obedovanje, omogoča v raznovrstnih učilnicah turistične srednje šole tudi sodoben pouk.
V seminarskem delu so bili naslovi tem Spletna učilnica (Mirsad Skorupan), Razvoj didaktike geografije na Slovenskem (Rožle Mrvar Bratec), Razmerje med splošnimi in operativnimi cilji pouka ter improviziranje pri pouku geografije (Igor Lipovšek),Terensko delo v prvič videni pokrajini - praktični primeri z mednarodnega tekmovanja 2009 (Danijel Lilek), Pojmovne mreže (Lea Nemec), Nekateri redkeje uporabljani didaktični pristopi (dr Anton Polšak), Svetovni navigacijski sistem ali džipies - GPS (Mirsad Skorupan). Najbolj dinamično je bilo na delavnicah, kjer so udeleženci v skupinah na primeru Sredozemlja sami pokazali, kako se izdelujejo pojmovne mreže in kjer so na terenu sami uporabljali tehnologijo GPS.
Osrednji del sobotnega izobraževanja je Franci Cuš namenil druženju z gričevnato pokrajino v porečju Mure in Sčavnice. Z Murske rav-
nine je pot vodila preko vinorodnih goric in Kapelskega vrha v dolino Sčavnice. Prvi daljši postanek je bil v Dragotincih. Na pobočju nad avtocesto je bilo možno opazovati raznovrstne procese v kulturni pokrajini: širitev naselij, kmetijsko proizvodnjo, opuščanje kmetij, suburbani-zacijo, revitaliziranje kmečkih domov, melioriranje zemljišč ter spremembe, ki jih je v ruralno območje prinesla gradnja in izgradnja avtomobilske ceste. Spremembe v pokrajini je bilo možno spoznati s pomočjo fotografij, ki so prikazovale razmere v preteklosti.
Naslednji postanek je bil ob strugi Sčavnice blizu Zihlave.V pokrajini je bilo možno primerjati naravne in an-tropogene obvodne geomorfološke procese ter poskuse renaturacije območja, ki ga je kanalska vodna melioracija povsem degradirala.
Ilustrativen je bil obisk centralnega naselja Sv. Jurij s trškim delom Videm. Kratek sprehod je iz videza in kratke razlage razkril dinamiko naselja, v
kateri se ciklično izmenjujejo obdobja razvoja, stagnacije in nazadovanja. Geografe je sprejel župan Anton Slana, ki je opisal razvojne uspehe in težave podeželske občine s 3000 prebivalci, ki je gravitacijsko razpeta med Lenart, Ptuj, Gornjo Radgono in Ljutomer; po izgradnji avtoceste pa tudi na Mursko Soboto in Maribor
Po kosilu v prijaznem ambientu domače gostilne je sledil obisk gradu Negova in naselja ob njem. Veličasten renesančni grad je bil obnovljen s sredstvi Evropske unije. Do takrat, ko bo v njem hotel in druge dejavnosti visokega turizma, pa v njem priložnostno gostuje podjetno in samoiniciativno domače kulturno društvo, ki z vodenjem po obnovljenem in še ne-obnovljenem delu gradu in s predstavami v njegovi kleti, obuja običaje ne-govskega območja in predstavlja bogato grajsko zgodovino. Za ogled zeliščnega vrta je zmanjkalo časa. Dovolj ga je bilo le še za ogled vrelca Ivanjševske slatine in mofete. Okoslavske mofete (izhajanja COi iz razpoke v zemlji) se ni dalo videti, ker v obcestnem jarku ni bilo vode, v kateri bi se plin mehuril. Geografsko raziskovalno razočaranje je potešil Franci Grlica, ki je predlagal poskus z ognjem - plamen na vžigalniku je v bližini razpoke ugasnil.
Najvztrajnejše je Franci Cuš v somraku po vrnitvi v Radence popeljal še na sprehod preko po zadnji vremenski ujmi še vedno precej opusto-šenega zdraviliškega parka in mimo Zdravilišča Radenci - nekdanjega jugoslovanskega turističnega smerokaza in inovatorja, ki pa je v razvoju zaostal.
In kje bo 5. tabor DUGS? Pravijo, naj si vikend sredi oktobra 2010 rezerviramo za pokrajino ob Soči in Beneško Slovenijo.Vabljeni!
Igor Lipovšek
Postanek na Dragotinskegm Vrhu je bil namenjen analizi družbeno-geografskih procesov (foto: Igor Lipovšek).
