikovan na tla. Janina je odpirala usta in mu hot*1 nekaj povedati, Marko pa jo ni mogel razumeti. Za Janinim hrbtom gorela velika lesena hiša, tramovje se je goreče podiralo m ogorki so na Janino. Prosila ga je pomoči, vendar Marko ji ni mogel pomagati, ni mogel ganiti z mesta, niti ni mogel zavpiti. Janina se je skrušila in u. na kolena, njeni dolgi lasje so ji pokrili obraz. Na klečečo Janino je padali višine velik žareči tram in z vso silo treščil prek Janinega telesa. V diau pod žarečim tramom je Marko videl življenjski konec Janine in njeno smrt Marko je ob tem grozljivem prizoru na svojem ležišču močno trznil z nogami in za vpil. Na mah je odprl oči, dojel je da so bile le hude sanje. »Kaj pa vpiješ in brcaš?« se je oglasil poleg ležeči Jože. »Ah, hudičeve sanje sem imel.« je odgovoril Marko in se obrnil na bok in potegnil odejo do vratu. Marko je ob razmišljanju teh hudih sanj zaslišal oddaljeno brnenje avionov, ki so se približali vasi in jo preleteli z glasnim brnenjem motorje* i v smeri Novega mesta. Čigavi naj bi bili ti avioni, ni mogel ugotoviti? ah » bili naši ali pa nemški, če ne italijanski. To nočno letenje neznanih avione« je v Marku povečalo negotovost naslednjega dneva ter mu moreče leglo i dušo. Postalo ga je strah, postal je še bolj osamljen in ugotovil, da se S' vsak posameznik s svojo iznajdljivostjo moral reševati ujetništva ali cek? smrti, pred sovražnikom, s katerim se bo slej ali prej srečal. Marko si je « drugače predstavljal vojno, predvsem pa si je predstavljal zaupanje vodilni kader, disciplino, red in jasno perspektivo v pripravah na spopad: sovražnikom ter močno in odločno roko poveljevanja. Tega v te; s verjetno tudi v drugih edinicah ni bilo, kar je moral dojeti še tako zato vojak. Proklete duše prodane, kam ste nas pripeljali, je Marko sam pn se* mislil in se obračal na ležišču levo in desno, v glavi pa mu je šumelo in mogoče misli so se mu vrtele od brata Bena, do prijateljev, Janine. starJe* in rešitev iz tega začaranega kroga, vsemu temu je napravil konec spanec ki ga je premagal. Pravega spanja Marko to noč ni imel, od časa do časa * je ves prepoten prebujal in komaj čakal dneva, katerega ni hotelo bia. Pogledoval je proti oknu, da bi ujel le kanček bolj svetle noči, vendar sa^ je bila neizprosna in tiha. le okoli sebe je slišal enakomerno dihanje k~ tovarišev. Zlata Volarič: Nazaj še pridemo 4 Sankovičevi niso imeli bikov. Njegove krave so mirno mulile travo na travniku, 200 m od našega, zato je Sandi lahko šel celo na obisk, jaz pa nisem mogla, pomislite, niti brati knjige. Sandi je bil moje velikosti, rjave lase je česal malce postrani in tople temne oči so bile podobne očetovim. Pametno je premislil, preden je kaj rekel, prav tako kot oče Ivan. Z mojim očetom sta bila velika prijatelja, zato sva se s Sandijem večkrat srečala tudi izven šole. Moj oče je igral harmoniko in večkrat sva kot otroka tudi midva zaplesala. Vendar moram priznati, da sem bila zelo sramežljiva deklica. Sedel je v travo in rekel brez uvoda: »Veš, da govorijo, da bo vojna?« Prikimala sem. Mihelj je prejšnji večer govoril o tem. Vse kaže, da bo res vojna. \ »Misliš, da nas bodo izselili?« Takrat je on prikimal. Otroci smo vedeli, kaj se dogaja v svetu. Slišali smo o fašistih, o Hitlerju, ki napada druge države in o Hortyju, ki vodi madžarske fašiste. Prejšnja leta so prihajali na pašo tudi drugi otroci. Naredili smo hiške iz vej in sena in se igrali, ali gugalnice in se gugali. Minili so časi iger. 6. april 1941. Vojna. Hitler je ukazal napasti Jugoslavijo. 6. aprila 1941 so po beli cesti ob madžarski meji skozi Komovce prikorakali Nemci. Na dan so prilezli ljudje, ki nas niso marali. Metali so kamenje v okna in vpili, da naj gremo, od koder smo prišli. Bili so madžarski simpatizerji fašistov. Okna smo zavarovali z lesenimi deskami in mirno ostali v hišah. Še vedno so hodili po vasi in zasramovali Slovence. Šele Nemci, njihova oblast, so preprečili divjanje. Čez deset dni so Nemci prepustili Prek-murje Madžarom in ga tako odrezali od ostale Slovenije. Madžarska oblast je pokazala surovost do Slovencev. Prepovedali so govoriti slovensko. Prepevati i slovenske pesmi je bilo strogo kaznivo. Vso inteligenco, ki po poreklu ni bila iz Prekmurja in je bila slovenske narodnosti, so izgnali v druge kraje Slovenije. Strogo so nadzorovali vse Prekmurce, ki so bili že znani sodelavci v naprednih jugoslovanskih organizacijah in društvih, posebno strogi so bili po akcijah odporniških skupin, ki jih je vodil Štefan Kovač v začetku vojne. Vsi lastniki hiš so morali obesiti madžarsko zastavo rdeče, bele in zelene barve. Slovenci in Madžari. Madžarski fašisti so posebno pazili na Slovence koloniste, petih vasi lendavskega okraja, ker so se bali, da bi ti postali organizatorji odpora v Prekmurju. pripravljali so jim hude ure. Povsod so zahtevali uporabo madžarščine, čeprav so bili uradniki pretežno prejšnji ljudje. Slovenec ni mogel na krajevnem uradu dobiti dovolilnice za prodajo ali kupnjo živine, če ni govoril v madžarskem jeziku. Privesti je moral s seboj tolmača, pa ne kogar koli. marveč madžarskega simpatizerja. Vsem Slovencem, kamovškim kolonistom, so poslali vabila, naj se starši odločijo, ali bodo otroke pošiljali k pouku v madžarščini ali v slovenščini. To je bil seveda pesek v oči, saj so vse slovenske učitelje izgnali in privedli madžarske, Madžare iz Madžarske, ki niso znali besedico slovenskega jezika. Vsi Slovenci so zapisali svoje otroke k slovenščini. To je bil poskus, če bi prodali svoj nacionalni ponos. Nihče ga ni. Sila rodi silo, trpljenje rodi trpljenje. Vojna in zatiranje rodita protinapad in sovraštvo. To je tista človeška strahota. Če te mučijo, preganjajo, se boš branil. Če te kdo hoče napasti, boš ti njega, če bo le ugodna prilika. Zob za zob. Pri tem, ko se braniš, raniš tudi nedolžne, ki ti ne želijo slabega, so pa na drugi strani. Misliš, da so sovražniki, če so v sovražnih barvah, pa niso. Tudi oni hočejo živeti v miru in so morda s prisilo na nasprotni strani. Ubiješ vojaka, ker je nameraval on tebe, ni pa imel želje po ubijanju. Tudi on ima doma družino, ki ga objokuje, in bodo otroci brez očeta, kakor bi bili tvoji, če bi on tebe, če bi bil hitrejši in imel popolnejše orožje. Oba sta v najlepših letih mladosti, na vrhu moške moči, ki bi lahko zidala domove, gradila mostove za vez med ljudmi, spoznavanje, druženje, prijateljstvo in ljubezen, ne pa uničevanje in sovraštvo. Mrtvi ne gradijo, pa naj so naši ali sovražni. Zakaj'.' Večina ljudi, preprostih, mirnih valcev polj, da bi rodila vsakdanji kruh želela vojne, ne prve in ne druge. Pa je prak in so bili vključeni vanjo. Iskali so izhod, s** nost za preživitev, za ohranitev golega ljenja. Večini je uspelo, in človeški rod fcr dalje ob delu, ustvarjanju, porajanju. Propadli so povzročitelji gorja, velikih £kr veških tragedij, ni jih več, ostali so le spona* pa tudi ti z desetletji in stoletji bledijo * nimajo več tiste ostrine kot tedaj ko so bf resnična dogajanja in ne le bledi oda* preteklosti. V cerkvi, ki je bila v 4 km ockia{j*a*4 DobrovnikUjSo po maši peli madžarsko haas*J Slovenci je niso peli. Odšli so iz cerkve CeM stal pred vrati stražar, so ostali v prošara himne v madžarskem jeziku pa niso prepaSsS Tudi madžarska zastava je visela le na wdaw hišah. . y Slovenska pesem se je še vedno oglašala ■ vasi. Fantje, ki so jo prepevali pred tojim** jo tudi med njo. Seveda s posebnim navi* šenjem, ker je bilo to prepovedano Slovenska pesem ni utihnila. Nekateri fantje so glasno govorili, da ks* fašisti vojno izgubili. Fašisti so zaradi tega preiskovali b** zaprli deset mladincev in grozili z izselit v Simpatizerji fašistov so po hišah raahtjaa sipe in pretepli nekaj posameznikov. Madžarski prebivalci so se po **c^ umikali prepirom in niso marali sodelovati« izpadih nekaterih fašistov m njihov* * delavcev Sicer pa so tisti redki sovražno razpoJoše* Madžari povzročali dovolj W Sbjataa^ si edeno želeli mirno obdelovati >*o* ki so njive in živeti brez sovraštva. GORENJSKI KRAJI IN UUDJE Trgovina v Gorjah - Letos je začelo SGP Gorenje iz Radovljice graditi novo samopostrežno trgovino v Spodnjih Gorjah. Gradnjo financira Špecerija Bled in kot obljubljajo, bo nared 15. decembra letos. Trgovino gradijo poleg sedanje klasične trgovine, prostore sedanje trgovine pa nameravajo preurediti v skladiščne prostore. — Foto: Jože A mbrožič ^■Poroka Orarjevih — Te dni sta praznovala 50detnico skupne-*Je«/B 69- ietna Marija in 74- letni Mirko Cerar z Goreljka na P*1- Mirko, doma iz Radomelj, je že pred drugo svetovno vojno j**lkot šolski upravitelj v šoli na Koprivniku, nato pa v Ljubnem, [toplo sta oba veliko pretrpela, Mirko Cerar je po svojih najboljših 1 pomagal aktivistom v Ljubljani in okolici. Upokojil se je leta komercialni zastopnik Državne založbe. Z ženo že štirideset na Pokljuki. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, danes pa **dem vnukov. Oba sta še čila in zdrava in pravita, da je rr^f zdravilo za dolgo in zdravo življenje nenehno delo. — Foto: =SCEVALEC VUČKO 17 Jelo Peternelj BEOGRAD JE BIL OSVOBOJEN MEŠČANI SO S CVETJEM ZASULI OSVOBODITELJE DEFICITARNI NAUK Izbira pravega poklica je za slehernega človeka odločilnega, življenjskega pomena. Pri tem imajo nemalo vpliva starši, ki naj bi skupaj z učitelji in družbo nasploh poiskali mlademu človeku takšno študijsko usmeritev, v kateri bo uspeval, ki ga bo veselila, v kateri bo našel največj zadovoljstva. Otroka je treba zgodaj pripravljati na poklic, zgodaj in stalno opazovati njegova nagnjenja. Otroku je med drugim tudi zgodaj ali vsaj pravočasno treba povedati, kakšne poklice družba najbolj potrebuje, kje bo lahko dobil zaposlitev, kaj bo delal, koliko bo zaslužil. Z otrokom je treba govoriti preprosto, odkrito in pošteno, kar nam je včasih doma ali v šoli kar malce težko. Tako globoko smo zaplavati v vsakdanje izrazoslovje, ki nam ga ponuja dnevni tisk, da je včasih že smešno. Smešno je, da so strojevodje zdaj v usmerjenem izobraževanju »tehniki za vleko«, smešno je, da so kovači »oblikovalci kovin* in tako dalje. Smešni smo tudi mi sami, če se kar naprej napenjamo pred otroki z »deficitarnimi« in »suficitamimi« poklici. »Otrok moj, kaj želiš postati?« »Slikarka bom.« »Nikar! Poklic slikarke je sufi-citaren.« »Kakšen!?« »Su-fi- ci- ta-ren!« »Kaj pa naj bom, po tvoje?« »Poišči si kakšen lep, deficitaren poklic« »Kaj pa delajo deficitarji?« »Saj ne razumeš. Deficitaren poklic je tisti, ki je redek, ki se ga družba razveseli... Postani, recimo, ključavničarka.« »Kaj pa delajo deficitarne ključavnic arke?« »Ja . . . delajo, že, delajo ... hm... Takoj dobiš službo in dobro zaslužiš, kot slikarka pa niti na kolenih ne izprosiš službe. Preveč jih je ...« »Zakaj pa ključavničark ni?« »Ja ... Premalo se odločajo za ta lepi poklic ...« »Nehaj že! To ni noben pameten odgovor! Nehaj že s svojo deficitarnostjo in sufi. . ali kaj že je in povej po pravici, da so ključavnic arke pri delu umazane, da delajo z rokami in da tega poklica ljudje sploh ne cenijo. Predvsem pa me nehaj gnjaviti s to tvojo deficitarnostjo in sufi-citarnostjo, ki je trapast, grd in odbijajoč izraz. Ali pa nam vi, starine, kupiti? slovar tujk, da bomo z njim pod roko hodili med vami in prevajali, česar po slo-venskone znate več povedati Črtomir Zoreč POGOVORI O TRŽIČU, NJEGOVIH KRAJIH IN LJUDEH 7.SIRAN.G LAS (22. zapis) Nekaj dosta vkov in popravkov glede na prejšnji. 21. zapis o Ko-voriu: Ko sem bralce prosil, naj mi še kdo od njih pove za boljšo razlago izvora krajevnega imena, me je prijazen Kovorjan opozoril na morebitni izvor imena v številnih kalih, ki jih na kovorskem zemljišču ne manjka. Kal je navadno plitvejša kotanja s stoječo vodo, a primerno za napajanje živine. Kal pa je tudi lahko le-dinsko ime za razmočen, močviren kraj, največkrat pod kakim pobočjem. Seveda pa je težko najti iz kala izpeljanko za kov ali celo za Kovor. Vsekakor ostaja vprašanje še vedno vprašanje: le od kod to zanimivo, moško zveneče krajevno ime — Kovor? POMNIKI NOB Drugo, kar moram izpopolniti, pa je omemba vzroka za ustrelitev desetih talcev-do-mačinov sredi vasi. Dne 15. julija 1942 je patrulja Prvega bataljona Kokrškega odreda ustrelila izdajalca, župana Ernesta Lukanca. Spomenik (trovrha naravna skala) tem desetim talcem je postavljen na novem delu vaškega pokopališča. Napis pove: Postoj tovari*, spomni se mrtvih, ki tu počivajo. Na tem mestu je dne 16. 7. 1*42 okupator pobil 10 talcev. Njihova smrt je rodila novo življenje. — Skupni vaški pomnik NOB v Ko- vorju. Vklesana imena (Bergant Ivan, Pristov Stanko, Debeljak Jože, Faj-far Ivan, Orešnik Franc, Lavička Bohuslav, Oman Leopold, Oman Franc, Ambrožič Franc in Dolinar Avgust) bodo v spominu vaščanov trajno živeli. — Kako je med ubite talce prišel tudi znameniti tržiški lekarnar-zgodovinar Bohuslav Lavička, bom še pisal, ko se z zapisi dotaknem Tržiča samega in znanih Tržičanov. Trideset (po drugi navedbi celo 31) talcev — večinoma Ljubljančanov, so Nemci 19. januarja 1944 pobili na Meršolovi njivi v Kovorju zaradi nemškega oficirja, ki so ga ustrelili partizani. Trideset talcev za enega Nemca, na Frankolovem pri Celju pa celo sto talcev za enega Nemca! Taka so bila okrutna razmerja podivjanega okupatorja. Spomenik talcem, ustreljenim na Meršolovi njivi je izjemno lepo in z okusom oskrbovan. Vrh kamnitega kvadra stoji bronasta figura padajočega talca, z rokami zvezanimi na hrbtu. Napis pove. da so spomenik »Talcem 19. 1. If44 postavili svojci«. Izmed trideset ustreljenih je bilo 18 Ljubljančanov, ostali pa so bili iz Višnje gore, Rihemberka, Urš-nih sel, Medije, Solkana, Puštala, Kočevja, Rašice, Krškega, Muljave, Črnega vrha in Škofje Loke. Tudi postavitev tega spomenika je prav primerna: odmaknjen od prometne ceste, a vendar dobro viden. S prostorom, primernim za parkirišče, ki marsikje hudo manjka; saj morejo vozniki le hiteti mimo pomembnih pomnikov NOB. Primer navajam zaradi spomenika na Belem polju pri Hrušici, kjer se ni mogoče ustavljati zaradi gostega prometa na cesti. Dodati pa moram vsaj omembo še dveh pomnikov NOB v Kovorju: Na Knezovi hiši št. 26 je vzidana črna marmorna spominska plošča kurirju Jožetu Koblerju-Zivku, ki je padel 4. decembra 1944. — Na Du-najci, prav tako v Kovorju pa stoji spomenik padlemu borcu — partizanu Janezu Jelencu, ki je omahnil v smrt dne 15. aprila 1945 - tik pred zarjo svobode ... Sredi vasi stoji lep spomenik, posvečen 32 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja — domačinom Kovorjanom. Zanimivo oblikovan trostrani steber — resnična arhitektonska umetnina - stoji na razpotju tik pod cerkvijo oziroma njenim starim taborskim zidom. CERKEV V KOVORJU Stara kovorska župnija je omenjena že leta 1296 v oglejskem desetinskem seznamu. Pozneje je v cerkvenem oziru pripadal K ovor goriški škofiji. Prvotna cerkvena stavba je morala biti manjše razsežnosti, saj je stala v taborskem obzidju, ki je delno še danes ohranjeno. Sedanja cerkev s tlorisom v obliki križa s kupolo, je bila sezidana leta 1740. — V cerkvi, ki je posvečena sv. Janezu Krstniku (imenitna polikromirana plastika v glavnem oltarju), hrani tudi več slik iz delavnice kranjskega slikarja Leopolda Laverja. Pokopališče, kj je — po starem še razprostrto okrog cerkve, kaže dober okus in skrbnost domačinov. Ni zapuščeno, kot je to marsikje drugje. — Pozornost vzbudi star nagrobnik, vzidan v zahodno vnanjo cerkveno steno. Hvaležna sinova (major Luka in duhovnik Janez) »postavljata leta 1849 ta spomenik v čast očetu Luki Krivcu in materi Mici roj. Grabnar«. Oba sinova sta upodobljena v viso- Razvalina gradu Gutenberga nad Bistrico pri Tržiču — take je videl že stari Valvazor (bakrorez v Slavi vojvodine Kranjske, 1689) Jubilej partizanske poti Kranj — Letos mineva 20 let od trasiranja in ureditve Gorenjske planinske partizanske poti, ene najdaljših slovenskih planinskih trans-verzal, za katero so se dogovorili v gorenjskih borčevskih in planinskih organizacijah s Planinskim društvom Kranj na čelu. Kranjsko društvo je takrat operativno izpeljalo zamisel, saj so njegovi člani v 14-dnevnem neprekinjenem pohodu traso poti urejevali in markirali. Pobudnik za ureditev Gorenjske planinske partizanske poti je bil pokojni revolucionar, aktivist, družbenopolitični delavec in planinec Andrej Brovč. Skupaj z njim so nameravali kranjski planinci letos skromno proslaviti ta jubilej, vendar je bila Brovčeva smrt hitrejša .. . Kranjsko Planinsko društvo je sklenilo traso poti obnoviti, dopolniti in popraviti kontrolne postaje ter namestiti nove žige. Doslej je bilo v pisarni kranjskega društva že izdanih nad 5000 pohodnih knjižic Gorenjske planinske partizanske poti, pot pa je v celoti že prehodilo nad 1600 planincev, borcev in mladincev. Gorenjska planinska partizanska pot bo ostala še naprej živa vez med tradicijami naše narodnoosvobodilne borbe, planinstvom in rekreacijo v naravi. Po-hodniŠke knjižice za to pot so na voljo v pisarni Planinskega društva Kranj. -jk kem reliefu (bron), vsak na eni strani plošče. Zares poseben, izviren nagrobnik. Moral ga bom kdaj pokazati tudi v podobi, že zaradi tistega majorja izpred poldrugega stoletja v celotni tedanji vojaški monduri! STOLETNI K08TANJI Visoki kostanji, na kakršne pač ne naletiš vsak dan, kipe nad vasico Hudo pri Kovorju Kakih 20 m v višino. Štirje so taki velikani. Obseg največjega je kar 5 metrov. (Premer stebla v višini prs je 160 cm). .Vsekakor kostanji na Hudem nad Kovorjem pri Tržiču sodijo med naravne spomenike Slovenije. — Le to je ljubiteljem starih dreves žal, da prav domač kostanj prerad privablja strelo in je zaradi tega podvržen ranam v deblu in okleščkom na vejah. Visoka so res, košata pa ne. Bržčas je to posebnost kostanjevih dreves? GLAS S STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOflfK 10 NOVEMU* Dvojna morala delavcev v telesni kulturi LJUBLJANA - Na nedavni seji sveta za telesno kulturo prt predsedsti u republiške konference SZDL je bila plin/na razprava <> problemih sedan/ega trenutka telesne kulture Na miza so bile dane nekateri' odprte karte in nakazane ho bde tudi nekatere rešitve Eden od razpravljalcev je dejal. »V naši telesni kulturi je vse preveč t pletenih odgovornih političnih oseb in oseb. ki so na gospodarskem področju na odgovornih mestih Ce bi to znali rešiti bi se začel odvijati klobčič v akciji^ katert) bi lahko ugotovili vse nepravilnosti v telesni kulturi To predvsem t vrhunskem športu.