Murska Sobota, 13. januarja 2000, leto Lil, št. 2, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 210 SIT
JANEZ VOTEK
Fabiana
Cipota pot
Eden najbolj perspektivnih nogometašev Fabian Cipot je zapustil soboško Muro in pristopil Mariboru, klubu z ambicijo stalne prisotnosti v evropskem vrhu. Načelno nič narobe, saj gre ne nazadnje za posel, ki je v nogometnem okolju nekaj povsem normalnega. Toda za okolje, v katerem se je to zgodilo, le ni povsem normalno.
Že kar nekaj let poslušamo evropsko zgodbo soboškega • nogometa, ki pa ne dosega želenih učinkov. Zgodba toliko bolj preseneča, ker je eden od ključnih mož na čelu tega nogometa predstavnik podjetja in navsezadnje glavnega sponzorja, ki mu evropski kriteriji niso tujek in od katerega bi pričakovali, da bo podobno strukturo vzpostavil tudi znotraj nogometa in mu bo Evropa merilo, kot mu je znotraj tovarne. Toda ne.
Spomnimo se samo, koliko kapitala je požrlo pritlehno balkansko mešetarjenje v nogometu, in sedaj, ko je kljub le prišel do lastne kadrovske kvalitete, seji odpoveduje, namesto da bi uredil vodenje kluba in ga postavil na »evropsko
raven«.
Fabiana Cipota pot pa ni žal samo njegova pot v nogometu. Podobnih poti se je zgodilo kar nekaj tjudi v gospodarstvu. In kaj nam povedo te zgodbe. Gledano na ravni liberalne razlage nič, saj so nekaj »kapitalistično« normalnega.
Toda le ni tako. Vse te grenke zgodbe namreč kažejo, da smo povsem neorganizirano okolje (na regionalni ravni), ki ni sposobno doseči minimalnega soglasja o lastni organiziranosti, kaj šele, da bi ga bilo sposobno upravljati in v svoj razvoj maksimalno vključevati znanje in tehnološki napredek.
Zaradi svoje izolacije in nesposobnosti upravljanja začenjamo razvojno zamujati. Tako izolirana pokrajina smo verjetno zaostali za že kar nekaj generacij, zato se nam bo zgodilo še kar nekaj poti Fabiana Cipota. Upajmo le, da ga okolje ni že toliko uničilo, da mu ne bi uspelo do konca razviti svojega talenta.
VELETRGOVINA
Od 10. do 24. januarja zimska posezonska razprodaja tekstilnih izdelkov
INTEVJU, str. 1O
Enakopraven partner v pogajanjih z državo
ZVEZDA - DIANA Murska Sobota, d. o. o.
svetilka-moč narave iz kristalov kamene soli
KRISTALNA SAVNA obiščite TRC v hotelu DIANA v Murski Soboti
Nekdanji smučar si je ogledal zapuščino Sakačevih
Elizabeta Girardellijeva?
edtem ko so v začetku tedna na Pohorju aktualne smučarke tekmovale na Zlati lisici, se je nekdanji smučar Marc Girardelli sprehajal po Lendavi. Ogledoval si je hotel Elizabeta, ki je nekoč pripadal družinskemu podjetju Sakačevih, zdaj pa sameva sredi Lendave. Po stečaju podjetja Ingra je nova lastnica hotela Pomurska banka, ki še vedno čaka na kupca.
Tudi doma imajo hotel
»Elizabeta me spominja na ameriški način gradnje,« je po ogledu povedal Girardelli. »Objekt ni velik, saj ima le 25 sob, toda v bližini so prodajalne, restavracija in bifeji.« Naj dodamo, da ima nekdanji smučar že izku-šfije s turizmom, saj stoji v Avstriji družinski hotel Girardel-lijevih. »Tudi naš hotel ni prevelik, ima 13 apartmajev s po 4 sobami in restavracijo s 75 sedeži, zato vem, kakšno bi bilo lahko poslovanje v hotelu Elizabeta.
. n
Kljub vsemu bodo potrebna še številna srečanja, preden se dokončno odločim za nakup,« smo še izvedli po obisku Lendave.
Pogajanja s Pomursko banko
Marc Girardelli v Lendavi ni bil sam, z njim je bil soboški podjetnik Robert Dokl, ki ga poznamo predvsem po vozilih Opel. Slednji je Girardellija tudi opozoril, da lahko kandidira za nakup hotela.
V Elizabeti vidi možnosti za oživitev lendavskega turizma in prihod različnih strokovnjakov, ki lahko na tem področju storijo še veliko več.
Vendar pa tudi soboški podjetnik poudarja, da je šlo predvsem za ogled. O Elizabeti se je
že pogovarjal z lendavskim županom Koconom. Potrebno bo ugotovjti še druge prožnosti za zagon hotela. Cena objekta še ni dokončno znana, v primeru Gi-rardellijeve pozitivne odločitve o nakupu bodo potrebna pogajanja s Pomursko banko.
V Moravskih Toplicah ozdravili koleno
veliko povezan. Lani je za eno italijanskih televizij komentiral svetovno prvenstvo, od časa do časa napiše kakšen članek o smučanju, »zdaj pa je čas, da se usmerim nekam drugam«, je povedal Girardelli.
DEJAN FUJS ■
NAROČNIK
Ženska, moška in otroška konfekcija, bluze, srajce in ostanki metrskega blaga. Vse to v Potrošnikovih prodajalnah s tekstilom v Murski Soboti in na podeželju
Priporoča se Potrošnik, vaša domača bauta!
Veletrgovina Potrošnik, d. d., ul. arhitekta Novaka 2, 9000 Murska Sobota
marles
Zanimivo je tudi, da se Girardelli tokrat ne zanima prvič za slovenski turizem.
Še vedno računa na zmogljivosti Blaguškega jezera, velikokrat obišče Kranjsko Goro, v Moravskih Toplicah, kjer sta se z Robertom Doklom tudi spoznala, pa so ozdravili njegovo koleno. Z alpskim smučanjem ni več
hiše maribor d.o.o.
Hiše po vaši meri
pražba stoletja
RENAULT
2 AKTUALNO OKOLI NAS 13. januar 2000, »
Gyorgy Tomka:
»Naše delo je bilo uspešno, dogajale so se grozne stvari!«
Resno jih jemljeta samo Milan Kučan in Ciril Pucko
Z
novim letom je naredilo inventuro svojega dela, tudi vodstvo Pomurske madžarske narodnostne samoupravne skupnosti. Predsednik madžarske manjšine Gvdrgv Tomka je poudaril, da letos Madžari praznujejo tisočo obletnico ustanovitve Madžarske, poleg tega naj bi bili prihodnji meseci še prav posebno pomembni tudi za manjšino, saj smo v predvolilnem obdobju.
»Naše delo je bilo uspešno, dogajale so se grozne stvari,« meni Gy6rgy Tomka o dogodkih v minulem letu, med katere lahko prištejemo plakatno afero pa razkole med lendavskimi in goričkimi Madžari, ter dodaja, da so prišli novi časi, v katerih nekateri ne uvidijo, da madžarska manjšina ne obstaja zaradi njih, temveč da oni obstajajo zaradi manjšine. O konkretnih imenih tokrat ni želel govoriti. Pravi, da ljudje izgubljajo glavo zaradi bližnjih volitev, sam pa zanje ni zainteresiran. Pri tem ne pozablja, da je pomembno, kaj bo govoril med kampanjo, ter da bi bilo zaželeno, da bi bil nevtralen.
Storjenih je bilo
veliko napak
Odnos prekmurskih poslancev do madžarske manjšine v Prekmurju naj ne bi bil ravno najbolj rožnat, saj Tomka meni: »Samo eden nas jemlje resno. To je Ciril Pucko, ki včasih pride k meni. Od vrhunskih politikov pa nas resno jemlje samo Milan Kučan. Resne stranke morajo manjšino jemati resno.« Po nje-
IZHAJA OB ČETRTKIH
Izdaja: Podjetje za informiranje d. d.
Murska Sobota
Uredništvo: trma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: M Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za tri mesece je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.
Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89.
Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si.
Iz Monoštra piše
govem naj bi bilo v preteklem obdobju storjenih veliko napak v parlamentu. Tudi na področju financiranja madžarske manjšine. Poudarja tudi, da imajo pomurski Madžari pravice samo na območju, na katerem trenutno živijo. Zanj je Madžar, ki je zapustil Prekmurje, v nevarnosti, da izgine.
Pismu prijatelju
V eni od prejšnjih številk Vestnika smo pisali tudi o preimenovanju pomurske Madžarske narodnostne samoupravne skupnosti v Pomursko madžarsko samoupravo in o pismu direktorja Urada za narodnosti Petra Winklerja, v katerem odsvetuje sprejem manjšinskega vodstva pri premieru Janezu Drnovšku. Gybrgy Tomka dopolnjuje: »Kar seje zgodilo med nami in vlado, ni abnormalno. Pismo, ki sem ga prejel od Winklerja, je bilo napisano kot pismu prijatelju, v katerem mi je dal smernice in prosil, da stvari uredim.« Pri tem prisega, da so znotraj svojega vodstva že razčistili stvari, ime pa zopet spremenili v prvotno obliko. Tiborju Vbrb-šu, ki zastopa Madžare občine Moravske Toplice, Gybrgy Tomka očita, da nekaterih stvari ne razume, čeprav je dober politik. Predvsem naj bi bila napaka ta, da deli pomurske Madžare na goričke in lendavske. Šlo naj bi za zapuščino nekdanje soboške občine, kjer so igrali soboški Madžari že od nekdaj na karto razdelitve Madžarov med Mursko Soboto in Lendavo.
DEJAN FUJS, foto: NJ ■
MARIJANA SUKIČ I
Vozi me vlak v daljave
Madžarsko najprej prizadela epidemija, nato stavka
letu 2000 na Madžarskem ne bo sreče, bi lahko rekli, če bi bili tako vraževerni, kot je večina Porabcev, ki pravijo, da se bo leto tako, kakor se začne, tudi nadaljevalo.
