duhcvn©

■II&MA'mhEi V ahiW

	■*•<$*&*	/£■	»&VV»
	*ÄS		
k iKPP	giw*w- #SHPj^	^U* J	► jM H #/k -. -Z1! k. jJ» >nLv Äh/,, tc
NASA SKUPNA ZADEVA
Vesoljni zbor, ki se je pričel 11. oktobra, ni samo stvar papeža in škofov. Vesoljni zbor' je velikanski, stoletni dogodek v življenju Cerkve, ki se tiče vseh, ki nosijo na sebi znamenje sv. krsta in so udje skrivnostnega Kristusovega telesa. Tiče se udov velike Kristusove družine na zemlji. Tiče se torej tudi nas in vsakega posebej med nami. Zato mora vsak, kdor se zaveda svoje povezave s Cerkvijo, nekaj prispevati za uspeh vesoljnega zbora. Neštetokrat in pri različnih priložnostih je sv. oče poudaril, da za uspeh vesoljnega zbora pričakuje pomoč in podporo vseh udov Cerkve. Nihče bi ne smel ostati ob strani. Katere so torej naše dolžnosti!
V prvi vrsti: molitev. Cisto napačno in površno bi bilo misliti, da je uspeh vesoljnega zbora odvisen samo od strokovne priprave, vestnega proučevanja in neutrudnega dela tistih, ki so poklicani da zbor vodijo, in tistih, ki na zboru odločajo. Zbor ni akademija znanosti in tudi -ne cerkveni parlament. Kes, ljudje morajo napraviti svoje, vendar pa ni toliko pomemben „ne tisti, ki zaliva, ampak tisti, ki daje rast, Bog (1 Kor .1, 7).
Drugi način priprave za cerkveni zbor je prizadevanje za osebno posvu čenje. Namen zbora ni teoretično obravnavanje, ampak duhovni napredek kristjanov in širjenje evangelija. Vsak kristjan, ki si bo prizadeval, da se kar najbolj varuje greha in kar najbolj napreduje, v milosti, bo že s tem samim prispeval k uspehu zbora. Saj pravi papež: „Predragi sinovi! Ne pomišljam se reči, da bi ves naš trud in vsa naša prizadevanja za to, da bi bil zbor resnično velik dogodek, utegnili ostati brez uspeha, če se vsi skupaj ne bomo složno in odločno prizadevali za posvečenje. Nobena stvor ne more toliko pomagali kakor ravno iskanje m doseganje svelosli. Molitve, kreposti posameznikov, notranji dvli, postanejo orodje za dosega neizmernih koristi. Treba je močno sodelovati, du bo II. vatikanski zbor res uspel, to pa more izraziti samo prizadevanje za posvečenje posameznih škofov, duhovnikov in vsega krščanskega ljudstvu.“
Slednjič je naša dolžnost, da bomo pripravljeni poslušno sprejeti vse, kar bo vesoljni zbor sklenil in odločil. Zbor bo jasno opredelil stališče lmto-liške Cerkve v mnogih težkih vprašanjih naših dni; zbor bo izrekel odločno besedo v mnogih vprašanjih vrsti. Zbor bo sprejel mnogo določil, lei bodo zadevala tudi nas in naše versko življenje. Naša dolžnost je, da jih zaupno in velikodušno sprejmemo in izpolnjujemo. „Kdor vas poslusa, mene posluša; kdor vas prezira, mene prezira (Lic 10, 10J.	Kdor je prepričan,
da so resnične Jezusove besede: „Glejte, jaz sem z varni vse dni do konca sveta“ (Mt 20, 20), ta ve, kaj mu je storiti.
Svet\ oče. ie v nedeljo, 5. avgusta, sprejel v vatikanski baziliki izseljence vsega sveta. V svojem govoru je udeležencem s kardinalom Karlom Confalonierrijem na želu razložil nenehno skrb Cerkve za tako potrebno apostolsko delo m.ed izseljenci
Janez XXIII. izseljencem vsega
sveta
„Exsul familia“, ki je namenjena dušnemu pastirstvu izseljencev, je povzela v nekak majhem in dragocen zakonik mnogoslranske in stoletne izkušnje in skrb Svete stolice in mnogih plemenitih d‘uhov. Listina ostane dokaz čuječe skrbi, s katero linče Cerkev, sledeč modernim družbenim preobratom, pomagati pri reševanju vprašanj, ki so zaradi teh postala tako nujna. Zaradi povečanega preseljevanja narodov in ziaradi novih duhovnih potreb, ki izvirajo iz tega, je hotel naš prednik blaženega spomina Pij XII. dali stalno in dovršeno ureditev oskrbi izseljencev, bodisi na potovanju po morj-u ali po zemlji, bodisi v deželah, kamor so bili namenjeni. Z visoko modrostjo je bilo to delo, ki izvira iz Rima, postavljeno pod ljubeznivo vodstvo škofov, številne ustanove so nastale na svetuj duhovnik se je znašel izseljencu ob strani na ladjah in na letališčih, kot na raznih delovnih krajih.
STALNA SKRB PETKOVEGA NASLEDNIKA
Kar se nas tiče smo od prve okrožnice „Ad Petri Cathedram“ obrnili po-
zornost na razmere izseljencev in na nevarnosti, ki jim je včasih izpostavljeno versko življenje in nravnost in opozarjali civilne oblasti, naj podvza-mejo vse mogoče, da pomagajo v mnogih težkih slučajih in da združijo razpršena in razčlenjena ognjišča. (Primerjaj: Govori, poslanice in razgovori sv. očeta Janeza XXIII. I. str. 834— 835). Ko smo 20. oktobra preteklega leta govorili Vrhovnemu svetu izseljencev in 25. sledečega Splošnemu mednarodnemu tajništvu Apostolatus m a ris, sm0 podčrtali potrebe skrbne in ljubeznive čuječnosti Cerkve, ki potom duhovnikov — v vedno bolj rastočem, pa še vedno ne zadostnem številu za tako neizmerno delo — hiti na pomoč teni svojim sinovom,, da jih podpira in vodi v negotovosti prvih korakov (Prim.: Govori, str. 466—469; 482—484). Vso pot, ki smo jo prehodili v naši službi, kot smo omenili, najprej v Bolgariji r težkih zgodovinskih okoliščinah in potem v Franciji, kjer smo prišli v stik z narodnostnimi skupinami različnega porekla, smo ugotovili odločilni pomen — ne samo z verskega stališča — ki ga ima delo opravljeno v tem tako kočljivem področju po tolikih dobrih duhovnikih in laikih.
Koliko trpljenja, združenega z upa njem in pričakovanjem, je našlo oporo in razumevanje! Izseljenca bi lahko zlasti v prvi dobi imenovali razlaščenca: razlaščen je kar se tiče družinsko ljubezni, kar se tiče rojstne župnije, domače dežele in jezika. Stoji pred te-
žuvami dela in stanovanja, kako bi so prilagodil tujim navadam življenja, ki često slabo vplivajo na njegovo vzgojo. Potreben je, da bi se zlaupal prijateljskim osebam; potreben je, vsaj v prvem času, da moli in da dobi verski pouk v kaki cerkvi ali kapeli, ki odgovarja njegovemu posebnemu dušnemu razpoloženju; končno ima potrebo po zdravi družbi in mogoče po lastni hiši. In, glejte, tu pride duhovnik, živa podoba božjega očetovstva, približa se in ga tolaži in mu daje pogum.
Pogled v preteklost pravi, da se je izvršilo, kar se je moglo ina teni izrecno dušn0 pastirskem področju:	od leta
1952 se je pomnožilo število takozva-nih misij, narodnih župnij in tistih središč, ki skrbe za razne oblike pomoči in za postopno včlenjenje izseljencev v krajevne skupnosti.
V okrožnici „Mater et Magistra“ je bil nauk Cerkve jasno izriažen glede raznih pogledov na stari in zapleteni pojav preseljevanja. Zelo smo jiotola-ženi, ko lahko ugotovimo, da se je tudi na ta življenjski pojav obrnila obzirna pozornost civilnih oblasti in pristojnih in posebnih sindikalnih in podpornih ustanov (Prim. Mater et Magistra — AAS, zvezek LITI., I. str. 410—413 in III. str. 4v9, 447, 449, 450).
POGLED V BODOČNOST
Dragi sinovi! Današnje romanje daje čast napravljenim izkušnjam in nas navdaja, da se z veselim zaupanjem obračamo v bodočnost. Naša beseda hoče predvsen dati poguma vedno bolj Učinkoviti ureditvi posameznih prizadevanj.
Stojimo pred pojavom, ki se neprestano razvija. Ta pojav predstavlja gO’’
tovo boleče dušeslovne poglede, ki zahtevajo mnogo razumevanja; vendar malo koristi podčrtavati neizogibne slabe posledice, dočim pridejo lahko mnoge koristi od jasnih pogledov in modrih sklepov.
SPOŠTOVANJE ŽIVE DELOVNE SILE
Izseljenstvo je predvsem človeško dejstvo velikega obsega, ki zadeva v prvi vrsti moške in ženske, to se pravi stvarne ljudi, ljudi z voljo, ki imajo vsi svoje velike zadeve; osebe, ki so zmožne velikih žrtev, da zboljšajo svoj gosjiodarski položaj, pripravljeni, da se prilagodijo okolju in kulturni spojitvi po načrtu Previdnosti. Na izseljenstvo
je treba gledati knt na donos živili sil; ki morajo priti sveže in pripravljene do gostoljubnih dežel. Ker dajo dragocen prispevek gospodarstvu raznih dežel, je naravno1, da se morajo vključiti vanje v harmoničnem in stalnem razvoju, ki ne kaže bolečih razpok. Prišlo je ali prihaja skoraj povsod do srečne uvedbe krščanskih načel o medsebojnem sodelovanju in bratstvu. Nihče ne zadostuje sam sebi ne v osebnem ne v mednarodnem krogu. Veliko spoštovanje, ki ga je treba izkazati in se izkazuje živim razumskim in ročnim silam, je pospešilo zmago nad starimi oblikami in je na tem, da zbriše boleče poimenovanje kot tujce, brezdomec, nadloga. Izseljenci najdejo v deželi, ki jih sprejme, drugo domovino in postanejo njen sestavni del v postopni stopnji enakosti in spoštovanja kot vsi domačini.
Treba je torej, da se povečajo pri-devanja, da bo izseljencu poskrbljeno za primemo pripravo v verskem, kulturnem in tehničnem oziu.
Glejte, kaj. se zahteva; Vztrajc in povezan trud, da se da primerna priprava, ki bo dala možnost življenjske ■vključitve v novo bivališče.
Nadalje ho zelo koristil,, poleg blagohotnega ravnanja oblasti in sindikalnih organizacij — in smo veseli, da ugotovimo mzegostransko skrb v vseh deželah — /•> skalno oskrbovanje izseljencev, da se uslanovijo v vedno večjem števil,i aposlc'ska središča, središča socialne oskrbe, vzgojna in zabavna, ki naj sodelujejo v h sni povezavi. Na la način se oh dozorevajočem razvoju vključitve le oblike spromrnij,, same po sebi v tiste, ki so skupne vsem vernikom župnije in škofije, v kateri živijo.
Prav tako upamo, da se najde primerno število duovnikov, ki jim z veseljem dnino sveto ime misijonarjev; za potrebe tega kočljivega dela apostolata in vzpodbujamo škofe, da sprejmejo preudarne predloge Sv. konzistorialne kongregacije. In misijnarji maj se smatrajo vedno v službi škofije, v kateri so, da h„ skupno delo, vodeno po so-usmerjenih navodilih, rodilo svoj sad, ne da hi se izgubljajo v napornih poizkusih, a {neznatnih učinkih.
SKRB ZA NOTRANJI: S E MTV K
(lastiti biatje in sinovi!
še rta besedo. Hočem se dotakniti važnega vprašanja notranje selitve, ki zavzema vedno večji obseg. Neenakomernost dohodkov in gospdarskih pogojev mrd eno 'U drugo pokrajino iste države, med enim in drugim mestom, je povzročila neprestan,, premikanje, ki kaže nedvomne koristi in težave.
Povsod je treba upostavili nujno zvezo med župnijo izvora in župnijo dohoda. Poskrbeti je treba za primerne ustanove v krajih odhoda, ki zagotove versko in mornln,, pripravo, skrbna navodila o raznih vprašanjih, tudi kar se tiče organizacije z navodili dobljenimi
'* krajev novega bivališča; v leh pa je treba pospeševati vzdušje dobrohotnega sprejemia, bratske gostoljubnosti, razumevanja in pomoči. Za ugotovitev 'n rešitev teh vprašanj je koristil., in dragoceno sodelovanje katoliških iaikov. Na ta način bo mogoče spraviti do veljave razpleteno organizacijo, ki bo zmožna, da pospeši vključitev novih doseljencev v krajevno versko življenje, v okolje nove župnije, ki se da na razpolago kot družina, da sprejme nove “trnke. Vesoljni cerkveni zbor, na katerem teži pozornost vseh, bo dal tudi v teni oziru koristno tvarino za poglobitev. In to je povod za prijetno upanje.
V LUČI 1*0POTNE SV. DRUŽINE
Dragi sinovi! Ob koncu tega govora se vrnejo misli k popotni Sveti družini v daljni deželi in navdihujejo prisrčno bi ganljivo voščil,, pomoči in nebeške •“lažhe za vsakega izseljenca, voščilo dobrohotnosti |Ln poguma itn družine, bi So na poti v nove dežele, ki so na Polih po morju, po suhem in po zraku; za duhovnike v službi, ki je po svoji “nravi misijonska, za vse1, ki po svoji i’azsvetljeni pristojnosti nudijo rešitev vedn„ novih vprašanj.
O, naš dobri nebeški Oče!, „Oni je mogočen varuh, močna obramba, zaklonišče pred žgočo vročino, zatočišče pred Poldnevnim soncem; pomoč pred spod-tikljaji, pomoč v padcih; On dviga du-ba i„ razsvetljuje oči, daje zdravje, življenje in blagoslov“ (Prim. Eccli. 34, 10-20).
Naš apostolski blagoslov, odmev “nega božjega, sc razlije kot krepčilo 'n dobrohotna napoved za vse, kar si želite, na vas, ki ste tu navzoči, na vaše domače, na drage duhovnike, na V rhovin* svet in na škofijski odbor za
izseljence in na skrbno sveto Kouizisto-rialn,, kongregacijo, ki urejuje mnogo-stransko dedovanje za stalno duhovno korist izseljencev.
Naj bo poroštvo vedne milosti in božje ljubezni. Amen, amen.
Prevedel Štefan Tonkli
SVETO OBHAJILO BOLNIKOM
Najvišja kongregacija sv. Oficija je dne 21. oktobra izdala nova navodila za sv. obhajilo bolnikom. Nove določbe, ki jih prinaša Osservatore Romano 23. X., ?o naslednje:
1	V dopoldanskih urah se sme nesti sv. obhajilo komur koli na dom, da je le evharistično tešč, to je, da vsaj tri ure ni ničesar jedel ali pil alkoholnih pijač ter da vsaj eno uro ni pil kaj drugega.
2	V popoldanskih ali večernih urah se pa sme nesti 'sv. obhajilo tistim, ki so že vsaj en teden doma bolni, tako da sami ne morejo v cerkev.
3.	To se sme storiti, če iz katerega koli pametnega vzroka ni bilo mogoče nestj sv. obhajilo dopoldne.
4.	Kolikokrat naj bolniki doma prejemajo sv. obhajilo, določa spovednik ali župnik.
5.	Evharistični post je zanje toliko omiljen, da -ne smejo tri ure prej jesti ali piti alkoholnih pijač, smejo pa piti druge pijače ali pa vzeti katero koli zdravilo, kadar hočejo ali kadar je potrebno, brez omejitve na čas.
Resnica Je, da leže med nami in nov,, generacijo, ki dorašča: razdalja nekaj desetin let, razdalja tisočer kilometrov, razdalja tujih tradicij in tuje krvi in mnogokrat tudi razdalja socialnih razredov, a kljub temu je sodelovanje med generacijami možno
Stari in mladi med nami
„Stojim tu med malimi kakor koklja, ki so Ji race, del zaroda, ušle v vodo. In ljudje stoje na bregu in se ji smejejo.“
Te besede je pojložil Velikonja v usta starcu, dedu, ki zre na vnuke, ki mu jih je sin pripeljal na počitnice. Njegova kri so, a jih ne razume in oni ne razumej0 njega.
Sin, ki naj bi bil vez med dedom, in vnuki, ni izpolnil svoje naloge. Med dedom In vnučki zija prepad.
Do neke mere smo vsi starši kakor koklja, ki je zvalila račke, kajti otroci slej ali prej zbeže izpod našega vpliva v vode, kamor ne moremo za njimi.
Tok časa jih nosi v daljave, kamor jih m°reta spremljati le naša ljubezen in molitev —; roka in nasvet pa jih mnogokrat ne dosežeta več.
Nekoč bomo tudi ml brez moči stali na bregu in zaskrbljeni gledali za njimi, ki se bodo brezskrbni odpravljali na pot.
Včasih se dogodi t0 že v prvih letih osnovne šole, drugič morda sta šele popoka ali smrt staršev za otroka začetek te samostojne in včasih tudi osamljene poti.
Pa najsi napoči ta trenutek zgodaj ali pozno, nenadoma ali po dolgem slovesu, vedn0 se bomo 0b njem stra-
homa spraševali, so mar dovolj močne vezi, ki smo jih spletali okrog mladega srca, da bod0 vezale otroka na Resnico, Dobroto in Lepoto — ter ga preko nje družile z nami?
RAZLIKE
Če doleti ta usoda starše na splošno, bo nas, ki nam rastejo otroci v tujini, zadela še bolj neizprosno.
Ne pozabimo namreč, da živimo v svetu, ki ni naš, četudi si prizadevamo, ds bi do neke mere bil, in da novi rod ni nikdar poznal druge dežele, drugega kraja, mimo tega, ki je nam — tuj.
Tok, ki vabi vase sinove emigrantov, je močnejši od toka, ki vleče normalno sinove od staršev. Vezi, ki so Jih mogli splesti starši emigrantje okrog novega rodu so šibkejše, navadno manj dodelane...
Čim večja je namreč razlika med domovino staršev in rojstnim krajem sinov, čimbolj so starši obremenjeni S skrbmi za vsakdanji kruh, čim manj dopuščajo razmere, da se starši posvečajo svojim otrokom — tem večja razlika nastaja med rodovi, tem šibkejše »o vezi med njimi — tem globlji prepad jih loči.
Vsaka emigracija stoji pred tem problemom. Vsaka izseljenska ali begunska družina mora preživeti to krizo.
Nekatere premagajo in premoste, druge ostanejo razklane vse življenje.
_ Tudi naša povojna emigracija ne bo •sjenia. če nočemo, da se prične m.ed našim novim rodom in nami odpirati Prepad, ki bo polagoma spremenil starce in otroke v tujce — mOram0 pri-*0« z delom. Vzdržati vezi med rodovi le enai izmed nalog emigracije, kateri
moramo posvetiti z vso pozornostjo
ljubeznijo.
Kako naj se lotimo dela?
Predvsem si ustvarimo sliko o polomili, v katerem se nahaja naša mladi-nai kajti golo obupovanje, da mladine ne razumemo, je prav tako brezplodno ^skor trmasto zanikanje, da ni in ne Nn,e biti razlik med nami in novim rodom.
Resnica je, da leže med nami in novo ffsneracijo, ki dorašča:
—	razdalja nekaj desetin let.. .
—- razdalja tisočev kilometrov...
—	razdalja tujih tradicij in tuje krvi,
—	in mnogokrat tudi razdalja sejalnih razredov.
Oglejmo si, odkod in zakaj te razdalje.
Vzemimo Ic razdaljo dvajsetih let.
ČAS
Namesto 1962 zapišimo 1942, in zamislimo se v razliko. Vojna vihra skozi naše kraje in vsa naša pozornost je osredotočena na priprave za revolucijo, ki b0 izbruhnila vsak čas. Fronte, na katerih se odloča usoda človeštvo, so kakor odmaknjene, kakor da bi velika vojna stopila v ozadje. Mi stojim« na robu velike odločitve; v kateri nam ne more pomagati nihče, ker nas nihče ne razume- Naš svet se skrči na ozemlje, ki ga branijo vaške straže in kasneje slovenski domobranski bataljoni...
Leta 1962 0 tern. v svetu ni sledu. Bil je, odigral svojo vlogo kakor mejnik v življenju naroda... toda... za rod, ki dorašča danes, so bitke za Kočevje, Turjak in Grahovo nekaj daljnega in nerazumljivega, prav kakor sta Stalingrad in Al Alemain danes le še prazni besedi za mlade Nemec in Angleže. Le-
Gojerici Baragovega mi-*ijonišča so na misijonsko nedeljo igrali: Sveti Tarcizij
Dom na Vitravcu v ozadju Škrlatica 3 Špikovo skupino
ta 1962 je pogled uprt v vsemirje, kitajsko nevarnost in v priprave na Zbor vesoljne Cerkve.. .
In vendar, če mladina ne bo razumela Kočevja, Turjaka in Grahovega, če bo pozabila na Stalingrad in Al Alemain, je bilo trpljenje zaman in igra zgodovine se bo ponovila.
Kes je, razdalja dvajsetih let sc. zdi v mašem stoletju težko premostljiva; tega se moram.o zavedati, toda ne zato, da hi s tem opravičevali svojo lastno pozabljivost, temveč da laže razumemo mladino, kadar kaže več zanimanja za žrtve letalske nesreče kakor za žrtve Kočevskega Roga in Jelendola. Ni to znak trdosrčnosti ali prezira, ne — njih nezanimanje pomeni le, da nismo znali nauka zgodovine prikazati r.a tak način, da bi mladina začutila, da to niso bajke, temveč temelj njihove sedanjosti in bodočnosti..., da so oni del drame, da so člen v verigi, preko katerega bo človeštvu posredovana žrtev očetov in dedov.
Naloga ni lahka, kajti čas je zagoz-
dil med rodove razdaljo. Velika je ta razdalja — a ne nepremostljiva.
PROSTOR
Tisoči kilometrov, oceani, gore, pol zemeljske oble leži med deželo naše mladosti in deželo, v kateri raste naša mladina. Včasih doma, je bila razdalja enega hriba dovolj, da so se prebivalci dveh vasi gledali kakor tujci. Smešno bi bilo zanikati posledice, ki jih povzroča na novem rodu novo podnebje, drugačna dežela ne le po zemljepisni legi, temveč po vsem svojem razvoju. Danes po več ko desetih letih tujine te razdalje ne opazimo več. Toda le spomnimo se, kaj smo vedeli 0 Ameriki in Ar-kentini, ko smo se odpravljali iz taborišč čez morje.
če s0 nam pripovedovali, da je to dežela, kjer imaj0 na tisoče glav goveje živine, smo verjeli, vendar je marsikdo na tihem sanjaril kakor ona dva možakarja, ki sem ju slišal na ladji» ko sta se menila, da jima pri taki obilici živine pač ne bo težko nakupiti ducata repov. ,,In kmet z ducatom krav
je že kar močan gospodar. . sta menila.. .
Približno tako smo računali in menili naša bodoča posestva, češ hektar ali dva bom kupil, pa bom na svojem....
In pred nedavnim sem dobil pismo °d prijatelja iz Evrope, ki med drugim sprašuje, če v službo jezdim ali kako...
Ne čudimo se torej, če naši sinovi ne razumejo našega pripovedovanja o Sloveniji.
Res je, .govorimo o Sloveniji, toda tako kakor se pripoveduje človeku, ki je živel pol življenja v tej deželi. Pozabljam®, da je Slovenija zanje le beseda, ki čaka, da ji damo vsebino. Tega Pa ni mogoče dati v slučajnem pogovoru mimogrede, kakor ni bilo mogoče nam pred desetimi, petnajstimi leti v nekaj besedah razložiti, kaj je Argentina.