« Take in podobne nepravilnosti že dolgo ugotavljamo Ta je hkrati tudi rak rana v naši telesni kultun. Dokler bo to takoxbo težko odpravljati vse nepravil nosh i/i pomanjkljivosti, ki so se nakopičUe že pred leti. Vsi ti »odgovorni delam, stricu v telesni kultun bi morali sami u preči in strt bi bil ta trdi oreh. Bilo /e namreč že vrsto poiskusov, kadrovskih zamenjav, omenjali smo že dvojno moralo odgoivrnih v telesni kulturi, a žal je vse to zgolj ostalo le na papirju. Je vrsta nerešenih vprašanj o vrhunskem športu, tekmovalnih sistemih m delegatskem sistemu. Stališča in sklepi republiške in zvezne konference pri SZDL o teh aktualnih vprašanjih razvoja telesne kulture, so jasna, dre pred vsem v tem. da niso naletele na dovoli osvežujoči način dela. Premalo so bila uveljavtiena Ce bomo samo iskali krivce in ugotavljali nepravilnosti, bomo sto rili malo. Sedanji trenutki v naši telesni kulturi so pravi, da končno pridemo o kaci je na Lahora h Kranj, šah« Otvoritev tega turnirja bo ob 9. uri. Na Savska loka tem festivalu lahko nastopajo moška rimi igralci in ženska, ki ivi dve igralki. Vsa moštva t^jena v skupine po igralni ri bo deset vrst. orji bodo prijave sprejemali mbra na naslov: Sindikalna Iskra Elektromehanika •vska sekcija. 64000 Kranj. 1, -dh PREDDVOR : INA 16:17 (7:9) - //. ZRL - ženske. Planini, gledalcev !(X). sodnika Trisovie (Pula). Preme Ve se k L Kri sel j. Samotelović. Iris. KRANJ - dvorana na (Rovinj). Preddvor: Vreček. Kolar 2. B. Tišler l. B. Savs Rezman I. Brolih 6, C. Savs -/, M. Tišler. Karničar 1. Ina: Hubelič. Valjak ti, -lanekovii 9. Pejakovič. Kukić. Vrbanac 3. Silić 2. Tubin. Kramar. Teriček. Preddvtirčanke tudi na domačem terenu nisti znale premagati gostij iz Siska. V dobri predstavi sta se obe moštvi l prvem delu menjavali v vodstvu. Prednost enega, do dva zadetka, je bila vedno na strani gostujoče vrste. Rukometašice Preddvora tudi v nadaljevanju niso mogle streti žilav odpor gostij. I'sodno za poraz so bile tudi številne vratnice, ki so zaustavljale strele Preddvorčank. — Foto: D. Humer Kegljanje vse bolj privlači Kranj - Komisija za kegljanje pri ZTKO Kranj je na 34. seji sprejela program tekmovanj za zimsko obdobje. V že tradicionalnem osmem srečanju bo nastopilo 44 moških ter 17 Ženskih ekip iz 24 krajevnih skupnosti občine Kranj, tekmovanje se prične 23. novembra na kegljiščih v Stražišču. Srednji vasi tr Visokem. Vsako leto se po končanem predtekmovanju najboljše ekipe ponovno srečajo v finalnem delu. leta pa bo 13. de cembra 1981 na kegljišču Triglava v Kranju. Kljub temu, da je rok za prijavo že potekel, se še vedno lahko prijavite in tekmujete za svojo krajevno skupnost. V mesecu decembru bodo s tekmovanjem pričele nastopati tudi moške ekipe v treh TRIM rekreacijskih ligah. Na skupnem sestanku 17. novembra se bodo sprejele propozicije, določil razpored ter potrdil koledar tekmovanja. Delo komisije ni le vodenje in organizacija občinskih tekmovanj, temveč tudi vzgoja strokovnega in organizacijskega kadra, ki naj bi se kasneje vključil v delo. Tako se bo v mesecu decembru organiziral tečaj za pridobitev naziva inštruktor kegljanja. Izvajalec tečaja bo komisija, organizator pa Šolski center za telesno vzgojo iz Ljubljane. M. Cadež Priznanja članom odprave »Lhotse 81« KAMNIK - Pred dnevi se je sestalo predsedstvo PZ Jugoslavije. Sestanka, ki je bil v planinskem domu v Kamniški Bistrici, so se udeležili tudi člani jugoslo vanske alpinistične odprave »Lhotse 81«. Ob tej priložnosti so svoje delo in uspeh v steni predstavili s filmom Marka Stremflja o steni Lhotseja, predsednik Planinske zveze Jugoslavije Božo Skerl pa je članom odprave podelil plakete Planinske zveze Jugoslavije, najvišja priznanja osrednje planinske organizacije. Poudaril je, da so člani te odprave / veliko zavzetostjo in kolektivnim delom premagali južno steno Lhotseja in dosegli enega največjih uspehov našega alpiniz ma. Hkrati je zagotovil, da bo Planinska zveza Jugoslavije še nadaljnje podpirala vrhunske storitve v tujih gorstvih. M. Dolenc Košarkarski vikend v Kranju KRANJ - Za konec tedna so ko sarkarski delavci v Kranju pripravili respravi košarkarski vikend. V športni dvorani na Planini sta bili v soboto dve srečanji. V prvem kolu slovenske moške košarkarske lige so Triglavani gostili Comet iz Slovenskih Konjic, drugoligašice Save iz Stražišča pa so se v drugem kolu druge zvezne lige E>merile z igralkami Marlesa iz Marina. V nedeljo je dvorana na Planini gostila najboljša Štiri mladinska košarkarska moštva, ki so imeli zaključni turnir za prvaka V telovadnici os novne šole Franceta Prešerna pa so se na podobnem turnirju za republiškega prvaka bonle mladinke. Organizatorja sta bila K K Triglav in KK Sava Obe kranjski moštvi sta se odlično odrezali Triglavani so republiški prvaki, med tem ko so Savčanke bile druge Obema moštvoma naše iskrene čestitke TRIGLAV : COMET 99:85 KRANJ - SKL moški Triglav ("omet 99:85 (53:40). dvorana na Pla nini. gledalcev 100, sodnika Strickber eer Mladenovič (oba Ljubljana). Triglav: Erlah 17 (6:5), Košir H. Strniša 6 (4:4). Metelko 24. Skubic 1 (3:1), Bidovec 8. Fartek 6. Benčan 21 < 7-3). Horvat 8. Comet: Keblič 28 (6:4). Leiner J (21) Spot 4 (3:2), Rozman 8 (8:4). IJnger 4rJerančič 23 (6:3). Strnad 10. Leskovar5(5:l> Domačini so zlahka prišli do prvih prvenstvenih točk. Gostje iz Slovenskih Konjic, ki veljajo za favorita za sam vrh. so le v prvih minutah pokazali dobro igro. Čeprav so domačini igrali pravo košarko le eno tretjino, vprašnje zmage ni nikoli prišlo na tehtnico. MLADINCI TRIGLAVA PRVAKI SRS KRANJ - Športna dvarana na Planini je gostila štiri najboljše slovenske mladinske košarkarske vrste, ki so se na finalnem turnirju borili za naslov republiškega prvaka. Za ta naslov so se potegovali košarkarji ljubljanske Ilirije. Maribora in celjske Libele in domačini. Mladi košarkarji so v teh štirih srečanjih pokazali res dobro košarko. Se najbolj kvalitetna in razburljiva je bila tekma za prvaka. Mladinci Triglava so zasluženo premagali svoje vrstnike iz Ljubljane Naslov so osvojili: Košir. Tadič. Sajovic. Urh. Metelko, Horvat. Dežman. Kern. Bidovec. Križnar. Korošec in Škrjanc. Izidi - Ilirija : Libela 110 70 (58:36). Triglav : Maribor 93:88 ( 46:39), za tretjo mesto — Libela : Maribor 87:66 (36:34). Triglav : Ilirija 103:102(49:54). PRI ŽENSKAH MARIBORČANKE KRANJ - Na podobnem turnirju, za republiški naslov so se V telovadnici OS France Prešeren potegovale ko-šarkarice Marlesa iz Maribora. Jezice iz Ljubljane, Pomurje in domača Sava Največ uspeha so imele mladinke Maribora, ki so v srečanju za prvo mesto po težki borbi premagale Savčanke. Izidi Sava . Jezica 55:45 ( 26:24). Pomurje : Marles 74:81 (38:40), za tretjo mesto: Pomurje : Jezica 110:34 (57:19), za prvo mesto: Sava : Marles 68:71 (34:31). SAVA : MARLES 60:65 KRANJ - II. ZKL - Ženske Sava Marles 60:65 (29.32), dvorana na Planini, gledalcev 100, sodnika Lotrič. Djordjevič (oba Ljubljana). Sava: Balagič 19 (10:7). Verlak 1« (13:10). Trojar 4, Žagar 5(3:1), Habjan 12 (13.8), Kuzma 4(2:2) Marles: Pukac 8 (2:2), Jenko 5 (2-1) Sadjak 8, Kovše 8. Kelc 4. Skrbinjek 18(5:4). Hojnik 14 (2:2), Merhar 6. Savčanke so v uvodnih minutah dobro začele in si zagotovile že lepo točkovno prednost. Toda za domačinke je bila usodna sedma minuta. V tej so gostje iz Maribora zaigrale agresivnejše in izid izenačile in poved-le s sedmimi točkami razlike. V nadaljevanju so sicer Savčanke poizkušale vse, da bi izid prikrojile v svojo korist. Toda gostjam so se približale le za eno točko. Mariborčanke so v zadnjih minutah igrale zrelo in zmagale Izid srečanja bi bil lahko tudi obraten in ne l)i bil nobeno presenečenje. Mladi upi - Kadeti Save in Britofa po prvenstveni tekmi. Savčani dobili s .1:0. Ti dve ekipi sta sestavljeni iz klubi a k nogometne zveze Kranj: Naklo. Primskovega. Kokrice. ar, Šenčurja in Save. to je iz klubov kateri skrbijo za druge se>lekcye seboj imajo kljub mladosti štiri do pet let rednega treninga, stan • povprečju l o let. ^Nogomet V športno tekmovalnem sistemu so zaključili tekmovanje kadeti v gorenjski področni kadetski ligi. Tekmovanje vodi tekmovalna komisija ONZ Kranj. Večjih zapletov ni bilo. le nekatere ekipe nastopajo z igralci,kateri presegajo starostno mejo in so zato rezultati presenetljivi in tako prihaja do neregularnosti tekmovanja. Vodstva klubov, bi morala take pojave preprečiti in predvsem trenerji tega ne smejo dovoljevati, pa čeprav bi bil uspeh ekipe slabši. Za dvig kvalitete in večje število igralcev bi morali priti po drugačni poti, predvsem z boljšim delom pri najmlajših in delom v šolah. Slabo delo klubov v šolah in tudi šolskih športnih društev, katera niso naklonjena nogometu, je videti ob vsakoletnem področnem prvenstvu gorenjskih osnovnih šol. Tega prvenstva se udeleži le peščica šol. Največ uspeha pri tem je v kranjski občini, saj je osnovna šola France Prešeren dosegla prvo mesto v SlovcaajL Save pa četrto mesto. Rezultat dela je tudi udeležba kranjskdi ta še v v slovenskih ruihfcrij Jerina. Vodan so se udeležili prvenstva, mlajši Florjančič. še nekateri drugi pa so pot dati za uvrstitev. Tlikino _ nogometašev z Gorenjska se m v republiških selekcijah. Po jesenskega dela kadetov je slednja: Sava 10 9 I 0 Britof 10 7 0 3 Jesenice 9 4 14 Bohinj 10 4 i 5 1" LTH 9 2 1 6 U ALPLES 10 0 2 8 Strelci: 15 golov Jerina (Sava). Pivač (Jesenice). 