In to leto se nikakor ni dobro začelo. Za ene pa se je slabo končalo tudi prejšnje. Gre za vojake, ki so božične in novoletne praznike preživeli v karanteni v vojašnicah. Malo pred božičem je namreč v vojašnici v Kalocsi za meningitisom zbolelo nekaj vojakov. Čeprav je vojaška zdravstvena služba trdila, da se ni bati epidemije, so zabeležili do 3. januarja že 32 primerov. To pa je več, kot je bilo vseh obolelih za to boleznijo v prejšnjih letih skozi vse leto. Več ljudi je zbolelo tildi med civilnim prebivalstvom, štirje so celo umrli. Največ preglavic so imeli zdravniki zato, ker na Madžarskem ni bilo primernega seruma za preventivno cepljenje. V prvih dneh novega leta so bili vojaki sicer cepljeni (serum so uvozili iz tujine), se je pa epidemija usmerila v vojašnice. V najbolj nemogoče razmere, kjer je topla voda redka kot bela vrana, da niti ne govorimo o gretju, prehrani in obleki vojakov. Po mnenju ombudsmana je pripomoglo k razhajanju epidemije tudi slabo psihično in fizično stanje mladih vojakov. Karanteno v vojašnicah so odpravili in vojaki so lahko odpotovali na dopust, če so seveda na dan njihovega dopusta vozili vlaki.
Kdo bo močnejši?
Madžarski železničarji so - kot skoraj vsako leto po spremembi sistema -10. januarja začeli stavkati. Razlog za stavko so bila prekinjena pogajanja o zvišanju plač med sindikati in Madžarskimi železnicami. Precej močni železničarski sindikati zahtevajo 14 odstotkov, medtem ko jim delniška družba, katere lastnik je madžarska država, ponuja le 8,5 odstotka. Stavka je najbolj prizadela ljudi, ki se vsak
dan vozijo na delo ali v šole. Teh je približno en milijon. Le iz okolice Budimpešte se vozi dnevno v službo v glavno mesto 150 tisoč ljudi.
Škoda, ki jo je povzročila 60-urna stavka Madžarskim državnim železnicam, znaša približno 700 milijonov forintov in s to vsoto bi lahko za en odstotek zvišali plačo železničarjem. Toda vodstvo delniške družbe pravi, da so se naveličali tega, da jim sindikati vsako leto grozijo s stavkami in da pride do stavke tudi v tistih primerih, ko se ponujena in zahtevana odstotka za zvišanje plač bolj približujeta kot letos. Tako je bilo tudi lani.
Vodstvo delniške družbe je prepričano, da stavka ne koristi interesom železničarjev, temveč veliko bolj sindikalnim voditeljem. Poleg zvišanja plač gre namreč za t. i. kolektivno pogodbo, v kateri so zajete tudi pravice sindikatov. Gre za pravico soglašanja pri določitvi plač, nagrad, pri imenovanju na določena delovna mesta itd. Sindikati brezplačno uporabljajo prostore in infrastrukturo železnic. Vodstvo delniške družbe želi v novi kolektivni pogodbi zmanjšati pravice in privilegije sindikatov, s čimer se le-ti nikakor ne strinjajo.
Koliko kdo zasluži
In čeprav se večina železničarjev ni strinjala s stavko, je bil promet na železnicah vseeno ustavljen za 60 ur. Stavkal je namreč najbolj organizirani sloj železničarjev, to so strojevodje. Po mnenju sindikatov je stavkalo 80 odstotkov delavcev na železnici, po podatkih vodstva delniške družbe pa 20 odstotkov.
Družba stavke ni spremljala s simpatijo. Za ilustracijo, zakaj ne, le nekaj podatkov. Strojevodja začetnik zasluži (z vsemi dodatki) približno 70 tisoč forintov, zdravnik začetnik pa približno 40 tisoč forintov. Minimalna plača na Madžarskem je 25.500forintov. To so seveda bruto zneski. Komentar ni potreben.
Tiirk je prebil zid
Selitev v 35.
nadstropje
Potem ko se je 1. januarja leta 2000 Sloveniji iztekel mandat nestalne članice Varnostnega sveta, v katerem pet držav zaseda stalne sedeže, po pet pa se jih zamenja vsaki dve leti, so mnogi pomislili, da se slovenska diplomacija vrača nazaj v svoje geografsko okolje Evrope.
o hodnikih sedeža OZN se je sicer šušljalo, da naj bi generalni sekretar Kofi Annan resno razmišljal, da slovenskega veleposlanika Danila Turka imenuje na položaj direktorja novega inšpekcijskega režima v Iraku, potem ko je UNSCOM decembra 1998 neslavno propadel, kar pa je Tiirk na neposredno vprašanje sicer diplomatsko, pa vendarle zavrnil, češ da o tem ne razmišlja. Razlog za dokaj hladen odnos do enega najbolj izpostavljenih položajev v OZN je postal jasen že 3. januarja, ko je tiskovni predstavnik generalnega sekretarja oznanil, da je Annan Tiirka imenoval za svojega pomočnika za politične zadeve.
Položaj velja v hierarhiji OZN nekako za tretje najpomembnejše mesto, čeprav gre tehnično malce drugače. Na prvem mestu je seveda Kofi Annan kot generalni sekretar, sledi mu njegova namestnica Kanadčanka Louise Frechette, za njo prihajajo podsekretarji, kot so na primer Francoz Bernard Miyet (mirovne operacije), Indijec Jayantha Dhanapala (razorožitev) ter Britanec Kieran Prendergast (politične zadeve), v urad katerega spada po novem tudi Danilo Tiirk kot pomočnik generalnega sekretarja. »Resor«, ki gaje prevzel slovenski veleposlanik, geografsko zajema Evropo, Azijo, Pacifik in Latinsko Ameriko. Vendar kot pove že sam naziv »pomočnik generalnega sekretarja«, Tiirk ne bo neposredno odgovoren podsekretarju, ampak Kofiju Anna-nu, kateremu bo po svoji presoji in presoji svojih sodelavcev priporočal, kaj je treba storiti v zvezi z odnosi med OZN in regionalnimi organizacijami. kot so ha primer v Evropi NATO, OVSE, Evropska unija, drugje po svetu pa z drugimi organizacijami in državami. Teoretično za zdaj, praktično pa kasneje lahko Tiirk vpliva na oblikovanje odločitev OZN do kosovske, bosanske in drugih kriz, vključno z odnosi do ZR Jugoslavije. Na svojem novem položaju bo ostal 47-letni profesor mednarodnega prava najmanj še dve leti oziroma do konca mandata Kofija Annana. Če bo Annan ponovno izvoljen za generalnega sekretarja, za kar ni razloga, da ne bi bil, lahko potem ponovno imenuje Tiirka na isti ali morebiti višji položaj.
Tiirk sije mednarodni ugled pridobil z uspešnim vodenjem Varnostnega sveta predvsem avgusta leta 1998, ko ni manjkalo kriz. V nasprotju s splošnim prepričanjem, da je slovenska diplomacija v OZN samo plesala po notah ZDA, velja omeniti anekdoto, da so ruski diplomati na našo državo vedno gledali z neprikritim občudovanjem v smislu »glej jo slovansko Švico«. Glede kosovske krize ni nobena skrivnost, da se je Tiirk ob nasprotovanju zunanjega ministrstva velikokrat »preveč« izpostavil, prav tako pa je tudi res, da sije dovolil izraziti mnenje, ki se ni vedno skladalo z željami »velikega brata« ZDA.
Lonček pristavilo tudi zunanje ministrstvo
Slovenski veleposlanik se bo v začetku februarja iz drugega nadstropja zgradbe OZN v New Yorku, kjer zaseda Varnostni svet, preselil v 35. nadstropje 38-nadstropne zgradbe (tam zgoraj sedi »šef« Annan) in hkrati podrl diplomatske rekorde samostojne Slovenije kakor tudi nekdanje Jugoslavije, ki je včasih v OZN uživala nemajhen ugled. Nihče od jugoslovanskih diplomatov še ni bil tako visoko v hierarhiji OZN, Slovenija pa od samostojnosti naprej prav tako ni imela sploh nikogar v visoki »birokraciji« OZN. Tiirk je torej na neki način prebil zid, zdaj pa je lahko le upati, da mu bo uspelo v svojem uradu zaposliti še kakšnega rojaka, kar bi bilo več kot koristno, dokaz za to pa je vegetiranje ZRJ. V sistemu OZN se še vedno potika veliko Srbov, ki prek prijateljskih stikov prispevajo k zaviranju razčiščevanja nasledstva nekdanje SFRJ, čeprav igrajo pri tem vlogo tudi druga razmerja, kot je rivalstvo med velikimi silami. Turkovo imenovanje je veliko priznanje za Slovenijo, česar niso pozabili niti na zunanjem ministrstvu, ko so mu v izjavi za javnost čestitali, obenem pa niso pozabili opozoriti, da so zasluge tudi na njihovi strani, saj naj bi k uspešnemu delu diplomatske ekipe v New Yorku nepogrešljivo prispevali s političnimi nasveti in ukazi.
Velik plus
V New York prihaja zdaj državni sekretar v Ministrstvu za zunanje zadeve Ernest Petrič, ki je bil prvi slovenski veleposlanik v Washin-gtonu, kakor je bil Tiirk prvi veleposlanik Slovenije pri OZN. Država, ki ne spada v krog petih posvečenih stalnih članic OZN, izgubi z izgubo nestalnega sedeža v VS tudi velik del vpliva, ki gaje imela v svetovni organizaciji. Čeprav bo moral Tiirk uradno pretrgati vse stike z MZZ v Sloveniji in delovati kot naddržavni uslužbenec OZN, pa je Slovenija z njegovim imenovanjem pridobila velik plus, saj še kakorkoli moder, izurjen in diplomatsko utečen posameznik brez države z določeno mero mednarodnega ugleda ne more priti tako visoko. Upati pa je le, da si slovenska zunanja politika Annanove odločitve ne bo napačno razlagala.