Res, tudi prostor poglablja razdaljo nied rodovi, a tudi ta je premostljiva. Lahko bi rekli celo, da vsak dan bolj, kajti tehnika manjša zemeljsko oblo 'lan za dnem. Toda kljub tem.u je Južna Amerika še vedno —oddaljena dežela, kjer poteka življenje drugače...
tuje tradicije in tuja kri
Doma smo govorili o Italijanih, kakor da h; živeli na drugem kontinentu. **-' nekaj desetin kilometrov nas je lomilo od njihove meje, pa so nam bili l’’av tak > tuji po mišljenju in čutenju kaka p Culukafri. In Španci so nam bili resnično španska vas. Tukaj pa naši otroci rastejo obdani s to tujo krvjo, ki smo jo imeli mi za pravo nasprotje v"sega, kar je bilo našega. Danes nam tujina že ni več tako tuja, a to je zna-nv-nje, da smo se tudi mi deloma navzeli njihovega vpliva. Otroci pa se ' avzemajo teh vpiivov še hitreje in — globlje.
Jasno je torej, da ne moremo za-
htevati od mladine, ki raste tu v tem okolju, da b0 popolnoma taka, kakor če bi rasla obdana od same slovenske to-' varišije.
Mi sami prav kakor naši starši in rodovi naših prednikov črpamo iz slovenske in evropske tradicije, po kateri je bilo delno in predvsem mišljenje vzgojiteljev precej olajšano. Tradicije so namreč kakor formula, ki življenje do gotove m.ere poenostavijo.
Zdaj pa se ob vdoru tujih navad ruši v prah marsikaj, kar je pomenilo morda nam osnovno oporo v življenju.
Božič je bil vezan na sneg... zdaj ni snega, naj tudi ne bo Božiča? Nc! Čeprav se marsikatera tradicija zruši in čeprav se ta ali ona tuja navada vrine, to ne pomeni niti kapitulacije pred tujino niti nujnega razkola med rodovi: med starimi, ki se drže enega, in mladimi, ki hlastajo za novim. Pač pa zahteva dejstvo, da so tradicije vedno manj mučne, vedno manj zanesljive, od staršev več modrosti. Marsikaj, kar je pri vzgoji prejšnjih rodov dpravila tradicija, r.avada, mora zdaj: nadomestiti modrost staršev.
Ni rečeno, da smemo zdaj tradicije metati v koš. Nasprotno, še vedno so, koristne, vendar ne zaupajmo jim brezpogojno, kajti čas jim more izpodkopati temelje. In kadar vidimo, da so obnemogle, skušajmo jim najti nadomestilo.
Tudi tuji svet, ki nas obdaja, ne predstavlja nepremostljive razdalje, če mu postavimo nasproti modrost.
SOCIALNE RAZLIKE
Tudi te razdvajajo v nekaterih primerili cele emigrantske rodove.
Če se je celo doma poznal0 kmečkemu dekletu, ki je služila eno leto v mestu, da ni bila ob povratku več taka, kakor njene vrstnice, ki so vstale na
vasi; če je fant, ki je zapustil polje in odšel v ir.esto v tovarno že po nekaj mesecih spremenil ne le obleko temveč tudi način življenja, se ne smemo čuditi, če se otroci v Buenos Airesu v delavskih, uradniških in trgovskih domovih razvijajo drugače, kakor so se njih starši, ki so rasli večinoma po kmečkih in obrtniških družinah.
Marsikje so starši spremenili stan, čeprav ne svojih navad in načina življenja. Njih otroci rastejo v drugačnem svetu, prično primerjati in kritizirati — in starši, ki včasih razliko čutijo, se prepuste vodstvu otrok, ker se sami ne zhajdejo niti v novem kraju niti stanu.
Družina v domovini je živela pod močnim in budnim materinim ‘nadzorstvom, ob zgledu, ki sta ga nudila z očetom. V tukajšnjih razmerah pa je mati večkrat prisiljena zamenjati vzgojno nalogo z delom v tovarni ali pisarni.Prostor, ki sta ga zapustila v otrokovem življenju starša, sta napolnila navadno* šola in cesta.
In če vsem tem razlikam, ih razdaljam, ki ločij0 novi rod od starejšega, dodamo šc to, da smo tudi mi podvrženi sili tujne, in da smo mnogokrat premalo trdno zasidrani, da bi bili močha opora našim otrokom, dobimo približno sliko o položaju, v katerem raste naš novi rod.
Jasno je, da se v takih razmerah nc smem» postaviti na trmasto stališče: „tako bo, kakor da hi doma rasel. ..“
Nikakor. Novi rod ne bo in ne sme
biti tak kakor če bi rasel doma. Ni mogoče, da bi bil popolnoma tak. Vendar, če že mora biti drugačen, glejmo da bo boljši.
To je torej vprašanje. Ne kako izolirati otroka, da ne bo padel p°d vplive tujega sveta, temveč kako usmerja-
ti tuje vplive tako, da bodo mladini v časno in večno srečo. Kako spojiti dobro preteklih rodov z dobrim, ki se skriva nekje pod raskavo in često umazano površin0 tujine-
Morda se vam bo zdelo, da pretirano poudarjam razlike med rodovi, ko je vendar naš namen ravno nasproten. Manjšati razlike, pokazati na sodelovanje med staro in nov0 generacijo.
SODELOVANJE MED GENERACIJAMI
Res je. Brez sodelovanja med rodovi nas bo konec, bodisi doma ali v emigraciji. Kakor je za ‘narod nujen dotok mladih moči iz novih rodov, tako je tudi nujno, da poprimejo ti rodovi postopoma in se vključijo polagoma v narodov organizem.
Vendar ta naravni potek v našem primeru ovirajo prav „razdalje“, ki smo jih razčlenili.
Sodelovanje med rodovi v emigraciji ne bo prišlo samo od sebe. Bo posledica volje, ki bo premagala in premostila razdalje med starimi in mladimi.
Predpogoj za dosego tega cilja pa je medsebojno razumevanje. In za to razumevanje je potreba, da jasno poznamo in razumemo položaj naše mladine.Le, če sprejmemo to razdaljo, kakor trdo realnost, jo bomo mogli premostiti in pravilno razumevati svoje lastne otroke, ki se včasih trudijo, da hi prodrli v naš svet, pa tega ne zmorejo, ker jim ne priskočimo na pomoč.
Resda, obojestransko naj bi bilo razumevanje. Toda prvi, ki smo poklicani, da pokažemo svoje razumevanje, smo prav mi, ki pozbamo oiba svetova, onega, ki prehaja v zgodovino in tega, ki vstaja iz bodočnosti.
Le če bom0 mi pokazali razumevanje in modrost pri vzgoji, bomo ne-
koč razumevanje tudi želi, ali bolje, bom.o imeli pravico razumevanje tudi Pričakovati.
Razumevanje, ljubezen do otrok, Vzg°ja... vse to se spremeni kaj lahko le v prazne besede za lajšanje vesti. Kajti ni se lahko odpovedati sliki, ki j° noisim0 o svojih otrocih naslikano v SGbi morda dolga leta. Težk0 je odstopiti od zdavnaj zarisanih načrtov, četudi spoznamo, da otrokova sreča to zahteva, a še teže je spoznati, kdaj ja vztrajati dolžnost, kdaj napaka.
Ljubezen do otroka je včasih tako *Oočn0 povezana z ljubeznijo, ki jo Sojin?,o do nas samih, da težko ločimo, kle se pričenja ena in začenja druga. 2at0 pa vzgoja in resnično razumevanje zabava temveč delo, trdo delo pred katerim radi bežimo in se skrijemo za Ploho izgovorov.
ali sodelovanji-: res hočemo?
Rekli smo, da je razumevanje pred-Pogoj za sodelovanje med rodovi. Vendar ali smo se kdaj resnično vprašali, Če mi to sodelovanje resnično hočemo ? ga res želimo?
Seveda bi radi, da bi pričeli mladi delati -namesto nas po naših navodilih da bi v to delo vložili toliko ali še več navdušenja, kakor smo ga mi njega dni. Želimo si, da bi nas kdo nadome-stil, ker smo utrujeni, a sam.a misel, da bi se kdo dotakni! pravilnika, ki *mo ga sestavili ali da bi spremenil 6istem dela, ki smo ga po lastnem Mnenju izpeljali do podrobnosti v tej ali oni organizaciji, nas razburi do onemoglosti.
Seveda bi radi sodelovanje, toda... Li tukaj si moramo priti za vselej ° Problemu na jasno, če pridobimo mladino za sodelovanje, moramo biti Pripravljeni, plačati za to neko ceno. o le, pripravljeni moramo biti, da bo
mladina vložila skupaj s svojim delom v skupnost tudi nekaj svoje osebnosti.
Če priznamo razlike, če razumemo, da je novi rod v marsičem drugačen, moramo iz tega izvajati zaključke. Novi rod bo marsikaj, kar je nam ljubo in drago, postavil na glavo.
Je sodelovanje vredno žrtev ? Odvisno je od nam.ena.
Če želimo životariti od mirne in spokojne smrti, pustimo, naj gre mladina svojo pot in pozabimo nanjo. Če pa hočemo storiti svoj0 dolžnost in posredovati kar smo mi prejeli, se moramo podati na trdo pot dela.
I/ičiti moramo bistveno od nebistvenega.
Župna cerkev v št. Vidu und Ljubljano
Nebistveno prilagajati, toda bistveno posredovati z vso energijo, ki srno jo zmožni. Mladina naj išče n-ova pota, nove načine, '.nova sredstva, mladina naj dela, a vcepiti ji moramo isto ljubezen d0 istih ciljev, ki preveva nas.
Sodelovanje med [godovi ni popuščanje. Ni kimalnje razvajenim, otrokom, temveč je harmonično del0 v medsebojnem zaupanju.
Starejši morajo imeti dovolj modrosti, da usmerjajo mladino na njeni poti in ne da jo slepo poganjajo pio že izvoženih kolesnicah. A po drugi strani morajo imeti dovolj močno voljo in roko, da v jeziku, ki ga novi rod razume, pokažejo in dokažejo, kadar se ta v mladostni ihti splaši v napačno smer. Klicati k sodelovanju pomeni vabiti k skupni stvari. K delu, ki je prav tako njihovo kakor" naše. Ne iščemo hlapcev, peonov, temveč sodelavce, ki imajo prav tako dolžnosti, kakor pravice.
Tako vabilo bo morda naletelo na pozorna ušesa, posebno še, če bo praksa pokazala, da je bil0 odkritosrčno.
ODGOVOR NA UGOVORE
Nelštetokrat slišimo tožbe, češ, če hočemo dobiti mladino, moramo popuščati. Tukajšnja mladina nima smisla za ničesar drugega, kakor za zabavo. Ne'mara za resno delo...
Tak» govorjenje kaže na popolno nerazumevanje mladine. Kajti mladina je kljub razdaljam, ki se poglabljejo med generacijama, v bistvu vedno enaka. Obnaša sc drugače, govori in oblači se drugače, a v globini svojega srca se človeški rod in z njim mladina ne spreminja.
Ta rod, kakor nešteto prejšnjih, je željan udejstvovanja, je željan plemenitih velikih dejanj, je nepočakan in poln energije, išče pustolovščin in novih svetov, n°vih idealov. . .
In ker jih ne najde, ker mu jih nihče ne pokaže, se zdivja- In ta reakcija — le ta je drugačna iz roda v rod.
Vendar nemir v mladini — ta je vedno isti.
Če bom,o imeli pred očmi dejstvo, da nas veže ista kri, da nosimo v sebi isto človeško naravo in da je nemir današnje mladine v osnovi isti, ki je polnil nas, nam ne b0 težko premostiti razdalj med rodovi.
Mladina si želi nečesa, kar bi napolnilo njen nagon po udejstvovanju. Če ji ne znamo nuditi drugega kakor plitvo zabav0 ali pa dolgočasne sestanke, jo postavimo pred žalostno izbiro. Niti eno niti drugo ne bo napolnilo mladega nepokvarjenega srca. Mladini je treba ciljev in naporov-
Isti cilji, ki so nekdaj vžgali nas, imajo dovolj moči še danes, a prikazani morajo bi‘i ra sodoben način. Socialni, karitativni, apostolski, misijonski apostolat, delo za narodno kultur® in svobodo najmanjšega naroda na svetu, so cilji, ki so dovoij visoki, da najdejo odmev tudi v novem rodu, kljub razlikam, ki nas ločijo.
Toda ljubezen do ciljev je treba posredovati in to spet pomeni — delo. Delo. Volja do de'a, vesolje do dela z mladino, tu je ključ do uspeha.
KJE NAJ PRIČNEMO Z DELOM?
Na vsak način tam, kjer je prepad med rodovi najožji — to Jo v družini. Če 'ne premostimo prepada v svoji družini nima smisla, da ga rešujemo po sejah in sestankih.
Govoriti o sodelovanju med mladimi in starimi v javnosti, v organizacijah in društvih je utopija, če ni najprej resničnega razumevanja in sodelovanja v naših družinah. Ne pozabimo namreč, da vsi brez izjeme tako starši kot sinovi, prihajajo v javno
življenje iz družin. In v javnosti ne store drugega, kakor pOnove in dopol-n'jo, kar s0 v malem doživeli v družini.
Le redkokdaj more organizacija popolnoma nadomestiti, kar je družina zamudila.
Izkušnja pa nam je pokazala, da družina sama r.e more izpeljati v tujini svoje vzgojne naloge. Potrebuje pomoči. Tukaj ji m.orejo priskočiti na pomoč šola in organizacije.
Družine, šole in organizacije so ključ do naše bodočnosti. Tu se gradii most med rodovoma. Vsakdo ima pri tej 8'i'adnji svojo nalogo;
Starši in vzgojitelji:
Morajo živeti v realnem svetu, da morejo presojati okolje, ki obdaja mladino. Sanjarjenje je samomor. Morajo posvetiti otrokom 'r.e le ljubezen, tem-yeč tudi dei svojega časa, za skupno 'Slo, razgovor, posvet. Najti morajo mladini — nalog in naporov vrednih viljev. Vzgajati z zgledom, nasvetom m poukom, v ljubezni do Boga; morajo moliti zase jij, zanje ter vsak dan z lastnim življenjem odkazovati, da je krščanstvo vera veselih, plemenitih in Pogumnih ljudi.
Otroci:
Naj kmalu spoznajo, da starši, če-tudi se ločijo od okolja, niso čudaki, temveč značaji, ki se 'ne obračajo po vetru. Naj se zavedajo, da so členi v ^er'gi, ki ima svoj začetek ne v brez-mni množici, temveč v narodu, ki si Je svoje mesto pod soncem prislužil in Priboril.
Naj deželo, v kateri žive, plemenitijo z vsem. dobrim, ki so ga zmožni po-sredovati. Tak0 ne bodo paraziti tuje 1 ožele, temveč nje graditelji.
Marko Kremžar
OTROK JE ČUTIL
Ilušeslovec pripoveduje:
Poznam ganljivo lep primer malere, kako je skrbela za sinay ki je bil lepo razvit, a je v tretjem letu zbolel za škrlatinko; p0 bolezni je mati z grozo «pazila, da otrok ne bo duševno normalno razvit. Prej je že lepo govoril, po bolezni pa so bile besede nerazumljive in izražanje ne-pmiselno. S šestimi leti je postal popoln bebček, ki ni vedel za nobeno potrebo več, razen da je lačen. Ita-r.el je sicer normalno, a v razvojnih letih mu je postala hoja negotova in tudi roke mn niso več služile. Bil je res prava nadloga za številno in revno družine. A mati se mu je posvetila z vsem srcem. Sama ga je negovala in vsak dan pazila, da ni smrdelo v hiši, da ne bi kdaj kdo zaradi njega godrnjal ali stresal nejevoljo. S težavo si je pripravila denar, da je kupila voziček ter fanta vozila s seboj na polje, v gozd ali kamor koli, če je šla na delo. Z dvajsetimi leti je fant izgubil tudi sluh. Vse, kar je bilo na njem še živega, so bile oči, ki so mater poznale, če je šla iz sobe, so šle oči za njo in na vratih tako dolgo visele, da se je vrnila. Povsod jo je spremljal njegov pogled, kamor je šla in do koder je segel njegov pogled. Ko se ji jc iiačclo iztekati življenje, je na bolniški postelji bridko potožila, da bo zaradi njega težko umrla. Dva dni za tem, ko sn odnesli mater, so cidnesli tudi sina.
Pri bitjih, ki so jih odkrili v Tanganjiki in drugod po svetu, ne gre za človeka, ampak za opice, za živali, ki nimajo uma in je njihovo delovanje omejeno samo po čutnem spoznanju
Nova odkritja o razvoju človeka
V aprilu lanskega leta je tržaški dijaški list „Literarne vaje“ prinesel članek z naslovom „Pogled v prazgodovino“. V njem je napisano, da so leta 1960 v Tanganjiki odkrili lobanjo „človeka opice“. „Te opice so bile štirinožci in so lahko tekle po dveh nogah, hodile pa ne.“ Delje pr*avi, „da so se prvi ljudje pojavili na zemlji takrat, ko so te opice začele hoditi po dveh nogah.“
Svetovni tisk je veliko pisal o odkritjih takoimenovanih „človeških kosti“ v Tanganjiki v Afriki. Dr. Leakey, ravnatelj muzeja v Nairobi v Keniji, naj bi a svojimi pomočniki tam našel ostanke najstarejšega človeka na zemlji.
Ne severni meji Tanganjike, kakih 300 km vzhodno od jezera Viktorija, je reka Olduvai približno pol milijona let prinašala in odlagala naplavine v dolini, ki se imenuje Seremgenti. Naplavine so dosegle višino 100 m. Že od leta 1911 tam izkopavajo; zlasti od leta
1931 se je dr. Leakey s sodelavci zanimal za živalstvo in za človeka. Odkrili so 11 različnih plasti. Na najnižji naplavini so našli zelo preprosto obdelan kamen na eni ali na dveh straneh, pa samo na enem koncu. Sklepali so, da je tedaj, ko je nastajala ta plast — to je pred 500.000 leti — bival človek v teh krajih. Lovil naj bi na obrežju jezera, imel tam svoje delavnice kamna in prve naselbine v pokrajinah pod tamkajšnjimi vulkani. Upali so, da bodo našli človeške okostnjake, ki bi jih potrdili v tej domnevi.
„SENZACIONALNA ODKRITJA“
„Senzacionalna“ odkritja, kakor s® jih označevali, iz struge Olduvai so objavili leta 1960 rla 4. panafriškem kongresu v Leopoldvilu in v februarju 1961 v „Narodni geografski družbi“ v Washingtons Gre za odkritje dveh zob in ene precej: dobro ohranjene lobanje. Učenjaki pravijo, da so ti ostanki podobni okostnjakom tipa avstralopitekov, ki so jih našli drugod v Afriki, na Kitajskem in v Indoneziji. Tako izkopanine v strugi Olduvai ne prinašajo nič novega, ampak samo potrjujejo, da so v zemeljskih plasteh iste starosti našli ostanke, ki dokazujejo, da so ljudem podobna bitja — imenujejo jih hominide — bivala tudi drugod nekako v istem času, ki naj bi izdelovala enako ali še bolj popolno orodje.
Ali pa to obdelovanje orodja dokazuje, da ga je napravil človek?
Že leta 1838 je Francoz Bouchez de erthes, ki je pri izkopavanju našel nekaj obdelanih kamnov, vzkliknil: „Ti "Stanki, čeprav nepopolni, ne dokazu-Je)° bivainje človeka manj, kakor vse Umetnine v Louvres.“
I>elo, narejeno za gotov namen, so doslej na splošno smatrali za dokaz umnih bitij v nasprotju z drugimi, ki n‘majo uma, torej za dokaz bivanja flo-yeka poleg živali. V zadnjih letih pa s° Uekateri znanstveniki začeli pripiso-'ati obdelovanju nekaterih reči in njih ‘uko bitjem, ki niso bili ljudje. Tak naj o' bil primer bitij, ki jih imenujemo
uvstrolopiteki.
SPADAJO V VRSTO OPIC
Njihova postava, kolikor morejo sklepati iz okostij, ki so jih našli, je Podobna opicam, vendar z nekaterimi 'maki, ki jih bolj približujejo človeku, kakor sedaj živeči opici. Ljudem so Podobni zlasti po obliki zob in medeni-Ce- Ta pa je v tesni zvezi s hojo avstralopitekov, ki so hodili bolj pokon-CÜ kakor hodijo sedaj najbolj ljudem Podobne opice, antropoidi. Tudi druge oblike jih bolj približujejo človeškim fukom. če pia se natančneje pregledajo: lobanja, nosne kosti in zlasti velikost možganov, je treba reči, da ta mtja spadajo v vrsto opic. Velikost možganov n. pr. pri afriškem avstralopi-•oku znaša 450 cm3, pri sedanji gorili ^ cni3, pri ljudeh pa možgani presedajo 2000 cm3. čeprav se avstralopiteku® p<> zobovju, skoraj pokončni hoji *n še drugih znakih približuje človeku, vendar po velikosti možganov in še po 'Jrugih splošnih znakih spada med bitja,
• so nižja od človeka.
Ta bitja naj bi izdelovala in upo-
labljala orodje. Jako so v Makai*anu leta 1953 našli rogove, čeljusti in rogovje ungulatov, poleg njih pa dosti razbitih lobanj. Sklepali so, da so bitja — avstalopiteki — iskali živali, ki niso imele posebne velike lobanje! so jih razbili z rogovi, da so pojedli možgane.
Avstralopiteki naj bi tudi rabili ogenj. Leta 1923 so v Miakapansgatu v Transvaalu našli nekaj koščkov oglja. Pozneje pa so prav tam našli ostanke avstralopiteka. Razlagali so, da je bil ta povzročitelj ognja..
Leta 1956 in 1957 so našli v Sterk-f on teinu obdelane kamne, že prej so tam odkrili okostje plesiantropa. Zatrjevali so, da jih je ta obdeloval ra gotov name*.
NEGOTOVE RAZLAGE
A vse razlage so negotove. Drugi pravijo, da so mogle biti hijene, ki so zdrobile kosti in pojedle možgane tistih živali. Dokaz, da bi avstralopeteki uporabljali ogenj, ni jasen. 'Požar je mogel tam nastati iz drugih vzrokov, n. pr. od strele. V času, ko so živeli avstralopiteki, so tudi že nastopili prvi ljudje, zato ni nobenega dokaza, da bi tista bitja izdelovala in uporabljala kakšno orodje.
Antropoidi, to so sedaj živeče opice, ki so najbolj podobne človeku, uporabljajo palico, da si približajo hrano ali se z njo branijo. Uporabiti znajo celo stole, zaboje, mize, da stopijo nanje in pridejo do hrane. Včasih si tudi orodje na nek način pripravijo, n. pr. odtrgajo vejo drevesa, da jim služi za palico, odvijejo vrv, zravnajo žico, da j<, podaljšajo. To naredijo, ker so tako videle na drugih. Ne morejo pa drugim zapustiti, kar so se naučile. Mladiči imajo vrojena nagnenja, ne pa pridobljenih izkušenj.
Kakor sedanje opice, tako so tudi opice, ki jih imenujejo avstralopiteke, mogle uporabljati kamne, kosti, rogove, da so dobile plen. Ne gre torej za kulturo, ki je ta bitja niso imela, marveč le za čutno spoznanje, kakršnega imajo živali; ne gre za zavestno delovanje umnega bitja, ampak za živalski na gon.
S tem ni rečeno, da nagonsko delovanje ni pametno. Vsa živa bitja, rastline in živali, delujejo za določen cilj, pa i*ameti ni v njih. Um more biti tudi izven tistega, ki deluje. Podobno je moglo biti z avstralopiteki in drugimi živimi bitji, ki ne žive več. če so izdelovali in uporabljali ogenj, iz tega še ne sledi, da bi bila umna bitjia. čutno »poznanje živali je mnogovrstno in ču-
dovito, še mnogo bolj, kakor izdelovanje orodja ali uporaba ognja.
PRIMERI IZ NARAVE
Treba je samo opazovati in študirati čebele, ptice, bobre in druge živali, pa se bomo o tem prepričali, čebela opravlja svoje delo po težkih računih kemije in matematike. Pri izdelovanju satu je rešila težko vprašanje, kakšno obliko morajo imeti posodice, da se doseže največja prostornina pri najmanjši porabi voska. S težavo more napraviti tak račun celo največji računar-Čebela pa jih izdeluje z največjo natančnostjo, ne da bi se tega učila. Tako pač deluje, ker je prejela za svoja delovanja nagon od neskončno modrega Uma, kakor so ga prejele druge živali in tudi opice.