12 golov Jo*t. (oba Sava) itd . .. Gorenjci v ligaških tekmovanj NOGOMET - Po enotedenskem premoru so nogometaši v slovenskih ligah nadaljevali jesenski del prvenstva. Kranjski Triglav je gostoval v Ljubljani, kler je po" dobri igri ostal praznih rok z domačim Slovanom. Več uspeha so imeli nogometaši Jesenic na gostovanju v Litiji. Iztržili so namreč točko. Izida - Slovan : Triglav 2:1 (2:0). Litija : Jesenice 2:2 (2:1). V naslednjem, dvanajstem kolu Triglav doma gosti moštvo Železničarja. . KOŠARKA - V drugi zvezni ženski košarkarski ligi so košarkarice žirovske Alpine doma morale prepustiti točke gostjam iz Ljubljane. V novo prvenstveno sezono so startale tudi košarkarice v slovenski ligi. Jeseničanke so gostovale v Slovenskih Konjicah, kjer so bile boljše od domačih košarkaric. Izida - Alpina : Ilirija 77.79 ( 42:39). Comet : Jesenice «2:63 ( 58:58. 27:32). Pari prihodnjega kola: ženske -Jedinstvo : Sava. Končar : Alpina. Mengeš : Jesenice, moški - Fructal : Triglav. ROKOMET - Rokometašice Alplesa. ki nastopajo v prvi zvezni ligi B, so tokrat na gostovanju morale priznati premoč Rudarju. V slovenski ženski ligi so izgubile tudi Dupljanke na gostovanju pn mariborski Dravi. Več uspeha so imeli rokometaši Jelovice doma v igri s Slavonijo DI. Po boljši igri so osvojili pomembne točke. Tržičani so tokrat u gostovanja v Murski Soboti pnnesli Izidi - Rudar : Alples 24:13 113:8). Drava : Duplje 15:14 (6:7). moiki -Jelovica : Slavonija DI 36:28 08:14). Polet : Peko 17:17 (10:9). Pari prihodnjega kola - ženske: Alples Spartak. Duplje : Itas Kočevje. Izola : Preddvor, moški - Prule I : Jelovica. Peko : Minerva. „ ,, . ODBOJKA - V prvi B odbojkarski zvezni ligi so Blejčani gostovali y Man boru, kjer so morali prepustiti točke domačemu Stavbarju. Več uspeha so v drugi zvezni ligi imele Blejčanke. saj so na gostovanju v Sisku premagale domači Metalac. V slovenski moški ligi je Zelezar brez težav dobil srečanje s kranjskim Triglavom, medtem ko so mladi Blejčani izgubili s Salonitom. V ženski ligi so brez točk ostale tudi Gorjanke. ki so gostovale v Mežici , . „ Izidi - moški: Stavbar : Bled 3:0, Zelezar . Triglav 3:1, Bled Salonit 2:3. ženske - Metalac : Bled 2:3, Mežica Gorje 3:2. Pari prihodnjega kola - moiki: Bled : Metalac. Trjcbn Mokronog : Zelezar. *-nrkr -Tempo. HOKEJ NA LEDU - Jesei med tednom dobili derbi 2 Olimpijo v Ljubljani, so v zw komaj iztržili ugoden izid na ledu z beograjskim Partizanom .. gora je gostovala v Ljubljani, visoko izgubila z domaČo ' preostalih srečanjih so bii dow kovani izidi. Izidi — Jesenice : Partizar 3:2. 3:2). Olimpija : Kranjska (4:1. 12:0, 8:1), Crvena zvezda Celje 3:3 (1:0, 0:2, 2:1). Medv**/ tak 6:4 (2:0. 2:1, 2:3). Pari kola: Jesenice: Cinkarna Celie. Kranjska gora. Spartak zvezda. Olimpija : Medvesčak Pomagamo smui reprezentanci LJUBLJANA - V hali Thoii vem Velenju bo v nedeljo in v spet »Beli koncert«. Vstopaš* izt.ržena na teh koncertih, bo alpskim smučarskim prireditev, ki je pod »Nedeljskega«, je lani' uspela. Ob naših najboljših smučar***1 zentantov in reprezentantk koncertu Pomagamo nastopajočih. Na sceni v hali nedeljo ob 16. in 20. uri. javna generalka za nastopila bo slovenska estn ki. pevci, igralci, plesalci in radijski napovedovalci. Za letos so organizatorji vrsto lepih nagrad. Nedeljski b» i gradno križanko. Nagradni sfck« več starih milijonov dinarjev, fias' nje bo za bralce Nedeljskega da t ni. Le-ti bodo izžrebani v Titovem Velenju. Rešene bodo morali gledalci prinesti Nagrade so lepe. saj je prav smuči 08 Elan. Je še de* Pletenine. Adidasa. Topra. Slovina, Laboda. Kroja. Ekn bs štiri pare smuči. To so smuči. « bosta letos vozila Križaj in Str- Karte so že v predprodaji Alpetour. Festival in Kompas Košarkarice Save iz Stražišča m v dvorani no Planini gostile igr l). Humer lo r drugem kolu ^*£*3 tralke Marlesa iz Manbom. 10. NOVEMBRA 1981 KRONIKA Begistracija prikolice p«. *»aa poletnega letovanja je na cestah ni več videti prikolic; lepo spravljen« pratah ali pa so parkirane na prirejenih prostorih. Last bodo morda pozimi peljali zimskošportna središča k vendar pa kaj večjega tja prikolic- verjetno ne in zimski čas navadno počitniških prikolic upora razna popravila hišic na ■rrvis in podobno. Medtem odločijo kar /a prevoz s navadno od morja v kjer nameravajo čez ti za prikolico, se spet odločajo za lasten prevoz. «e za to' odločajo«, lastniki ki so svoje hiše na kolesih Kjer je dim . .. Ovojni papir pod tovornjakom, kjer je bila pred carino skrita motorna žaga, je ravno na mejnem prehodu zagorel in odkril voznikovo namero za vse vozniki tablico (racija je potrebna Mkejtežje od 750 kg: ■•r znajdejo tudi s »ja. kar predpisi dopuščajo, je bilo v jeseni, še več pa ia cestah proti morju več niso imela ne tablice prene registracije priklopnika. «e pri večjih počitniških zaplete že /. vozniškim m. saj običajno za vola-voznik z dovoljenjem B e Ce pa skupna teža pri-(isebnega avtomobila že telo 3500 kg, je treba imeti dovoljenje E kategorije, i kazalo misliti še pred na-in prevozom počitniške če seveda prevoze oprav-mi. sicer tvegamo neprijetne prometa. Pri prevozu ijaku pa seveda vse to Ko je 12. junija lani. okoli 9. ure dopoldne voznik tovornjaka s prikolico Rado Bratovič iz Kočevja z avstrijske strani pripeljal na mejni prehod Ljubelj, se je izpod tovornjaka pokadilo. Voznik tega ni opazil, saj je bil v pisarni carine in je tam urejal carinske formalnosti. Na dim izpod tovornjaka so opozorili turisti, nato pa sta miličnik mejne milice in carinik z ročnim gasilnim aparatom pogasila ogenj. Do večjega požara tako ni prišlo, pa tudi škode ni bilo. Tovornjak je bil naložen /. več kot 22 tonami ferosilicija. ki je vnetljiv in v dotiku z vodo tudi eksploziven. Ce bi se ogenj izpod tovornjaka razširil in bi morali za gašenje uporabiti vodo. bi verjetno prišlo na mejnem prehodu do velike eksplozije, v kateri bi bili v nevarnosti tudi potniki, ki jih je v poletni sezoni na tem prehodu vedno veliko. Ko je bil ogenj zadušen, so seveda miličniki in cariniki tudi pogledali, zaradi česa se je pod tovornjakom sploh začelo kaditi in goreti. Našli so motorno žago. privezano za cev za zrak. Voznik tovornjaka se je hotel izogniti carinskim dajatvam, zato je žago skril pod tovornjak. Zavito v ovojni papir je obesil' na cev med posodo za gorivo in dušilcem izpušne cevi. Težko naložen tovornjak s prikolico se je seveda v strminah proti Ljubelju močno segrel. vroča izpušna cev v bližini skrite motorne žage pa je vnela ovojni papir. Ko je tovornjak že prišel iz predora in se ustavil, je ovojni papir dokončno zagorel. Šofer se je zagovarjal, da bi sicer kot dolgoletni voznik moral vedeti, da nastane v bližini motorja taka vročina • zaradi katere se lahko vname papir, vendar pa je rekel, da se mu kaj takega doslej še ni zgodilo. Ce bi ogenj zajel ves tovornjak s tovorom vred. bi bilo škode za okoli 2 milijona din, tako pa je bila uničena le motorna žaga. Senat temeljnega sodišča v Kranju je Bratoviča spoznalo za krivega kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, za katerega je zagrožena kazen do treh let zapora. Ob upoštevanju olajšilnih okoliščin, kot so te, da je Bratovič sicer dober delavec, da še ni bil kaznovan in da mora skrbeti za družino ter da škode praktično na tovornjaku ni bilo. pa se je senat odločil za denarno kazen v višini 10.000 din. L. M. GRADBENO PODJETJE BOHINJ -BOHINJSKA BISTRICA razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati se naslednje pogoje: — imeti mora visoko ali višjo strokovno izobrazbo gradbene smeri s 5 letno prakso, od tega dve leti na vodilnem delovnem mestu ali — srednjo strokovno izobrazbo in 10 let prakse, od tega r> let na vodilnem delovnem mestu Kandidat mora predložiti program razvoja podjetja. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi razpisa. Nasilneži iz Bohinja V Stari Fužini je skupina fantov, ki je bila obtožena za več kaznivih dejanj nasilniskega obnašanja - Vedno v družbi z alkoholom Cenejša gradnja hiše-kot po pogodbi Valentin Kokelj je skupaj s tremi nekdanjimi sodelavci obtožen, da so zlorabili svoj položaj v Jelovici in Kokelju pomagali tako pridobiti nekaj več kot 810.000 din premoženjske koristi »SREČANJE »na — V četrtek. 5. nose je po 22. uri na Triglavski Mojstrani zgodila prometna ki ji je bilo krivo pretesno v ovinku. Voznica kombija. Cvetka Kovačič z Jesenic. *jala od podjetja KOOP na 'o cesto. Pred desnim ne-n zavojem je vozila po tedaj pa je nasproti prav Ijo sredini pripeljal motorist "rovat, star 30 let, doma z Voznica ga je oplazila, tako nekaj metrih vožnje padel il ob cesti. V nezgodi je bil laže ranjen. !?0ZNIŠKEGA fJA 'i teden sta se zgodili dve nesreči, ki ju je povzročila »ost in neizkušenost. Ude-prometa. ki sta nezgod *ta bila brez vozniških ?k, 5. novembra, okrog * po Poštni ulici v Kranju r°znut osebnega avtomobila. ■jote Sever. Na mostu proti je pred prehodom za j>ešče '»vtomobil, ki ga je vozil 31-jan Gogala iz Nakla. Ta je rasi, saj so cesto nenehno pešci. Sever ni bil pozoren • »e je z nezmanjšano hi-- zaletel v zadnji del Gogalo-**Sa. V nesreči nihče ni utrpel poškodb, materialne škode * 50000 dinarjev, t^deljo popoldne pa se je v ,^oki huje ponesrečil 24-letni Kamberi, ki se je s sposo-■otornirn kolesom vozil po '•radi neizkušenosti in ne-hitrosti blagega desnega v Mestni ulici ni izpeljal, pač Pdjal naravnost prek ceste. 