90-letnica rojstva dr. Vladimirja Bračiča
Ob obeležitvi 90-letnice rojstva dr Vladimirja Bračiča je 23. maja 2009 Kulturno društvo Cirkulane skupaj z Občino Cirkulane in ob sodelovanju članov Oddelka za geografijo in Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Mariboru, pripravilo strokovno srečanje z naslovom Življenje in delo prof. dn Vladimirja Bračiča. V uvodu je mag. Martin Prašnički orisal življenjsko pot dr. Bračiča, dn Lučka Lorber pa je predstavila njegovo delovanje in zasluge pri razvoju visokega šolstva, še zlasti prispevek dn Bračiča pri ustanovitvi Univerze v Mariboru, ki jo je vodil kot prvi rektor V nadaljevanju je dn Andrej Hozjan predstavil njegov bogat znanstveni opus.Vsi predstavljeni prispevki so še posebej poudarili mnogovrstnost delovanja dn Bračiča, ki je bil cenjen in spoštovan slovenski geograf, pedagog in znanstvenik, udej-stvoval pa se je tudi na političnem in kulturnem področju.
Drugi del strokovnega srečanja je bil namenjen aktualnim geografskim problemom Haloz. Predstavitve so temeljile na spoznanjih dn Vladimirja Bračiča in le-te nadgradile s sodobnimi pogledi in analizo sedanjega stanja. V uvodu je dn Ana Vovk Korže predstavila Bračičev pogled na naravne vire Haloz. Dn Uroš Horvat je obravnaval demografske razmere v haloških občinah v preteklosti in sedanjosti, ter še zlasti izpostavil vpliv depopulacije na različne strukture prebivalstva. Dn Vladimir Drozg se je v svojem prispevku osredotočil na problematiko urejanja naselij v Halozah in podal nekaj predlogov za celovito načrtovanje naselij.
Po zaključku strokovnega dela srečanja sta Janez Jurgec, župan občine Cirkulane, in dr Uroš Horvat, pred-
stojnik Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti v Mariboru pred Osnovno šolo Cirkulane-Zavrč odkrila doprsni kip drVIadimirja Bračiča. Sledila je otvoritev razstave o življenju in delu dr Bračiča in razstave ob I I 0-letnici organiziranega kulturnega delovanja v Cirkulanah. Dr Bračič, ki se je vedno rad vračal v rodne Haloze ter tu sodeloval in spodbujal številne aktivnosti, je bil namreč tudi častni član Kulturnega društva Cirkulane ter častni občan občine Cirkulane.
Na koncu velja omeniti, da je v začetku meseca septembra 2009 Kulturno društvo Cirkulane izdalo zbornik ob I I 0-letnici svojega delovanja, v katerem je v drugem delu objavljena večina prispevkov s strokovnega srečanja.
Uroš Horvat
Doprsni kip dr Vladimitja Bračiča pred poslopjem OŠ Cirkulane-Zavrč (foto: Uroš Horvat).
Spoštovani naročniki!
Morebitne spremembe naročniških razmerij (prijave, odjave) in spremembe naslova sporočite upravniku revije na naslov:
Primož Gašperič,
Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka 13, 1000 Ljubljana, telefon (01) 47 06 347, E-pošta: primoz.gasperic@zrc-sazu.si.
Spremembe naročniških razmerij začnejo veljati s I .januarjem 2010
oziroma s prvo številko naslednjega letnika (med letom sprememba ni možna), spremembe naslova pa takoj, ko prejmemo vaše obvestilo.
Primož Gašperič
Kostanjev piknik
Že drugo leto zapored smo se nekateri geografi "dobili" na medgene-racijskem kostanjevem pikniku. Tudi tokrat se je piknik, ki ga je pripravil Alumni klub geografov Univerze v Ljubljani (AGUL), odvijal v neposredni bližini reke Save, natančneje v TC Ramovž. Zaradi slabega vremena je bila udeležba nekoliko skromnejša od lanskoletne. Vseeno pa smo se prisotni študentje in profesorji skupaj poveselili ob pečenem kostanju, pivu in vinu.
Tovrstne prireditve predstavljajo študentom in zaposlenim na Oddelku za geografijo lepo dopolnitev k študijskem procesu ter nas povežejo na povsem drugačnem nivoju. Hkrati je bil piknik lep uvod v praznovanje bližajoče 90-letnice Oddelka za geografijo.
Matjaž Dovečar