Da ima kakšno bitje v sebi um, moremo spoznati iz tega, če se iz spoznanja posameznih stvari more dvigniti do splošnih pojmov, če je sposobno moralnih in verskih dejanj. Tudi je važen način, kako dejanja vrši. Če jih ponavlja vedno na isti način, gre za čutno, ne za umsko spoznanje. Razlika med umskimi in čutnimi zmožnostmi jo prav v tem, da z umom bitje prehaja k splošnim pojmom, čuti pa so vezani na snov in je zato vedno delovanje konkretno in določeno. Pri delovanju umnega bitja je možen napredek, pri živalih, ki imajo samo čute, je samo enako ponavljanje.
Pri bitjih, ki so jih odkrili v Tanganjiki in drugod po svetu je prav ta težava. Ne gre tu za človeka, ampak za opice, za živali, ki nimajo uma in je njihovo delovanje omejeno samo po čutnem spoznanju.
Dr. Jože Prešeren, Trst.
Zanimiva pridiga
Znani italijanski diplomat in katoliški pisatelj Tommas0 Gallarati Scotti iz Milana je pred kratkim izdal knjigo z inaslovom „Interpretazioni e memorie“, v kateri opisuje razne do-ffodke in svoje spomine. Vsi so zani-m’vi, ker jih podaja v taki luči, kot so se ves dogajali- Med razn mi osebnostmi ° katerih pisatelj govori, izstopa lik nekega duhovnika, ki mu je bilo ime don Orione. Njegovo življenje in delovanje je bilo tako vzgledno, da pravi P satelj, da bi gotovo glasoval zanj, če bi šlo za to, da bi ga prišteli med svetnike, če bi ta njegov glas kaj pomenil. O tem duhovniku pripoveduje naslednji dogodek:
Nekega večera je šel don Orione Pridigat v kraj, ki je bil oddaljen 8 km od Tortone, kjer je bil doma- Bila je zima 'n dnevi so bili kratki. V cerkvi se je nabrala velika množica ljudi, da bi poslušala tega čudovitega pridigarja, 'ki je bil zares izviren, a je govoril bolj potiho in brez posebnega govorniškega daru. Tisti večer je iprdigal 0 neizmernem 'božjem usmiljenju in odpuščanju. Pri govorjenju se je razgrel, o svoji misli je bil popolnoma prepričan, uprl je oči v ozadje cerkve, kjer je bilo popolnoma mračno, in je zaklical: >,Ako je med vami kdo, ki je skrivaj namešal 'strupa v skodelico, ;z katere je jedla njegova mati, in jo je s tem umoril, naj ve, to izjavljam v Gospodovem imenu, da bo lahko odpuščeno tudi njemu, ako se bo resnično kesal svojega zločina.“
S tem je pridigo zaključil, šel je
s prižnice in se podvizal, da bi prišel do vlaka. Prepozno! Zamudil ga je za nekaj minut, napotil se je tedaj peš proti Tortoni.
Bila je tema, snežni metež in veter je tulil. Majhna duhovniška postava je korakala po cesti vsa premražena. Nenadoma je don Orione ne nekem ovinku zagledal obrise velikega nepremičnega moža, ki 'se je zdelo, da ga čaka. Don Orione je bil pogumen mož, a tisti hip se je ustrašil; neznanec ga je ustavil in mu rekel:
„Od kod me poznate, kdo vam je povedal mojo zgodbo ?“
„Ne, saj se nisva nikjer videla.“
„Da, da,“ je vztrajal oni in izraz na njegovem obrazu je bil mračen in grozoten.
„Saj ste rekli! Jaz sem tisti, ki je zamešal stropa v skodelico svoje matere. Ali bi tudi sedaj,“ je nadaljeval skoraj z zasmehom, „rekli, da je mekdo, ki mi lahko odpusti?“ In tedaj mu je tisti človek povedal skrivnost svojega življenja. Sveti duhovnik jo je nesel 3 sabo v grob. Povedal le lahko samo to, da ga je po končani spovedi neznanec objel in ,ga stisni] tak0 močno, da se je bal, da ga 'zaduši. Potem se je zavil v svoj plašč in izginil v nočno temo in snežni vihar.
Ko smo skozi vse leto premišljevali o božji dobroti, ljubezni in usmiljenju, premišljujmo v trj zadnji številki 0 nebesih in njihovi sreči, da vidimo im spoznamo, kako velik, čudovit in neskončen je Bog v plačilu onim, ki so bili v življenju zvesti
ZA ZVEZDO
Spet se pripravljamo na božič, čudoviti, ljubeznjivi praznik Zveličarjeve-ga rojstva. Jaslice bomo pošta vili, kakor nekdaj doma, vsak po svoji zamisli in možnosti, da bo božična skrivnost kakor 'živa m utelešena pred našimi ■očmi, v tolažbo in zaupanje. Saj je božič praznik božje ljubezni in ljudo-mitosti, kakor nam to sveti evangelij govori: „Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje“ (Jan 3, 16) Sveti Pavel pa piše: „Razodela se je dobrotljivost in ljudomilost Boga, našega Odrešenika, da bi bili opravičeni z njegovo milostjo in bi po upanju postali dediči večnega življenja“ (Tit 5).
Ob jaslicah prevzame vernega človeka neko posebno, sladko občutje. Kakor da bi poslušali angelsko petje na betlehemskem polju, ki slave Boga in žele mir ljudem na zemlji, ki so blage volje, se čutimo v sveti noči in v božičnih dneh v posebni božji bližini, obdarjeni z l>ožjim mirom in notranjim veseljem. Gledamo pastirce, ki so bili prvi povabljeni k novorojenemu Zveličarju, in se jim v duhu pridružimo v preprosti, otroško ponižni in iskreni veri. In že imamo pripravljeno mesto za svete tri kralje in za njihovo spremstvo, ki so prišli z daljnega Vzhoda, sledeč svetli zvezdi, s katero jih
je Bog klical in vodil v Betlehem. Na to zvezdo misli naša stara božična pesem, ko poje: „Kot zvezda Modrim je nekdaj na poti njih svetila, tako kristjanom sije zdaj nam vere zvuzda mila.“
Da, vera je zvezda vodnica našega življenja. Vera v Boga, Očeta in Sina in Svetega Duha, vera v vstajenje in večno življenje. Naj bo potrjena in obnovljena v svetih božičnih praznikih v naših srcih, da bomo šli za to zvezdo z novim pogumom, z obnovljeno vztrajnostjo, kakor nas božji Zveličar spodbuja: „Hodite, dokler imate luč, da vas ne objame tema. Kdor namreč hodi v temi, ne ve, kam gre, Dokler imate luč, verujte /v luč, da boste otroci luči“ (Jan 12, 35-36).
Za zvezdo vere hodimo skozi življenje, da enkrat najdemo Bog«, ne več samo pri jaslicah, na križu in na oltarju, ampak v njegovi večni hiši, v njegovem večnem kraljestvu, v isvetih nebesih, kjer nas čaka neskončno plačilo za našo zvestobo in stanovitnost v božji službi.
Ko sme skozi vse leto premišljevali o božji dobroti, ljubezni in usmiljenju, premišljujmo v te zadnji, božični številki o nebesih in njihovi sreči, da vidimo in spoznamo, kolikor je to našemu umu mogoče, kako velik, čudovit
in neskončen je Bog v plačilu onim, ki so mu bili v življenju zvesti.
LEPOTA IN BLAŽENOST NEBES
Sveti Janez je v pregnanstvu na otoku Patrmi v zamaknjenju gledal nebesa. čudovita je podoba, ki nam jo naslika v 21. poglavju Skrivnega 'razodetja:	„Sveto mesto Jeruzalem., sezi-
dano iz čistega zlata, obzidano z dragimi kamni, stoji na veliki in visoki gori. Dvanajst vrat vodi vanj, in pri vratih dvanajst angelov čuvajev. Cesta po mestu je čisto zlato, kakor prozorno steklo. Po sredi njegovih ulic teče reka žive vode, kakor kristal svetla; na obeh straneh reke pa raste drevje življenja, ki daje vsak meseč svoj sad. Svetišča ni v njem, zakaj njegovo svetišče je Gospod Bog vsemogočni in Jagnje. In mesto ne potrebuje senca in meseca, da hi mu svetila, kajti bož-
je veličastvo ga razsvetljuje in njegov svetilnik je Jagnje. In njegova vrata se podnevi ne zapro, kajti noči tam ne bo. In prinašali bodo vanj slavo in čast narodov. Nič omadeževanega ne pride vanje, in nihče, kdor se ognusi in laže, ampak le tisti, ki iso zapisani v Jagnje-tovi knjigi življenja. O teh pa pravi glas s prestola: „Glej, prebivališče Boga med ljudmi, prebival bo z njimi; oni bodo njegovo ljudstvo in Bog sam bo med njimi; in obrisal bo vse solze z njih oči in smrti ne bo več; čudi ne bo več ne žalovanja ne vpitja ne bolečine, zakaj, kar je bil0 prej, je minilo.“
Čudovito je vse to, a je končno le izražanje v človeških podobah, ki resnice ne doseže. Sveti Pavel, ki Korin-čanom piše, da je bil zamaknjen v tretja, to je najvišja nebesa, sam ne ve, ali s telesom, ali izven telesa, pravi:
Nova kapela v Loki, k;er pastiruje župnik in dekan č. g. Smrkolj. Obrede blagoslovitve je v 1. 1962 izvršil g. škof Vovk
„Kar oko ni videlo in uho ni slišalo, in kar v človeško srce ni prišlo, to je Bog pripravil njim,, ki ga ljubijo“ (1 Kor 2, 9). Nebesa so neskončno lepil, njih veiselje je nepopisno.
V nebesih ni več nobenega trpljenja, nobenega strahu, nobene sknbi, nobene bolečine. V popolnem miru, brez strahu, da bi mogli svojo neskončno srečo kdaj izgubiti, uživajo zveličani svojo nebeško blaženost.
Prebivalci večnega mesta so angeli in ljudje, ki ,sio se zveličali. O angelih piše prerok Danijel, da jih je videl v prikazni na milijarde. To je veličasten nebeški dvor, vreden neskončnega Boga. O zveličanih pa nam je znana beseda sv. Janeza, da so iz vseh narodov in rodov in jezikov in da njih števila nihče ne more prešteti (Raz 7). V tem neizmernem številu je polno čudovitih razlik in posebnosti. Vsak prebivalec nebes je lepota zase. Kakor zvezde na nebu ise ločijo med seboj po svoji lepoti in sijaju. Angeli se delijo v devet zborov; in tudi svetniki so razvrščeni v svoje skupine: očaki in preroki, apostoli, mučenci in spoznavale!, device in vdove, kakor jih kličemo v litanijah-Nad vsemi je Marija, nebeška Mati in Kraljica, ob strani Gospoda Jezusa Kristusa, svojega sina. Vsi pa so združeni v popolnem, soglasju, v popolni vzajemni sreči in veselju.
POSEBNOSTI NEBEŠKEGA VESELJA
Vsa naša narava bo v nebesih poveličana in osrečena. Vse naše dobro želje bodo v nebesih izpolnjene, vse težnje in plemenita stremljenja naše naravo bodo v nebesih našle svoje uresničenje — v nepopisni, čudoviti meri.
Naš spomin bo poln Boga, božje pravice, usmiljenja in dobrote. Niti za trenutek ne bomo več mogli pozabiti nanj; v njem sc bomo radovali- Nič več se ne
bomo z žalostjo spominjali stvari in dogodkov, ki so nam povzročili v življenju bridkost; tudi ob spominu na naše nesreče, na naše slabosti in grehe se bomo le veselili ob misli na božje usmiljenje, ki nas je vodilo skozi življenje. Tudi če bi v nebesih ne našli vseh onih, ki smo bili z njimi v življenju povezani in nam je bil drag njih spomin, se ne bomo žalostili, ker nas bo v vsemi in za večno pomirjala misel na neskončno božjo pravičnost.
Naš um bo v nebesih brez truda in učenja spoznal vse, kar bi nas po naravnem hrepenenju moglo zanimati. Cerkveni zbor v Parizu, iz leta 1528. pravi glede tega: Blaženim v nebesih je odprto božje ogledalo, v katerem Be zrcali vse to, kar si žele videti in spoznati. Skrvnost vere, čudeži stvarstva, to, kar zadeva našo lastno osebo in nje, ki jih ljubimo, vsa ta polja bodo tam odiprta in odkrita našim pogledom-Skrivnosti narave in zgodovine, božje delovanje v dušah, materijalne in duhovne lepote vesoljstva, vse nam bo v nebesih prisotno in domače; nobena zapreka ne bo ovirala poleta našega duha, nobena senca ne bo zatemnjevala sijaja resničnosti. Veselje spoznavanja in umevanja bo v nebesih neskaljeno in kakor brez meja.
Ko je umiral veliki učenjak Newton, ga je eden njegovih prijateljev spomnil njegovih velikih izumov in njegove slave. Verni mož je ponižn0 odvrnil: „Moji izumi? Kaj so oni pred celo in popolno resnico ? Podoben sem otroku, ki je s školjko zajel nekaj kapelj vode in jo pustil na bregu, medtem ko je neskončn0 morje ostalo pred njim nepoznano in nepreiskano. Toda nepopisno me tolaži in osrečuje upanje, da bom v nekaj trenutkih prodrl v ta ocean resnice, da ga vsega prebrodim in razumem.“
Kakor je um ustvarjen za spoznanje, tako je naše srce ustvarjeno za ljubezen. A ko srce ne ljubi, je nesrečno. Zato je v .peklu samo gorje, ker tam n* ljubezni. V nebesih pa bo naše srce ljubilo brez meje, s čisto in večno ljubeznijo, ki je ne bo ničesar več motilo *n vznemirjalo.
Vprašali s0 otroka, kaj so nebesa ? ‘*Po je odgovoril: ,,Nebesa so kraj, kjer se vsi med seboj radi imajo.“ Ljubezen do Boga bo tam neizčrpen vir n,ajlepše in najplemenitejše medsebojne ljubezni. Tam ne bo več sovražnikov in nevoščljivcev, ampak bodo vsi v popolni resnici kakor eno srce in ena duša. Hazlike v nebeški slavi ne bodo povzročale nobene zavisti in zagrenjenosti: Sreča enega bo sreča vseh, sreča vseh bo osrečevala vsafkega posameznika.
V to tolažbo nam naj bo v tem pogledu to, kar nam sveta Katarina Sien-ska iz razodetij pove: „Čeprav so v nebesih vsi zveličani neločljivo združeni v popolni ljubezni, vendar obstojajo tubi tam posebne vezi sladke in svete družabnosti med onimi, ki so se nekdaj ljubili na zemlji. Ljubezen, ki jih je V(zala na zemlji v večnem življenju, ne Premine, ampak jim je vir posebnega veselja in zadoščenja."
Da, nebesa so kraj popolne, čiste in Večne ljubezni- Zato je v nebesih tudi Popolni in večni mir, ki ga v molitvenem spominu tako iskreno želimo svojim rajnim. To ni kak mrtvaški mir Popolne nedelavnosti. Bog sam. je večni bej; skrivnostno življenje presvete Trojice se neprestano preliva iz ene Osebe v drogo; vse vidno in nevidno stvarco je po Bogu ohranjevano in. urejevano brez konca in kraja. Potopljeni v Boga, bomo po besedi svetega Petra Postali deležni božje narave (II, 1, 4), R tem pa tudi čudovitega božjega življenja in, delovanja. Pri vsem tem pa
bo naš delež presladki, večni mir, v v katerem, živi Bog, mir, ki ga nič več ne moti in ne vznemirja, ki po besedi sv. Pavla .»presega 'vsak um“ (Pip 4, 7).
Ker bomo v nebesih najtesneje in večno združeni z Bogom, zat0 tam ne bomo mogli več grešiti. Nikdar in v ničemer več ne bomo mogli Boga žaliti. Tam ne b0 več skušnjav in nevarnosti. Vse, kar bomo mislili, želeli in storili, bo vedno dobro in prav. Ker sm0 na zemlji tako ubogi in omahljivi, 'nas mora ta misel na popolno in večno negrešljivost napolniti s prav posebno tolažbo.
VIŠEK NEBEŠKE SKEČE
Vse, kar je bilo dozdaj povedano, je pa le majhen del nebeške blaženosti. Njen višek je Bog sam, ki ga bomo v nebesih gledali, uživali in ljubili- že očaku Abrahamu je obljubi! { „Jaz sam bom tvoje preveliko plačilo.“
V življenju na zemlji spoznavamo Boga po veri in po njegovih delih. Vso to spoznanje je z ozirom na našo omejenost vedno nepopolno. Sveti Pavel pi-Iše Igledo tega: „Zdaj gledamo Boga kakor v zrcalu, ki je njegov0 stvarstvo, in nejasno, takrat pa ga bomo g'edali iz obličja v obličje. Zdaj spoznavam deloma, takrat pa bo moje spoznanje podobno božjemu spoznanju, s katerim Bog od vekomaj pozna svoje stvari“ (prim. 1 Kr 13/12).
Kaj se to pravi: gledati Boga iz obličja v obličje, si v tem življenju ne moremo prav predstavljati. Ker smo v vsem tako zelo omejeni in nestanovitni, bi se nam moglo celo zazdeti, da se je v nebesih tega večnega gledanja Boga mogoče naveličati. Ali pozabljamo, da je Bog neskončno popoln, vir vse lepote, resnice in dobrote, neizčrpen ocean sreče in veselja, kjer bo naše srce dokončno našlo vse, kar si želi.
Spomnim se tu čudovite besede svetega Avguština: „O Bog, zase si nas ustvaril in nemirno je naše srce, dokler v tebi r.e počiva.“
Ker je Bog neskončno popoln duh, naše duiše po svoji naravni spoznavni moči niso sposobne gledati ga naravnost, iz obraza v obraz. Bog pa je v svoji neskončni dobroti tako velikodušen, da obdari duše blaženih s posebno nadnaravno spoznavno sposobnostjo, ki j0 bogoslovci imenujejo »luč slave“. S pomočjo te nove sposobnosti je blaženim omogočeno neposredno gledanje samega Božjega bistva, ki ga spoznavajo več ali manj, po meri svojega posvečenja, ki ga pa v vsej njegovi globini nobeno ustvarjeno bitje nikdar ne more spoznati. Ljubeznjiva božja previdnost pa vse tak0 ureja, da je vsakteri izmed zveličanih z mero svojega spoznanja popolnoma zadovoljen in si nič ne želi tega, kar bi presegalo njegove moči.
Iz tega neposrednega gledanja Boga naravno izvira neizmerljiva ljubezen d0 njega. Srce, ustvarjeno za ljubezen, najde v Bogu neskončno ljubezen samo in se vanj0 potopi. In v tej ljubezni, ki nima več ne meje ne konca, blaženi Boga uživajo, deležni njegove neskončne popolnosti Y tem je največja sreča nebes, ki bo na sodnji dan, ob vstajenju mrtvih, dosegla svoje dokončno dopolnjenje še v združnju duše s poveličanim telesom.
+
Naj bodo s tem zaključena naša letošnja premišljevanja o velikem, neskončno dobrem in usmiljenem Bogu. Učlovečenega ga molimo v jaslicah, kjer je zaradi nas postal ubog, dasi je bil bogat, da bi po njegovem uboštvu mi obogateli (prim. 2 Kor 8,9). Vse dni življenja pa iščimo, sledeč zvezdi vere,
da .ga enkrat najdemo v nebesih. In vedno pri tem zaupajmo v njegovo milost, zakaj Gospod Bog ne zapušča teh, kateri ga iščejo (prim. ps. 9, 11).
Alojzij Košmerlj
DECEMBER
Splošni molitveni namen:	Molimo,
da bi bil II. vatikanski zbor izredna pri-ča resnice, edinosti in ljubezni Cerkve!
Misijonski molitveni namen: Molim», da bi se Kristusov evangelij širil med mohamedanskimi ljudstvi!
Molitvena zveza Za slovensko domovino: Molimo, da bi Bog, po priprošnji Brezjanske Marije in božjem služabniku škofu Antonu Martinu Slomšku, podpiral v bolezni in pri apostolskem delu ljubljanskega nadškofa Antona Vovka!
V apostolskem pismu z dne 11. aprila je sveti oče Janez XXIIL prosil vse škofe, naj bi čimbolj seznanili svoje vernike s cerkvenim zborom:	Kaj pravzaprav je?
Kakšen je njegov namen? Njegov pomen za današnji čas
VPASANJA O VESOLJNEM ZBORU
Je zbor vseh škofov, kardinalov in Patriarhov kaltoliške Cerkve, ki pod Predsedstvom papeževim razpravljajo ■o sklepajo o vsem življenju in delova-niu Cerkve. So dolgi študijski dnevi, ko elani zbora razpravljajo o vseh problemih Cerkve. To pod posebnim vodstvom »v. Duha. Za Cerkev je vsak cerkveni zbor temeljito izpraševanje vesti. Je nekaik nov binkoštni praznik, ko sv. Duh naslednike apostolov pripravi na apostolsko iin misijonsko delo v današ-njih časih in za današnje potrebe.
Na vsakem cerkvenem zboru se v vsej luči pokaže edinost in vesoljnost Cerkve. Kar je bistvenega, se ne izpre-meni, kar pa je človeškega, navade, na-hni, metode, to pa je treba prilagoditi Potrebam in zahtevam časa.
Vesoljni cerkveni zbor je izreden dogodek za Cerkev. Saj jih je bilo do sedaj samo dvajset. Prvih osem je bilo n« Vzhodu. Zadnji je bil v letih 1869-1870 v Vatikanu. Letošnji se vrši tudi v Vatikanu, v baziliki sv. Petra, Zato se tudi imenuje Drugi Vatikanski cerkveni zbor. Kakšna sreča za našo generacijo, ki doživlja nekaj:	tako
Izrednega) v Cerkvi. Pa tudi naša odgovornost je velika. Uspeh sedanjega cerkvenega zbora zavisi veliko od vsakega od nas. Moliti in žrtvovat; je tre. ha za temeljito izvedbo, po zboru pa
bomo morali vsi na delo za uresničenje sklepov in navodil.
Seefanji cerkveni zbor je različen od prejšnjih. Do sedaj še za nobenega ni bilo toliko priprav, na nobenem ni bilo toliko udeležencev. Zastopani so škofje vseh kontinentov, vseh ras. Razlikuje se tudi po obsežnosti in pomembnosti vprašanj, o katerih bodo razpravljali člajni zbora: O škofu in njegovi oblasti v škofiji, o sodelovanju svetnega in redovnega klera, o poslanstvu in odgovornosti laikov v Cerkvi in v današnjem svetu...
NAMENI OBČNEGA CERKVENEGA ZBORA
Sta predvsem dva: prenoviti Cerkev na znotraj in pripraviti se na delo za prenovitev današnjega sveta v duhu evangelija. Vse civilno, ekonomsko, politično in socialno življenje je treba pokristjaniti in urediti po katoliških načelih.
Ta koncil (ali zbor) nima namena, kakor je bilo to skoraj pri v«eh prejšnjih, zavrniti kako versko zmoto ali proglasiti kako novo versko resnico, pač pa hoče do temeljev pregledat; vse življenje in delovanje Cerkve. Na programu koncila bo obnova verskega nauka, obnova liturgije, cerkvenega prava.
cerkvene discipline, obnova pravega duha in poslanstva verskih in redovnih ustanov, apostolskega in pastoralnega delovanja Cerkve, ki naj bi pokazala današnjemu svetu moč in lepoto evangelija, obnova organiziranega in privatnega življenja im delovanja laikov v Cerkvi. Zelo je potrebna obnova apostolskega in misijonskega duha Cerkve. Ta duh je potreben za osvojitev sveta za Kristusa in da bi bili neprestano v skrbeh za tiste, ki še ne poznajo prave vere in za kristjane, ki so ločeni od prave Cerkve.
V govoru 14. decembra 1960 je izjavil sv. oče: „V modernem časti, v svetu, ki je globoko spremenil svoj zunanji izraz. . . je treba prenoviti in znova popolnoma osvetliti mišljenje in življenje človeka in kristjana, kakor to zamišlja nauk Cerkve.“
Moderni svet je zelo spremenil svoj obraz in Cerkev mora svoje delo prilagoditi tem razmeram. Morala bo znati «odgovarjati potrebam sedanjega časa. Sv. oče saim analizira bistvene posebnosti današnjega sveta, globoke spremembe, neustaljenost sredi velikih gibanj. Pokaže na nevarnost iskanja samo materialnega blagostanja. Pozablja
se na duhovne vrednote, zanika se nadnaravno.