'je silovito zaletel v odpaden w livarski lonec-. Z glavo je , °^enj in nezavesten obležal Lfc»t CW5te- H "do ranjenega so v K lin ič n i cen t er. D.Z. Temeljno javno tožilstvo v Kranju je te dni vložilo obtožnico zoper Valentina Kokelja iz Škofje Loke, bivšega direktorja Jelovice, zoper Zdravka Ribnikarja. Maksimiljana Rozmana in Antona Trilerja: obtoženi so, da so leta 1978 in 1979 kot odgovorne osebe v škofjeloški Jelovici izrabili svoj položaj, da bi Valentinu Kokelju pridobili protipravno premoženjsko korist. Obtožnica očita omenjenim, da so storili kaznivo dejanje grabeža, ker so s svojim ravnanjem omogočili pridobitev premoženjske koristi v višini 817.928,50 din. Za toliko naj bi namreč^ kot je izračunal sodni izvedenec, narasla vrednost materiala in storitev čez pogodbeno vrednost montažne hiše tip 4148. Junija 1978 je bila namreč podpisana pogodba, po kateri naj bi Jelovica, tozd Montažni objekti za Valentina Kokelja zgradila montažno hišo na Andreju nad Zmincem in sicer za ceno 917.620 din. Do septembra 1979, ko je bila gradnja ustavljena, pa so v hišo vgradili že za 1,735.548,50 din materiala in stori' Za dokončanje hiše po sistemu kij v roke bi bilo potrebno še 417.801 din. Javni tožilec v obtožnici navaja, da se je gradnja hiše za Kokelja pocenila na več načinov; ko je bila namreč sestavljena kalkulacija potrebnih delovnih ur in sicer 3328 v vrednosti 488.672. je Kokelj zahteval od direktorja tozd Montažni objekti Zdravka Ribnikarja naj se število ur zniža in tudi vrednost teh ur, ter da naj se upošteva le minimalno kritje ur. Tako je Ribnikar naročil vodji obrata Montaža Antonu Trilerju, da je skupaj s kalkulanti znižal število potrebnih ur na 2573, vrednost ure pa od 139 din oziroma 159 din na 71 din in na 88 din, skupna vrednost delovnih ur je bila tako znižana na 216.086 din. Ob tako znižani vrednosti delovnih ur je bila tudi sestavljena pogodba za montažo hiše v vrednosti 917.620 din. Vendar pa so kasneje tudi osnutek te pogodbe in kasneje še samo že podpisano pogodbo dopolnjevali z dodatnimi obveznostmi podjetja tako glede storitev in opreme kot glede kvalitetnejše opreme in materiala. Vrednost se je s tem zvišala za 361.878 din, pogodbena vrednost hiše pa je seveda ostala ista. V decembru 1978 pa naj bi Valentin Kokelj predložil Ribnikar-ju in Rozmanu, da bi k že sklenjeni pogodbi o gradnji hiše dodali aneks, po katerem so se obveznosti izvajalca še dodatno povečale glede storitev in opreme, pogodbena cena pa je ostala nespremenjena; to sta so-obtožena tudi storila, ker se je, kot sta povedala v preiskavi, bivši direktor skliceval pri tem kot tudi pri ostalih ugodnostih na svoje zasluge v podjetju. Za montažno hišo v Zmincu je bilo predvideno navadno izolacijsko steklo, Kokelj pa si je pri loškem Obrtniku izbral dražje termopan barvno steklo in Trilerju naročil, naj Obrtniku pošlje naročilnico, s katero so potem steklo pripisali na račun gradnje vrtca v Podlubniku. Triler sprva tega no hotel, ko pa je enako zahtevo v Obrtniku Kokelj ponovil pred vodjo komercialne službe, je zahtevo izpolnil. Račun v višini 60.343 za steklo je bil zato tudi vknjižen na račun gradnje vrtca v Podlubniku. Medtem ko je obtoženi Valentin Kokelj v preiskavi zanikal, da bi vplival na svoje sodelavce, da bi predvideno ceno montažne hiše zniževali, pa le ti priznavajo, vsaj v preiskavi je bilo tako, da so pristali na zniževanje vrednosti hiše in dodatne obveznosti podjetja na zahtevo nekdanjega direktorja. Radovljica - Prava nasilniška dejanja vsaj do zdaj niso polnila spisov radovljiškega sodišča. Prekrški nasilnega vedenja so se pojavljali in prijavljali sodniku za prekrške, ki je posameznikom odmeril kazen, a tudi ta se niso bogato kopičila. Do zdaj pač ne bi mogli reči, da bi bila za radovljiško območje značilna ali celo prevlado joča dejanja ali prekrški nasilnega obnašanja. Prav zanimivo pa je. da se je pred letom dni pojavila skupina mladoletnih in polnoletnih fantov v Stari Fužini. Le-ti so z najbolj drznimi predstavniki šli tako daleč, da so se nekateri kar stalno pojavljali na zatožni klopi občinskega sodnika za prekrške. Prijave, zagovori, kazni za nasilniško obnašanje treh so se ponavljale in ponavljale ter končno prerasle v kaznivo dejanje nasilniskega obnašanja. Zadevo je moralo sprejeti v svoje roke sodišče, ki je dva že obsodilo, tretji pa se bo zagovarjal zaradi več kaznivih dejanj nasilniskega obnašanja te dni. Ta tretji, tako značilen nasilnež skupine iz Stare Fužine, se ne bo zagovarjal prvič. Ze lani je prestajal kazen, ko so ga obsodili na pet mesecev zapora zaradi kaznivih dejanj nasilniškga obnašanja, pa še zato. ker se je spravil nad uradno osebo pri opravljanju dolžnosti. A v zaporu se očitno ni premislil, nadaljeval je s strahovanjem po Bohinju in spet ga čaka zagovor in kazeti. Skupaj z ostalimi je pohajkoval po Bohinju, brez redne zaposlitve, čeprav s poklicem, ki bi ga lahko opravljal. Pod vplivom alkohola se je začelo njegovo izzivanje po lokalih: tako je pod Skalco žalil in izzival tako, da je polival vino pri točilni mizi, grozil natakarju v hotelu Stane Žagar, pa spet peni Skalco pretepal, če se mu je hotelo ali zljubilo. Vedno se je spravil na nič hudega sluteče »tretje osebe«, ki z njegovo dobro ali slabo voljo niso imele ničesar skupnega, ki pa so jo na koncu še kalco okusile na lastni koži. Štiri kazniva dejanja nasilniskega obnašanja, za katera ve sodišče, bo zdaj moral opisati sodnikom. Po njegovih prejšnjih zagovorih sodeč zanj niso ne vem kako »težka« ali huda, sploh pa se jih natančno ne spominja. Še kako dobro pa se jih spominjajo tisti, ki so jih neprostovoljno morali prenašati. Vsem kaznivim dejanjem nasilniskega obnašanja iz Bohinja botruje alkohol, ki se pojavlja, kot ugotavljajo na sodišču, pri vedno mlajših prestopnikih. Vedno mlajši fantje so opijajo in potem rovari jo in motijo goste po lokalih in disco klubih. Zaskrbljujoče je zlasti, da takim stopinjam starejših nasilnikov sledijo mlajši, še ne polnoletni. D. Kuralt Alkohol za volanom Če ob martinovanju kdo pogleda malo globje v kozarec, se mu ne Šteje preveč za hudi — razen če ni voznik — Na žalost pa se zdi, da imajo nekateri vozniki pa tudi drugi udeleženci v prometu kar prepogosto martinovanje tudi druge tedne med letom Alkohol na* Ne plačuje preživnine 'ktrična peč letila požar Loka — Zajvoljo pii-električne peči za gietje r«v je v petek nI kaj pred izbruhnil požar v obratu na Trati. Peči je bila *j*na tik ob predalu pi-al-ki se je zaradi visoke »ture vnela. Poleg mize **** obloge je zgorelo tu:!i pisarniškega malt riala. ** popa-i!i d >m.t;'i ga-'■/'<-čil j)a >• / i j! Mi JE* škode. Krivo.-!. ki lJ***'I prižgano pa >o vn*o odkril i |> Z Na osem mesecev zapora je temeljno sodišče v Kranju obsodilo Marjana Umeka. 28-letnega kovino-strugarja brez zaposlit ve , doma iz Žalca, ker noče plačevati preživnine za svojo triletno hčerko. Za takšno kazen se je sodišče odločilo, ker Uinek doslej Se ni ničesar prispeval za svojega otroka, niti ne misli tudi v bodoče. Sam sicer pravi, da dobro ve, da je dolžan prispevati I; preživljanju svoje otroka, saj j" tako odločilo sodišče, pa tudi odločbe občinske skupnosti socialnega skrbstva je prejel Vendar pa umek ni zaposlen in se tudi ne namerava zaposliti predvsem zato, da ne !>i mogla otrokova mali doseči, da hi mu odtegovali <'d osebnega dohodka /a pre* Živnino. Zato že vrsto !< t dela le honorarno in denar porabi Kase-, Otrokova mati je imela nemalo težav, da otovila, kje stanuje in. kje dela. pa je l'mek l-akoj. ko jc zvedel, da ga ie odkrila, pustil shtžbt). <>!» takem ravnanju seveda predloga za dovoljenje na izvršbo ni je UEob v< ; dar bilo mogoče izpeljati. Verjetno se l>o tako dogajalo še naprej, saj je U mek otrokovi materi dejal, da se bo na vse načine trudil, da mu preživnine ne bo treba plačevati. Za kaznivo dejanje neplačevanja preživnine je po Kazenskem zakoniku SRS zagrožena kazen zapora do enega leta: senat temeljnega sodišča v Kranju se je prepričal, da si Umek vseskozi prizadeva, da mati njunega otroka ne bi prišla do preživnine in se zaradi tega celo ne zaposli, niti se ne misli glede tega premisliti tudi v bodoče. Sodišče prav zaradi tega ni moglo kazni omiliti ali se odločiti celo za pogojno kazen; le prostostma kazen naj bi l'mika prepričala, da je kol oče vendarle dolžan prispevati k preživljanju svojega otroka, pa če mu je to všeč ali ne. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo le to. da i : mlad. ni pa seveda moglo mimo lega. da se r.a tako trdovraten način hrani izpolnjevanja svoje dolžni kljub temu, da materialni položaj otrokove matere nikakor ni lahek. L M na žalost — spremlja tudi za volanom; vendar pa se še prevečkrat zgodi, da se ne zadovoljimo les požirkom ali dvema, ki bi morda voznikovo opitost zadržala še v okviru dovoljenega 0,5 promile alkohola v krvi. Vozniki pa sedajo za volan tudi tako majavih nog in prizadetih vseh ostalih sposobnosti normalnega reagiranja na dogajanje v prometu, da prometna nezgoda potem ni nič izjemnega. Prav zato ob vsakem poostrenem nadzoru prometa miličniki odkrijejo za volanom voznike, ki se najbrž sami sebi zde sicer dovolj trezni, da vozijo sebe in družino ali znance domov, v resnici pa je dvomljivo ali bi zmogli v določeni prometni situaciji reagirati pravilno, saj je lahko že samo to. da voznik ne zmanjša pravočasno hitrost pred prehodom za pešce, lahko vzrok za kasnejšo nesrečo. Taka se je namreč konec prejšnjega meseca pripetila v Tržiču in se končala s smrtjo pešca. Nihče ni tudi preprečil vožnje vozniku traktorja, ne občani, ne gostilničar gostilne, v kateri se je nalival voznik; po še ne 200 metrih vožnje se je za vožnjo popolnoma nesposobni voznik prevrnil s ceste, traktor pa ga je pokopal pod seboj. Ko 80 konec prejšnjega meseca delavci postaj milic v vseh gorenjskih občinah ustavljali voznike motornih vozil in ugotavljali njihovo treznost in s tem sposobnost za vožnjo, se tako kot vedno doslej ni zgoddo, cla ne bi našli kakega voznika, ki je pregloboko pogledal v kozarec. V Škofji Loki. kjer je sredi prejšnjega meseca profnet nadzirala tudi zaščitna enota milice, so bili rezultati kontrole pravzaprav porazni. Potem ko so prvi dan miličniki v škofji Loki ter beh dolinah Poljanski In >ei:!.i t;-tavili skupaj I M vozil, so morali zaradi • in jenosd i desetim voznikom začasno odvzeti vozniška dovoljenja. V ponovljeni akciji čez dva dni, 16. oktobra, pri je bilo še več vinjenih — od dovoljenja se je začasno poslovilo 17 voznikov, medtem ko jih je 8 odklonilo preskus treznosti z alkotestom, kar pa se po zakonu seveda šteje za priznanje vinjenosti. Med vozniki, ki zaradi popitih maliganov ne bi smeli sedeti za volanom, je bil eden posebno trmast; ko so miličniki ugotovili, da je napihal krepko zeleno, so mu seveda prepovedali nadaljno vožnjo in mu začasno odvzeli vozniško dovoljenje, saj bi lahko povzročil prometno nezgodo. Vendar pa je voznik kasneje spet sedel za volan in odpeljal dalje, vendar pa so ga miličniki kmalu spet zaustavili. Ker je tako trmasto hotel^ z avtomobilom domov, se je miličnikom zdelo najbolje, da ga sami s službenim, avtomobilom varno dostavijo pred domača vrata, čeprav takšna dostava »onemoglih« sicer ni v navadi. Nič drugače, čeprav po številu odvzetih dovoljenj le nekaj bolje, je bilo pri kontroli prometa v ostalih občinah. Tako je oddelek milice Bled ob kontroli 30. oktobra začasno odvzel 11 vozniških dovoljenj zaradi vinjenosti, v Kranju so miličniki postaje milice ustavili 6 ne povsem treznih voznikov, na Jesenicah so bili 4. itd. ■To je bila sicer le ena o številnih kontrol prometa na gorenjskih cestah, v kateri so miličniki poleg drugega preverjali tudi treznost voznikov, vendar pa je tudi tokrat kot že nekajkrat doslej slika pravzaprav nespremenjena: če pijemo alkohol, potem kljub temu sedamo za Volan« lahkomiselno vozimo v gostem prometu in na ozkih^nevar-nih cestah, kjer nezgode niso redke. Do sebe in do, drugih udeležencev v prometu smo malomarni, saj le delno sposobni za vožnjo tvegamo nesrečo. Le malo je voznikov, ki se v gostilno pripeljejo, odidejo pa peš ali vsaj s taksijem. Tak nasvet morda ni odveč v t( m tednu, ko smo j za barvanje podplatov MONTEGRACO, izklicna cena je milijon dinarjev - dva stroja za obrez podplatov Jav™ licitacija bo 24. novembra 1981 od 10. do 12. ure na dvorišču delovne organizacije Hlir'1!'8^" j? možen eno uro P1^ Početkom licitacije. Interesenti morajo pred začetkom licitacije položiti 10-odstotno kavcijo - varščino od izklicne cene. Prometni davek plača kupec. GIP GRADIŠ LJUBLJANA TOZD Lesno industrijski obrat ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 56 Objavlja prosta dela in naloge ZAHTEVNA TAJNIŠKA OPRA VILA Pogoji: — dokončana srednja administrativna šola, — 2 leti delovnih izkušenj Delo se združuje za določen čas (nadomeščanje delavke za čas porodniškega dopusta) s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja en mesec. Pismene prijave sprejema kadrovska služba Gradiš, TOZD LIO, Škofja Loka, Kidričeva 56 do 15. dne po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni v 15 dneh po odločitvi komisije za delovna razmerja.. dmuti ALMIRA Alpska modna industrija RADOVLJICA Odbor za delovna razmerja pri TOZD Proizvodnja pletenin objavlja prosta dela in naloge: VODJE KEMIČNE ČISTILNICE VZDRŽEVALCA COTTON PLET1LNIH STROJ EV MEHANIKA V MEHANIČNI DELAVNICI KUHARICE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati se naslednje pogoje: pod 1. — srednja strokovna izobrazba apreterske ali tekstilne kemijske usmeritve - praksa zaželena pod 2. — srednja strokovna izobrazba tekstilne oziroma tebnične usmeritve ali poklicna Sola splosno-ključavničarske usmeritve in 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih pod pod vanju vodovodnih in pnevmatskih naprav, obvladanje elektro in avtogenega varjenja - poklicna Sola kuharske usmeritve, praksa zaželena, opravljen tečaj o higienskem minimumu Vsa razpisana dela se združujejo za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom. Nastop dela je mogoč takoj. Zainteresirane kandidate vabimo, da pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisanih noiSvna naslov: Almira, alpska modna industrija Radovljica - Jalnova ulica 2, odbor zadetovna razmerja TOZD Proizvodnja pletenin Radovljica. Razpis velja do zasedbe del. RUDNIK URANA 2IROVSKI VRH i navijanju GORENJA VAS - TODRA2 Komisija za delovna razmerja objavlja oglas i delovnega razmerja delavcev sa asdoloesn čas a, delovnim čaaom in vabi k sodelovanju kandidate opravljanje del: 1. VODENJE IN KOORDINIRANJE NABAVNE SLUŽBE i 2. ELEKTROMONTA2NA IN ELEKTROVZDRŽEVALNA DELA j 3. DELA ČUVAJA i Pogoji: pod 1. - visoka izobrazba ekonomske ali tehnične smeri, - aktivno znanje najmanj enega tujega jezika. - poznavanje zunanjetrgovinskega poslovanja — ZT registracija. - do 5 let delovnih izkušenj pod 2. - KV elektrikar - jaki tok, - do 5 let delovnih izkušenj. — jamsko in izmensko delo, - uspešno opravljen zdravniški pregled, - poskusno delo po pravilniku, - odslužen vojaški rok pod 3. — končana osnovna šola, — vozniški izpit B kategorije, — starost do 40 let, izmensko delo, - prednost imajo kandidati — gasilci, — ostali pogoji po zakonu, — uspešno opravljen zdravniški pregled Objavljena dela se opravljajo v Zirovskem vrhu — Todraž pri vasi. Komisija bo obravnavala samo popolne vloge, t. j. z dokazih o upe-j njevanju pogojev. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poirjeie ' roku 15 dni po objavi oglasa na gornji naslov. O izbiri bodo obveščeni v roku 30 dni po izbiri. Osnovna šola PLANINA KRANJ Razpisna komisija razpisuje dela in naloge RAVNATELJA Kandidati za razpisano delovno nalogo morajo poleg spiošaii'J zakonom določenih pogojev izpolnjevati se naslednje pogoje: — pedagoška izobrazba in najmanj 5 let uspešnega dela, na vxgeš*'j izobraževalnem področju, — strokovni izpit — družbenopolitična aktivnost, — moralno-etična neoporečnost, — organizacijske in vodstvene sposobnosti Mandat traja 4 leta. Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogajf pošljite v 20 dneh po objavi razpisa na osnovno šolo Plaši* Kranj, Tončka Dežmana 1, z oznako na ovojnici »sa raspi komisijo«. SOZD ALPETOUR fckofja Loka TOZD Potniški promet Kranj objavila na podlagi sklepa komisije za delovna naslednja prosta dela oziroma naloge: 8 VOZNIKOV AVTOBUSA s stanovanjem v Kranju ali bliinji okolici 1 VOZNIKA AVTOBUSA p 9 stanovanjem v Dupljah ali bliinji okolici 1 VOZNIKA AVTOBUSA s stanovanjem v Bašlju ali bliinji okolici 1 VOZNIKA AVTOBUSA ZA LITOSTROJ s stanovanjem v Čemšeniku ali Sentgotartu oziroma klanji okolici Pogoji: - poklicna šola za voznike motornih vozil in izpit D kategorije. I ** \ delovnih izkušenj kot poklicni voznik motornih vozil. Poskusno dek,Ji mesece. Za vsa navedena dela se sklene delovno razmerje za nedoločen ča? * polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazili sprejema kadrovska služba v Kranju, K> roška c. 5 — 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izidu obveščeni«•* dneh po izteku prijavnega roka. Istočasno M. •. 1961 razveljavljamo o a sprevodnika v glas za prosta dala oz. ualaf* Bohinju, ki je Ml objavljen sat 10. NOVEMBRA 1981 OBVESTILA, OGLASI !N OBJAVE MALI -JU 16 »ti porodnišnice) *0DAM i »O kosov rabljene STRESNE _Wc. cena 3 din. Frelih Slavko. ^T—nfirn 29 10706 JAJCA in KOKOŠJI GNOJ. v vntfe. dobite vsako soboto • v Sr vasi 6 pri Gorica h 10649 prodani dve NEMŠKI Astokrvni. z rodovnikom. ~ '■•»v Jegorovo predmestje 29. tel. 064-60-098 10905 IT* » prm suhih bukovih DRV. it 16. Skofja Loka 10906 ^ V prm suhih bukovih DRV \ Selca nad Skofjo Loko 10907 • PLAŠČ in OBLEKO za no k 16-.18 Telefon 064-60-817 10906 i brejo KRAVO, jalovo KRAVO mleka in 20 mesecev staro 1 J«#wovo predmestje 25, Skofja 10909 4 nova trodelna OKNA z a rolete, po ugodni ceni. i dan od 15. ure dalje. Naslov v 'oddelku 10910 . „11*1 kv. m borove stenske OB-IV*k>73, Šenčur 10831 Prodam termoakumulanisko PEC 2 kW AEG. Bernard .Jane?:. II Tuga Vidmarja K. Kranj 10911 PEC za etažno centralno. 20.000 kal. 13G--litrski BOJ LE H in termoakumula-cijsko PEC elind. 4 kW. prodam Kociper. Preddvor 108 10912 Prodam leto dni star stro) /.A POMIVANJE POSODE - velenje. za 2 SM Plačljivo v dveh obrokih Telefon 28-071 1091.) Prodam skoraj nov GIJSEK. posebne izdelave, dolg 3.8 m. za 2.8 SM. Možnost planila v dveh obrokih.. Telefon 28-071 10914 Prodam 160 kg težkega PRASlCA in KORUZO. Lahovče 42. Cerklje 10915 Prodam 2500 kosov rabljene STRESNE OPEKE in namizni HARMONIJ Pisovec Tone. Milje 43. Šenčur 10916 Prodam PSA. starega 1 leto, novofund-lanca križanega z boksarjem. Predoslje 41 10917 Prodam PSA, nemškega ovčarja, stare ga 1 leto. z rodovnikom Telefon 25-307 10918 Ugodno prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Stane Vernic. Snedičeva 4. Kokrica - Kranj 10919 Prodam dobro ohranjeno DNEVNO SOBO in trodelno OMARO ter »KOMODO« . Telefon 23-017 10920 Prodam bukova in kostanjeva DRVA. Popovo 4, Tržič 10921 Prodam otroško POSTELJICO. KO SARICO za dojenčka m mrežasto STAJICO. Magdič. Sp. Resnica 129 10922 SIPOREKS, 5 cm. 9. kub. m. prodam za 3,5 SM. Stancar Zdravko. informacije v trgovini »Deteljica« dopoldan ali popoldan - Lom 14/a, Tržič 1092.1 Prodam GOBELIN - narava, v okvirju 106 x 45 cm Telefon 064-60-145 10950 Prodam polsuha bukova DRVA in ZELJE v glavah Podbrezje 111. Duplje 10951 Prodam BIKCE za rejo Letence 1. Prodam SEDE2NO GARNITURO ND 7000. Ogled v soboto. 