ROBI POREDOŠI
USTIH, 13. januar 2000
AKTUALNO DOMA
3
Živila so Potrošnikov 63-odstotni lastnik
Gorenjec ne požre besede
Komentar
Direktorja Kovača ne bodo odstavili in Potrošnika statusno spreminjali
V
Potrošnikovi zgodbi nam je najprej direktor Jože Kovač povedal, da ima Po-
trošnik novega večinskega lastnika Živila iz Naklega, ki ima v lasti 63 odstotkov Potrošnikovih delnic. To bo imelo vsekakor določen vpliv na poslovno politiko Potrošnika, ne pa na njegove statusne spremembe, saj Živila še nimajo dvotretjinskega deleža, ki je pogoj za dosego statusnih sprememb Potrošnika ali pripojitev k Živilom. Kot je povedal Jože Kovač, je še zmeraj na stališču, da so bile Potrošnikove delnice pri tem poslu podcenjene, zato bo verjetno uresničil tisto, kar je napovedal, ko se je prevzem začel.
Na drugi strani pa je direktor Živil Branko Remic povedal, da pomeni omenjena kapitalska povezava uresničevanje dogovorjene politike v okviru ustanovljenega gospodarskega združenja Suma 2000, katerega enakopraven član ostaja tudi Potrošnik, in nadaljeval: »Potrošnik je dobro trgovsko podjetje in mi ga želimo narediti še boljšega.«
Ali ni mogoča tudi drugačna interpretacija. Živila so prevzela Agrotehniko, ki ni bila poslovno uspešna, Potrošnik pa je eden od najmočnejših
Koliko časa še na istem vozu Branko Remic, direktor Živil, in Jože Kovač, direktor Potrošnika?
eC.t.o-. 1%. Stiofa
TRGOVINA DOM-OBRT
9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9
Tel./Fax: (069) 32 220
GSM: 041 504 999
E-mail: rbdoo@siol.net
VSE ZA STREHO IN STROJNE OMETE
POHIŠTVO ZA VAS
TRIUM
Ljutomer, tel.: 1069184 90 90, od 8.00 do 18.00 Krog, tel.: 1069135 460, od 9.00 do 17.00
grosistov kmetijskih reprodukcijskih materialov v Sloveniji in bi vam lahko bil v napoto pri krepitvi ali oživljanju Agrotehnike.
Seveda, saj smo z Agrotehniko in Potrošnikom največji oskrbovalec kmetijstva v Sloveniji. To ne pomeni, da bomo blokirali obseg Potrošnikovih poslov v kmetijstvu - ravno obratno, posel v kmetijstvu se mora Potrošniku še povečati, zato si
našega prevzema Agrotehnike in Potrošnika ni mogoče razlagati tako, kajti vsak je deloval na svojem koncu in nepovezano.
Ob ustanovitvi Sume je bilo napovedano, da bo prišlo do menjave lastniških deležev, ni pa bilo govora o prevzemih.
Suma se s tem prevzemom krepi.
Kakšna je usoda direktorja Kovača?
Kovač je v časopisih napovedal, da bo odstopil po zaključenem prevzemu. Zaradi mene ni treba, da odstopa, vendar bo verjetno glede na napoved to svojo najavo izpeljal.
Pričakujete odstop?
Pričakujem ali ne? Takole, mi smo na Gorenjskem navajeni, da tisto, kar rečemo, tudi naredimo. In po mojem bo Kovač to tudi naredil.
Imate že novo upravo?
Ne. Potrošnik ostaja samostojna delniška družba. Potrošnik je zamenjal lastnika.
Ali imate interes, da pridete do dveh tretjin lastništva.
»Seveda ga imamo in bomo do njega tudi prišli z odkupom delnic od tistih, kijih še imajo.«
Kakšen pa je status Vesne?
Vesna je v 45-odstotni lasti Potrošnika in v lasti pooblaš-čenke. Upam, da se bomo s poo-blaščenko uspeli dogovoriti tudi za odkup Vesne Ljutomer.
Ali imate znotraj Sume kot Živila še naprej interes po prevzemih preostalih članic?
»Znotraj Sume računam na povezave in ne na prevzeme.«
J. VOTEK1
Pred dobrimi tremi leti se je predlog I odloka o preimenovanju naselij in ulic I na območju mesta Lendava zazrl v | krajane, jih razvnel do skrajnosti pa tudi razdvojil, saj ni »obračunaval« le z ideologijo prejšnjega sistema, ampak je močno dreznil v nacionalna čustva. Le največji naivneži bi zato mogli verjeti, da se je tema o preimenovanju ulic pri ljudeh v teh treh letih že polegla tako,
da jih ponovni predlog ne bi spet vrgel na noge, še posebno zaradi vmesnih dejanj, ki so silno netila nacionalna čustva.
Za župana Jožefa Kocona ne bi mogli ravno trditi, da je naivnež in da ozračja v Lendavi ne pozna, pa je vendar že tako razrahljano sožitje v mestu spet postavil na kocko ter svetnikom na decembrski seji predložil v sprejem po hitrem postopku odlok o preimenovanju ulic.
Je bil Jožef Kocon za pričakovanih štirideset milijonov tolarjev državnega denarja spet pripravljen pri meščanih zanetiti razdvajanje, zamere, očitke in celo grožnje ter s tem omračiti ozračje v mestu, kjer je že nekaj časa čutiti pritajeno nacionalno tlenje? Se je v svojem absolutističnem stilu vodenja občine odločil še za imperativ div ide et impera? Mu je za prihodnje osebne
Ulica/utca
načrte pomembna utrditev pozicije pri madžarski narodnostni skupnosti tudi s takšnimi potezami? Jo je mogoče postavljati v kontekst obujanja Trianonske pogodbe, plakatne afere in lokali-stičnega nastopanja?
Odloka o preimenovanju ulic resda ne gre povsem pripisati županu, saj so ga z večino glasov potrdili občinski svetniki, toda po izjavah nekaterih svetnikov iz vrst liberalne demokracije so o nameri župana, da bo predlog odloka o preimenovanju ulic uvrstil na decembrsko sejo ter predlagal sprejem po hitrem postopku, izvedeli šele z vabilom na sejo občinskega sveta. Z njimi se torej o vsebini odloka ni pogovarjal. Se je z »drugim polom«? Znano pa je, da je bila predložena vsebina odloka znana in sprejemljiva za madžarsko narodnostno skupnost. In tako se je zgodilo - k svetnikom desno sredinskih strank so pristopili še nekateri neodvisni, naklonjeni županu ter narodnostna in »padla« sta Trg Ljudske pravice in Ulica heroja Mohorja. Svetniki so potem (predani zaradi razmerja moči?) odlok izglasovali - tudi potem, ko so na konkretno vprašanje županu, ali je bil glede poimenovanja ulic dosežen konsenz tudi na ravni krajevne skupnosti Lendava, dobili le posredni odgovor, in sicer da župan od krajevne skupnosti Lendava ni prejel nobenega predloga. Tej izjavi je sledilo še pojasnilo enega od svetnikov, da to ne bi smeli razumeti kot da krajevna skupnost Lendava v postopku preimenovanja ni sodelovala in ni izvedla razprave, saj je sodelovala pri pripravi odloka v prejšnjem mandatu.
Zaradi vloženega predloga o uvedbi referenduma o preimenovanju ulic se bodo lendavski svetniki na to temo morali zavrteti še drugič. Lobiranje med njimi bo tokrat vroče. Nič manj, kot je vroča tema preimenovanja med Lendavčani.
MAJDA HORVAT ■
Župan Jožef Kocon zadržal objavo odloka o preimenovanju ulic v Lendavi
Jože Vidič vložil predlog za referendum
Ulica heroja Mohorja - branil jo je Desus, brisala narodnostna skupnost
ž
upan občine Lendava Jožef Kocon je na podlagi tretjega odstavka petinosemdesetega člena Sta-
tuta občine Lendava zadržal objavo
sprejetega Odloka o imenovanju in preimenovanju ulic v mestu Lendava in v naseljih na območju občine Lendava v Uradnem listu. Svetnik Jože Vidič - Zdru
žena lista socialnih demokratov je namreč vložil predlog o razpisu referenduma. Svetniki bodo o tem razpravljali in odločali na seji, ki bo predvidoma 14.
februarja.
Protest zoper Odlok o poimenovanju ulic pa je vložilo tudi več kot sto stanovalcev Ulice heroja Mohorja ter Vladimirja Nazorja, ki pa nima pravne podlage, da bi lahko sprožil določene postopke.
Veto, če se ne uklonijo diktatu
Jožef Gal, Desus ■ demokratična stranka upokojencev je na decembrski seji občinskega sveta, na kateri so sprejemali odlok o imenovanju in preimenovanju ulic v mestu Lendava in naseljih na območju občine, s šestimi podpisniki vložil amandma za ohranitev imena Uli
ce heroja Mohorja, vendar so ga svetniki s sedmimi glasovi za ter štirinajstimi proti zavrnili.
Maria Poszonec (v Vestniku smo ji pomotoma pripisali vTaganje amandmaja) je pred glasovanjem o amandmajih jasno povedala, da bo v primeru izglasovanja amandmaja za ohranitev
imena Ulice heroja Mohorja madžarska narodnostna skupnost na odlok vložila veto. (Po poizvedovanju na občinskih strokovnih službah madžarska narodnostna skupnost v tem primeru nima možnosti veta.)
Amandmaja o, ohranitvi imen Ulice heroja Mohorja in Trga ljudske pravice
(vložil gaje Anton Bensa LDS s sopodpisniki) nista bila izglasovana.
Podpisi v protest
Konec decembra so prebivalci Ulice heroja Mohorja (šestinosemdeset podpisov) občinskemu svetu izročili zahtevo, da svetniki ponovno obravnavajo odlok in črtajo tisti del, ki se nanaša na preimenovanje ulic v mestu Lendava. V protestu so zapisali, da je predlog o preimenovanju ulic med prebivalci Lendave zbudil revolt že šestindevetdesetega leta, zato je vodstvo Krajevne skupnosti Lendava izvedlo anketo o tem vprašanju.
Takrat se je, po navedbah podpisnikov peticije, šestdeset odstotkov vprašanih opredelilo proti preimenovanju ulic, na zbpru krajanov pa je bilo izrečeno mnenje, da pa naj novonastale
ulice in trgi dobijo imena po zaslužnih ljudeh iz vrst madžarske narodnosti.