V današnjem času naloga koncila ni opozoriti ali definirati samo kako posamezno točko cerkvenega nauka, v nevarnost; je celotna božja zamisel življenja;. Ne gre za boj proti eni zmoti. Povsod srečamo popolno nepoznanje resnice, ali pa jo poznajo in je prezirana in zavržena. Celotno življenje in delovanje človeka je v nesoglasju s krščanskimi načeli. Zanika se odnos med naravo in milostjo božjo, med naravnim in nadnaravnim, med časovnim im večnim.
Cerkev hoče privesti do soglasja med krščansko zamislijo življenja in življenjem in mišljenjem današnjega človeka. Treba je iskati načinov in poti do ureditve življenja ljudi po načelih Cerkve. Treba je upoštevati pri tem celotno življenje človekovo: sam zase, v družini, na delu, v gospodarstvu, politiki, v odnosu do bližnjega, do družbe, odnosi med narodi. . .
Cerkveni zbor bo moral dati jasne in konkretne rešitve problemom. Mednarodne brezbožne sile hočejo cvet utesniti im zasužnjiti materialističnim uredbam družbe in države in tako uničiti osebnost človeka. Se premalo zavedamo pomena, ki ga bo imel koncil za današnjo dobo.
Sv. oče pravi: „Vsi ljudje morajo sprejeti nauk evangelija, če ga zavržejo, postavijo v nevarnost temelje resnice, poštenosti in kulture.“ In v tem j*e glavni namen zbora: Nauk evangelija mora priti v vsa področja življenja. Evangelij mora biti vsem resnica in življenje obenem. Kristus je zaupal svoj evangelij Cerkvi in je njena naloga, dal ta evangelij živi in uči za rešitev sveta.
kaj moka biti cerkveni zbor ZA NAS VSE?
Mora hiti jasen izraz tistih znakov Cerkve, po katerih jo poznamo kot pra. v° Kristusovo Cerkev:	je ena, sveta,
katoliška in apostolska.
Katoliška Cerkev je ena in edina.
V govoru rimskim bogoslovcem, 12. SePtembra 1960, je zaklical sv. oče: »Pripravljamo se na velk dogodek,... ta izredna Epifanija, ali bolje rečeno, n°ve Binkošti,“ kar naj hi bil cerkveni koncil. Sv. oče omenja štiri znake, ki 80 vidnai znamenja Cerkve, po katerih morejo spoznati vsi- „Te štiri besede (ena, sveta, katoliška in apostolska) vključujejo resnično vse bistvo naročila in 07>orokc Jezusove.“
Tri vrste edinosti vidimo v Cerkvi: edinost nauka, vladanja in bogoslužja.
Koi govorimo o nauku Cerkve, iina-ltl'n na prvem mestu razodeti božji 1'i>Uk, ki ga moramo verovati tako, kakor ga je Bog razodel in glede tega Oouka ne moremo pričakovati na kon-c'*'i nikake izpremembe. Cerkev ne mo-re spremeniti ničesar glede neločljivo.
svetega zakona, ne more dovoliti teorije o kontroli rojstev. Tudi z dru-krščanskimi verami (protestantka, anglikanska) v bistvenih naukih Vere ne more prit; do nikakega kompromisa. Resnica je ena sama. Tukaj ** treba biti trden, dal ne zaidemo v v°rski indeferentizem. Je pa v Cerkvi *Požno različno mnenje teologov, dokler "•k nauk ni definirali kot verska resni-ca in v kolikor to ne stavi v nevarnost edinosti v Cerkvi. Ravnajmo se vedno tem pravilu. Kar je v Cerkvi defini-tano kot resnica, o tem n| več dvoma, t’ri dvomih je dovoljena svobodna! od. ®cifev, v vsem pa mora prevladati ljtv ezen, ki spoštuje in smo jo dolžni ti-st'm. ki ne mislijo z nami enako.
Cerkveni zbor ho pokazal v vsej ve-
ličini edinost vladanja v Cerkvi. Papež je sklical zhor, on sam mu bo predsedoval. Vsi odloki bodo morali biti potrjeni im njem. On ho imel v vsem zadnjo in odločilno besedo. Pri tem pa ni okrnjena svoboda vernikov, duhovnikov in škofov. Sveti oče se je najprej posvetoval preko škofov z verniki in duhovniki vsega katoliškega sveta. Vsak je ime! pravico soditi in predlagati. Tudi na koncilu samem škofje ne bodo zgolj svetovalci, pač pa kot nasledniki apostolov skupaj s papežem pravi učite, lji vere, sodniki in priče. O vsem bodo sklepali nezmotljivo skupaj s sv. očetom-
Edinost v Cerkvi se zelo pokaže tudi v bogoslužju. Od začetka do danes je bil« vedno sedeni istih zakramentov, ki jih je ustanovil Kristus. Vedno je bila v Cerkvi istal daritev sv. maše. Res so različni obredi v različnih časih in krajih, kar pa bistveno edinost še poveča in jo pokaže v lepši luči.
SVETOST CVERKVE
Na koncilu in po njem naj bi se Cerkev pokazala v vsej svoji popolnosti in svetosti. Predvsem s tem namenom je sv. oče sklical cerkven; zbor. Cerkev naj bi bila „brez madeža in brazgotin“, kakor se izraža papež. Koncil mora biti nov začetek prizadevanja za svetost duhovnikov in vernikov. Po mnenju sv. očeta zavisi uspeh koncila prav od tega prizadevanja'. Tukaj se moram» čutiti zelo odgovorne vsi. Od nas vseh zavisi uspešen potek koncila in prenovljeno življenje v Cerkvi po koncilu. Sv. Duh bd podžigal prizade, vanje za svetost med in po koncilu-Zato ne pozabimo moliti v ta namen.
Cerkev je katoliška!, univerzalna
Škofje vseh kontinentov in rag na koncilu bodo pričali o tem- V zadnjih desetletjih se je Cerkev še prav posebej kazala univerzalna, za vse. Tega
\
cor>
katoliškega duha moramo imeti vei. Kjerkoli na svetu živimo in delamo, povsod moramo širiti, utrjevati in braniti njene interese. Kako potrebno je, da se poglabljamo v nauk o Mističnem telesu Kristusovem. Vedno mislimo, mo. limo, delajmo in ljubimo kot udje tega telesa in se varujma vsakega samoljubja, grehal; pozabljajmo na osebne koristi, ko je treba dati in žrtvovati za okrepitev kraljestva božjega na zemlji.
CERKEV JE APOSTOLSKA škofje, nasledniki apostolov, bodo zbrani na koncilu pod vodstvom papc. zevi m, ki je naslednik sv. Petra- Kakor je bilo naročeno apostolom: „Kakor je Oče mene poslal, tako vas jaz pošljem“ (Jan 20, 21) in „Pojdite in učite vse narode“ (Mat 28, 19), tako Kristus danes govori škofom katoliške Cerkve pod vodstvom papeževim.
„Velike stvari“ more pričakovati krščansko ljudstvo, skupaj s poglavarjem Cerkve, od Drli ge ga Vatikanskega koncila. Tako je pred kratkim govoril sv. oče. Pripravljajmo se na te velike stvari, da jih bomo znali in mogli spraviti v življenje, kakor jih zahtevajo potrebe današnje dobe.
JOŽE GUŠTIN
MOŽJE KATOLIŠKE AKCjiJE SO
V SLUŽBI CERKVE
Apostolat je velik blagoslov. Apostolat hoče biti dobro zrno, ki obrodi stoteren sad, hoče biti kvas, ki prenovi množice. Da se zmore t0 delo in napredek, je stalno treba skrbeti za lastno duhovno rast in napredek. Neobhod-riio je potrebno, da vsak apostol živi globok» duhovno življenje, razsvetljeno z lučjo vere in prežeto s krščansko ljubeznijo. Tukaj je tajna vsakega uspeha v apostolskem udejstvovanju. Veliko važnost je treba posvečati krščanski vzgoji mladine in prisotnosti katoličanov v socialnem življenju. Tako so možje Katoliške akcije stalno v službi Cerkve. (Sv. oče Janez XXIII. v nagovoru možem italijanske Katoliške akcije dne 13. 5. 1962)
ZA VEDNO VEČJI IN USPEŠNEJE
MISIJONSKI APOSTOLAT
Vsi ni-oramo delati in prispevati svoj delež za rešitev človeštva- Papeži in škofje so se vedno veliko trudili, da 'bl se vsi katoličani zavedali te velike d°l®* -riosti. Le z delom in sodelovanjem, vseh katoličanov bomo dosegli uspešno misijonsko delo in. s tem rešitev človeštvo» ker r>0 vsi narodi brez razlike poklic8'
k istemu Očetu. (Sv. oče Janez AX.III. voditeljem papeških misijonskih ustanov 18. 5. 1962)
PODOBNA DEKLE JE TUDI PRIČA SODOBNE DRUŽBE
Sv. oče pričakuje veliko od sodobne genske mladine. Je zadovoljen z delom, ki ga vršijo v Katoliški akciji in se veselj vsake,ga uspeha. Sodobna mladi-aa je doživela že veliko, velikih dogodki) zato je bolj kritična in zahtevna, s* zna ustvariti o stvareh lastno, osebno sodbo. Ta prehitra zrelost je včasih V’zl'°k gotovih površnosti, zat(, je v današnji dobi, ki je polna toliko ’dej-zmešnjav, potrebna solidna orien-‘ac‘ja in trdna verska vzgoja. Le tako se lahko vedn0 izbere pravo pot- Pri aPcstolskem delu je treba slediti zgledu jetnikov, imeti veliko krščanske 1 ju-ezni. Dobra beseda, zgled, ljubezen do •k'ostusa mora biti zakon življenja-(Sv. oče Janez XXIII. v nagovoru de-klet°m iz Milana 3. 6. 1962)
APOSTOLAT laikov je
Katoliški cerkvi potreben
Kaiki s0 poklicani, da zavzamejo SV(lje mesto in odgovornost pri apostol-skom delu Cerkve. Slediti morajo vod-8tvu svojih škofov in v bratskem, razu-JUevanju sodelovati s svojimi duhovni-• Ta poziv ne izhaja samo iz naših ni> nmpak je poziv vseh časov. (Sv. oče anez XXIII. v nagovoru salezijanskim s°trudnikom 2. 6. 1962)
Za ODREŠENJE človeštva
Kristus, Sin božji je prišel na svet 'udi odrešenja človeškega r°du, je po-sta' naš učitelj, pastir, duhovnik in vod-n'k vsakega človeka. Zat0 moramo biti 'a' vedno s Kristusom in Cerkvijo. (Sv. ^c<‘ Janez XXIII. v splošni avdienci 14- G. 1962)
ZDRUŽENI V MIRU*
To je stalni klic, delo in poslanstvo Cerkve, ki je nad interesi posameznikov in narodov. Cerkev je za vsak narod močna obramba, varovalka njegovih pravic, obenem pa tudi učiteljica. Je popolna družba, popolno življenje. (Sv. oče Janez XXIII. v Rimu ob zaključku procesije sv. Rešnjega Telesa)
VESOLJNI CERKVENI ZBOR BO
PRINESEL DUHOVNIKOM NOVE
NALOGE
Pod znamenjem vesoljnega cerkvenega zbora vas čakajo nove naloge. Povabljeni ste, da vršite duhovniško službo v zgodovinski dobi, v kateri mora apostolsko del0 duhovnika postati bolj podobno ,da bo našlo pot in prodrlo do pripravljenih src v dobrem, se jih bo osvojilo, tako kot je to bilo ob prvem binkoštnem prazniku, ko so bili vsi apostoli prepričevalni v svojih besedah in goreči v ljubezni. (Sv. oče Janez XXIII. v nagovoru duhovnikom, gojencem angl. zavoda v Rimu 15. 6. 1962)
NALOGE KATOLIČANOV V JAVNEM
ŽIVLJENJU
Katoličani imajo dolžnost sodelovati i:i delati v javnem življenju. V tem pogledu se je v zadnjih desetih letih veliko storilo. Vendar to še ni dovolj. Za naše čase namreč ni več dovolj, da znajo katoličani praviln0 čitati in razlagati socialne okrožnice papežev, ampak imajo dolžnost, da jih realizirajo v življenju sodobne družbe- Pri tem delu mora, vladati edinost med katoličani. Poleg- tega je potreben socialni apostolat med mladino in nje socialna vzgoja. Mladina mora biti -pripravljena na življenje v sedanjosti in bodočnosti. (Sv. oče Janez XXIII. v nagovoru članom odbora katoliških združenj za poklicno vzgojo 1. 6. 1962)
Po smrti Antona Martina Slomška so „Drobtinici" obširno pisale o rajnem škofu. V našem članku nadaljujemo iz prejšnje številke in končujemo z opisom prelepe podobe našega svetniškega kandidata
SLOVENSKI
FRANČIŠEK
ŠALEŠKI
Kakor sv. Frančišek, so biti tudi oni mož molitve. Ob šestih z ut raj so služili sv. mašo, na katero so se pripravljali z notranjo molitvijo in po kateri ao duhovne molitve molili. Ako je količkaj čas dopustil, so prišli ob osmih zjutraj zopet h korski mani. četrtinko pred poldnevom s» z bogoslovci obiskovali sv. Režnje telo in opravljali posebno 'izpraševanje vesti. Popoldne ob treh so radi hodili h korskim večernicam in v Mariboru, ako jih le ni kaj zadržalo, vsak dan tudi k litanijam, katerim s0 takoj dodajali obiskovanje sv. Rešnjega telesa. Proti večeru so zopet molili duhovne ure, po večerji pa v sredi svoje družine večerno molitev opravljali s splošnim, izpraševanjem vesti. Mizna molitev se je vselej naglas molila; domač kaplan j0 je molil, blagoslov pa so sami govorili in dajali. Ob nedeljah in praznikih s0 radi obiskovali dopoldansko in popoldangko službo božjo. Sv. spoved so pogosto radi opravljali, gotovo vselej, preden so šli na kako pot. Pa tudi na potih so radi pogosto hodili k spovedi in kaj radi pokleknili pred vsakega mašnika brez raz-
ločka, da bi v vsej ponižnosti dali račun o svoji vesti. — S posebno gorečnostjo pa so Marijo, Mater božjo, častili in vsak večer, preden so šli spat, njej v čast sv- rožni venec molili. Zlasti pa so v žalostno Mater božjo, katere podoba je nad njih posteljo visela, stavili svoje zaupanje. Kar koli jim. je bilo na srcu, na to podobo s0 pogledali; kadar koli so Sli od doma, so se na to podobo ozrli in večkrat še med vrati postali ter sc s pogledom na to podobo priporočili Mariji. Tudi v poslednji bolezni sm» lahko spoznali, da jih je pogled na to podobo posebno tolažil.
DVOR OČETOVSKA lllšA VSEH MAŠNIKOV
Kakor hiša sv. Frančiška, je bil tudi dvor očetovska hiša vseh mašnikov. Kdor koli je prišel, jim je bil ljub in drag; in čimveč mašnikov so imeli okoli sebe, bolj so bili veseli. Vse mašnike s° vabili k mizi in kolikor mogoče in zlasti starejše gospode tudi prenočevali. Celo svoj voz so jim radi ponudili in jih povabili, da bi se za kratek čas peljali na njih graščinico, kamor so jih radi sami spremili, ako jim je čas dopustil. Radi So tudi bolne mašnike vabili, naj pridejo k njim zrak spremenit in zdravje okrepčat. Njih domač kaplan pa je imel povelje, gostom delati kratek čas in skrbeti, da bi jim česa ne manjkalo. Pogosto so še sami prišli pogledat, ali so z vsem lepo prevideni. — Kdo bi se tedaj čudil, da so jih mašniki tako rad' hodili obiskovat, saj so se v njih hiši tako domače čutili kakor otroci v hiši svojega očeta.
LJUBEZNIV OČE SVOJE DRUŽINE
Po zgledu sv. Frančiška so bili slednjič ljubezniv oče svoje družine, katero 80 ljubili kakor svoje otroke, katera je Pa tudi nje ljubila kakor očeta- Njih velika ponižnost in prijaznost je bila kriva, da je vsak brez strahu šel k njim jim potožil, kar mu je bilo na srcu; Potrpežljivo so poslušali in tolažili in pomagali, kakor so mogli. Oni, ki so svoje duhovne učili, naj imajo lep red v svojih hišah, so tudi sami imeli kaj lepo vse v redu. Lepo se je vrstilo delo, molitev in druge pobožne vaje, tako da 60 gostje pogosto vsi osupnjeni dejali: „V njih hiši je kakor v samostanu." Večerno molitev so vselej opravljali z •hmžino, katero so med letom bogoslovci v šolskih praznikih pa sami, v Mariboru pa vse let0 sami naprej molili.
le ni bilo presilnega dela, je smela družina vsak dan iti k sv. maši, v postu Pa ji je bilo zapovedano. V postu so ji v$ak dan po maši tudi sv. evangelij in *e druge molitve brali, ko se je pa velikonočna spoved približala, so sv. evan-Kdliju pridajali tudi krščanski nauk o zakramentu sv. pokore in sv. Rešnjega telega) da bi družina mogla velikonočno
spoved toliko pobožne je opraviti. Pozimi smo jih ob nedeljah ob večerih večkrat videli z bukvami v rokah iti v veliko družinsko izbo, kjer so se po celo uro pomudili in družini kaj lepega brali in razlagali. — Če je zbolel hlapec ali dekla, so jih pridno obiskovali in tolažili; če je pa kd0 na starost onemogel, je bila določena posebna hiša, kjer je našel stanovanje in pomoč. Še v svoji oporoki niso pozabili nekdanje družine. Ni moglo tedaj biti drugače, kakor da jim je bila družina vdana iz celega srca. Kadar so škof šli od doma, je bil za družin0 vselej dan žalosti in marsikatero oko se je razsolzilo, če so vedeli, da jih ne bodo videli več tednov. Nasprotno je zopet vse oživelo, ako se je približal dan prihoda. Vse je k vozu hitelo, vse prosilo za sv. 'blagoslov in vsak je bil srečen, ako je le besedico zaslišal iz njih ust.
Kdor koli je le nekoliko dni prebival v njih dvoru, je moral občudovati in spoznati, da v tej hiši prebiva in vlada katoliški škof — pobožen mašnik — krščanski gospodar.
(Glej Drobtinice za 1. 1863, stran 204/15.)
Dr. Filip Žakelj
^r- Filip Žakelj, spiri-*ual slovenskega semenišča v Adrogučju je govoril na proslavi stoletnice Slomškove smrti
Poišči si, če le moreš, vsak dan nekaj časa za obisk Jezusa v presv. Zakramentu.
Dolgost obiska bo različna, odvisna od časa, ki ti je na razpolago.
Če kak dan ne boš mogel drugega napraviti kot Jezusa le na kratko pozdraviti, pa drugič podaljšaj svoj obisk.
Obisk bi bil lahko takle:
Pri vzgoji otroka je važno, da začnemi zgodaj, vsaj s petim letom, oblikovati njegov značaj in negovati njegovo vest. Otrokova duša je kakor vosek, ki ga mO' rem0 oblikovati po mili volji. Otroška duša je v teh letih še nežna in sprejemljiva za vse lepo in plemenito, dovzetna je za vsak dobrohoten nasvet in zveličaven nauk. Otroka pa moramo pri tem. bolj navajati k dobremu, kot pa da mu venomer pretimo s kaznij0-Večno žuganje s kaznijo otroka prej zakrkne kot P°' boljša; otrok postane trmast, kujav in nezaupljiv do nas, To je pa kaj slaba podlaga za nadaljnje vzgojno delo.
VZGOJA SRCA
1. Počasti Jezusa, navzočega v tabernaklju.
2- Obudi dejanja ljubezni do Njega. Izrazi mu svojo ljubezen z željo, zadostiti mu za osamelost, v kateri ga pušča večina ljudi.
3.	Povej mu osebne prošnje za pomoč v potrebah in stiskah tistega dne. Razodeni mu vse nevarnosti, trpljenje, skušnjave, malodušnost.
4.	Prosj za druge: za starše, brate. sestre, predstojnike, prijatelje in tudi za nasprotnike in sovražnike. Za sv. Cerkev, misijone, za spreobrnjenje grešnikov. Dalje se spomni svoje domovine, njenega trpljenja in nevarnosti, njenih voditeljev itd.
5.	Zahvali sc za vse
Obširno je vzgojno področje človeškega isrca in ob' h ko vanje njegovega značaja. Tu naj ti, draga mat'1 naznačim le eno potezo, ki j0 zariši v dušo in srce svojega otroka, namreč sočutno usmiljenje do sočl°' veka. Ta lepa lastnost napravi namreč otroka plerfl#* nitega in ublaži marsikatero robato potezo na njc' .govem značaju.
Siromak potrka na vrata in prosi za milodar. Math tu se ti nudi lepa prilika, da vzbudiš v otroku sočutn0 ljubezen do revežev. Namesto da bi zagodrnjala prosjekom. in ga podila proč od hiše, mu daj lepo be' sedo, r.ato pa odreži kos kruha ali sezi v denarnic0’ daj otroku in mu reci: ,,Na, nesi to ubogemu siromaku, da ne bo lačen!“
Pri sosedovih je bolan otrok. Tvojemu otroku že dolgčas po njem, da bi sc z njim zopet igral. Bc<1 mu torej, naj ga gre obiskat, še bolje je pa, ako £‘l gresta obiskat skupaj. Svojemu otroku daj mal zavb tek sladkarij ali bonbonov in mu reci: „Na tole b°3 pa dal bolnemu otroku! Bog ima bolnike rad, zat° hoče, da jih tudi mi obiskujemo in jih tolažimo v nJ hovem trpjenju. Ko boš ti bolan, bodo 'pa prišli druff tebe obiskat.“
Tak0 in podobno boš znala v srcu svojega otroka buditi sočutje in plemenitost do vseh, ki so v potre in v nesreči. Ta lepa socialna lastnost bo za otrok®
lugocena dota za vse poznejše življenje. Omilila bo P'emnogokatero ostrino in grčo, ki bo mogla postati rava okvara na njegovem, značaju.
VZGOJA VESTI
Vzpredno z oblikovanjem otrokovega srca mora iti 1 vzgoja njegove vesti. Dobro vzgojena vest je zelo 'ažiia postavka pri verski in nravno vzgoji. Zat0 boš 2i<čela otroka že zgodaj navajati k tem.u, da bo znal c,ti dobro od slabega, krepost od greha. Kakor hitro s zaPazila, da začenja otrok spoznavati, ga pouči ob napačnem dejanju: Otrok moj, tako ne smeš govoriti, tega ne smeš delati, to ni lepo, to je greh, tcrn žališ svojega angela varuha in dobrega Boga v ««■besih!
Skušaj mu tudi prav po otroško pojasniti, kaj je da bo imel o tem vsaj .medlo sliko. Pojasni mu nioi'da s primero o ogledalu, v katerega se tako rad gleda.
tllej, reci otroku, kadar se igraš na vrtu, si r.e-(k° zamažeš s prstjo in prahom svoj nosek in svoja . *• In kaj napraviš? Tečeš v sobo pred ogledala, da . ls> kje imaš madeže, poteip si z vodo madeže izmi-’,e' in spet imaš lep obraz.
Že Podobno delajo tudi, kadar s kakim grehom uma-,"®o svojo dušo. V svoji duši imamo skrivnostno ne-C no ogledalce, ki nam jasno pokaže, katere grehe smo st°rili. če torej hočemo zvedeti za te grehe, pogleda1 v to ogledalce in takoj vemo, katere grehe imamo a duši. Ogledovanju v to skrivnostno ogledalce pra-"’o z drugo besedo izpraševanje vesti.
IZPRAŠEVANJE VESTI
^sak0 dobro in slabo delo, ki ga napravimo, se od-a v naši duši, v onem ogledalcu naše vesti. Vest si j 1 Vprašamo tako, da premislimo, kaj smo čez dan , a|i, mislili in govorili. Vprašaj se torej, otrok moj, ^a 0 je bilo danes s teboj ? Pomisli malo! No, ali se ^ n° spomniš ? Ko sem. hotela zakuriti za kosilo, sem rckla, da mi prinesi drv, ti jih pa nisi hotel prinesti, Vec si se še kar naprej igral z muciko.
prejete milosti. Končno se poslovi od Gospoda z obnovitvijo popolne posvetitve Njemu, s prošnjo, naj te napravi močnega in koristnega sodelavca pri reševanju duš.