14 XI. od 9. do 13 ure Za nova 24. Kram KUPIM Kupim termoakurnulacijsko PEC. 5 do B kW Suša Slavko. Kram. Zupančičeva lil U 10924 Kupim TERMOAKUMULACIJSKO PEC. 3 kW. Jezerska 46. Kranj VOZILA t-fenci in učitelji osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici P" Tržiču smo se v sredo, 4. novembra 1981 poslovili od našega DARKA KOGOJA učenca 8. a razreda V upanju, da bo zmagalo življenje. srce je utihnilo njegovo NAŠA MISEL NANJ BO OSTALA! ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mami DARINKE BRUDAR * iskreno zahvaljujem vsem, ki so na kakršenkoli način )z*ekli sožalje, darovali cvetje in vence ter jo pospremili na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, 5. novembra 1981 V 72. letu je preminila dolgoletna sodelavka ANA ŠRANC PTT upokojenka Od nje smo se poslovili v soboto, 7. novembra 1981 na pokopališču na Bledu KOLEKTIV TOZD ZA PTT PROMET RADOVLJICA Wočamo žalostno vest. da nas je v 83. letu zapustil nas dragi ata. stari ata in pradedek JANEZ KIRN borec za severno mejo in udeleženec NOB ^'>Jtreb ho v torek. I<>. novembra 1981. ob I5.30 na pokopališču \ Kokri ŽALUJOČI : sinovi Janez. Jakob. Andrej, hčerki Miri in Milka 7. družinami Kokra, Šenčur, Skofja Loka, Ljubljana, Travnik, 8. novembra 1981 Dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1978. prodam. Smolej Jure. Kovor 56/a 10946 ZASTAVO 101. letnik 1975. prodam po delih. 60 odstotkov ceneje od nove. Leskovšek. Frankovo naselje 41, Skofja Loka 10947 Kupim motor za avto VW. od letnika 1965 dalje. Telefon 50-736 10948 Prodam ZASTAVO 750 SC. letnik 1979. prevoženih 23.000 km. Arh Marko. Šer-oerjeva 37, Radovljica 10949 Prodam FIAT 126, star leto in pol, 17.000 km, dodatno opremljen, cena po dogovoru. Ogled možen vsak dan po 15. uri. Grabovac. Beleharjeva 26. Šenčur 10925 Prodam neregistrirano ZASTAVO 750, za 15.000 din. Zupan Stane. Šenčur. Kranjska c. 10 10926 Prodam zimske GUME michelin za »FICOTA«. Mihelić. Radovljica. Gorenjska 30 10927 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1976 Žagar, Valjavčeva 14, Kranj 10928 Prodam FIAT 1300, po delih Puhar Aci. Breg pri Preddvoru, tel. 45-121 10929 Prodam dobro ohranjen FIAT 1300, letnik 1970, registriran do avgusta 1982 < poceni). Cerklje 9 10930 Prodam FIAT 850 special, registriran do marca 1982 in ZASTAVO 850. neregistrirano, v voznem stanju, lahko po delih. Ogled popoldan od 15. do 18. ure. Florjan Vodopivec, Tavčarjeva 1, Jesenice 10931 Prodam ZASTAVO 101 in ALFA ROMEO guilia, oba za dele. Jerala, Podreča 11, Mavčiče 10932 Prodam DIANO, oktober 1977. odlično ohranjeno. Dolinar, Podlubnik 224, Skofja Loka. tel. 064-62-416 10933 Prodam »KATRCO«, letnik 1977. Tržič, Zali rovt 5, tel. 50-057 10934 Prodam MENJALNIK. VRATA in SEDEŽE za zastavo 101. Mlaka 118. tel. 26- 684 10935 Prodam komplet dele za R-4 - novo: zavorni avtomat, vetrobransko in stranska stekla: rabljeno: termostat, troje vrat, 4 letne gume in razne druge dele. Cena 3.500 din. KuraS Milan, Tomšičeva 68/B.Jesenice 10936 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1970. Informacije vsak dan popoldan Telefon 27- 005 - Kranj 10937 ANCILLOTTI 50 motocross. letnik 1981. prodam. Pavšek. Bistrica 95. Tržič 10938 Ugodno prodam MOTOR tomos 90 elektronk-, letnik 1980. PoljSica 54/a, Zg. Gorje 10939 STANOVANJA Starejše enosobno STANOVANJE v centru Kopra, zamenjam za primemo v Kranju ali na Gorenjskem. Telefon 21-290 10952 Student išče v Kranju ogrevano SOBO s souporabo sanitarij. Ponudbe po telefonu 27-192 10695 Iščeva SOBO s kuhinjo in sanitarijami V Kranju ali bližnji okolici. Šifra: Mlad par 10940 POSESTI HIŠI — ena primerna za zasebno trgovino, druga za stanovanje, obedve skupaj blizu Ljubljane v turističnem kraju, oddam v najem. Zaželjena zamenjava stanovanja nekje na Gorenjskem. Ponudbe pod: Izredna prilika 10941 ZAPOSLITVE Žensko zaposlimo za delo v KUHINJI, takoj ali po dogovoru. Urejen delovni čas, možnost stanovanja. Penzion GRIČ — Tupaliče 32, Preddvor 10885 Zaposlim KOVINARJA z nekaj prakse na obdelovalnih strojih. Lavtar Slavko, Kranj, C. na Klanec 48, tel. 26-666 10942 ELEKTRIČAR in ORODJAR iščeta kakršnokoli popoldansko zaposlitev v Kranju ali okolici. Telefon 45-092 vsak dan od 15. do 17. ure 10943 Zaposlim delavca za vlivanje aluminija v kokile. OD po učinku. Primožič Stane, Zminec 30, Skofja Loka 10944 NAJDENO Zatekel se je srednje velik PES, črne in rjave barve. Lastnik ga dobi v Moškrinu št. 2. Škofia Loka 10945 OBVESTILO' Absolvent INSTRUIRA MATEMA TIKO za srednje šole. Kranj. tel. 27-598. GOSTILNA »VIGRED« - Reteče. vas vabi vsak petek s svojimi specialitetami ob poslušanju prijetne glasbe. Za obisk se priporoča gostilna »VIGRED« 10647 ČESTITKA AJDOVCEVI mami iz Hotemaž želijo i* 90. rojstni dan zdravja in sreče družine: Sitar. Janša in Gregorin 10899 OSTALO MATEMATIKO INSTRUIRAM za vse šole. Telefon 27-329 - kličite popoldan 10900 ROG, SERVIS 1'sluge nudimo hitro iti poceni tudi izven garancije. Nudimo tudi shrambo koles in motorjev v zimskem času. Vse informacije Smrkolj Dušan. C. JLA 27. Kranj. Telefon 27-566. UPRAVA INŠPEKCIJSKIH SLUŽB ZA GORENJSKO je od 1.11. 1981 dalje na telefonski številki 25-9BI uvedla dežurno službo, pre-ko katere lahko organom inšpekcijskega nadzorstva posredujete vaša vprašanja oziroma prijave nepravilnosti. Dežurna služba je organizirana vsak delavnik v času od 6. do 20. ure in vsako soboto v času od 6. do 14. ure. PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE ZA DOMAČO IN UMETNO OBRT »DOM« notranja in zunanja trgovina. Ljubljana Mestni trg 24 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge POSLOVODJE (za poslovalnico v Tržiču) Pogoj: — šola za prodajalce. — 5 let delovnih izkušenj v komercialnih poslih Za objavljeno delo je določen poskusni rok. Kandidati naj pošljejo prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev \ roku 15 dni po objavi oglasa na naslov: Proizvodno in trgovsko pod jetje za domačo in umetno obrt DOM — notranja in zunanja trgovina Ljubljana. Mestni trg 24. Kandidati bodo obveščeni o rezultatih objave v roku 30 dni od poteka roka za sprejemanje ponudb. mira stavbno in pohištveno mizarstvo RADOVLJICA, Šercerjeva 22 Komisija za medsebojna razmerja razpisuje prosta dela in naloge RAČUNOVODJE OZD Pogoji: — najmanj srednja šola ekonomske smeri, — tri leta delovnih izkušen i v finančnem poslovanju. — delavca za opravljanje teh del in nalog bomo izbrali za dobo štirih let. Kandidati naj pošljejo pismene prijave s potrebnimi dokazili o strokovnosti v 15 dneh po razpisu na naslov: MIRA stavbno in pohištveno mizarstvo, Radovljica. Šercerjeva 22, komisija za medsebojna razmerja. e Kmetijsko živilski kombinat Kranj Z n.SOl.O. Kranj, C. JLA 2 TOZD KMETIJSTVO obvešča cenjene stranke, da se je Cvetličarna GLOBUS preselila v prenovljene prostore Cvetličarne »ROŽMARIN« na Majstrovem trgu. Obenem vas obveščamo, da smo začeli v Cvetličarni Stražišče (prostori stare vrtnarije) ponovno izdelovati vence, žalne šopke in vse ostale cvetlične aranžmaje. Priporočamo se za obisk! Sporočamo žalostno vest, da je tragično preminul naš dragi sin VEKOSLAV ERMAN > Britofa 281 pri Kranju Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 10. novembra 1981, ob 15.15 izpred domače hiše žalosti na pokopališče v Predosliah ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Dan pri prvošolčkih v podaljšanem bivanju G je zrasel v šestico Kranj — »No, kako se reče?« je dejala tovarišica Saša Marinčkova, ko sem stopila v prvi c kranjske osnovne šole Stane Žagar. »Zdra-vooo!« se je oglasilo in šestintrideset parov radovednih oči se je zastrmelo Medtem ko otroci pišejo matematično nalogo — v petek so jemali število pet - si ogledujem razred. Prav prijetno je. Mize so stisnjene v dve vrsti ob omari je peskovnik. na steni pa polno risbic: gTobovi ob Presnete množice in ta nova matematika! vame. »Nas boš slikala?« Fotografski aparat je bil v hipu najpomembnejši objekt njihovega zanimanja. »Boš mene? Mene! Mene!« Seveda sem slikala. Enega, dva, sklonjena nad matematično nalogo, potem pa.. . Vse skupaj, prav? Uh, kakšen čebelnjak! Sedla sem k Denisu, skodranemu dečku, da ne bi motila učne ure. »Kako ti je pa ime?« me je vprašal. »Helena.« »Jaz sem pa Denis.« »Jaz pa Klemen.« »Maja!« so hiteli pripovedovati tudi drugi. Neverjetno, kako hitro smo se sprijateljili. »Pri tovarišici Saši je lepše kot pri razredni,« mi je zaupal Denis. Ni znal ali hotel razložiti, zakaj. Uganila sem. Zato, ker je prijazna, vedno nasmejana, pripravljena za šalo in pomoč. Ker jih ima rada. Pri njej lahko tudi klepetajo, se igrajo, skrijejo za omaro, sedejo ali ležejo na tla. »Trudim se, da bi jim bilo podaljšano bivanje v šoli čim bolj prijetno,« mi je dejala v trenutku miru. »Želim, da so sproščeni, veseli, saj navsezadnje od jutra do pol treh, ko pridejo ponje starši, res ne bi mogli zdržati prilepljeni na stolih. Resnost zahtevam le pri učni uri, ko pišemo domače naloge, beremo, utrjujemo snov.