Okrnjena možnost soodločanja
Podpisniki protesta tudi menijo, da občinski svet odloka o preimenovanju ulic ne bi smel predlagati, še manj ga sprejeti celo po hitrem postopku, saj je bila anketa izvedena v demokratičnem sistemu. Sprašujejo še, kako je mogoče, da daje tretja alinea 77. člena Statuta občine Lendava Svetu madžarske narodnostne skupnosti možnost soodločanja o imenovanju (preimenovanju) ulic, ki Slovencem ni dana. V primeru sprejemanja odloka niso imeli možnosti, da bi dali prek Sveta KS Lendava svoje mnenje niti niso bili obveščeni o nameri sprejemanja odloka.
Prebivalci Ulice heroja Mohorja občinskim svetnikom tudi očitajo, da so z brisanjem imen ulic, ki so bila v povezavi z narodnoosvobodilnim bojem Slovenije, negirali pridobitve NOB in samostojnosti Slovenije, nestrinjanje s preimenovanjem ulic pa so na koncu utemeljili še s Stroški, ki jih bodo doleteli ob zamenjavi dokumentov.
Nestrinjanje s preimenovanjem ulic je s podpisi izreklo tudi šestindvajset stanovalcev iz Ulice Vladimirja Nazorja.
MH ■
*LOKALNA SCENA 13. januar 2000, MII
Soboška stanovanjska gradnja
S
Obetajo se korenitejši premiki
Veliko novih neprofitnih stanovanj - V naseljih z Romi prednost pri dodelitvi kreditov - Občina bo lahko najela kredit tudi za socialna stanovanja
oboški stanovanjski sklad, ki se lahko pohvali s številnimi konkretnimi rezultati, je bil ustanovljen leta 1985, oktobra 1986 pa je dobil status neprofitne stanovanjske organizacije, ki
je lahko kandidirala za pridobitev kredita Stanovanjskega sklada Republike Slovenije za neprofitna stanovanja. Po besedah v. d. direktorja Tiborja Ciguta so leta 1998 predali namenu 42 neprofitnih stanovanj v Razlagovi ulici v Murski Soboti, sredi oktobra 2000 pa bo v Stari ulici v Murski Soboti zgrajen nov 40-stanovanjski blok s šestimi etažami in mansardo.
Ob tej pridobitvi je pomočnik direktorja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Jani Vogelnik, ki je bil navzoč pri polaganju temeljnega kamna za omenjeni večstanovanjski objekt, izrazil zadovoljstvo, da lahko Murska Sobota pokaže in dokaže konkretne rezultate pri stanovanjski gradnji. »Republiški stanovanjski sklad podpira tovrstno gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj s številnimi razpisi.
Pri tem morajo biti projekti seveda dobro pripravljeni. Tako je v Uradnem listu objavljen že 6. razpis. Na osnovi dosedanjih izkušenj je le-ta še privlačnejši, saj je obrestna mera zelo nizka in znaša le 1,75, in sicer s temeljno obrestno mero z odplačilno dobo 25 let. Posebnost je, da bodo imeli prosilci, ki rešujejo svoj stanovanjski problem, npr. v naseljih, kjer živijo v okolici Romi, prednost pri dodelitvi kredita,« še dodaja Jani Vogelnik.
Tako se bodo ti specifični problemi drugačnega bivanja hitreje in pospešeno reševali. Občina bo lahko pri Stanovanjskem skladu sama najela kredit in se s tem izognila omejitvam, ki jih določa zakon o financiranju občin.
Na ta način bo občina lahko najela kredit tudi za socialna stanovanja.
Prihodnost je v tem, da bo republiški stanovanjski sklad na območjih, kjer bo pripravljeno komunalno opremljeno zemljišče, sam nastopal kot investitor in gradil.
MILAN JERŠEi
V M. Soboti končno tudi višja strokovna šola
Prišli bodo študenti
SETUAŠ bo poslej samo EŠ - Nov program se imenuje komercialist
i predstavljate, da bomo lahko od letošnjega oktobra dalje govorili in pisali, da imamo v Pomurju tudi program za študente oziroma da bo delovala višja strokovna šola, in to kot samostojna enota pri Srednji ekonomski, trgovski in upravno-administrativni šoli Murska Sobota? Pravzaprav se je 23. septembra lani preimenovala v Srednjo ekonomsko šolo, prejšnji četrtek pa je Vlada R Slovenije potrdila sklep, po katerem je novo ime tega zavoda Ekonomska šola M. Sobota. To seveda ni storila kar tako, ampak je bilo potrebno »črtanje« besede »srednja« zaradi novega višješolskega programa komercialist, ki ga bo izvajala omenjena šola.
Tako lahko z gotovostjo pričakujemo, da bo program višje strokovne šole v Murski Soboti zajet tudi v skupnem razpisu Ministrstva za šolstvo in šport, ki bo izšel, tako je vsaj napovedano, 15. tega meseca. Po besedah ravnatelja sedaj še srednje ekonomske šole v M. Soboti Štefana Harkaia je takšna odločitev slovenske vlade zanje veliko pri
vali pa bodo tudi lasten predavateljski zbor in samostojne strokovne aktive. Le direktor bo skupen, ki pa bo obenem še ravnatelj poklicne in strokovne šole ter strokovne ekonomske gimnazije.
Pričakujejo vpis dveh oddelkov rednih študentov, mogoče pa bo študirati tudi ob delu. V elaboratu, s katerim so »kandidi-
znanje, saj so si že dolgo prizadevali, da bi tudi na naš konec uspeli pridobiti kakšen program, v katerem bi lahko nadaljevali izobraževanje srednješolci s končanim zaključnim izpitom ali tudi maturo. Posebne zasluge za to pridobitev pa pripisuje tudi soboški mestni občini in nekaterim poslancem z našega območja, zlasti Andreju Gerenčerju, ter Območni gospodarski zbornici za Pomurje.
Naziv višje šole bo Višja strokovna šola za trgovino oziroma komercialno poslovanje, ki bo izvajala program komercialist. Čeprav bo delovala v okviru Ekonomske šole M. Sobota, bo imela svojega ravnatelja, obliko-
ŠTEFAN HARKAI: »Mislim, da se javnost, tudi strokovna, ne zaveda pomena in dejstva, kakšno pionirsko delo je opravila naša šola, da smo lahko pridobili program višješolskega izobraževanja.«
Študenti se bo lahko po končanem študiju zaposlovali v komercialnih službah v podjetjih in zavodih, kjer si bodo že med izobraževanjem pridobivali tudi praktična znanja. Za to bodo porabili okrog 40 odstotkov časa
rali« pri vladi oziroma ministrstvu R Slovenije za šolstvo in šport, so dokazovali, da ima šola vse reference, »da bo uspešen izvajalec višješolskega programa za sedanje in perspektivne potrebe vodstvenega kadra trgovine, komercialnih in finančnih služb gospodarskih sistemov regije in širšega okolja, predvsem cele severovzhodne Slovenije«.
med izobraževalnim procesom. To bo pomenilo na neki način tudi kadrovanje podjetij. Študenti bodo morali delati diplomske naloge praviloma na temo razvoja podjetja, v katerem bodo opravljali prakso. Dogovor o sodelovanju pri tem je podpisalo 34 podjetij, za praktično usposabljanje pa je zagotovljenih 68 mest. Prav tako so si priskrbeli izjavi Mestne občine M. Sobota
V sporočilu za javnost, ki so nam ga poslali s šolskega ministrstva, je med drugim navedeno, daje dala Vlada R Slovenije soglasje k razpisu za vpis v študijskem letu 2000/20001, na voljo pa bo skupaj 14.293 mest za vpis v 1. letnik rednega in 7.530 izrednega študija. Število študijskih mest se je v primerjavi z lani povečalo za 1,7 odstotka ali za 375 dodatnih mest v študijskih programih (215 redni, 160 izredni), od tega za visokošolske strokovne programe 358 in za univerzitetne programe 17 mest.
Objava razpisa je napovedana za 15. januar.
in Zavarovalnice Triglav, da bodo lahko uporabljali njuni sejni sobi za predavanja, študentom, saj v okviru šole takega prostora nimajo, oziroma jim primanjkujejo učilnice celo za izvajanje srednješolskih programov.
Zato bodo zdaj usmerili vse sile, da bi čimprej prišlo tudi do gradnje novih šolskih prostorov za srednješolske in višješolski program.
Če naj bi držale obljube šolskega ministra, bi letos poskrbeli za vse projekte in soglasja ter nekaj malega že tudi postorili na gradbišču.
JOŽE GRAJ ■
Kako je v puconskem vrtcu?
Elektronsko vodenje zemljiške knjige
Zanimivo
rtec v Puconcih na zunaj ni videti kot večina drugih vzgojno-varstvenih ustanov v našem okolju. Je namreč bolj podoben šoli, kakršne so nekoč gradili po vaseh. In v resnici je bila tam
najprej šola, dokler niso zgradili nove stavbe. Pravzaprav je bil to vrsto let skupen drugi dom tako za šolarje, 1. in 2. razred, kot za predšolske otroke.
V
Povod za naš krajši obisk v puconskem vrtcu pa ni bila preteklost, ampak nas je predvsem zanimalo, kakšne so njihove dejavnosti, čemu dajejo pozornost pri svojem delu. Vzgojiteljici Majda in Breda, ki imata »na brigi« zadnjo letošnjo generacijo, to je otroke, ki obiskujejo tako ime
Tako kot povsod, tudi otroci v puconskem vrtcu zelo radi rišejo, opazujejo ... (Foto: JG)
novano, malo šolo, sta nam povedali, da poskušajo pri vsakdanjem delu dati oziroma omogočiti otrokom vse tisto, kar jih posebej zanima. Vrtčeva »ponudba« obogatitvenih programov, s katero so seznanili tudi starše, pa zajema športni program Zlati sonček, tekmovanje za promet
no značko, program Knjigobuba, bralno značko, potujočo knjižnico, igralne in športne popoldneve, ročna dela, pravljične, likovne, kuharske in naravoslovne dejavnosti ter sodelovanje z zobozdravnikom. Za otroke od 5 do7 let pa so na voljo (če je dovolj zanimanja in pripravljenosti staršev za sofinanciranje) še računalništvo, učenje tujega jezika in plesna dejavnost. Pripravljajo tudi izlete, piknike, praznovanje rojstnih dnevov, praznovanje jeseni, »veseli december«, pustovanje in še druge zanimive prireditve. Trudijo se skratka, da bi ustvarili vrtec, v katerega bi otroci radi zahajali in se v njem dobro počutili.	j g. g
Soboško okrajno sodišče izbrano za testno
Celoten slovenski projekt naj bi bil končan do leta 2003 - Za zdaj steklo izobraževanje delavcev - Začetek postopka vpisov v zemljiško knjigo že kmalu
ot napovedujejo, bo letos intenzivneje stekel projekt informatizacije zemljiške knjige. Njegovo postopno uvajanje seje začelo novembra lani, ko je z izobraževanjem začela tudi
prva skupina. Skupno bo okrog 190 referentov, ki na 44 okrajnih sodiščih vodijo zemljiško knjigo, odločajo o vpisih vanjo in izdajajo zemljiškoknjižne izpiske. Na nujnost tega projekta je v svojem zadnjem poročilu opozorila tudi Evropska unija, kateri se želimo priključiti.