DVOJNA MERA
Na splošno imajo matere v družini več srca za sinove kot za hčere. Bolj jim postrežejo kot deklicam in včasih kar zahtevajo, da morajo deklice fantom streči in namesto fantov delati; da smejo fantje več kot deklice, da ti sestrice lahko celo kar „obrcajo“, pa jim starši še potuho dajo.
Poznam mater, ki je v svoje fante vsa zaljubljena. Vse porednosti prezre, za vse ima opravičilo. če so še tako neredni, morajo sestrice za njimi pospravljati in čevlje snažiti. Doma morajo delati, ko oni lahko hodijo na izlete in po zabavah. če se deklice kdaj upirajo, jih fantje „nabimkajo“. Mati pa še hujska: „Le daj jo, zakaj te pa pri miru ne pusti!“
Namesto da bi jih mati učila, da morajo biti do sestric plemeniti, jim pomagati pri delu in z njimi lepo ravnati, jih še k surovosti in trinoštvu
podžiga. Taka dvojna mera sc rada maščuje nad materjo po pregovoru, kj pravi: „Zel» na srcu zrase, zelo po srcu udari!“
RECEPTI ZA TELO
•	Počitnice si tako uredi, da jih boš preživel pametno in koristno.
•	Počitnice so lahko prava preizkušnja mladega človeka. Tudi iz tega razloga bodi vedno s čim zaposlen.
•	Da boš ostal med počitnicami čist in pošten, in tudi ker imaš več časa, med počitnicami več moli.
S Vedno imej pred očmi, da si telo lahko privošči počitek, oddih, duša nikdar!
•	Kljub morda večjim nevarnostim v letoviških krajih in sicer, ostani vednn zaveden katoliški fant oz. dekle.
•	Tudi med počitnicami
skušaj poleg telesnega, doseči čim večji duhovni razvoj. Opa-z.uj naravo in stvari okoli sebe ter se po njih dvigni do Stvarnika.
In kako je bil0 popoldne? Ko si se igral s sosedovim Borisom., si se z njim kar na lepem sprl in $0 grde priimke si mu dajal. Vidiš, tudi to ni bilo lep®*
In kako je bilo is smetano na mleku? Stara mati je rekla, da si bil ti v shrambi, ti si se pa izgovarjal, d® je smetano polizala mucika. Če si se zlagal, ni bil® lepo. Lagati je greh. Otrok, ki lažejo, Bog noče v n®" besa. če hočemo, da nam bo Bog naše grehe odpustili ,ga moramo prositi odpuščanja, moliti moramo kesanj®* Zato te bom prihodnjič naučila moliti kesanje, ki 8® bova potem molila vsak večer po izpraševanju vesti-Za danes pa kar meni obljubi, da se boš poboljšal.
Obljubim, mama, da bom jutri bolj priden, pa tudi smetane ne^bom nikdar več lizal v shrambi!
Slovenska msti
Se o verski vzgoji otrok
A: Pouk o verskih stvareh naj bi meril na tist* otrokove duševne možnosti, ki so pri otroku najb®” budne.
B: Na domišljijo?
A: Prav gotovo najprej na domišljijo. Treba je °.tr°l(u dogodke in osebe prikazati živo^ plastično, de 11 ta kakor gledal.
Tudi slike in risbe je pametno pri tem upo-rabljati.
A: Da. Ne bi bilo prav govoriti otrokom, ampak R0v»riti z njimi.
®: Še važnejše je čustvo. Domišljije namreč ne pre-, 1,16 iz pouka nobenega vpliva za praktično življenje. ,^lvo Pa. Otrok z lahka deli z drugim veselje in žari v." ^erske resnice in dogodke iz svetega pisma naj i lVl notranje. Ko posluša zgodbo o egiptovskem Jo-
u' mu je prav lahko zbuditi sočutje z vprašanjem:
’ a*° bi se ti počutil tako zapuščen in sam v vod-"Jakii?«
A: Prav imate, a je treba vedno paziti, da gre za t a'a čustva: za veličino, lepoto in veselje razodetih pa tudi za vso njihovo resnost. Vsakega senti-talizma se je ogibati. Pravo vzbujanje čustev po-
'»očj
nekaj takega kakor premišljevalna molitev. Prav-
y'tpray j,; morale biti veroučne ure neke vrste duhovne )e> polne verskih čustev.
: Prav isto sem mislila, le da bi še dostavila, da atne verouk nikdar ostati samo pri domišljiji in ču-h’ ampak mora dati hrane tudi razumu in volji.
£e Še to. Pouk verskih stvari Maj b0 praktičen, ho-^	rcči, naj. vedno pokaže, kako je to in to resnico
lRnČe v vsakdanjem življenju živeti.
*>rav s ^em Pa prehajava na en0 najvažnejših ka Verske vzgoje: na vzgojo k molitvi. Treba je otro-naučit; intenzivne in goreče molitve, več, molitve-Ra življenja.
riti^:	*>0 mojem mnenju je treba v otroku ustva-
v notranjega duha molitve, iz katerega bo kakor iz a vrela ta.
nv . : Otrok naj se najprej nauči govorili z Bogom t6l_i <*n°, potem pa z že sestavljenimi molitvami, kanj, 1,1 P» naj zna vdihniti lastno dušo. Vsak» ura verni, Ra Pouka naj. bi začela in končala molitev ali ver-ka Pesem.
ZGLED POGANSKEGA RIMA
V starem Itimu so prišli do sramotnega odkritja. Prišlo je na dan, da obstoja v mestu osem tisoč-članska družba, ki ima za svoje glavno vodilo to-le geslo: „Zavedaj se, da ti ni ničesar prepovedano. Iz tega naj izvira vse tvoje prepričanje.“ Grozn0 načelo! In tako je bilo res tudi njihovo življenje: na svojih zborovanjih so počenjali najogabnejše podlosti.
Ko so odkrili njihovo gnezdo, je vsa tajnost postala javna. Hišo so zaprli, prijeli vse soudeležence in jih postavili pred sodišče. Med njimi je bilo veliko mladeničev iz plemiških družin, dalje že priletni senatorji in veliko število žensk, in kljub temu se Rim ni omehčal: štiri tisoč glavnih krivcev je bil0 pobitih, drugi pa izgnani.
Vse to lahko beremo bolj podrobno popisano v 39. knjigi Tita Livija. SVET BREZ OTROK?
Da naj ne bo otrok? Toda ali niso družina in otrok, mati ter otrok pojmi, ki se medsebojno dopolnjujejo ? Sicer bi morali kmalu spoznati, da je:
Družina brez otrok — vrt brez cvetlic;
družina brez otrok — zvon brez glasu;
družina brez otrok — ptica brez petja;
družina brez otrok —■ drevo brez sadu;
družina brez otrok — zmaga poganstva in materializma.
NASVETt ZA GOSPODINJO
1.	Ob vsaki resnejši bolezni pokliči takoj zdravnika.
2.	Zlasti gospodinja, pa tudi drugi, bi morali znati nuditi prvo pomoč v primeru nenadnega pojava kake bolezni ali nesreče. Večkrat je od začetnega postopanja odvisno kasnejše uspešno ali neuspešno zdravljenje.
3.	Bolezen je treba takoj zaustaviti, kajti vsaka zamuda lahk0 povzroči nepopravljive posledice.
4.	K0 se kdo ureže, pusti naj odteče nekaj krvi in z njo vred bacili, 'morebitni nosilci zastrupljanja.
5.	Opekline nikdar no moči z mrzlo vodo, k čemur človek skoraj nagonsko teži. Bolečino ublaži z oljem, vazelinom ali kakim drugim primernim mazilom.
A: Na tem področju je težko povedati vse. Otroka je treba naučiti rabiti mašno knjižico, premišljevati ob molitvi rožnega venca in križevega pota, moliti k M8' riji in svetnikom, vsak dan trikrat moliti Angelovo češčenje. Pa še nekaj: stalno je treba otroku poudar' jati. da morajo molitve obroditi svoj sad v našel*1 življenju.
B: Naj omenim še to: v šolski dobi na otroka ,|f vpliva toliko pouk, kakor udeležba pri verskem **' ljenju. Zato je treba skrbeti, da se bo otrok vključil * močno versko okolje, tako na župniji kakor v druži*1''
A: Razen drugega tudi verske organizacije, zl88*1 apostolske, v kolikor je to seveda v skledu z otrokov8 starostjo. Mogoče je boljše, da je v organizacijah, k3^ bolj moli in žrtvuje za kako poseben namen, kot da o tistem druge prepričeval.
B: Zanimivo bi bilo premisliti počasi in praktič**^ kako je mogoče izrabiti družinsko okolje za ver8 vgojo. Večkrat mi je prihajalo na misel, kako bi b* lepo, ko bi v družini vsak večer prebrali nekaj iz 8'f tega pisma ali življenjepisa kakega svetnjka. Ali P bi otroci povedali, kar se imajo učiti za verouk v 8 ali kar so čuli pri pridigi. Kako bi bilo tudi lcpo> *t# bi očet še nekoliko razložil tisto, kar so brali ali kar
S»
otroci povedali, potem bi pa skupaj zapeli kako versk pesem.
A: In vpliv cerkve! že zvonik, ki šrtli visoko
na**
ostale strehe, kaže nepretrgano navzgor, kjer je 1 . pravi dom. Isto oznanjajo zvonovi dan za dnem. *u notranjost cerkve ima na otrokovo dušo poseben *-8 Mir, ki vlada v njej, je nekaj posebnega. Potem P8 'sC kar jo polni: poslikana okna, slike na stenah in strop
vofi'
P»
oltarji, klopi, prižnica, krstni kamen, lučka, ki g<> da je tukaj Bog na poseben način navzoč. Potem sveti obredi z vsem sijajem in cerkveno leto z barvitostjo.
B: Ko bi rets znali rabiti vse, kar imamo na *** pola go, kako živo in globoko bi vkoreninili v maše otl ke vero. Noben vihar bi jim je več ne iztrgal.
202.
Quo
vadiš?
(Ni mogel več spraševati, ker se je onesvestil. Zbudil sc je šele nekje na polju, na tujem vrtu, sredi neznanih moških in žensk. Prva njegova beseda je bila, kje je Lin. Nekaj časa ni bilo nič odgovora, potem je znan glas dejal: „Za momentanskimi vrati. Pred dvema dnevoma je šel v Ostrianum.. .“
203.
Vinicij se je zdaj dvignil, da bi videl, kdo govori. Pred sabo je zagledal
200.
Ko je mislil, da je že po njem, je r'rc<l sabo zaslišal človeške glasove. Z la(hijimi močmi se je pognal tja, toda *manjkalo mu je moči in zgrudil se je.
Va možaka, ki sta ga videla, sta mu Potekla na pomoč z vrčem vode. Eden Sa Je polival, drugi mu je dal piti.
201.
Ko si je malo opomogel, sta ga od-nesla k svojim ljudem. Ti so ga obsto-Pdi in ga spraševali, če se mu je kaj bodilo. Ta skrb in dobrota je Vinicija Presenetila Zato je vprašal, kakšni lju-('je so. Odgovorili so mu, da podirajo l^c> da se ogenj ne bi razširil.
»Na pomoč ste mi prihiteli, ko sem Padel. Hvala vam.“
»Mi ne smemo nikomur odreči po-ln°či,“ je reki0 nekaj mož.
Kdaj jih je Vinicij pogledal pozor-aeje. Videl je, da so docela drugačni kakor drhal, ki jo je gledal vse jutro-Jato jim je dejal:
»Naj vam poplača — Kristus!“ „Hvaljeno bodi njegovo ime,“ so “Ogovorili v zboru.
Hilona, ki je nadaljeval:
„Tvoja hiša, gospod, je zgorela, a kaj to tebi. Vseeno boš bogat kakor bog Midas. Kakšna nesreča! Kristjani, gospod, go že dolgo oznanjali, da bo to mesto uničil ogenj. . . Lin pa je s tvojo boginjo že v Ostrianu...“
„Ali si ju videl?“ je vprašal Vinicij v strahu.
„Videl, gospod- Vesel sem., da ti morem z dobr0 novico poplačati vse
dobrote, ki si mi jih naklonil. A se ti bom poplačal! Pri Ozirisu in pri .gorečem Rimu ti prisegam, da ti bom!“
-104. '
Zarja gorečega mesta je pokrivala nebo, do koder je segal pogled. Zublji so segali po novih delih mesta. Ni bilo več dvoma, da zločinske roke na cesarjevo zapoved zažigajo Rim naprej. Povsod je človek videl samo nasilje in rop. Po zadimljenih ulicah so divjali levi z gorečimi grivami, razjarjeni sloni in zobri. Ušli so bili iz zverinjakov ter uničevali vs« pred sabo.
205.
Kar je rodbin prebivalo v sredi mesta, se niti od ere niso rešili vsi. Ljudje, ki zaradi ognja v predmestjih niso mogli božati nikamor, so dvigali kamnite plošče iz tlaka ter se zakopavali pred žarom v zemljo.
206-
Starci, ki niso mogli nikamor, so s® zbirali pred svetiščem Jupitra Osvobodilen. Obračali so se k njemu, stegO" vali roke ter obupano vpili:
„Če si rešitelj, reši svoj oltar i" svoje mesto!“
Toda ogenj je segel tudi po te"1 svetišču. Pokazalo se je, da so stari b°* govi brez moči. In ljudstvo se jim je začelo rogati ter jih kleti.
207.
Med obupanimi spoznavale! najr®2' ličnejših, rimskih, grških in vzhodnj3' škili božanstev pa So se tu pa tam r' kazale procesije moških, starcev, žens in otrok- Ti s0 prepevali čudne, nez”9' ne pesmi, ki jih drugo ljudstvo ni J'a' zumelo. V njih so se nepretrgoma P°’ navijale besede:
„Tu prihaja sodnik na dan jeze ’n maščevanja!“
In začuda — ti ljudje niso bili v* deti nič prestrašeni ali v skrbeh za ž‘v' Uenje.
208.
Toda zdel0 se je, da ne pomaga n® petje, ne molitve, ne obuj), ne kleti Zdelo se je, da je konec Rima in kfl*e sveta neizogiben. Poleg Pompejeveg9 amfiteatra so se vnela skladišča l®1"1, konoplje in smole. Čez kratko se je vn® še ta poslednji del mesta in gorel S bali 0 jasnim plamenom, da se je zbegani’11 ljudem zdelo, ko da je zasijal dan. ogromnega ognjenega morja s0 vsta jali proti nebu velikanski zublji ter s® v višavi razsipali v morje isker, kat* re je veter zanesel čez vso Kampanj®' Po Tiberi se je zdelo, da se pretaka ogenj. Nesrečno mesto se je spremenil® v pekel.
209.
Ko si je Vinfcij v hiši tkalca Makrina, kamor so ga bili prenesli, °P
j^Sel, je sklenil, da bo še nocoj poiskal 'K'lo in druge v Ostrianumu. S Hilo-m> ki je vedel za kraj, sta zajezdila j^ezge ter krenila na pot. Vinicij je Hi-nu obljubil hišo z vinogradom, če ga {° Pripeljal do Ligije. Hilon se je ves as Ustavljal, gledal goreče razvaline ter Se veselih
»Zdaj ne b0 več Rima, ne rimskih lastnikov. Vsak Grk si bo lahko pra-' bob v žerjavici, ki bo ostala od tega ^esta. O Jupiter! Rim gori tako, ko »?'bi ga zažgal ti sam s svojo strelo! ga ne reši, ha, ha!“
210.
klilo,, je viniciju dejal, da bo noc-oj anih več kristjanov kakor po na-'h, ker so večini zgorele hiše. Ni dvo-la’ 'la b0 ondi tudi Lin in njegovi.
^ Jezdila sta dolgo in po takih poteh, v jih Vinicij ni prav nič ni poznal-ci vSta dospela tlo novega Neronovega ^rkusa, sta zavila proti globokim ja-Pi. iz katerih so dobivali pesek za to PvIjo. V temi pred sabo sta zagledala , J migotajočih lučic in zaslišala petje: ^tjani so bili res zbrani ondi.
2U.
Kh, <UZse(kla sta in zavila pod zemljo. ^ a,u sta bila v prostorni votlini, kjer « 0k> stenah gorele plamenice, zatak-y.ePe v držaje. V njihovi svetlobi je kl^.'P'j zagledal množico ljudi, ki so h0c.aü s povzdignjenimi rokami. Na nji-5tr.‘1 ukumzih se je kazalo pričakovanje, a*' in upanje- Nekateri so peli, dru-V,dSo se bili po prsih. Vsem je bilo da pričakujejo nekaj nenavadna.
*'> le petje utihnilo, je zadonel mo-^>eP Klas, ki ga je Vinicij poznal. bihjC Je gledati, odkod prihaja. V vdol-’ ki je bila ostala od ogromnega
kamna, je zagledal suho Krispinovo postavo in njegovo bledo, zamaknjen0 lice. Oči vseh so se uprle v tega človeka, ki je začel govoriti:
„Kesajte se svojih grehov, zakaj ura sodbe prihaja- Na novi Babilon je Bog poslal požar. Gospod bo prišel, a ne kot nedolžno jagnje, temveč kot strašen gospodar. Zvezde padajo z neba, sonce temni, zemlja se odpira in ti, Kristus, prihajaš med gromom in bliskom.“
213.
Ob teh pošastno donečih besedah se je vseh začela polaščati groza. Nekateri so se metali v prah, drugi s<> ec na glas spovedovali, tretji so se jokaje objemali. Ko se je oj zunaj oglasilo strahotno grmenje — podirale so sc cele ulice v gorečem mestu — so vsi začeli
v strahu drhteti, češ zdaj zdaj se bo prikazal Kristus maščevalec. Grmeče bobnenje, ki je prihajalo od zunaj, in mrmrajoče molitve pa je preglašal Kri-spinov glas, ki je vpil:
„Pokora, pokora, pokora!“
214.
'Nenadno se je zaslišal še silnejši hrum kakor poprej. Vsi so se zgrudili na kolena, vzdignili roke ter jih prekrižali nad glavo, da bi se ubranili zlih duhov. Ko je grom ponehal, se je slišal samo šepet:
„Jezus, Jezus, Jezus!“
Tedaj je tišino pretrgal tolažilen glas:
„Mir bodi z vami!“
215.
Bil je apostol Peter, ki je malo poprej prišel v votlino. Ko se je prikazal on, je vernike minil strah, kakor da je pastir prišel med svojo čredo. Zgrnili s0 se okoli njega, mu objemali kolena ter poljubljali obleko. On je stegnil roke nad nje in dejal:
„Čemu se strašite? Bog je z ognjen) udaril Babilon, toda vas je oprala in odkupila kri Jagnjeta. Mir vam bodi!“
216.
P0 grozotnih ter neusmiljenih Kri' spinovih besedah je bila Petrova beseda kakor balzam. Vsem je odleglo in W' lažba je napolnila srca vernikom..
Vinicij je ves ta čas iskal Ligij0 in njene, pa je ni mogel nikjer zasl6' diti. Žalost in strah sta mu znova P°' padala srce. Prevzemala ga je groza» kaj če ni tudi Ligi jo doletela smrt v ognju in dimu-
Ko je zagledal apostola, se ni m0' gel premagati, da se ne bi prerinil njega, ga prijel za rob plašča ter 6 sklonjeno glav0 rekel:
„Gospod, reši me! Iskal sem j° V dimu požarov ter v gneči ljudstva, P11 je nisem m°gel dobiti. Verujem pa, ^ m.i jo ti lahko vrneš.“
Peter mu je položil roko na g*8'0 ter dejal:
„Upaj in pojdi z menoj!“
217.
Tigelin je pošiljal cesarju sla zS slom s poročilom, naj se podviza, če h°' če videti požar Rim,a v vsem njegov61’1 veličastju. Mest0 je nezadržno gl°r€'(> in se podiralo, njegovo bogastvo, uro61' nine in krasote s0 ginile v plamcnii’1 ljudstvo se je razlilo kakor bežeča v° ska po bližnji in daljni okolici, v Ki”111 so ropali in pobijali pobegli sužnji, C6®8' pa ni čutil druge skrbi kakor to, da bo dovolj nasitil ob pogledu na gor661 mesto. Ko je odrinil proti Rimu, se spotoma ustavil v Albanskih topli68, ter poklical k sebi v šotor igralca Al’ tua, da bi ga poučil, kako se m°ril
‘žuti, ko bo zaklical: „O sveto mesto, 0 katerem s0 ljudje menili, da bo ži-V®1° dalje od Ide.“ Goreči Rim ga ni 8 r^el> skrbelo ga je, ali naj drži pri Pugledu na požar samo eno roko v gu-ah toge, ali obe.
218.
1‘eoti polnoči tretjega dne, kar je niesto gorelo, se je cesar z ogromnim. 8^lemstvom približal Rimu. šestnajst s°c pretorijancev je vzdrževalo red ob ^Je,g°Vem pi.ihodu. Ljudje so preklinjali, • 'ičali in grozili pri pogledu na
"Prevod.
Pri apijskem vodovodu s0 bile pri-'ravljene stopnice, da se je Neron la-^ „Povzpel na vrh vodovoda. Za njim. . šli dvorjani in ter nešteto pevcev k Sodcev, ki so nosili lire, citre, plun-in druga godala.
K0 je Neron stopil na vodovod, 'so 1 Pridržali sapo, če ne bo morda iz-, kel kakih zgodovinskih besed, ki si •l™ velja zapomniti. Toda stal je nemo jP resno v škrlatastem plašču, z zlatim Vorjevim vencem, na glavi in je dolgo v divjajoči pož.ar ob svojem vznožju.
220.
, Ko mu je Terpnos podal zlato liro, j8 Keron vzdignil oči proti nebu. Čakal Pavdiha. Plameni pred njim so po-
žirali Rim in njegovo zgodovino, cesar pa je stal tam gori ter iskal čim učinkovitejših besed, da bi se ob tem strahotnem prizoru pokazal velikega umetnika. V srcu je bil vesel, ko je njegova umetnost naposled dobivala navdiha iz žaloigre, strašnejše od vseh, kar jih je svet dozdaj videl. Naj se ljudstvo tam doli upira! Stoletja bodo prešla, a človeški rod b0 še vedno pomnil in slavil njega, pesnika, ki je v taki noči opeval padec in požar Troje! Kaj je v primeru z njim Homer, kaj Apolon, kaj sam Jupiter!
Samota in družba se moraita vrstiti in menjati. V samoti bomo zahrepeneli po družbi, v družbi po samoti. — Seneka
Mladci potrebujejo prijateljev, da jih čuvajo greha, starci za oporo, oblastniki, da jih navajajo na dobra dela. — Aristoteles
Komunistična stranka vsega sveta šteje približno 36 milijonov članov. Ti vladajo in ukazujejo eni milijardi ljudi, to je eni tretjini vsega človeštva- Kje so torejl vzroki in zakaj se širi komunizem tako naglo?
Zakaj se širi komunizem?
Priče sme, da si komunizem stalna osvaja nove postojanke. V nekaterih deželah sodobnega sveta morejo govoriti že o pravi komunistični nevarnosti, ker so komunisti spretno razpredli svoje mreže in sedaj samo čakajo .trenutka za dokončni udarec.
Število organiziranih komunistov ni tako izredno veliko, če ga primerjamo s številom prebivalstva zemeljske oble. Komunistične stranke vsega sveta štejejo približno 36 milijonov organiziranih članov. Toda teh 36 milijonov komunistov danes vlada in ukazuje 1 milijardi ljudi, to je eni tretjini vsega človeštva.