« Podaljšano bivanje se začenja ob enajstih, ko je konec rednega pouka. Pol ure imajo otroci časa, da se sprostijo, si umijejo roke in pripravijo za kosilo. »Danes ni bilo dobro,« se je namrščil Denis. »Juha s krompirjem in klobaso (hrenovko). Ja, puding je bil pa dober. Rumen.« dnevu mrtvih, hranilniki pikapolonice, cvetje, drevesni listi v jesenskih barvah, odtisi rok, rdeči, modri. .. Se slovenska naloga; ena stran črk G pa prepis besed iz berila: GLAS tudi že vse! Tovarišica. ali lepo pišem?« so se hiteli oglašati tudi drugi. Lotili so se risanja, sedli k škatlam z igračami, ki jih je tovarišica postavila v »igralni prostor« med obe vrsti klopi, in čakali »počasneže«. Na hodniku, kjer imajo čevlje in vrhnja oblačila, je nadvse živahno Prerivajo se, vsi vprek kričijo in se veselijo iger na prostem. »Tovarišica, tovarišica, sem lahko v prvi vrsti?« Kolona po dva in dva počasi dobiva podobo. Tri deklice me hočejo držati za roko. Kar nerodno mi je. Hkrati pa premišljujem, kako sramežljivi otroci smo bili nekdaj mi in da vrtec res ni slaba stvar. Kača se nekajkrat pretrga, preden pridemo na igrišče. Najbolj živahni dečki brž določijo golmana in se zapodijo za žogo, drugi se lovijo ali igrajo nekaj tenisu podobnega, večini deklic pa se nič kaj ne ljubi. Potem jih tovarišica le navduši. Slepa miška mora po čivkanju ugotoviti, na čigava kolena je sedla. Tudi »kužek menja utico« je nadvse zabavna stvar. Blizu dveh je že ura. Nazaj v razred bo treba. Zadnje pol ure rišejo žabe in kače, ki so jih prejšnji dan videli v lutkovnem gledališču. Boban je narisal kor motorni čoln. čeprav ga, kot mu je očital Klemen, v igrici sploh ni bilo. Pa saj je vseeno. »A sem bil priden?« vpraša tovarišico, ko mamica pokuka v razred. Čiv, čiv, ugani, kdo sem! GRLO, GOVORIM. .. Škilim v zvezke. Nekateri pišejo lepo zaobljene črke, Gregorjeve pa so suhe, podobne šestici. Kaže, da mu ne ležijo, samo po tri je spravil v vsako vrsto. Žarko je prvi končal in ponosno pokazal zvezek tovarišici. »Jaz sem Klopi so vse bolj prazne. Petek je in takrat starši običajno pridejo že ob pol treh. Tovarišica Saša si nevidno oddahne in prizna, da mož in sin včasih nosita posledice njene zadržanosti v Šoli. Jaz pa ugotovim, da tovarišica sploh ne bi bila, čeprav so otroci čisto »fletni«. H. Jelovčan Pokljuka se dolgočasi Na Pokljuki je Sport hotel zaprt, vse leto obratuje le penzion pri Mari — Već ali manj dolgočasno za obiskovalca, ki prihaja po kopni cesti na Pokljuko Pokljuka — Zelo mrzli so že dnevi na Pokljuki, čeprav sončni kot v dolini. A še v sončnem opoldnevu zebe do kosti in v zraku se že čuti, da bo zdaj zdaj nasulo snega do kolen in še čez. Mrzla Pokljuka, tiha in spokojna, čaka snežno zimo, meteže in visoke zamete, ki jih sonce ne bo pobralo tja do maja ali junija. Vsako zimo je tako, vsako zimo zapade veliko snega, ki se tu najbolj trdovratno upira sončnim žarkom. Po gozdnati Pokljuki so speljali Široko asfaltno cesto vse tja do odseka za Sport hotel — le za nekaj sto metrov je očitno zmanjkalo denarja, še bolj pa dobre volje in pripravljenosti lastnikov hotela. Se vedno In še dolgo bo vodila do hotela luknjasta makadamska pot, ki se potem vije naprej po Goreljku, mirno številnih počitniških hišic in domov. Ampak cesta po Pokljuki, ki jo bodo zdaj redno plužili in ki je boljša kot naša magistralna, odtehta teh nekaj Edino gostišče, kije na Pokljuki odprto, je penzion pri Mari. sto metrov makadama. Prav zdaj napeljujejo tudi telefonske kable in tako bo Pokljuka bogatejša še za telefone. Zal pa se je spet in spet treba pritožiti čez hotel, ki je današnjim obiskovalcem dvakrat zaklenil vrata. Sport hotel je zaprt, uradno in nepreklicno, z obrazložitvijo, da ga obnavljajo. Res je, da se vidi, da mu v notranjosti belijo stene, žal pa je res tudi, da ostaja pokljuški nebo-digatreba in nebogljenček še naprej. Kljub vsej svoji impozantnosti, ki mu je pač ne moreš odreči, ostaja siromaček v poplavi izgub, ki mu jih pišejo iz leta v leto. Od debelih spisov analiz, sanacij, zasilnih, prisilnih uprav, pritožb, zahtev, potreb, usmiljenih pogovorov in upov, da ga prevzamejo bogatejši blejski ali bohinjski hoteli, ni očitno ostalo ničasar več. Kot v posmeh so zaprašeni načrti njegovih gospodarjev, da kanijo za pokljuškega mogotca urediti poleg hotela tudi nekakšno zdravilišče z apartmaji in kot v posmeh so gore papirnatih sanacij. Sport hotel ne gre in ne gre v promet, pa naj ga prevzemajo najbolj sposobni in domiselni direktorji. Zguba na zgubo! Če bi se postavili na boli realna tla bi rekli, da sredi Pokljuke takšnega osamljenčka, ki ponuja parket pa bazen pa viski v disco klubu, nikakor ni treba. Smučarji, ki prihajajo pozimi, so v »pancerjih«, in jim na parketu spodrsne, poletni gostje pa so starejših let in si želijo stezic, miru in jim je kaj malo mar za bazen s toplo vodo. Če bi hoteli, da na Pokljuko drvijo mlajše družine, bi nujno potrebovali poleg hotela vsaj nekaj konj in hlevov, gugalnice. peskovnike, športna igrišča. Skratka: GLASOVA ANKETA Sorica in Skofja Loka nimata Groharjevih del Mojstru impresionizma, slikarju sončne svetlobe Ivanu Groharju, so preteklo nedeljo v rodni Sorici odkrili spomenik ob 70-let niči njegove smrti. V rojstni hiši so odprli preurejeno muzejsko zbirko. Sorica je postala še bolj vabljiva za obiskovalce. Ob nizu prireditev, ki so se te dni v Groharjev spomin vrstile v škofjeloški občini, posebej ob svečanosti v Sorici, se je pokazalo: ne rodna Sorica ne Skofja Loka, v kateri je Grohar v zadnjih letih svojega življenja postal pravi slikar domače zemlje, nimata najboljših Groharjevih del, slik, po katerih ga danes predstavljamo in poznamo. MARJAN PETERNELJ iz Sorice, predsednik odbora za postavitev Groharjevega spomenika »Želja Soričanov, da vas dobi Groharjev spomenik, je stara več kot dvajset let. Do pobude je prišlo leta 1960, ko je Franc Gač-nik v župnišču uredil prvo zbirko. Letos, ob 70-letnici slikar-jeve smrti, je pobudo okrepilo Muzejsko društvo iz Železnikov, ki ima v svojem delovnem programu tudi postavljanje spominskih obeležij pomembnim rojakom. Da imamo danes v Sorici Groharjev spomenik, ima veliko zaslug muzealec Niko Žumer iz Železnikov. Brez dvoma pa nam je akcija uspela zaradi složnosti odbora in podpore Soričanov, posebej mladine ter seveda tudi zato, ker Grohar zavzema y slovenski kulturi pomembno mesto. Zdaj, ko je spomeniuk Groharju postavljen, si bomo prizadevali, da v Sorico dobimo katero od znanih Groharjevih slik * FRANC NOVINC, slikar, predsednik Združenja umetni ko v Skofja Loka »Pobudo Soričanov in Muzejskega društva iz Železnikov o postavitvi spomenika Groharju je naše združenje takoj podprlo in v odbor imenovalo svojega predstavnika. Spomenik je oblikoval član našega združenja, kipar Tone Logonder. Delal je povsem Ogledati samostojno, saj njegova dela sega daleč nazaj v združenja še ni bilo. Ogl si prenovljeno muzejsko Sorici, ki Groharja ne m vito predstavljati, saj so „ ljena le dela iz njegovega ne »šega obdobja. Sorica hi dobiti katero od njegov it nih slik. Veliko teh je Škofji Loki. Poiskati poti, da se bodo ta dela okolje, v katerem so Podobnih prizadevanj rali biti deležni tudi drugi i_ kot na primer pokojni Sesaj Žirov pa Mihelič, ki je le masi željo, da svoja najboljša dsa pokloni Škofji Loki, in Stapati izdelati bi morali trden in se zavzeti za njegovo tev. TONE GOLJA is Dai Gro h a rej v sorodnik »Lep je zame današnji dan. mi bilo dano, da bi Gi poznal, saj je umrl, preden rodil. Oče, ki mu je bil stric, mi je veliko pripovc _ njem. Prihajal je v D a ve* očetovi sestri Mariji. Nekaj je ostal, delal in spet odšel je živel, mi je pravil oče. prihajal. Slike je imel g skrinji, ko je umrl, so se gubile, nekaj so jih i. Vedelo se je že tedaj, da je da bo tako pomemben. . ni slutil. Njegovi sorodniki danes nimamo nobene aj slike.« M.VoKpl Šport hotel na Pokljuki je zaprt. - Foto: D. Kuralt bilo bi bolje, ko bi bila na mestu hotela danes večja brunarica. A zdaj je, kar je in žal mora biti. Poleg hotela je še depandansa Jelka, ki je tudi zaklenjena in zapuščena, kajti tako kot za hotel tudi za depandanso velja, da so vzdrževalni stroški izjemno visoki, če v hotelu ni gostov. Današnja pokljuška predzimska slika pa ne bi bila popolna, ko ne bi omenili edinega gostišča, ki je odprto in ki rešuje čast Pokljuke. Le penzion pri Mari je odprt vse leto, le ta penzionček, ki se nikoli in nikjer ne hvali, prijazno sprejme slehernega gosta, ki se v petek ali svetek mudi na Pokljuki. Tu so poleg drugih gostov še delavci, ki dobijo toplo hrano pa tekači pozimi pa tujci poleti. Vsak goet je v penzionu dobrodošel, pa naj pride le na čaj ali domačo hrano aii pa si pravi penzion. Gostišče ima devet sob s sanitarijami, nr~ pa je vsekakor, da vam , , nikoli ne bodo dejali, nimamo. Na Pokljuki vendarle ni črno, kot se zdi. Zdaj so ured*' da imajo kontejnerje in or*" odpadke, zdaj pozimi vedno, z zaostankom, plužijo. A navkljub vsemu odhaja* liko razočaran. Razočaran nad da je Pokljuka še vendo takšna ie bila pred leti, z majcena«* majhnimi pridobitvami. Ze wa* morda bolje, da je nismo natj* hoteli in da se miru *^>«*f Sobro počutijo, vendar J*o^ je ostala pozabljena. ZeksM majava vlečnica, ki vsako k*Oj ije ob hotelu dota bi bilo lahko drugače... D.