K
Po prvih ocenah naj bi bil ta projekt v celoti končan do leta 2003. Z njim bo bistveno olajšan postopek vodenja zemljiške knjige. Tako naj bi sodišča predvidoma že v začetku letošnjega leta začela voditi postopek vpisov v zemljiško knjigo z uporabo računalnika povsod tam, kjer bodo referenti opravili ustrezno izobraževanje za delo z elektronsko zemljiško knjigo. To naj bi prispevalo k racionalizaciji sodnega poslovanja in zmanjšanju zaostankov na sodiščih.
Med osmimi sodišči v Sloveniji so kot eno od testnih izbrali tudi okrajno sodišče v Murski Soboti,
kjer imajo trenutno nerešenih okrog 2.000 zadev pri vpisu v zemljiško knjigo. Kot so nam pojasnili, bodo najprej na vrsti aktivni vložki, zatem pa vse drugo. Vsi delavci tega sodišča so že bili na izobraževanju in imajo ustrezno računalniško opremo, zato menijo, da bo do konca tega meseca v celoti stekel postopek glede elektronskega vodenja zemljiške knjige. V tej zvezi predvidevajo tudi nekatere notranje prerazporeditve delavcev, da bi čimprej prišli do usklajenih podatkov od katastra do zemljiške knjige.
Kaže, da so na tem področju najdlje v Gornjih Radgoni. Tam sta se namreč dve delavki zemljiške knjige pred kratkim vrnili z usposabljanja,
kjer sta se ustrezno izobrazili za elektronsko vodenje zemljiške knjige.
Prav tako imajo na voljo tudi vso potrebno programsko opremo. Na Okrajnem sodišču Ljutomer smo zvedeli, da sicer imajo elektronsko opremo, vendar za zdaj še ni montirana.
Prav tako še niso prišli na vrsto glede izobraževanja delavcev zemljiške knjige.
Podobno ugotavljajo v Lendavi, kjer pričakujejo, da bodo lahko svoje delavce kmalu poslali na ustrezno izobraževanje za sodobnejše vodenje zemljiške knjige. Vsekakor pa se bo to povsod zgodilo najkasneje do 8. februarja letos, saj so taka zagotovila Vrhovnega sodišča Slovenije, ki vodi ta obsežni projekt posodabljanja zemljiške knjige po vsej državi.
M. JERŠEi
VESTNIK, 13-januar 2000 LOKALNA SCENA
Čistilna naprava na Hotizi
Sosedska zamera je politična hrana
Krajani si ne želijo pranja v javnosti
ri leta nazaj so bile vasi Hotiza, Kapca in Kot ista krajevna skupnost, ki je po besedah Stanka Gjerkeša s Hotize delovala solidno in pravilno, vaščani Kapce in Kota pa so ji znali ob pozitivnih pripisati tudi negativne točke. Dejstvo pa je, da so se že takrat, ko so bili v isti krajevni skupnosti, začeli pogovarjati o tem, kako bi razpeljali kanalizacijsko omrežje in kje bi postavili čistilno napravo. Takrat so ji iskali prostor blizu Mure. Potem pa so se vasi razšle in ustanovile vsaka svojo krajevno skupnost, glavni kanalizacijski vod skozi Hotizo in Kapco pa so začeli polagati v sklopu rekonstrukcije državne ceste do Lendave. Hotižani so bili odločeni, da bodo začeli z gradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave, zato sta sedemindevetdesetega leta predsednik in tajnik krajevne skupnosti Hotiza obiskala takratna predsednika krajevne skupnosti Gaberje in Kapca s povabilom, da bi gradili kanalizacijsko omrežje in skupno čistilno napravo v Gaberju. Za ponudbo Hotize takrat ne eni in ne drugi niso bili zainteresirani, in ker niso naleteli na pripravljenost za skupno gradnjo, v Kotu niso več spraševali.
V drugo niso več vabili
Takrat so bili znani tudi že rezultati študije o smotrnosti projekta kanalizacijskega omrežja in gradnje čistilne naprave, ki jo je naročila občina Lendava in ki je analizirala tri možnosti, in sicer da se vse odpadne vode od Hotize naprej stekajo proti Lendavi, da se naredi skupna čistilna naprava za kanalizacijsko omrežje Kota, Kapce in Gaberja ter samostojna za omrežje Hotize. Ta možnost je bila za Hotizo najgod-nejša, študija pa je tudi pokazala njeno upravičenost, zato so leta osemindevetdeset Hotižani začeli gradnjo. Tokrat k sodelovanju sosednjih vasi Kapce in Kota niso vabili pa tudi o svoji nameri jim niso razlagali. Zato je bil zanje začetek gradnje čistilne naprave na Hotizi presenečenje, in to neprijetno, saj so jo postavili nižje od Hotize pred naseljem Kapca, odtok s čistilne naprave pa so speljali v potok Mrtvica, ki teče ob robu vasi Kapca in mimo Kota ter se izliva v mrtvi rokav Mure. Lokacija je razburila krajane Kapce in Kota, ki so v protest zbirali podpise ter v nepodpisanem pismu državnemu sekretarju za okolje in prostor g. Slokarju lani avgusta med drugim zapisali, da voda iz čistilne naprave lahko ogrozi podtalnico vodnega zajetja za vaški vodovod v Kotu, ki je le sto petdeset metrov od potoka, potok pa že sedaj poplavlja in morajo spuščati zapornice, ob dotoku vode s čistilne naprave pa naj bi bila ta nevarnost še večja.
Maria Poszonec je spraševala v parlamentu
Čistilni napravi na Hotizi se je kot občinska svetnica ter državna poslanka zoperstavila tudi Maria Poszonec. Lani fe-
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE
Začetni in nadaljevalni tečaj Internet in elektronska pošta (e-mail)
bruarja je posredovala pri nacionalni koordinatorki programa Trilaterale ’96 - Okolje Margariti Jančar, saj je občina projekt čistilne naprave Hotiza prijavila kot predlog programa Phare, jeseni pa je v parlamentu zahtevala pisno poročilo o gradnji čistilne naprave na Hotizi ter zaradi nje udarila po ministrstvu za okolje in prostor. Pisno poročilo o gradnji čistilne naprave na Hotizi in o tem, kdo je investitor, pa je zahtevala tudi na novembrski seji občinskega sveta. To svojo zahtevo je potem na decembrski seji omilila, rekoč, da ji odgovora ni več treba dajati. Predsednik gradbenega odbora za gradnjo čistilne naprave Hotiza Stanko Gjerkeš zato pravi, da je s takšnim ravnanjem v Ljubljani osmešila našo regijo, vse to pa naj bi, kot je zatrdil, počela z namenom, pridobiti politične točke.
Kdo vse si je ali si še bo čistilno napravo na Hotizi speljeval na svoj politični mlin, bomo mogli videti prav kmalu, dejstvo pa je, da za političnim pranjem ne želijo stati krajani Kapce in Kota. Odnosov s sosedi nočejo zaostrovati, ker, kot so izjavljali razumniki, vedo, da bodo tu morali živeli še naprej, razhajanja med vasmi pa dobivajo za gostilniškimi mizami neslutene razsežnosti, ki segajo celo do družin, kjer imajo sorodnike iz te in druge vasi. Zato tudi medijem ne želijo več predstavljati svoje plati, še posebno ne sedaj, ko je čistilna naprava skoraj gotova in ima vas tudi pridobljena potrebna soglasja.
Soglasja so vsa
»Pridobili smo vsa potrebna soglasja, ugotovljeno pa je tudi, da bo čistilna naprava kakovost vode v potoku nekajkrat izboljšala,« je izjavil Stanko Gjerkeš, to pa zagotavljajo tudi z ministrstva za okolje in prostor. Potem ko so s Kapce in Kota prejeli protestno noto, so se njihove službe ponovno lotile preverjanja projekta čistilne naprave na Hotizi in ugotovile, da so postopki potekali legalno in pravilno, da so pridobljena vsa soglasja in da ni razlogov, da bi ministrstvo ukrepalo ih razveljavilo postopke ter ustavilo gradnjo čistilne naprave, zaradi katere bo
voljenje. Tega pa ne bo, če ne bo delovala v skladu z zakonodajo in predpisi. In kaj bi se Hotižanom, ki čistilno napravo gradijo tudi iz lastnega žepa, moglo zgoditi hujšega? Odgovornost odbornikov pa tudi vseh drugih, ki so za čistilni napravi do sedaj dajali soglasje, je na dlani.
Država jo finančno podpira
Čistilna naprava na Hotizi je projekt Krajevne skupnosti Hotize s tem, da ga je na državnih razpisih prijavljala Občina Lendava. Vrednost investicije znaša 48 milijonov tolarjev, sredstva zanjo pa zbirajo Hotižani s samoprispevkom, gospodinjstva, podpisniki pogodbe s prispevkom dva tisoč štiristo mark v tolarski vrednosti, razdeljenim na štiri leta, s pridobivanjem državnih sredstev prek razpisov ministrstva za okolje in prostor ter iz občinskega proračuna. Iz občinskega proračuna naj bi šlo za gradnjo čistilne naprave le pet milijonov tolarjev.