Sodobni komunizem se je začel uveljavljati in širiti s prihodom na oblast v Rusiji. Če primerjamo to sorazmerno kratko dobo s številom organiziranega članstva in številom človeštva, katerega je vkoval v svoje suženjske verige, vidimo, da je to ideologija, ki se širi bolj hitro kakor katera koli vera ali ideologija v zgodovini človeštva. Katoliška Cerkev šteje po skoraj dvatisočletnem apostolskem delu približno 600 milijonov vernikov vštevši tudi otroke. Komunizem je 45 letih svojega delovanja dosegel veliko več, posebej še, če ne pozabimo, da precejšen del katoličanov ne izpolnjuje svojih minimalnih verskih dožnosti in so mrtvi člani svoje Cerkve, dočim so komunisti v izpolnjevanju svojih strankarskih dolžnosti veliko bolj dosledni in zvesti. Zato -toliko pomenijo
kljub sorazmerno majhnemu številu članov ter že praktično strahujejo sodobno človeško družbo.
Pri današnjem položaju v svetu si moramo nehote postaviti vprašanje, kj® so vzroki in zakaj se širi komunizem tako naglo. Vzrokov je veliko, a poglejmo samo nekatere.
Nevednost
Nevednost je eden izmed glavnih vzrokov, da se komunizem tako hitro in lahko širi. More biti vzrok kulturn® zaostalosti, kot jo to vidimo v številnih deželah Azije, Afrike in južne Amerike; more pa biti tudi radi malomarnosti in brezbrižnosti.
V primitivnih in kulturno zaostalih deželah posebej preprosti in neuki ljudje ne vedo, za kaj gre pri komunizmu, kaj je komunizem. So brez osnovne izobrazbe, ki je potrebna za človeka naše dobe, zato ne morejo ločit' med ideologijami, ki se jim ponujajo v njihovem razvoju začetne civilizacij®’ Ti ljudje čutijo izredno potrebo po učenju in spoznanju, — v tem so si edin' vsi poznavalci razmer, — in si želij0 nekoga, ki bi jim pomagal, da bi dosegli isto stopnjo kulture in civilizacije, koit jo ima napredni zapadni svet» Komunisti dobro poznajo in razumejo duševnost teh ljudstev, zato njihovi agenti ne prihajajo med nje kot učitelji ali bitja višje vrste, ampak se ji"] predstavijo kot prijatelji. Hočejo biti
ljlni blizu, zato pripovedujejo, da so 's! ’ nj*hovi starši in dedi bili neuki, et' tega kulturno in gospodarsko za-11 a^' Toda nje, mlajši rod je vzgojili tomunistična stranka in družba in le ^Unizmu se morajo zahvaliti, da so k-’ *ar so: tehniki, učitelji, strokovnja-jj.’ <*u živij0 v pravičn0 urejeni druž ’ kjer so vsi enaki, kjer ni pomanj-, la- To hoče komunizem, da posta-ti neuki ljudje, da živijo v tako stoJen' c*lu^t)'- Ta taktika da kom.uni-to največ uspehov, ker jim ljudje,
'adi
, poznajo njihovih pravih namenov,
verjamejo.
°i>stoja, ker smatrajo, da vedo vse, ma so zadovoljni, da se jim. dobro
n ^rugi vzrok nevednosti je malomar-Soh a*' brezbrižnost, kar srečamo v g 0)neni kulturnem in civiliziranem k tu skoraj na vsakem koraku. Pri jj11' trudi katoličani niso izvzeti. Daniti tlCS se sorazmerno že veliko govori Piše o komunizmu, posebej se orne-v 1 v politiki in z ozirom na njegovo ji jasko moč ter silo. Toda mnogo lju-Se brezbrižno preko vsega tega in j n'koli ne sprašujejo, kaj komunizem
he ‘n kaj hoče. Zanje to vprašanje sploh ne o|
°tiro _
k!!Pa pridejo težave tudi za ta stj	P°tem pa kričijo s komuni-
S ter so njihovi pomagači, toda tudi st ,S<;<laj ne vedo, kaj hočejo, ker so to . 4 'šče zavzeli iz neke maščevalnosti *0 tistim, ki bi naj bili krivi njiho-težkega stanja.
ko *^0ltlunizem in njegov naval je tež-družbeno vprašanje naše dobe. Po-a Sa malo ljudi. Kljub tolikim zlo-ki so jih komunisti izvršili nad ,^lodi vzhodne, srednje in jugovzhod-6 Evrope o tem nič ne vedo, nočejo e'ti ali kaj radi pozabijo. Pater John V ^ deni n C. S-P. pravi, (Social Order, 1962, str. 145) da je ta neved-st izredno velika pri povprečnem
Amcrikancu. O vsem drugem v Združenih državah več vedo oziroma so bolj poučeni kot pa o sodobni zgodovini in sovjetskem komunizmu. To v deželi, ki nosi velika fir.ančna bremena za obrambo svobodnega sveta pred navalom komunizma.
Nevera
Od nevere do komunizma je samo en korak oziroma ni dolga pot. S tem še ni rečeno, da so že vsi ljudje brez vere komunisti oziroma, da se verni ljudje ne morejo predati komunizmu- V naših dneh imamo več takih primerov, poleg tega pa še ne smemo pozabiti, da je veliko število komunistov v svobodnem svetu kr.ščenih. Vendar komunizem dandanes žanje predvsem med ljudrr.i brez vere, to je, ki vere sploh niso nikoli imeli ali so jo zavrgli. V tem pogledu imajo veliko žrtev med mladino in delavskim slojem.
Komunizem sovraži vero, a se človeštvu ponuja kot najbolj totalna vera v raj na zemlji. Ljudje brez vere so notrane prazni. To praznoto še posebej čuti sodobni človek. Zato dandanes
zelo težko najdemo človeka, ki sploh nič ne bi verjel, pa kljub temu, da se tega priznanja oteplje z vsemi kremplji. Ker sodobni človek potrebuje vtero in jo tudi podzavestno išete, to stanje spretno izrablja komunizem in vsem tistim, ki ise postavljajo s svojo nevero, ali so pa žrtve okolja, postopoma vceplja svojo vero. Iz takih vrst pridejo maj večkrat zelo fanatični priganjači komunizma, ki so pripravljeni doprinesti zanj največje žrtve, hočejo postati njegovi mučeniki. Neredko najdemo take primere med mladimi ljudmi iz bogatih družin. Starši so jim znali dati vse tvarne ugodnosti, le vere jim niso hoteli dati. Zato so si jo poiskali sami in se obrnili v borbi za komunistični red proti lastnim staršem oziroma družbi, ki jih je vzgojila.
Ni pretirana trditev, da vsi tisti, ki širijo nevero oziroma se ne trudijo za lastno versko izobrazbo niti je dajo svojim potomcem, pripravljajo pot komunizmu oziroma mu praktično pomagajo pri njegovem širjenju.
Neurejene socialne in gospodarske razmere
Nihče ne more zanikati, da se v sodobni družbi ne godijo krivice in tudi v krščanskih deželah kršijo najosnovnejše pravice človeka. Krščanski človek in sodobni demokrat to nerada priznata, posebej še, da se obravnava vprašanje odnosov v gospodarstvu in proizvodnji. To priznanje -bi mu vzbudilo lastno vest in prisililo, da storjene krivice popravi. Zato se iludi mnogi katoličani tako krčevto otepljejo poznati in praktično uresničiti socialni nauk Cerkve. še ob objavi zadnje okrožnice Janeza XXIH. so nekateri katoličani znali korajžno povedati, da papež v okrožnici ne govori kot nezmotljiv učitelj in je zato samo njegovo mnenje, ter ga sprejmeš, če hočeš. To zmedo, neiskre-
nost, nedoslednost in nepoštenost zn* komunizem zelo spretno izrabiti.
v
Bistvo komunizma je kritika. njej se izživlja, dokler ne pride na °* blast. Potem je ne dovoli več, ta Prj' vilegij imajo samo tisti, ki ukazujej0 i v komunistični družbi. Komunizem. zn9 dobro analizirati obstoječe razmere 1,1 nered, pokaže na krivice in prave vz1"0' ke, a njegovi nasprotniki vse to za' nikajo. Ne vedno, velikokrat pa je kf'l munistična analiza pravilna, krivk8 resnične, zmota je pa v nakazanih re' šiit vab-
Vise m, ki trpijo krivice in pomadi' kanje, se komunizem ponuja kot pni*' telj in rešitelj, zato lahko pridobi'‘‘ pristašev med delavskim, slojem, mu verjamejo, da v komunistični bi ne bo več krivic in pomanjkanj®' Ljudje, ki trpijo tvarno pomanjkanj®' mislijo veliko bolj z želodcem kot P® z možgani, zato lahko nasedejo revo|u cionarnim vabam. Kot je rekel pokoj' huenosaireški škof Miguel de Andre®' nosilec komunizma med revnim bij1, stvom ni ideologija, ampak sta revsc -na in glad.
druž-
Že Pij XI. je pred 25. leti v okrožnici Divini Redemptoris posebej opo*° ril, kako zn« komunizem spretno iZ'r®' biti v svoj prid razne razlike in sp°re' razlike in spore v sebi nasprotnih P° litičnih strankah ter needinost nae katoličani. Enako spretno izrablja bor bo narodov in ljudstev, ki se borijo *‘l svojo samostojnost ter jim spretno nastavlja svoje mreže posebej še, če ko'° nialna sila moče takoj ugoditi postfv ljenim zahtevam.
Kdor molči h krivicam, ki se god'1 v sodobni družbi, jih prikriva ali l°' govarja, se noče truditi za njihovo r šitev, kdor neti spore in sovraštvo, i"u' edinost in slogo, kdor širi rasno, s*9, novsko in razredno sovraštvo, hote "
nehote pomaga komunizmu pri njego-'°m Razdiralnem, delu.
Spretna propaganda
k0 ^°*;no °i'°žje v rokah sodobnega jc niunizma je propaganda. Dirigirana sol 'Z en°tnega središča z veliko spo-..***> in se vedno prilagodi polo-Sv'11,1 Uudstvn, ki ga hoče prihobiti za ta°Je	Komunistični agentje se
it)K° infiltrirajo v vse dežele, kulturne zaostale, velike in majhne. Noben Ufi a** ljudstvo se ne more obraniti * ,0VeKa okuževalnega dela. Pij XI. je 'ia*1'83* v ol<rožnici Divini Redemptoris, j3 i® ta propaganda hudičevo delo in enake še ni videl svet. n- roPaganda mednarodnega komu. !juM3 s*on' ve<lno na obljubah. Ob-*iajo pa vedno tisto, kar ljudem je nj^a’ oziroma si želijo. Tam, kjer zemlja v rokah maloštevilnih vele-u^tnikov, množici obljubljajo zem-0i^jer vlada glad in pomanjkanje, V[ Izbijajo kruh in blagostanje, kjer «ajo neredi, se zanetijo revolucije in ]jeJn,c’ obljubljajo mir in red. Svoje ci. ,, *tovetij0 z željami in hrepenenjem £l ’’ kdo jim jjotem naj ne verjame!
v potrebi in če nima nobenega . Pričanja ali ni trden v njem, kar h^° podleže.
-iv riotnunizem izda velike vsote za iz J° Propagando. V teh vsotah je ena !,1 Klavnih postavk vzgoja domačih ^Sandistov. Koliko mladih ljudi že de;C''a v Sovjetski Rusiji ali v drugih p 1 ah za železno zaveso, si težko k0^'s*'avljamo. številke so veliko večje k0 narn' povedo statistike. Poleg stro-teiln<! tz°bRazbe, ki jo nudi komunizem hladim ljudem, jih vzgoji v izvrst-v> PRopagandiste svoje ideje in ko se s	domov, ,so zvesti izvrševalci
jenih navodil.
udi svobodni svet sam pomaga °ou komunistične propagande. Za
zgled vzemimo samo primer kina. Pod krinko realizma in neorealizma se v svobodnem svetu proizvajajo filmi, ki predstavljajo kot nekaj normalnega Življenje v izživljanju mjnižjih strasti, da je pametnega in zdravega človeka sram. Tako filmsko proizvodnjo komunizem v isvobodnem, svetu brani, zagovarja in podpira. Te filme potem kažejo tudi v komunističnih deželah z namenom prepričati gledalce, v kakšni mizeriji in nemoralnosti živi svobodni kapitalistični svet. Če pa vzamemo filme, ki jih komunistični režimi izvažajo v svobodni svet, pa vidimo, da je tam vse lepo. že vsega v izobilju, so to dežele herojev in junakov poštenosti; ljubezen in ljubezenski odnosi ter zakonsko življenje je prikazano v vseh mejah dostojnosti. Tudi še v dosti drugih primerih se v imenu svobode v demokratičnem svetu pomaga komunističnemu propagandnemu delu.
Moralno in duševno nagnjenje sodobnega človeka
Sodobni civilizirani človek noče več dosti misliti, izživlja se v iskanju tvar-nih dobrin. Ker izgublja smisel za trajne, večne, nadnaravne vrednote, ni več sposoben ločiti, kaj je dobro oziroma slabo. Zato brez premisleka in presoje ter brez čuta odgovornosti sprejema ideje, ki se mu ponujajo in jih prav tako enostavno zavrže. Današnji človek se boji ali noče poznati samega sebe. Ne pozna in noče poznati realnosti, v kateri živi. Zato je sodobna civilizacija in način življenja v velikih pogledih marksističen. Tu je treba če odkriti in cilje uzakomti z močjo državnega zakona ter se tako znajdemo v družbi, ki si jo komunizem želi.
V političnem življenju zmagujejo stranke, ki človeku obljubijo vse, da bo država zanj skrbela od zibelke do groba v vsem in vsakem pogledu. Hoče
se otresti skrbi za samega sebe in za svoje, izogniti dolžnosti, ki so častne za vsakega, ki hoče biti resnični in svobodni človek itev oseba. Posameznik hoče utoniti v masi, postati številka. Drugi, to je tisti, ki vodijo in vladajo, naj uredijo vse. Od takega mišljenja in sprejema komunistične ideologije ter načina življenja ni več dolga pot.
Tudi v društvih in organizacijah vedno bolj prevladujejo „voditeljski“ značaji. Težnja je, da bi naj bila organizacija in disciplina izvedem čimbolj vojaško. Oseba, ki vodi, hoče uveljaviti vedno le .svojo voljo, v svoji bližini trpi le kimavce in hlapce. Tako je v teh važnih vzgojnih in družbenih ustanovah vedno manj demokratičnega življenja. Organizacije in društva so vedno manj šole in priprava za demokratično javno in skupno delo, kot so bile nekdaj, izgubile so vzgojni značaj svobodnih ljudi in se s svojimi metodami v marsičem bližajo maksistični tezi.
Osebe na odgovornih mestih ne potrebujejo sodelovanja in mnenj drugih ljudi. Prepričani so v svojo nezmotljivost in prezrejo potrebo upoštevanja želja skupnosti in na podlagi teh delati zaključke. Ta pot je sicer daljša in težavnejša kot pa sistem enostavnega odločanja in ukazovanja, a je v naših časih tako potrebna kot vsakdanji kruh, če hočemo v ljudeh vzbuditi več volje in smisla za skupno delo, čuta odgovornosti za sebe in bližnjega ter preprečiti širjenje totalitarnih idej, ki se ponujajo v izobilju.
Od odločitve praktičnega življenja, dela in volje svobodnih ljudi je odvisno, če bo naval komunizma zajel sodobni svet ali da bodo narodi, ki jih teži komunistični jarem, dosegli svobodo.
AVGUST HORVAT
Nekaj, skrivnostnega, toplega in Prl! vlečnega je v besedi advent. Ko po d® gi vrsti pobinkoštnih nedelj spet v'^ mo duhovnika pri oltarju v vijoličast6*11; mašnem oblačilu, vemo, da je Gosp6 dovo rojstvo blizu, tisto rojstvo, ki Pfl naša svetu vsako leto znova poezij6, spomin na mladostna lefja, hrepene6! po tistem čakanju, ki ga je zmO^*1 doživeti le otrok s svojo živo domišljij8 j in nedolžnim srcem.
Toda, ali ni čudno, da vsako *e . znova kličemo po prihodu tistega. * | je že zdhvnaj prišel na svet in sedi 96 ; daj na desnici Boga Očeta? Ali h® morda Cerkev z adventom kot v dališču prikazati hrepenenje ljudsl4* ; množic v stari zavezi po obljubljen6 . Odrešeniku? Ali hoče Cerkev opoZ®6*
svoje otroke, naj tudi oni pripravijo s’ ja srca in jih odprejo božjemu Det6*11' kajti čeprav se j:e zgodovinski Kr*®1*!, že rodil, pa še vedno za milijone liu ne pomeni nič, saj ga mnogi sploh 6 i poznajo, mnogi pa o njem nočejo v6 1 deti ničesar?
Da, tudi to je namen adventa. 1® da njega smisel je veliko bolj globok8’
Morda sto že tudi vi postali pozorni, da Cerkev dvakrat na leto. 6 zadnjo in prvo nedeljo cerkvenega 1® bere isti evangelij: evangelij 0 P1,5,6 ni sodbi, veselo sporoči0 0 drugem spodovcni prihodu na oblakih neba. " _ ga drugega prihoda so se prvi kripti8 mi silno veselili, po njem. nepresta* hrepeneli. Sv. apostol Pavel in sv. ** I nez Evangelist sta to pričakovanje Pf vib kristjanov izrazila nla konc'u Pr6< ga lista do Korinčanov in na zaklj',cK
Skrivnega razodetja z besedami: „Ma-ra|iatha — Pridi, Gospod Jezusi“
Ta prošnja je tudi vsebina našega Vent«: mi ne mislimo toliko na pr-** Jezusov prihod, ki se je izvršil, tem-iet' na njegovega drugega na koncu časov.
Seveda k tem ni rečeno; da naj v ad-1,1 e m času prosimo, da bi konec sve-c,r" preje prišel. Smisel adventa, njc-°Vfl tajinstvena govorica je v tem, da tekli štirih tednov odtrgamo svoj po-e" od zemeljskih predmetov in „dvig-mo glave", kot se izraža evangelij Ve adventne nedelje, proti nebesnemu _u, na katerem se bo prikazalo zna-cnje sv. križa, kajti z njim „se pri-‘*uje naše odrešenje" (Lk 21, 28).
«> ,^a splošno motrijo kristjani drugi ^ lst*isov prihod vse preveč v temnih r'ah. Pomeni jim le sodno dejanje, ko 0 Gospod izvedel dokončno ločitev do-linh od hudobnih. Ali me bi bilo bolj estno in upravičeno, da gledamo v v° nem dnevu, če „smo Kristusovi in 23\UJ'Cm<> v njeSov prihod" (Kor 15, G dan svojega odrešenja, ko se bo ki "kožno telo spremenilo in začelo ^sčati kot sonce? Ali ni značilno, da ^ "nerja Kristus sodni dan ne s figo, ki j* jesen zgubi vse liste, temveč z mulj (Vn° f*go, ki se na spomlad priprav-’ ‘in se odene z zelenim nakitom? r , ^‘‘jansko! Sodni dan ni noben tu-e,n jesenski <(an sveta, temveč nje-hoč“ |H>mliu*’ "jelova cvetoča velika y ' ki je dokončno zmagala dolgo mr-* 'n pusto zimsko dolgočasje. In ker „ ,ako lahko dogaja, d,a kristjani v 11 okolice zemskih skrbi in prevzeti zas n.aff*'cc dnevnih dogodkov pozabijo ^ ' "Ji smisel življenja in namen zgo-v '"skega dogajanja, zato nas Cerkev ^.adventu uči moliti kot prve kristja-" ••f>ridi, Gospod Jezus1“
°rej, potemtakem advent nima ni-
česar vedeti z Jezusovim rojstvom? Počasi, kajti nočemo trditi kaj takega! Advent je priprava na Jezusovo rojstvo, le da ga sodobni svet ne pojmuje več s tisto resnobo kot prvi kristjani. Vse preveč je sedaj plehke čustvenosti v pojmovanju tega čudovitega praznika. Prvi kristjani so se veselili Kristusovega rojstva, ne samo zato, ker se je Bog učlovečil, ampak ker je zanje to učlovečenje postalo podlaga „blaženega upanja,“ o katerem nam govori apostol sv. Pavel v listu do Tita (Tit 2, 13) in se bere pri polnočni božični maši.
To „blaženo upanje“ nudi vsem kristjanom „dobre volje“ sladko gotovost, da je Gospodov prihod v sveti noči zanje jamstvo Jezusovega povratka ob koncu časov, če se je Kristus rodil zato, da nas reši naših grehov, bo prišel na sodni dan znova med nas zato, da „se bo razveselilo naše srce in nam našega veselja ne bo mogel nihče več vzeti“ (Jn 16, 22).
In v tem je pravi smisel krščanskega adventa, njegova prelestna poslanica, njegova očarljiva govorica.
Jože Jurak
OD DOMA
PAPEŽEVO PISMO OB 500-LETNLCI LJUBLJANSKE ŠKOFIJE
Častitljivemu bratu Antonu Vovku, ljubljanskemu nadškofu.
Ob petstoletnici, kar je Naš prednik Pij II. ustanovil ljubljansko škofijo, si v srečno spominsko počastitev slavnega dogodka odločil, da se opravijo pobožne prireditve in svete slovesnosti.
Sklep, za katerega si se , častitljivi brat, odločil, zelo odobravamo in hvalimo; zakaj, če se je božjih dobrot treba zmeraj spominjati, se mu moramo zanje še prav posebej zahvaljevati, ko nam je pred očmi le ena, še tako odlična dobrota, marveč z nazaj obrnjenimi duhovnimi očmi gledamo vir in začetek dobrot najvišje cene.
Taka dobrota je, kakor pač vsakdo vidi, začetek škofije, če dobro premislimo, da iz nje izvira množica, cele reke nadnaravnih darov resnice in svetosti za ta ali oni del Kristusove črede.
Ljubljanska škofija je res vredna, da ji damo spričevalo Naše pohvale; skozi \-sa stoletja vdana apostolskemu sedežu v zvesti poslušnosti, je steber prave vere ohranila trden in neomajen, in po pravici slavna po delih, opravljenih za krščansko ime, je cvetela v moči verskega življenja.
K0 se bo ob tej priložnosti razgrinjala pred vami svetla zgodovina zase krščanske preteklosti, bodo vsi, ki s>; pr; vas prištevajo katoliški izpovedi vere, iz nje dobili spodbudo, da ne krenejo s potov svojih prednikov, in jih bo navdajala s čisto in trdno stanovitnostjo. Ko bodo torej sprejemali to-
lažbo od Boga, „ki nas tolaži v vsak* nadlogi“ (2 Kor 1,4), se -bodo z va» j močjo oklenili vrednosti krščanstva, da zaklade duhovne dediščine napoškodova-ne izroče tudi prihodnjim rodovom do poznih vekov.
Z dobrohotno naklonjenostjo, s k®' tero te spremljamo, želimo, da bi stoletne slovesnosti srečno potekle, zapustile za seboj dolgotrajen spomin i*1 bile tvojemu pastirskemu prizadevanju v tolažbo in zaslugo.
Da bodo pa stoletne slovesnost* ljubljanske škofije obrodile obilnejši sad, ti damo pravico, da — kateri dan hočeš — zbranim vernikom v Našem imenu in z našo oblastjo podeliš blagoslov, združen s popolnim odpustkom-
Slednjič nam. ostane le še to, da te’ bi, častitljivi brat, in vsej tebi izročeni čredi srčn0 radi podelim,o apostolski blagoslov.
Iz Vatikanske palače, dne 15. me' seča aprila, v 1962 .letu, v četrtem ^a' ! šega pontifikata.
Janez XXIII.
ZLATA MAŠA V VELESOVEM
Ko se pelješ od Cerkelj -na Gorenj- I skem. proti Velesovem, zagledaš km»' j lu dve cerkvi, a tretja najlepša se skri' va pod hribom. To je bil nekdaj znil' j meniti samostan dominikank na Sl°' venskem, sedaj pa je to župna cerl<eV velesovska. Tamkajšnji župnik FranC Pfajfar je obhajal v nedeljo, 5. avgu' sta 1962 zlato mašo. Svetišče, ki ^ j žž samo po sebi ena sama umetnin*1' i je bilo za to priliko nadvse lep) okrušeno. Za novo maš0 je pel župniku »eV' ki zvon v Selcah pri Škofji Loki, -e' daj pa se je oglasil še lepši veles<>v' ski zvon. V sprevodu v cerkev je župnika spremljalo 18 duhovnikov, ob*'0 povabljencev in domači verniki, ki s° 1 napolnili cerkev.
Zlatomašniški govor je pozdravljal častitljivega duhovnika v dogodkih njegovega življenja, to je pot človeka, po-v skrivnosti mašništva in v službi, “1 ie vsa posvečena v korist ljudstvu. ® čvrstim glasom je zlatomašnik za-l16! svoj0 jubilejno mašo in podelil svoj blagoslov.
Zadnja zlata maša v Velesovem je pred 63 leti, 20. avgusta 1899; da-*°val jo je takratni župnik Blaž Petrič. Njegov naslednik Jožef Brcšar, je bil tudi zlatomašnik, a zaradi težkih voj-razmer 1. 1942 ni mogel imeti zunanje cerkvene slovesnosti. Na zlato-U'ašniške podobice je dal sedanji zla-totnašnik napisati psalmistove besede: ••Glej, Bog mi pomaga; Gospod mi valuje življenje“ (Ps 63, 6). Očividno ga ja Gospod varoval dosedaj, in naša že-je: Naj ga varuje še mnogo let.
ŠKOFIJSKA PROSLAVA 500-LETNICE ŠKOFIJE
Osrednja proslava 500-letnice ljub-janske škofije v dneh 8. in 9. septem-ru 3e potekla takole:
3- V soboto dne 8. septembra ob
19,30 v ljubljanski stotnici koncert cerkvene glasbe z naslednjimi skladbami:
Msgr. Stanko Premrl: Variacije na škroupovo papeško himno (orgle ob slovesnem vhodu škofov in duhovščine), Jacobus Gallus (1550-1591): Missa ca-nonica (Gredo, Bcnedictug in Agnus Dei), Gabriel Plaveč; Ave mundi spes Maria (iz L 1627), Janez Krst. Dolar: Miserere (iz 1. 1666), Jakob Zupan (1734-1810): Te Deum, Gregor Rihar (1796-1863:	Zveličar nam Je rojen
zdaj, Anton Foerster (1837—1926): Ju-storum animae, P. Hugolin Sattner OFM. (1851-1934): Marija, kako si lepa, Dr. France Kimovec (1878): Oče naš, Msgr. Stanko Premrl (1880): Ha°c dies, Matija Tomc (1899): Gospa sveta, Alojzij Mav (1898): Dajte mi zlatih strun, Jožef Klemenčič (1892): Poglejte, duše.
Po koncertu blagoslov z Najsvetejšim.
2. V nedeljo dne 9. septembra:
Ob 9. uri slovesen vhod bogoslovcev, duhovnikov in škofov v stolnico. Po kratkem govoru prevzvišenega gospoda ljubljanskega nadškofa, pozdravi
)
Zlata maša g. Fajfarja * Velesovem. Sedijo od na desno: Zalokar, dr. žagar, zlato-^šnilc, msgr. Zakrajšek, Vavpetič, Bertoncelj
navzočih 'nadškofov in škofov, pontifi-kalna maša, po njej papežev blagoslov i.i zahvalna pesem.
Ob 15,30 v Velesovem pri Kranju, najprej slavnostna pridiga prevzvišene-ga m.ons. Josipa Pavlišiča, pomožnega škofa senjskega, nato procesija s starodavnim kipom Matere božje, po njej pa maša z ljudskim petjem.
Primorske vesti
GORIŠKI NADŠKOF PRI
SLOVENSKIH ŠTUDENTIH
Goriški nadškof Pangrazio je v tem poletju obiskal vse otroške kolonije pri morju in v hribih. Dne 1. avgusta je obiskal tudi slovenske dijake, ki so letovali v prijazni koči sv. Jožefa v Žab-nicah. Srečanje je bilo nadvse prisrčno. G. nadškof se je zanimal za vsakega posebej, za vse je imel prijazno besedo in nasmeh. Dijaki so bili visokega obiska zel0 veseli in so še dolgo s ponosom o njem govorili.
TEMELJNI KAMEN NOVE
CERKVE V RAJBLJU
V	Rajblju pri Trbižu, kjer so svinčeni rudniki, so na god sv. Ane blagoslovili temeljni kam.ein nove cerkve, za katero So veliko prispevali rudarji sami in družba Rajbl, ki rudnike upravlja. Temeljni kamen so iztrgali iz osrčja gore v rudniku. Blagoslov je izvršil videmski nadškof Zaffonato.
BIRMA V DOBERDOBU
V	nedeljo 5. avgusta je goriški nadškof Pangrazi0 prvič prišel v dober-dobsko župnijo in ob tej priliki podelil sv. birmo 60 otrokom.. Otroci so ga prisrčn0 sprejeli z deklamacijami v slovenščini in italijanščini. Zvečer je bila
Po vasi procesija z Marijinim kipom-Priložnostni govor je imel č. g. Mirko Mažo ra, šempoljski župnik.
Dr,e 6. avgusta je gospod nadškof obiskal Jamlje in cerkvico v Dolu. Ogle* dal si je tudi dela pri gradnji župnišča v Jamljah.
V	nedeljo 12. avgusta pa je goriški nadškof obiskal zgoniško župnijo. V župni cerkvi v Zgoniku in na podružnici v Samatorci je blagoslovil nova oltarja in podelil sv. birmo zgoniškim otrokom. Srečanje novega nadškofa s slovenskima verniki našega Krasa je bil° tudi tu nad vse prisrčno in domače.
DUHOVNE VAJE ZA DEKLETA
IN FANTE V GORICI
V	zavodu sv. Družine v Gorici s° se v mesecu avgustu vršila dva tečaja duhovnih vaj. Prvi je bil za dekleta od 16. do 20. avgusta. Vodil j'*1 je salezijanski duhovnik s Koroške Silvo Mihelič. Udeležilo se jih je nad ^ deklet, med temi več iz bližnje Jugoslavije. Drugi tečaj, za fante se je vršil teden pozneje. Vodil ga je isti salezijanski duhovnik. Udeležilo se ga
12 fantov.
PASTORALNI TEČAJ
SLOVENSKIH DUHOVNIKOV
Vršil se je v dneh od 23. do 24. avgusta v tržaškem semenišču. Lansko leto se je prvi tak tečaj vršil v Celovcu. In kakor lani, tako se ga je tud' letos udeležilo veliko duhovnikov 9 Tržaške in Goriške, iz Avstrije in drugih evropskih dežel, pa tudi iz Severne i'n Južne Amerike. Vseh duhovnikov je bilo 80. Itazna predavanja 9° obravnavala: sodobna tehnika in B°£’ problem delavca in mladine, kateheza kot pot duhovnika do človeka, duhovnik dušni pastir. Prvi dan je o pas*°" ralnih problemih lepo govoril tudi tržaški škof Santin.
Med NAMI V ARGENTINI
pRoslava stoletnice
SLOMŠKOVE SMRTI
Ena izmeti najbolj mogočnih versko-"nrcdnih prireditev je bila gotov0 v ledjem letu proslava stoletnice Slomškove smrti. Organizirali so jo: Dunšno-P^stirstvo, Zedinjena Slovenija in Slom-^0V dom. Proslava je bila v Ramo« ejia, v domu, ki nosi ime po Antonu •lartinu Slomšku.
Spominsko proslavo je začel pred-^adnik pripravljalnega odbora dr. Tine 'biljak. Prof. Lojze Horvat je v ime-nu naše osrednje organizacije „Zedinje-n"1 Slovenija“ pozdravil vse navzoče.
Zatem je bila sv. maša, katero je ' imenu odsotnega direktorja č. g. Ore-arja daroval dr. Alojzij Starc. Med sv. aiašo g0 pe;i združeni pevski zbori pod X(>dstvom dr. Julija Savellija.
Po evangeliju je stopil na oder dr. '1 'I> Žakelj, spiritual slovenskega semenišča v izseljenstvu. V klenem govo-
je nazorno pokazal duhovno podobo ,‘°mška — našega svetniškega kandidata.
Popoldansko slavje je otvoril šolski nadzornik g. Aleksander Majhen. Po govoru go otroci 15. šolskih tečajev pod 'odstvom g. Pavšerja zapel nekaj Slomškovih pesmi. Dr. Vinko Brumen ■m v lepem slavnostnem govoru prikazal 'eličino tega velikega slovenskega moža.
moža.
Po govoru je sledila igra „Od zibeli 'm groba“. G. Mirko Kunčič je Slomškovo življenje in delo zlil v pet dra-matskih podob. Igrali so otroci šloskega ®eaja Antona Martina Slomška pod lodstvom gdč. Anice Šemrov in ge. Eme
•Rejčeve.
Po končani igri so se na odru, okoli njega in pred njim zbrali otroci slovenskih šolskih tečajev ter dekleta, žene, možje in fantje v narodnih nošah, vseh je bilo okoli 100. G. Božidar Vivod je zatem prebral misli iz Slomškove pridige v Blatnem gradu na Koroškem na binkoštni ponedeljek 1838:
Bratje in sestre moje! Slovenec bom Slovencem iz ljubezni materinske govoril nove besede v slovenskem, jeziku, katerega je tudi Sveti Duh dal govoriti apostolom. Med vsemi jeziki mora biti Slovencem najljubši naš ma-ternski jezik. Kdor svoj materin jezik zavrže ter ga pozabi in zapusti, je podoben zmedenemu pijancu, ki zlato v prah tepta in ne ve, koliko škodo si dela. Materirr jezik je najdražja dota, ki smo jo dobili od staršev; skrbno smo ga dolžni ohraniti, olepšati in zapustiti svojim mlajšim, človeški jezik je talent, ki nam ga je izročil Gospod nebes in zemlje, da bi z njim barantali in storili veliko dobička. Kdor svoj materinski jezik pozabi, svoj talent malopridno zakoplje; Bog bo enkrat terjal in vsi zaničevavci svojega poltenega jezika bodo potisnjeni- v vnanjo temo. Oj ljubi in pošteni slovenski materinski jezik, v katerem sem prvič klical svojo ljubeznivo mamo in dobrega ate-ja, v katerem so me moja mati učili spoznavati Boga, v katerem sem prvič častil svojega Stvarnika! Tebe hočem, kakor najdražji spomin svojih staršev hvaležno spoštovati in ohraniti, za tvojo čast in lepoto skrbeti po pameti, kolikor premorem; v slovenskem jeziku d0 poslednje ure najrajši hvaliti Boga; v slovenskem jeziku najrajši učiti svoje ljube brate in sestre Slovence in želim kakor hvaležen sin svoje ljube matere, da kakor je bila moja prva beseda slovenska, tako naj 'bo slovenska tudi moja zadnja.
ANTON MARTIN SLOMŠEK
sc je rodil 26. novembra 1800 na Slomu pri Ponikvi. Šolal se je v Celju, v Ljubljani (kjer je bil sošolec pesnika Prešerna), nato pa v hrvat-skem Senju, nakar je stopil v bogoslovje v Celovec. Po raznih kaplanskih mestih je prišel za špiri-tuala v Celovec, za dekana v Vuzenico, postal kaknonik v Št. Andražu in celjski opat, leta 1846 pa lavantinski škof. Leta 1859 je prenesel sedež škofije v Maribor. Tu je umrl 24. 9. 1862. Od mladih dni je bil zaveden Slovenec, ki je za slovenstvo navduševal svoje duhovnike ter jih navajal za delo med narodom. Sam je pisal knjige, molitvene in podučne, pa pel pesmi in jim. skladal napeve. S knjigo Blaže in Nežica je postavil temelj slovenski šoli. Z ustanovitvijo Mohorjeve družbe in z Drobtinicami je dvignil splošno gladino naše ljudske izobrazbe. S premestitvijo škofije v slovenski Maribor je cerkveno zedinil severne Slovence in jih rešil narodne smrti. Z ustanovitvijo družbe za cerkveno zedinjenje Slovanov — Apostolstvo sv. Cirila in Metoda — pa je postal pionir tiste ideje, ki je daneti v središču ekumenskega cerkvenega zbora. Prvi naš cerkveni knez, ki mu je bilo vodilo v upravi škofije poleg vere tudi slovenstvo, slovenski pesnik, pisatelj, vzgojitelj in narodni delavec, je umrl v sluhu svetosti in je pokopan v mariborski stolnici.
Dr. Tine Debeljak je nato z molitvijo za Slomškovo beatifikacijo in s posebno izjavo Slovencev v Argentini,
priključil t0 proslavo proslavam v Sl°' veniji. S himno .^Slovenec sem“ je bil® mogočna proslava stoletnice Slomškov6 smrti — 20. septembra — zaključena-
NOVA MAŠA V. VREČARJA
V nedeljo* 7. oktobra je v cerkvi Marije Kraljice sveta v Slovenski vasi opravi] prvo sv. mašo č. g. Valentin Vrečar, lazarist.
Novi slovenski duhovnik je doma xl Moravč, iz župnije, ki je dala že toli" ko duhovnikov.
Novomašniku so pri sv. daritvi stregli g. vikar Janez Petek, novoma»' nikov brat duhovnik-salezijanec Danijeli bogoslovec Franc Urbanija in ostali bogoslovci našega semenišča.
Novom.ašni govornik je bil č. Danijel Vrečar. Pel pa je pevski zbor i* Slovenske vasi pod vodstvom g. Mirka Špacapana-
Novomašno kosilo je bilo v Slovenskem domu, katerega je za to prilik0 dalo na razpolago društvo Slovensko vas. G. novomašniku so med k-osiloro čestitali: brat Danijel, vikar g. Petek-msgr. Hladnik, g. Lavrič, bivši morav-ški župan, g. Jože Javoršek, v imeni' novomašnikovih vaščanov in g- Maks Jan v imenu Slovenske vasi.
Popoldne se je v imenu Dušnega pastirstva udeležil slavja g. dr. Alojzij Starc. Po petih litanijah, ki so büe ob lepi udeležbi gostov in rojakov i* Slovenske vaisi v cerkvi Marije Kraljice, so se novomašniku -pridružili v dvorani pevci in številni ostali.
Novomašnik je po novi maši zopet odšel v laza ris tovsko semenišče, ki ga bo zaključil za božične praznike.
MISIJONSKA NEDELJA
Letošnjo misijonsko nedeljo sm° praznovali v luči vesoljnega cerkvenega vbora, ki se je začel JO dni pred misijonskim praznikom.
Proslava je bila v dvorani zavoda »Presvetih Src“ v Buenos Aiscsu. Na Programu sta bili dve misijonski otro-igrici: „Ivančkove sanje“ in „Sveti ai'cizij“ in misijonsko žrebanje v kc-vsem slovenskim misijonarjem, po ®vetu. Prvo igro je režiral g. Ludvik 'lanccr, drugo pa g. Ladislav Lenček, . “L urednik Katoliških misijonov. Obe ‘Srici So igraii otroci iz Slovenske va-81 in gojenci Baragovega misiionišča.
^vske točke je pripravila učiteljica ga. Zdenka Janova.
Udeležba ni bila najboljša. Upajmo, ,a ko prihodnje leto lepša, kajti misi-J nska misel je često barometer ver-življenja.
PRAZNIK KRISTUSA KRALJA
nedeljo, 28. oktobra, na praznik usa Kralja smo Slovenci iz Veli-
kega Buenos Airesa v zavodu „Pre svetih Src“, na Plaza Irlanda proslavili Kristusa Kralja.
Po najvišji hvalnici Kralju vesoljstva — Njegovi najsvetejši daritvi, po besedah, s katerimi je rektor semenišča dr. Franc Gnidovec spomnil na nekaj dejstev Njegove vseobsežne oblasti, so zapele v njegov0 čast melodije in sozvočja.
Uvertura Geržiničeve spremne glasbe h Claudelovemu Marijinemu oznanjenju je povzemala adventno razpoloženje stiskanega človeštva, pa njegovo upanje v odrešenje, medtem ko se je sledeče besedilo (3. prizor III. dejanja) že radovalo nad dnevom rojstva Odrešenikovega. Glasba je zložena v duhu in načinu srednjega veka (cerkvene lestvice, diatonični postopi glasov,
S/
“venske narodne noše na proslavi stoletnice Slomškove smrti v Ramos Mejia v Velikem Buenos Airesu 30. septembra 1962
preprostost harmonije, vzporedne kvinte, kvarte, septime).
Materi Odrešenikovi in sadu njenega telesa je bila posvečena Ave Maria italijanskega mojstra na prelomu 18. in 19. stoletja L. Cherubinija, katerega religiozna dela do danes niso izgubila svoje velike cene.
Po tem slavospevu s0 izpovedale orgle v par taktih (primorskega skladatelja E. Komela Fugirana predigra) v svojem jeziku, kako hvali Stvarnika lahen in močan zvok, posamezen in pomnožen in polno glasbilo.
Nato smo pokleknili — predstavljali so nas vsi štirje glasovi — pred Gospoda in ga 'prosili usmiljenja (Duran-te, Christe eleison). Neapolitanski komponist prve polovice 18. stol. je z nedosegljivo veščino razplel en sam motiv v živo večglasno gibanje.
Sledeči dvospev je počastil najsvetejše telo Zveličarjevo (Faure, Ave verum). Faure je eden največjih novejših .skladateljev religioznih del.
„Polna so nebesa in zemlja Tvoje slave“ je zapela a capella ženski tercet. Avtor je Palestrina, od tridentinskega koncila — za njegovega življenja — do zdaj vzor cerkvene glasbe.
Kristusu smo izrazili češčenjc še v sveti Hostiji in ga prosili moči (Faure O salutaris; bariton solo) in izpovedali za zaključek, da se v Jezusovem imenu pripogne vsako koleno v nebesih in Ina zemlji (Petclin-Gallus, In nomine Jesu) v slavi Boga Očeta.
Cerkveni koncert je izvedel kvartet Finkovih. Pri orglah pa je bil prof. Geržinič.
Proslava je bila zelo dobro obiskana.
ŽIVLJENJE V SLOVENSKIH DOMOVIH
V vseh slovenskih Domovih na področju Velikega Buenos Airesa vlada velika živahnost in delavnost.
V Slovenski hiši je poleg številnih sestankov, sej, tečajev, uprav naših H' stov, nedeljske sv. maše, v ospredji1 gradnja prostorne dvorane. Gradnja je že v toliko napredovala, da bo lahko v par mesecih slovesna otvoritev.
Naš dom v San Justu je praznoval 6. obletnico blagoslovitve Doma. Slavnostni govornik je bil ,g. Belič, sodeloval je pevski zbor pod vodstvom g. Štefana Drenška in otroški zbor, ki ga vod> gdč. Klanškova. Vse je presenetila igri' ca „Ustoličenje koroških vojvod“, ki j° je pripravil g. Ivan Oven.
Na prosvetnem frolju je delavca Slomškov dom v Itamos Mejia. PoleÜ obletnice blagoslovitve Doma je bilo v zadnjem času več prosvetnih večeroV'
Slovenski dom v San Martinu je vse presenetil s tombolo, katere glavni dobitek je bil nov avto.
Prav živahno je življenje v Slovenskem domu v Slovenski Vasi. Tu so ka1 Po vrstnem redu igre. Enkrat otroci' drugič mladina, tretjič pa starejši, k* so prinesli veselje do igranja še iz domovine.
Prav lepo obeta tudi Slovenski dom v Carapachayu. Vedno več je življenja-Posebna značilnost tega Doma pa Jc domačnost.
Napak pa bi seveda storili, če b' pozabili še na Pristavo v Moroinu in 1,8 Slovenski dom v Mendozi ter Dom v Berazateguiju.
Pristava je med vsemi najbolj p°* merna za prireditve na prostem, le žal nekoliko oddaljena.
Slovenski dom v Mendozi pa nudi otreho rojakom, pod Andi. V zadnjem času so izredno lepo uspeli mladinsk' dnevi, o katerih bomo še več poročali
Dom v Berazateguiju pa lepo druži rojake ob progi Quilmes—LaPlata-
Večina slovenskih izseljencev v Argentini, Kanadi, Združenih državah Severne Amerike, Zapadne Evrope in drugod živi v predmestjih. Poglejmo, kaj v ZDA srokovnjaki sodijo o njih
PREDMESTJA
, Začelo se je pravzaprav v tem sto-etJU, ko nekatera gospoda že ni več prebivati v mestih, ampak se je Z<1 stalno naselila v predmestjih. Pra-v’ pobeg z mesta na deželo oz. v pred-^estje pa pomenijo leta po drugi sve-°vni vojni. Danes ena tretjina prebi-''tlecv Severne Amerike živi v ored-1v>estjih.
Nastala so velikanska nova naselja. ' njitni je nastal nov srednji družbeni * °j> nastaja pa tudi nov človek. Pred-^estja imajo danes silen pomen za vse ržavo; so „žarišče večine tistih si', ki 1 an°s oblikujejo ameriško življenje," *"avi sociolog Max Lcrner.
Ljudje so si vedno želeli v mesta, |l# tudi iz njih. še pred Kristusom je pel Martial: Rus mihi dulce sub urbe *st- (Sladko jo bivati ob robu mesta)
. nKlež Shelley pa je zapisal: „Pekel Je precej podoben Londonu: preoblju-llen in zadimljen kraj.“
Pomen predmestij
Nekateri jim pojejo velike hvalnice.
V predmestju družina prihaja do Sv°jega vrtička, do boljšega zraka, do 111:inj prometnih nevarnosti.
I uka j marsikdo spet postane, čuti, a Je oseba, nekdo. „V mestu si lahko odličen državljan in se morda navdu-Scn° boriš pri volitvah za šolski odbor, to skoro ni v mejah človeških odno-°v> tako je razosebljeno. Tu pa moreš 'Poziiat,i ljudi, ki se potegujejo ra iz-
volitev v odbor, in, ko voliš za ali proti, je glas bolj razumski“ (Alvin Scaff).
„Ameriško predmestje je zadnje oporišče demokracije, edina raven, na kateri šc poedini državljan more doseči, da upoštevajo tudi njegove željo, bodisi posredno ali neposredno. V iskanju predmestnega doma je nekaj idealističnega. Imenujte to vrnitev k zemlji, povratek na deželo. To je nekaj,-kar večino ljudi pokliče kdaj v 'življenju“ (Don C. Peters).
Medtem ko v mestu človek nekako v usodo vdan sprejema, kar mu pač ta prinaša, človek v predmestju s strahotno ihto teži po boljšem načinu življenja, v katerega še veruje in je prepričan, da ga zmerom bolj ima.
Glavna oseba: žena
Osrednja oseba vsega tega je žer na. Ona je tista vez, ki se plete med družino in občestvom. Medtem ko je mož skoro ves dan ali celo ves teden zdoma, mora ona doma biti za vse: upravlja dom in otroke; je kuharica, perica, vrtnarica, slovar Vseznal in razsodnica med stalnimi prepiri otrok, stražnik (Tommy, ali ti mama ni povedala, da se ne sme v tuje hiše in brskati po njihovih hladilnikih?) itd.
Ogromno časa izgubi, ko hodi nakupovat; ko pelje otroke v šolo in ir šole, h klavirju, modistinji, zobozdravniku; ko leta od ene do druge seje za
boljše šole, za zidavo cerkve, za pomoč potrebnim.
Otrok je vedno dovolj; dela z njimi tudi. Ko pa zrastejo, se začno čajanke, delo po še več organizacijah, v katerih nadomesti tudi moža, ki mu je zmerom manj za to; če treba, se vrže tudi v politiko.
Ob toliki, večkrat nezdravi zaposlenosti, se pogosto sama zanemari: namerno sodobna čezdnevna, bolj svobodna noša, sc spremeni v vsakodnevno. Želi si še — in kako! — da bi jih mož prinesel šopek rož za kako obletnico, da bi jo kdaj peljal v kino ali kavarno, da bi... a medtem je komaj časa za malo rdečila, česuljo, šiviljo.
Sicer tudi moža porabijo:	visoki
sodniki sede z delavci skupaj v Olepševalnem društvu; predsedniki pomembnih trgovskih firm so blagajniki majhnih klubov ali tajniki šolskega odbora... Ko so na seji, je žena edi-nokrat popolnoma mirna; sicer ji domišljija dela, ko je mož toliko zdoma, in pogosti so duševni zlomi zaradi ljubosumja.
Težave
Ljudje hočejo iz mesta v svobodo, pa se v predmestjih vedno bolj zapletajo v zmerom bolj organizirano življenje, ki izpodriva mirno, tiho zasebno življenje.