»Cilj gradbenega odbora je, da čim manj obremenjujemo go-
voda v potoku postala čistejša. Nemalo Hotižanov namreč že sedaj spušča odpadne vode v ta potok. Pritok vode iz čistilne naprave, ki je mehansko-biološka z zmogljivostjo blizu tisoč populacijskih enot, pa naj bi po izračunih in navedbah Stanka Gjerkeša nivo vode v potoku dvignil največ za milimeter. Hotižani tudi zavračajo očitke, da tehnologija njihove čistilne naprave ni ustrezna. Preden so začeli graditi, so si ogledali več čistilnih naprav in se potem odločili za takšno, kot že delujeta v Odrancih in Črenšovcih in o katerih ni bilo slišati še nič slabega.
Sploh pa bo morala čistilna naprava pred začetkom delovanja pridobiti še obratovalno do-
spodarstvo in občinski proračun,« je o sredstvih povedal Stanko Gjerkeš. Gradnja čistilne naprave naj bi bila »finančno zaprta« sredi leta.
Ali obstaja možnost, da bi se nanjo priključila tudi Kapca ali Kot? »Kategorično sedaj ni mogoče reči še ničesar,« je na vprašanje odgovoril predsednik gradbenega odbora Stanko Gjerkeš. Sedanja zmogljivost čistilne naprave, kljub svojim dvesto do tristo enotam rezerve, vseh odpadnih vod na primer fz sosednje Kapce ne bi mogla prečistiti, zaradi nagnjenosti glavnega kanalizacijskega voda iz smeri proti Lendavi pa bi morali obstoječi načrt tudi tehnično spremeniti.
MAJDA HORVATI
Statistika lahko razkrije tudi zanimive podatke
270 Odrančanov v Muri
R
azvojni program CRPOV (Celostni razvoj podeželja in obnova vasi) Občine Odranci je razkril tudi več zanimivih statističnih podatkov.
Tako je med drugim »prišlo na dan«, daje število moških (866) in
žensk dokaj izenačeno (873) in da imata trenutno zaposlitev 602 občana. V zadnjih letih se dogaja, da več ljudi umre, kot se jih rodi, prav tako pa se jih tudi več preseli kot priseli. Kar 270 Odrančanov dela v tovarni Mura, kar bi znalo biti rekordno število v primerjavi z drugimi vasmi. 131 pa naj bi jih bilo »šušmarjev« (delavcev na črno v gradbeništvu in drugod). Status kmeta ima 77 domačinov. Večina jih ima zemljišča, ki spadajo med najbolj rodovitna. V zadnjem obdobju je pridelava občutno narasla, ne pa tudi dohodki od nje zaradi že znanih splošnih razlogov v našem kmetijstvu. Sicer pa je izobrazbena struktura dokaj nizka, saj ima okrog 60 odstotkov prebivalstva končano le osnovno šolo. In še to: 103 moški, stari nad 25 let, so še vedno »ledik«. Samskih pa je tudi več žensk. Prav gotovo so tudi to za nekatere koristne informacije.
Zastopanje regionalnih interesov
»Težko otroštvo« in »trnova pot« prebijanja do Ljubljane
Vprašanje je banalno: kdo ali kaj v Sloveniji zastopa interese regij? Ker formalne vmesne ravni upravljanja med državo in občinami ni, vsi pa veliko govorimo o tako imenovanih »regijah«, je vprašanje še toliko umestnejše
ačnimo z ustanovami od zgoraj navzdol po upravni hierarhični lestvici: državni svet naj bi bil nekakšen regionalni lobist, državni zbor je to že dosti manj, vlada v veliki večini svojih delov nikakor. Če se strinjamo s tezo, da »smo inštitucije ljudje«, potem vidimo, da v
vseh treh naštetih združbah njihovi člani in članice dostikrat zastopajo
interese »svojih« regij oz. največkrat »svojih« občin. Ali potemtakem to pomeni, da upravljanja na nacionalni ravni ni? Je, vendar je upravljanje na nacionalni ravni preprost skupek legitimnih posameznikov in skupin, ki zastopajo delne interese »svojih« na »regionalni« ravni. Ali, če poskušamo povedati drugače: »nacionalni« predstavniki nujno prihajajo iz določene »regije« in so delegati določene interesne skupine. To dejstvo postane najbolj razvidno iz proporcionalne rasti njihovih »regionalnih« aktivnosti predvsem v času pred volitvami, in to velja tako za »tehnične strokovnjake« v vladi kot tudi za profesionalne politike.
V bistvu smo vsi regionalci
Vendar pa so ljudje v regijah le redko ali nikoli zadovoljni s »svojimi« v nacionalnih ustanovah in organih. Iz regionalnega zornega kota prej opisana logika, da »smo v bistvu tako ali tako vsi regionalci«, drži le delno. »Regija« postane za predstavnike regij v nacionalnih uradih namreč zelo hitro oddaljen pojem, velikokrat povezan s »težkim otroštvom« in »trnovo potjo« prebijanja do Ljubljane. Kako je torej s tako imenovanimi »regionalnimi združbami« na regionalni ravni? Le-te naj bi dejansko posredovale regionalne interese »nacionalni ravni«. Območne gospodarske zbornice, območni zavodi za zaposlovanje, sindikati in podobne združbe so proračunsko vezane na odločitve v Ljubljani in lahko predstavljajo kvečjemu »glas vpijočega v puščavi«, ki pa ga je zelo preprosto - torej proračunsko - zadovoljiti. Sistem pravega socialnega partnerstva v Sloveniji bo potreboval še marsikatero preizkušnjo, da bo mogoče govoriti o jasnem vplivu najprej nacionalnih odločitev na sektorski in s tem tudi na regionalni ravni in seveda tudi obratno, o vplivu regionalnih interesov na nacionalno raven.Vpliv »regij« v sedanjih upravljalskih strukturah na obeh ravneh - nacionalni in »regionalni« - ni institucionalno organiziran, odvisen je od posameznikov in kvečjemu posameznih interesnih skupin in je kot tak praktično zelo zelo slab. V naši družbi torej nimamo učinkovitega sistema »preverjanja in ravnotežja« (check and balances) interesov nacionalne napram »regionalni ravni« preprosto zaradi sistemske neorganiziranosti regionalne ravni.
Oblikovanje nove regionalne strukturne politike v okviru Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja v Sloveniji predstavlja prvi korak do sistemskega izboljšanja na tem področju. Zakon bo sicer prispeval k boljšemu regionalnemu organiziranju in mogoče celo k »regionalizaciji«, vendar samo na ravni posameznih »regij«. Zakon nikakor ne bo poskrbel za skupni nastop »regij« v odnosu do države. Od vseh v Zakonu predvidenih inštitucij lahko edino regionalne razvojne agencije opredelimo kot zastopnike »regionalnih« interesov in kot take tudi tiste, ki se bodo v prihodnosti pogajali za »regionalna« proračunska sredstva tako na nacionalni kot tudi doma na regionalni ravni. Seveda bo pogajalska pozicija regionalcev v pogajanjih za nacionalna sredstva močnejša, če bodo RRA-ji znali poskrbeti za skupni nastop na nacionalni ravni.
ANDREJ HORVAT«
Mladi so se organizirali v mladinski klub
0
Jim bo občina kupila računalnik?
Mladina iz Velike in Male Polane ter Brezovcice koristno izrablja prosti čas
b koncu lanskega leta so mladi iz Velike in Male Polane ter Brezovice ustanovili mladinski klub. Predsednik kluba Matej Petkovič je povedal, da so se organizirali zato, da bi se mladi več
družili in lepše preživljali prosti čas ter da bi si ustvarili v domačem kraju kar največ zabave, da jim tako ne bi bilo treba hoditi drugam.
Ta čas je v mladinskem klubu dvajset članov. Sedež kluba je v domu krajanov, svoje aktivnosti pa imajo v prostorih stare velikopo-lanske šole. Doslej so izdali nekaj številk svojega časopisa oziroma zgibanke Paper. V listu so informacije o kulturnih, športnih, glasbenih in drugih prireditvah, na manjka pa tudi humorja. Že nekaj časa se srečujejo vsako prvo soboto v mesecu na tako imenovanih ustvarjalnih dnevih, kjer oblikujejo glino ter rišejo na platno in papir. Navdušujejo se tudi za fotografiranje in kmalu naj bi kupili pripomočke za razvijanje črno-belih filmov in izdelavo fotografij, ki jih bodo potem razstavili.Mladi iz Velike in Male Polane ter Brezovice nameravajo organizirati več mladinskih srečanj in mladinskih delavnic, športne igre in še kaj. Prizadevajo si tudi za pridobitev boljšega računalnika, ki bi omogočal tudi priključitev na internet. Pri nakupu upajo na velikodušnost polanske občine.	J. Ž. ■
6 GOSPODARSTVO & FINANCE	13. januar 2000,
Borza
Je dražba dela premoženja Kmetijske zadruge Panonka zares uspela?
Delnice Save in splošni optimizem
ele po nekaj dneh trgovanja v novem letu na Ljubljanski borzi je razvidna bistvena razlika v trenutnem trgovanju od trgovanja v decembru. Največja je predvsem v manjšem številu svežnjev, saj se je delež poslov s svežnji decembra povzpel tudi na 80 odstotkov celotnega prometa, toda kljub temu je postalo redno trgovanje nekoliko zanimivejše in optimistično, k temu pa je še dodatno prispeval tudi prihod delnic kranjske Save.
Na svetovnih borzah tudi v novem letu ne gre brez optimizma, ponovno so v ospredju rekordne vrednosti indeksov Dow in Nikkei, oba sta porasla zaradi dviga vrednosti delnic podjetij visoke tehnologije in telekomunikacij, prvi je vse bližji 11.600, drugi 19.000 točkam. Na Japonskem je k temu optimizmu največ prispevala delnica Sonyja, v ZDA pa dviguje največ prahu napoved največje kapitalske povezave v zgodovini modernega svetovnega gospodarstva, in sicer združitve največjega ponudnika spletnih storitev na svetu America Online in ameriškega medijskega mogotca Time Warner. Tuji indeksi so 11. januarja zabeležili tele vrednosti: Dax 6.891, FT-SE 5.859. Dow 11.597 in Nikkei 18.850 točk.