Predmestje Lakewood (Los Angeles, California) ima 110 moštev baseballa (2000 igralcev), 36 soft-balla za može, 10 za žene, 75 moštev košarke za može in 30 za fante, 77 nogometnih moštev... poleg tega se drugi ukvarjajo z gledališčem, plesi, psi, drsalkami, fotografijo, izleti, kuhinjskimi tečaji, šivalnimi in tkalskimi tečaji, družabnimi klubi, klubi raznih zvezd in zvezdnikov...
Mati, ki ni vedela, kam to vodi, se
je zdrznila ob otroškem vprašanju; „Ali bo nocoj slučajno kdo izmed vaju doma?“
Znani Adlai Stevenson govori, da predmestja delajo „čudno polovičarsko življenje razdeljenih družin in nedeljskih očetov“.
Otroci so preveč odrezani od sveta. Ne vidijo ne bogastvo ne revščine i® mislijo, da vsi žive, kakor oni. So preveč zaposleni in premalo; preveč organizirani in premalo.
Odrasli imajo še več težav — »1* napak:
Strahotna je ozkost, ki jo živj pred-meščan; odtod stalna konkurenca, nevoščljivost. Stalna je tiha borba z» večjim avtom, bazenom, hladilnikom» TV...
Vrednote so silno zamen ja vane. Sociolog Willian Dobriner pravi: „Ne briga jih, če verujete v Boga ali ne, a nikar, prosim, ne pozabite postriči trave pred hišo!“
Ko so v nekem predmestju povpraševali, kaj je na prvem mestu v njihovem zanimanju, in kaj se jim z dl danes najbolj važno na svetu, so odgovorili takole:
prvo, preveč psov po okolici;
drugo, svetovna komunistična nevarnost.
Kar tud; zelo ubija, je omejeno število oseb, s katerimi se srečavajo: „Sit sem vedno istih obrazov v petek 1” svetek,“ to je kaj pogosta tožba. „Poznamo sc do želodca — in smo s« siti.“
Vse je nekako povzel neki protestantski pridigar: „Preveč smo vsi g°' spodarsko in družbeno enaki: če pa komu spodrsne pri delu ali v družinskih zadevah, tedaj se ostali počutimo vzvišene. Predmestje je polno govoric..-Zato se pa tudi oddaljujemo drug ot*
Tri zaobljube
POVEST IZ SLOVENIJE SPISAL JANEZ JALEN
Triindvajseto poglavje SLOVENSKA BESEDA
Sonce je pripekalo, da je od brade “öpalo. Saj je bilo pa takrat, ko je Vla-•imir Vladimirovič dvignil Klemena iz-"ad poginulega Murija, toliko bolj mraz. Nerodno ga je pritovoril domov, od ^raza vsega trdega, in na pol v zmernosti je Klemen govoril skoraj po l"usko. Ledeni mraz se je pa spremenil v vročino. Klemen je bledel in neprenehoma ponavljal: „Baratom, baratom, aratom.“ Kadar je pa v vročici spregovoril besedo „Lenka“, so se pa Rusi nižali, ker so mislili, da po „baratom- * *
arugega. Ne srečavamo se več od srca r srca, le površno pri kakem koktejlu. ^°lj cenimo videz kakor duha, bolj moč *sk°r globino.
Vendar se večini predobro godi, da
*	mislili na to, da niso srečni. Res je,
*	vsaka žena hoče, da bi mož več **»1 užili; mlade matere žele, da bi jim
pomagal; dečki žele, da b'. bilo manj šole; deklice, da manj dečkov; °tročički, kot povsod, žele, da bi bilo n[larij juhe in špinače... a težko, da Sl '(do iz predmestja želi nazaj v mesto.
sko“ preklinja. Ruske ženske so se zavoljo „baratoma“ zavzele za Klemena in ga z vso skrbnostjo spet postavile na noge. Ko se je pa okrepil, da bi lahko parizar zapregel in počil z bičem — na kar še misliti ni smel — in se ni hotel ozreti p0 nobeni ženski, je pa postal iz „baratoma“ „vojenopleni“.
Koj spočetka in še tudi na pomlad se Klemen zavoljo zdravja ni upal na pot- Za delo je pa poprijemal. Marsikaj so se domači od njega naučili. Kmalu je iz baratoma in vojenoplenija in avstrijska postal Kliment. Ker napoleonskih zmed, kolikor je pač mogel zvedeti, še ni bilo konec, ni Klemena nič kaj preveč mikalo, da bi silil domov.
Za Klimenta je zvedel tudi vlaste-lin, lastnik zemlje. Vladimir Vladimirovič je bil samo podložnik, skoraj brezpravni tlačan kakor vsi drugi. Vlaste-lin ga je vzel v svojo graščino, da bi tudi tam vpeljal novosti. Ponudil mu je, naj se oženi in za vedno ostane v Rusiji. Ko je Kliment vse to odklonil, mu je mogočnjak kar naravnost povedal, da Avstrije ne bo nikoli več videl, če bi pa skušal kaj kljubovati in se upirati, ga b0 s korobačem po hrbtu, pa ga bo brž minilo.
„Da, da, da! Potrpežljivosti se bo treba naučiti," si je rekel, ko je stopil čez prag graščine. „Ne boš me pa re, čort vampasti.“ Zamikalo ga je, da bi z dvignjeno pestj0 zagrozil nazaj proti oknu prvega nadstropja, pa se je premislil.
Leto za letom je tonilo v preteklost. Kliment je postal kar ugleden. Nič hudega mu ni bilo sredi ravne stepe, od koder se ni videla nobena gora. Samo domotožje je postajalo čim dalje bolj neznosno. In — kaj je z Lenko? Bog ve, če ata še žive? Morebiti jih je prav njegova svojeglavost spravila v grob ..
Uveljavil se je celo tako, da je smel hoditi na lov, kar je bila njegova edina zabava. Grede je pa spoznaval stepo in se tako spoprijateljil z njo, da se je znal skriti v njej bolj kakor škr-janček v nizki pomladanski travi.
Spet je ozelenela pomlad. In ptiči so se v jatah selili v severne kraje.
Tudi Klemen ni več zdržal. Kar zmanjkalo ga je. Preden ga je vlaste-' lin ukazal zasledovati, je bil že precej daleč. Dohiteli so ga sicer še, pa se jim je prikril in je tičal v stepi, dokler jih ni videl, da so se zaskrbljeni zavoljo neuspeha vračali. Naprej je hodil z eno skrbj0 manj, z največjo sicer, kako bo ušel.
In je hodil in hodil, včasih nepretrgano od svita do mraka in vedno samo za soncem. Videl je dosti sveta, slišal prenekateri jezik, ki jih je večinoma toliko razumel, da sc je za silo pogovoril.
Na Dunaju ga je zamikalo, da bi poiskal kakšnega domačega vozarja in bi ipriscdal vsaj po ravnem in s klancev navzdol. Bi, če 'bi ravno na koga naletel. Pa ni. Kakor bi se bili vsi v tla udrli, še kranjske besede ni nikjer ujel. Sicer pa morebiti še tako prezgodaj pride domov, če Lenko najde poročeno.
Kar nič se mu ni nikamor več mudilo. Pa vendar. Doslej je hodil vedno s soncem, zanaprej je pa zavil pod sonce. čez nekaj dni je pa že zašel v kraje, kjer se je že lahko pogovoril po slovensko. Drugi večer se je ustavil v vasi, kjer nemškega niti razumeli niso več. Kakor pesem je bila njih govorica, čeprav so narahlo pogrkavali. Klemenu se je zazdelo, da je že skoraj doma. Pa si ni vedel odgovoriti. Nikamor se mu ni mudilo. Ali ga je domača beseda, ki
je devet let ni slišal, zadrževala ali g8 pa preveč skrbi, kaj je z Lenko.
„Pravzaprav mi ni vredn0 hoditi domov,“ je razmišljal na senu pri Kitov tu onstran Ljubelja, kjer je zadnjo noč spal, čeprav bi bil že včeraj zvečer lahko doma. „Saj to je nemogoče, da b> me devet let čakala, ko se ves čas nit* ogiasiti nisem mogel.“
In je sklenil, da domov sploh ne gre-Kako bi se vsi smejali. Devet let trpljenja, kakršnega si tisti, ki ga n> sam prestajal, niti predstavljati ne mote. — Lenka se je že davno poročil**- | Z možem se prav dobro razumeta *'* najstarejši že utegne drugo leto k birmi-
„Naka, ne grem domov,“ so se mu vrtinčile misli. ,jNazaj na Rusko P°3' dem. Izdam se iza Nemca in se usluž' Ibim za oskrbnika. Oženil se ne bom-iNakljub Lenki ne. Ogoljufam vlasteli-na- S štirimi pari v zlato kočijo zapi'e' Ženih konj se pripeljem domov v K*' niče. V nedeljo pa k maši na Rodin«-Potlej pa — Z vrha dol pogledam Le**' ko. Njo bo pa zabolelo: „Lej. Kako** kraljica bi se lahko vozila, tako pa 118 pol bosa gazim pa blatu s svojim dr**' bičem..“
In že je natančno vedel, kako l’° hodil nazaj v Rusijo in .pri katerem v'a' stelinu sc ustavi in kak0 z goljufijo *° neusmiljenim izžemanjem obogati.
S to mislijo in s trdnim namenom-da poniža Lenko, je zaspal. Še dobro-da ni smrčal, sicer bi m.u bili vozarji-ki so z njim vreti spati na istem senu-pošteno prešteli rebra. Bili so utrujeni-S0 čez dan prevlekli težke tovore «ež Ljubelj-
Tudi Klemen je bil truden in pa "" kozarec, dva, ga jo sinoči zvrnil čez P°' troho. Menda od samega veselja, da 3® bi] že na pragu domače zemlje. Kaj sc rr.u je sinoči, preden je zaspal, klamalo, ni več vedel. Da je ponoči Lenko več'
imenoval, je pa izvedel od vozari.". ! ie poleg njega spal. Fant jo bil na-, aJi in je zjutraj vprašal Klemena, .na je tista Lenka, ki mu še v sa-Jah no da miru.
, Klemen je vstal, si o tepel seno, spil ^ °zarce]; žganja, si kupil še kos kruha 0(Kel. Pa ne nazaj v matjuško Iiusi-■ ^c. Po stezi čez Zelenico, naprej pr°ti domu.
Med potjo na Zelenici je s starim T C?1^etn Andrejem samo spregovoril. y.j na Jezercih, kjer se je toliko usta-i ('a si je nadrobil v zavreto mleko ‘uha, ga n;S() spoznali. Kako tudi. Kot j° ul)vad mladenič je odšel z doma, se-i„'J 86 pa vrača z gost0 temno brado
Precej čudno oblečen- Tudi govori il
'ion
fnnjo. Mleko je hotel plačati, pa npnikova mlada majerca ni hotela !Zeti denar'-M>l naprej.
v *)|(id križem, na skali na Krniškem y ' u mu je pa korak kar sam od sebe Odkril sc je, se pokrižal in za-jj^ P° tih; m moliti. Pa se mu je mo-0.)t' kaj kmalu sama od sebe sprevrgli* v zamišljenost in solze so mu stoki e v oči. Zdramilo 'ta je potrkavanje, )(. ‘ 0 Je oglasilo iz doline. Samo od kod, «k	uKanili- Z Itodin ne. Saj rodin-
0 Cerkev V že videl. Pohitel je na-j m na vrhu Velikega mela od zatik c,bstal. Zagledal je bil skoraj
^la*° drugače. In je sklenil, da se tudi nia ne izda, dokler ga sami ne pre-
-i'umuva t
-,i]e*'i denarja. Klemen se je zahvalil in
jjfcnja
k'U *>0(* x:l!bo novo hrezniško cerkev, olb
ka je
* .1° bilo vse črn o ljudi. Kar
samo
Vl'glo po grušču navzdol. In je rav-
in C uje*’ kak0 je med potrkavanjem j j, sPremljan od številne duhovščine šel >je novega župnišča škof Avguštin Grulil .v nov0 cerkev, da jo posvetil De-„0 Je z desnico blagoslov faranom, ki j(, Poklekali pred njim. Tudi Klemen Pokleknil, Zdelo se mu je, da je se-
daj, ko ga je sam škof s svojim blagoslovom kakor čakal, kdaj se vrne, za vedno vseh težav konec. Prerinil se je v cerkev, čeprav so ,ga kot tujca skušali odriniti. Res je stal bolj zadaj za vrati, na prižnico je pa le videl in pazim poslušal škofa Gruberja slovensko besedo, v kateri je' prvič v svojem življenju govoril svojim vernikom. Bil je namreč po rodu Nemec iz Solnograda-
Lepo je povedal, da novo cerkev posveti žalostni Materi 'božji prav na svoj lastni god, na dan svetega Avguština, ko god uje tudi navzoča patrona b rezil iške nove cerkve, grofica — mati Thurnova. Po pridigi so pa začeli za škofom, duhovniki hoditi po cerkvi in okrog nje, jo škropili in mazilili, kadili in molili, da ni bilo ne konca ne kraja.
Klemen je koj po maši odšel skozi Dosloviče na Reber. I)om bo že videl « Krniškcga roba. Domov pa grede ne «topi. Mora najprej dognati, kaj je z Lenko. Morebiti bo res treba spet v tujino. Vsaj na Koroško se umakne in ostane za domače in Lenko še nadalje mrtev ali pa vsaj za vedno izgubljen.
Pri Žabarju pod Hroščem Lenke ni bilo več. Zvedel pa je, pa še to nekako Po ovinkih, ko se ni hotel izdati, kdo je, da je Lenka pri Brodarju na Bistrici. < e je j)ročena ali samska, pa namenoma ni hotel poizvedovati, če ga ne čaka več, je bolj prav, da čim kasneje izve. Saj b0 že potem dovolj bolelo.
Lačen in žejen se je ,pod noč Klemen ustavil pri Brodarju. Ni bil edini gost. Postregla mu je na pol odraščena deklica, povsem podobna mladi Lenki. Samo ne še toliko postavna, kakor je bila Lenka tisti čas, ko jo je on spoznal. „Ne, njena hči ne more ibiti,“ si je izračunal Klemen. Najraje bo sestra.
V kuhinji je Lojzka povedala Lenki, da sedi v hiši čuden tujec, ki ne odmakne oči od nje. Kakor po oprav-
kih je odšla gspodinja v hišo. Bradatega tujca je samo mimogrede pogledala. Zdel se ji je znan, pa se ni mogla domisliti od kod.
In ga je še in še hodila pogledovat. Medtem je pa Klemen iz pogovora med gosti že ugotovil, da Lenka še ni poročena.
„Kaj pa, če je že drugemu obljubila svojo roko," je menda sam satan pri-šepetni] Klemenu dvom, da je sklonil glavo.
Lenka se ni mogla več zdržati. Mora poizvedeti, kdo je tujec. Stopila je tik ob njega in prijazno vprašala: „Morebiti še kaj želite?“
Klemen je dvignil glavo in odkimal. „(Ne. Zdaj nič.“
Lenka je obstrmela. Klemena je spoznala po glasu: „Klemen! Markov Klemen! Kaj mar prikazen vidim? Ali si živ, ali si ro.vtev ? Saj si Markov Klemen iz Krnic?“
„Seveda sem. Ves, kar me je,“ se je zasmejal Klemen.
„Klemen! Moj Klemen!“ Razprostrla je roke in je vpričo vseh objela in poljubila kosmatega tujca.
Gostje so sprva obstrmeli, Potem pa-----------
Od vseh miz bi bilo vino teklo, če bi ne bila hiša žalovala za mrtvim gospodarjem, ki so ga bili pred dvema dnevoma pokopali.
Tako pa — Saj se je Rokova duša še vsak večer vračala, da do sedmine skupaj pomoli rožni venec s sosedi in prijatelji.
Drugi dan pred poldnem je bil Klemen že v Krnicah. Stari Marka je pravkar stal na pragu. K0 je Klemen stopit skozi leso na dvor, je ata koj spoznal svojega najmlajšega, svojega desetnika. Po hoji ga je spoznal. Pohitel mu je naproti in ga kljub gorenjski vozarski trdoti >še dokaj bolj prisrčno objel, kakor
svetopisemski oče svojega izgubljene#1 sina-
štiriindvajseto poglavje BRODARKA
Za Rokovim pogrebom sta Lenka >® Lojzka šli pač v črno oblečeni, kakof skoraj vse druge ženske. Za naprej st11 hodili samo temno oblečeni, povsem Ž®' lovali pa nista. Jima umrli ni bil llC oče ne brat niti ne stric. Bi ju utegn*' kdo celo obdolžiti, da se bogate dedi' ščine nadejata, ko pokojni ni imel svO' jih ljudi. Lenki in Lojzki še mar ni b*' lo. Samo, da se je Klemen vrnil, je pe*° v Lenki.
Zares zaskrbljeno zamišljena sta P® postala hlapec Joža in dekla Mica- Ob® je skrbelo, kaj bo z njima, če se J® umrli gospodar ni spomnil. Mica se niti ni več skušala vtikati v gospodinjstvo-Joža je pa hotel pokazati, da je še P°' treben pri hiši. Leta in leta je jezdari po podbreškem klancu navzgor kot Pr'' pregar in se peš viračal navzdol nazaj na Bistrico, ker je dobro vedel, da vsak konj prosi: „V klanec me ne tepi, ® klanca me ne jezdi.“ Sedaj pa — n^‘ v sedlo ni mogel več zlesti. Konje je pa še vedno posojal. Močen par je im®*' Za tri sta potegnila. In Rok mu je n®' ročih „Joža. Konj ne daj od hiše."
Torej ga gospodar ni povsem z®' vrgel.
Sedmina je bila na svetega Ila da»-V Naklem ob osmih; črna peta maša 1 libero.
Domov se jim kaz* nič ni mudilo. C®' lo v krčmo so utegnili zaviti. Na sedmino doma — kuhala je dobro kosil® Lončarjeva mama z Ljubnega — so bi*1 povabljeni samo sosedje, ki so pokojn®' ga nosili in zagrebli, pa možje, katerim je Rok zaupal svoj testament.
Nie se jim ni mudilo. Angelovo če-f ' criJc opoldne so pa že pri Brodarju a Bistrici molili. Po križu se je pa “Slasij najstarejši izmed mož testamen-in povedal, da je rajni vse svoje ^emoženje zapustil svoji zadnji, pa S'*ni gospodinji, Lončarjevi Lenki, ki 'll'avi, da se sploh ne bo možila. Če $e Pa bo, pa ne sme d0 smrti prepi-;ati domačije na svojega moža- Naj '"a „na hruški numero“, kakor jo je ^oral Rok imeti do sm.rti svoje žene. 'ti nikomur drugemu ne sme dati, akler bo sama živa. Potem bo pa že 'aela. če ne bo imela sama otrok, ima ^stro Lojzko, ki ji je na las podobna. , °Za in Mica imata d0 smrti vso oskrbo Pri hiši. In jih je Lenka dolžna do-, °jno pokopati, jima oskrbeti sedmino obletnico s peto mašo in libero.
. Lenka se tega ni nadejala, še manj Jona mama. Prvi se je glasil Joža: '’^em vedel, da je bil Rok poštenjak j? dna.“ In se je obrnil k Lenki: „Če J J"e prav, ne najemaj drugega hlapca. 1 težko .prestal brez konj. če bo pa 'nkšen groš manj zaslužka, pa malo °trPi. 'Saj si pravzaprav dobila zastonj.“ . »Nič se ne bojta,“ se je obrnila °nčarica k Mici in Jožu.
' , »Bolj modro Rok ni m-ogel narediti, "akor je.“
In so sedli in odjužinali in vsi sku-p j zadnjič z nevidnim rajnim odmo-1 rožni venec.
Drugo jutro sta bili Lenka in Lojz-
a povsem črno oblečeni. Kakor bi jima umri zaresni stric.
Pri Marku v Krnicah sta pa že vse .n' ata in Klemen premišljevala, kje 1 Se našl0 kakšno pripravno gnezdo *a Lenko. Je pa v ponedeljek zjutraj /■lomen atu povedal — v nedeljo je jaki v vas k dekletu — da je Lenka po-atala Brodarka. „Ješ! Potem si pa na '°nju!" se je razveselil grabljivi stari
Marka- „Kar brž mora biti poroka, da ti jo kdo drugi ne prevzame,“ se je razvnel nekdanji ovčar Marka.
„Poroke najmanj pol leta še ne bo,“ se je zasmejal Klemen.
„Kaj si ob um?“ je skoraj vzrojil stari.
„Žaluje za stricem, ki ni bil njen stric, čeprav več kakor oče.“
„Pazi, da te kdo ne prehiti. Ga ni v našem kotu, ki bi si ne želel postati Brodar na Bistrici.“
„Se nič ne bojim. Nihče ne bo postal Brodar. Niti jaz ne.“
„Kaj —?“ je zazijal stari. „Za hlapca boš šel k hiši?“
„Ata, le počasi.“
In mu je lepo dopovedal, kako pravzaprav je. Marka ni znal nič več ugovarjati. Samo revsnil je: „Prav. Pa imej hišno numero na hruški.“ In je nekako iz togote še pristavil: „Pa obrij se. Kosmač nemarni.“
Klemen se je pa sedaj na vsa usta zasmejal: ,.Že vidim, da se bosta z Lenko dobr0 razumela. Tudi ona me naganja, naj se obrijem, da ne bom preveč gospodi podoben. Pa naj bom. Nisem nič manj kot njih eden.“
„Jezik desetniški. Že od mladih let ti zlepa nisem mogel priti do konca.“ In je potišal glas: „No, saj naposled. Ko sem bil mlad, sam nisem bil nič boljši.“ Stari Marka je stopil v klet in prinesel bokal vina. Kmalu ga je minila vsa godrnjavost.
Pred pustom je bila poroka. Mraz je bilo in sneg zmrznjen. Kar žvižgalo je pod sanmi. In zvončki in kraguljčki so zvonkljali in rožljali in vriskali in ukali so, da kar jenjati niso znali.
Stari Marka iz Krnic pa ni bil na svatbi. Povsem je obnemogel. Na svetega Gregorija dan, ko se ptički ženijo, so ga pokopali.
(Konec)
KJE J E KAJ
Naša skupna zadeva	641
Janez XXIII. izseljencem vsega sveta	642
Stavi in mladi m.ed nan:i	646
Nova odkritja v razvoju človeka	654
Zanimiva pridiga	657
Za zvezdo	658
Molitveni namen	662
Vprašanja o vesoljnem zboru	663
Glas iz Rima	666
Slovenski Frančišek Šaleški	668
Zadnje pismo v tem letu	670
Še o verski vzgoji otrok	672
Quo vadiš	675
Zakaj se širi komunizem	680
Posebna govorica adventa	684
Od doma	686
Primorske vesti	688
Med nami v Argentini	689
Predmestja	698
Tri zaobljube	695
LETO /XXIX.	št. 12	DECBftHÄR 1962
Bdltor responsable:	. Antonio Grohar, Kamön Kalcön
♦IM, Be. Aires. Registre do la Prop. Intelectual N9 674.991. Tiska tiskarna Vilko S R.L. Bstados UniUos 4«, Bs. Air«»
POVERJENIKI
Argentina :
Duänopastiraka pisarna, uainön Falcön 4168, Buenos Aires
Brazilija:
Marija Mestnik,
C. Postal 7058,
Suo Paulo,
Brasil
U. S. A.:
Rev. .Julij SlapHak,
J547 East 80th Street, Cleveland. Ohio
Kanada:
Ivan Marn,
131 A Treevlew Drive Toronto 14 Ontario
Trst:
Marijina družba.
Via Risorta 3,
Trieste, Italia
Italija:
Zora Piščanc,
Itiva PlazzuUa 18, Gorizia
Avstrija:
Naročnino pošiljajta Mohorjevi družbi v Celovec.
Celoletna naročnina za \ gentino in države, ki na* . mejijo (razen Uruguay 400 pesov.
za ZDA in Kanado 5 dolarjev;
za Avstrijo 95 Šilingov: 9 za Italijo 2.000 lir; drugod
protivrednost dolarja
dviViovM43
■xivl[
ta vi4a «špirit»*'*
Naslovna stran: Michelangelova „Pieta“ — Na drugi strani: Koncilski očetje zborujejo iz „Zbornika 1963“ — Zgoraj: V decembru je doma zima. — Na četrti strani: Ur. Vinko Brumen govori na Slomškovi proslavi v Argentini
IK1
■tl
konzorcij (Anton O Alojzij Starc
aja
„Duhovno življenje” J urejujejo

Mwm