V minulih petih dneh je postalo trgovanje nekoliko bolj optimistično, praktično se je večina delnic na obeh trgih za nekaj odstotkov podražila. Nekaj več optimizma je bilo na trgu pooblaščenih družb, kjer je indeks PIX pridobil 4,13 % in prebil nivo 1.500 točk, k tej rasti je največ prispevala delnica Triglav steber 1 (+ 6%), na rednem trgu je bila v ospredju delnica Krke, ki je dražja za 6,3 %, na tem trgu je indeks SBI porasel za 3,92 % na 1.865 točk. Čeprav ni toliko realiziranih svežnjev, so dnevni prometi solidni, v povprečju dosegajo 950 milijonov tolarjev.
Na rednem trguje dobil s prihodom delnice Save trg strukturno nekaj sprememb, največ poslov in največ rednega prometa trenutno pripada tej delnici, tako je delnica Krke nekoliko v ozadju. Delnica Save je prvi dan končala pri 17.386 tolarjih, preostale dni je tečaj nihal okrog nivoja 18.000 tolarjev. Največje tečaj porasel delnicam Krke, Interevrope, Merkatorja in Petrola. Trenutno se trguje z delnicami Krke pri vrednosti 27.496 tolarjev (+ 6,3%), po analizah jim sledi pri 28.000 tolarjih pocenitev. Delnica Interevrope je ponovno vredna 2.500 tolarjev, ob skromnem prometu je krepko porasla, in to hkrati z delnico Luke, pri kateri je bila v teh dneh objavljena novica o preseženem letnem načrtu. Delnica Merkatorja je nekoliko močneje prebila nivo 14.000 tolarjev, saj pomeni vest o čistem dobičku, kije presegel v letu 1999 2,5 milijarde tolarjev, več kot 85-odstotno povečanje glede na leto 1998, in je tečaj dvignila na 14.515 tolarjev, ki so za to delnico ponovno rekordna vrednost. Za 5*,5 % je dražja delnica Petrola, trenutno je vredna 25.676 tolarjev, na 35.400 tolarjev pa je poskočila delnica Leka. Na tem trguje v rdečih številkah delnica Emone Obale, Droge in Dolenjske banke. Največ je izgubila delnica Moravskih Toplic, njena vrednost je padla na tečaj 1.350 tolarjev.
Na trgu pidov so praktično vse delnice pridobivale, tako se približujejo delnice praznih skladov 40 tolarjem (TG2N 38,4), večjo rast beležijo delno polni skladi, kot sta Atena 3 in Infond Zlat, oba se vrednostno zadržujeta pri 55 tolarjih. Največje vrednostne prirastke pa so beležile delnice najbolj kakovostnih skladov. Delnice družb so tudi na tem trgu porasle, najbolj je bilo to opazno pri Colorju (+ 8 %), Cetisu (+ 14 %) in Heliosu (+ 3 %). Delnica Kerne je še naprej vredna 3.500 in delnica Veletrgovine Potrošnik 2.000 tolarjev.
Te dni je bila na ljubljansko borzo sprejeta delnica družbe LIP Bled (LLBG), vseh delnic, ki bodo kotirale, je 2.155.899 v vrednosti 2.155.899.000 tolarjev. Ta družba deluje v koncernu povezanih družb, katerega poglavitna dejavnost je predelava lesa in izvedba končnih lesnih izdelkov.	BORZNI POSREDNIK IGOR LEBAR ■
Neorganiziran trg
DELNICE	v tolarjih
Mura B, D, C	600,00
Pomurka mesna industrija	300,00
Elektromaterial	300,00
Potrošnik C	1.400,00
Mlinopek	1.800,00
Pomurske mlekarne	21.200,00
Kerna Puconci B	2.500,00
Murales B, D	480,00
Radgonske Gorice B, D, C	16.000,00
Kapela B	3.500,00
KG Rakičan	6.800,00
Mlekopromet Ljutomer	1.050,00
Variš	800,00
Aravto	130,00
MIR Radgona	3.000,00
Arcont	220,00
Telekom B	33.500,00
Telekom G	35.200,00
Pivovarna Laško	5.100,00
SCT	5.500,00
Kompas MTS G	1.010,00
Žito G	17.600,00
Žito B	16.600,00
Borzno PosRedniškA HIša d.o.o.,
Do trikrat višja cena od izklicne
Konzorcij petih splošnih kmetijskih zadrug bo zahteval razveljavitev javne dražbe
aže, da se bo stečaj v Kmetijski zadrugi Panonka, ki se je začel v začetku lanskega marca, vendarle začel razpletati. V ponedeljek opravljena javna dražba premoženja, katerega najemnik
je zdaj Splošna kmetijska zadruga Murska Sobota, je sicer pustila nekoliko čuden vtis, čas pa bo pokazal, kakšne so bile namere dražiteljev.
Konzorcij splošnih kmetijskih zadrug Murska Sobota, Beltinci, Martjanci, Ledavski dol Cankova in Gornji Petrovci je minuli petek naslovil na stečajni senat ponudbo za odkup premoženja Kmetijske zadruge Panonka in v njej zapisal, da želi odkupiti celotno premoženje nekoč enovite zadruge, v tem premoženju pa so vsa skladišča, poslovni prostori in drugi objekti. Za omenjeno premoženje je konzorcij ponudil 620 milijonov tolarjev, do tega zneska pa je prišel tako, da je od celotne ocenjene vrednosti Panonke odštel že prodano premoženje in kmetijska zemljišča. Po zagotovilih predstavnikov konzorcija je bil s kmetijskim ministrstvom in skladom za regionalni razvoj v Ribnici sklenjen dogovor o jamstvu za nakup Panonkinega premoženja.
Kljub zahtevi konzorcija, da se premoženje Panonke proda kot celota in se s tem ohrani funkcioniranje zadružnega sistema, je predsednica stečajnega senata Jasna Venedik vztrajala pri dražbi, katere se je udeležilo kar nekaj interesentov. Potem ko je bila celovita prodaja premoženja, katerega najemnik je zdaj SKZ Murska Sobota, neuspešna, saj izklicne cene ni bila pripravljena ponuditi niti SKZ Murska Sobota,
ki je za varščino predložila jamstvo Slovenske zadružne kmetijske banke, so čez uro začeli dražbo po delih.
Za odkup priročnega skladišča v Bakovcih, skladišča in hladilnice v Bodoncih, upravne zgradbe z. opremo ob Markiša-vski cesti v Murski Soboti in skladišča v Murski Soboti zanimanja med kupci ni bilo, je pa bilo zato veliko bolj napeto pri prodaji preostalih prostorov. Za
nepremičnine in opremo v Ge-derovcih z izklicno ceno skoraj 7,8 milijona tolarjev sta se poleg SKZ Murska Sobota potegovala še M&S iz Ključarovec in VIPO iz Šalamenec. Za 23.300.000 tolarjev bo lastnik tega premoženja postala SKZ Murska Sobota.
Tudi za skladišča v Puževcih, Puconcih in Tišini - Tropovcih sta se potegovala SKZ Murska Sobota in M&S, podjetje Marka Slaviča iz Ključarovec. Skladišče v Puževcih je bilo ob izklicni ceni skoraj 17 milijonov tolarjev prodano kar za 40.300.000 tolarjev, kupila pa ga je SKZ Murska Sobota.
Vztrajnejša od Marka Slaviča je bila pri draženju SKZ Murska Sobota tudi pri skladišču v Puconcih, ki je bilo ob izklicni ceni skoraj 10,5 milijona tolarjev prodano za 30.300.000 tolarjev. Praznih rok pa seveda ni ostalo tudi podjetje M&S, ki je v rivalstvu s SKZ Murska Sobota izklicno ceno skoraj 26 milijonov tolarjev za skladišče na Tišini - Tropovcih dvignilo na končno ceno 65 milijonov tolarjev in bo s tem postalo njegov lastnik.
Kakšne načrte so imeli v mislih dražitelji, ki so pri posameznih objektih kar za nekajkrat povišali izklicno ceno, si lahko le mislimo, je pa vprašanje, ali je bila dražba res tako uspešna, kot smo si prvi hip lahko predstavljali. Če se bo dražba udejanjila tudi v praksi, bodo lahko najbolj zadovoljni predvsem upniki stečajnega dolžnika, ki bi dobili poravnan dobršen tel svojih terjatev. Vendar vse to ostaja zaenkrat le upanje. Predstavnik konzorcija zadrug je namreč že med dražbo napovedal, dajo bodo izpodbijali.
LUDVIK KOVAČI
Minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek na obisku v občini Križevci pri Ljutomeru
Priložnost v podjetništvu in turizmu
Z manj birokratskim odnosom lahko država največ prispeva k razvoju drobnega gospodarstva
začetku tedna je občino Križevci pri Ljutomeru obiskal minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek in se seznanil s stanjem v malem gospodarstvu in turizmu na tem območju. Vodstvo občine je obisk izkoristilo za organizacijo okrogle mize o teh vprašanjih in nanjo povabilo predstavnike malega gospodarstva, ki jih je minister seznanil z nekaterimi novostmi pri spodbujanju razvoja malega gospodarstva.
V križevski občini je malo gospodarstvo dokaj razvito, prizadevajo pa si, da bi na to območje pritegnili še več podjetnikov. Ideja o ureditvi obrtne cone v Križevcih je naletela na ugoden odmev, vendar po besedah ministra Razgorška pri tem ne morajo pričakovati pomoči države. Po njegovih besedah država doslej še nobeni občini ni prispevala sredstev za ureditev obrtne cone, je pa pripravljena pomagati tistim, ki bodo v teh conah gradili in razvijali svojo dejavnost.
Hitrejši razvoj podjetništva po mnenju udeležencev okrogle mize velikokrat ovira preveč birokratski odnos do izdaje najrazličnejše dokumentacije. V upravnih enotah se državni birokrati obnašajo preveč samovšečno, na rešitev zadev, ki bi se dale urediti v nekaj dneh, je treba čakati dolgo časa, saj to dovoljuje zakonodaja. Mnogi obrtniki in podjetniki se zato raje odločajo za vlaganja drugam, prav s hitrejšim reševanjem upravnih zadev pa bi lahko po njihovem
država največ prispevala k razvoju malega gospodarstva. Po zagotovilih ministra je bil na tem področju v zadnjem času narejen že precejšen napredek, vlada je potrdila projekt antibiro-kratskega delovanja pa tudi sicer si prizadeva zagotoviti kar najugodnejše pogoje za razvoj malega gospodarstva.
Podjetnike je tudi zanimalo, kakšna bo njihova usoda zdaj, ko se začnejo veliki sistemi združevati. Za malo gospodarstvo bo po njihovem to slabo, saj bo pritisk na cene vedno večji in mnogi ne bodo zmogli tega pritiska. Po ministrovih besedah bo povezovanje nujno tudi v drobnem gospodarstvu, saj ga bo k temu silila potreba po večji konkurenčnosti. Podjetnike skrbi tudi cena delovne sile, saj je plača delavca pri nas obremenjena, bolj kot v drugih državah, in to se že kaže v konkurenčnosti na tujih trgih. Brez teh pa si tudi
malo gospodarstvo ne more zamišljati svojega obstoja in razvoja, saj postaja slovenski trg tudi zanj premajhen.
Razvojne možnosti v občini vidijo tudi v turizmu, svoj delež pa mora prispevati tudi ministrstvo. Pred poldrugim letom sprejet zakon o pospeševanju turizma je že korak v tej smeri, ministrstvo vlaga precejšnja sredstva v razvoj turistične infrastrukture, sofinancira turistične prireditve, s sprejetjem zakona o gostinstvu pa so olajšali delovanje gostinske dejavnosti. K razvoju turizma naj bi prispevale tudi lokalne turistične organizacije, ki je v občini še nimajo. Za vključitev v ljutomersko lokalno turistično organizacijo niso zainteresirani, so pa v občini Veržej že dali pobudo za ustanovitev LTO, v katero naj bi se povezale preostale občine, ki so nastale na območju nekdanje ljutomerske občine.
LUDVIK KOVAČ ■
V
s
K
tBMK, 13. januar 2000 GOSPUUflKSIVU L
Davčni urad Murska Sobota - januarja na Slomškovo
S prostori do centralizacije
Vesna Rosenfeld za Pomursko založbo
Zahteva po reviziji zavrnjena - ostaja ponudba Sobote Centra, d. o. o.
Lastniki zahtevajo pozitivno poslovanje
avčni urad Murska Sobota se bo v drugi polovici januarja selil v nove prostore v Slomškovi ulici. Šestindvajsetega oktobra je namreč revizijska komisija za javna naročila izdala sklep, s katerim je zavrnila zahtevo LB HIPA, d. o. o., in Faktinga, d. o. o., Ljubljana za revizijo sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika prostorov za Davčni urad Murska Sobota kot neutemeljeno. Obveljala je torej prva izbira ponudnika, opravljena julija. Delno opremljene prostore površine 1700 kvadratnih metrov bo torej po vseh pritožbah in po skoraj polletnemu odločanju v Ljubljani davčni upravi dalo v najem s postopnim odkupom podjetje Sobota Center, d. o. o.
Podjetniki in podjetja v center
Davčni urad Murska Sobota, ki je do sedaj uradoval na šestih lokacijah (na treh v Murski Soboti ter z izpostavami v Lendavi, Ljutomeru in Gornji Radgoni), pa s selitvijo ne bo rešil le prostorskega problema. S tem bodo dane tudi možnosti za izpeljavo prenosa temeljnih funkcij od izpostav na davčni urad, torej za centralizacijo dela.
»Z izpostav se prenesejo na davčni urad celotni odmerni postopek za pravne osebe in samostojne podjetnike ter celotno knjigovodstvo in administrativna izterjava. Na izpostavah ostane odmerni prispevek za fizične osebe, ki se nanaša na dohodnino in podvrste dohodnine (odmera daVka in prispevkov iz kmetijstva, odmera davka od premoženja, odmera davka od dohodkov iz premoženjskih pravic, odmera davka od dohodka iz kapitala, odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, odmera davka od prodaje nepremičnin) ter naloge informiranja in pomoči davčnim zavezancem
(sprejem davčnih napovedi, izdaja raznih potrdil),« je o tem, kaj bo reorganizacija konkretnega prinesla za davčne zavezance, povedala direktorica urada Vlasta Temlin.
Na regionalno raven bodo torej prenesene vse osnovne funkcije pobiranja davkov od
pravnih oseb, kar bo dodatno podprla sodobna informatika, na lokalni ravni pa bodo ostale storitve za fizične osebe, ki pa naj bi bile z delitvijo funkcij med centrom in izpostavami zato kakovostnejše.
Sicer pa so spremembe v organizaciji dela podjetja in podjetniki praktično že spoznali ob uvajanju pobiranja davka na dodano vrednost.
Prerazporedili zaposlene
Nova organizacija dela ne bo prinesla ugotavljanja presežnih delavcev, saj, kot je zatrdila Vla-
sta Temlin, ima urad le šestinse-demdesetodstotno zasedenost delovnih mest. Pomeni pa prerazporejanje zaposlenih s treh izpostav na sedež urada. Premestitev nekaterih kontrolorjev pa so že opravili s prvim julijem, torej z uvedbo davka na dodano.
»Z novim načinom organizacije dela se ne bosta izboljšali samo učinkovitost in kakovost dela, ampak tudi ekonomičnost, predvsem z vidika zmanjšanja stroškov, ki sO posledica delovanja davčnega urada na različnih lokacijah,« je zatrdila direktorica davčnega urada Murska Sobota Vlasta Temlin.
MHi
Zaposlenost bo odvisna od delovnih nalog
az kot menedžerka moram sprejeti cilje lastnikov, ti pa zahtevajo pozitiven rezultat poslovanja. Za naslednja tri leta so zelo jasno definirali, kakšen naj bo ta rezultat. Tu ne gre za približne želje, ampak zahteve. Mislim, da je to mogoče doseči. Cilj nam je, ohraniti firmo in pozitivno poslovati, ne pa je uničiti,« je v prvem pogovoru za Vestnik izjavila v. d. direktorice Pomurske založbe Vesna Rosenfeld. Dodala je še: »To, kar je bilo zapisano v Vestniku, da je Pomurska založba zanimiva blagovna znamka, mislim tudi jaz. Dejavnost se mi zdi zanimiva.«
Vesna Rosenfeld je po stroki finančnica in prihaja iz Maribora. Zaposlitveno pot je začela v proizvodnem podjetju, jo nadaljevala v gradbenem, potem pa imela deset let zasebno finančno podjetje, ki se je preoblikovalo v borzno hišo. Sama si je pridobila tudi licenco borznega posrednika. Ima izkušnje na finančnem in komercialnem področju. Mesto direktorice v Pomurski založbi pa je bila pripravljena prevzeti potem, ko soji lastniki predstavili, da «... gre za kapitalske povezave z nekaterimi podobnimi dejavnostmi, torej za razširitev. To je bil tudi eden od razlogov, da sem bila pripravljena prevzeti to delo.«
Vesna Rosenfeld napoveduje spremembe, vendar ne v smislu, da je potrebno rušiti vse, kar je veljajo do sedaj. Presežnih delavcev vsaj zaenkrat ne bodo ugotavljali, njena želje pa je, da bi vsi sedaj zaposleni zaposlitev tudi obdržali. Lotili se bodo urejanja nabavnih in prodajnih poti in ob tem videli, kakšne so delovne naloge, ki bodo, kot je dejala, zaposlenim dane kot možnost, da se nanjo odzovejo.
MHI
Indip v prisilni poravnavi
Posveti o pripravah na ustanovitev kmetijsko-gozdarske zbornice
Pomurci zoper sporni 5. člen
oboško okrožno sodišče je za podjetje Indip Lendava s petim januarjem objavilo začetek postopka prisilne uprave, za prisilnega upravitelja pa imenovalo dr. Štefana Ščapa.
Uvedba prisilne poravnave je posledica prejetega državnega poroštva za finančno sanacijo podjetja in pot, da se v podjetju po dogovorjenem načrtu sanacije vzpostavi novo lastniško razmerje. Največja upnica podjetja Pomurska banka bo tako petintrideset odstotkov svojih terjatev spremenila v lastniški delež, lastnica pa bo postala tudi SRD.
Razmerja med državo in Pomursko banko so torej dogovorjena, zato ni pričakovati, da prisilna poravnava s strani upnikov ne bi bila izglasovana. Novemu lastniškemu razmerju v podjetju bo potem sledilo tudi imenovanje drugega nadzornega sveta in uprave.	MH ■
Sindikati o izkoriščanju delavcev
S
S povečanjem števila območnih zbornic z 8 na 13 bodo Pomurci v podrejenem položaju, podražilo se bo tudi delovanje zborničnega sistema
sprejetjem zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici so kmetje, kmetijski podjetniki, podjetja in zadruge tudi formalno dobili svojo interesno in stanovsko organizacijo. Ker mora biti zbor-
nica ustanovljena najpozneje leto dni po sprejemu zakona, se čas za njeno konstituiranje naglo bliža, in da bi bili njeni uporabniki kar najbolj seznanjeni z vsebino zbornice in z vsem, kar jih v zvezi z njo zanima, so na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano uvedli brezplačno telefonsko linijo (080 1012), kjer so z nasveti na voljo vsak ponedeljek med 10. in 12. uro. Posvete o pripravah na
ustanovitev kmetijsko-gozdarske nu.
V organizaciji Živinorejsko-veterinarskega zavoda iz Murske Sobote so pripravili prejšnji teden štiri tovrstne posvete tudi v Pomurju, sodeč po udeležbi pa lahko sklepamo, da vlada med prihodnjimi člani zbornice za ta vprašanja veliko zanimanje. Čeprav bo članstvo v zbornici obvezno in bodo morali člani plačevati zbornični prispevek, ljudje njeni ustanovitvi ne nasprotujejo, saj se zavedajo, da bodo prek nje lahko uveljavljali svoje interese. S skoraj 180 tisoč člani bo najbolj množična ustanova in tako enakopraven partner v pogajanjih z vlado in vsemi tistimi, ki oblikujejo slovensko kmetijsko politiko.
Pomorce moti 5. člen zako-
zbornice pripravljajo tudi na tere-
na o kmetijsko-gozdarski zbornici, ki je drugačen, kot so najprej predlagali oblikovalci zakona. V parlamentarni proceduri je bil namreč izglasovan amandma, ki uzakonja 13 območnih zbornic. Po predlogu tistih, ki so zakon pripravljali, naj bi bilo v Sloveniji le 8 območnih zbornic, ki bi imele sedeže na območnih kmetijskih zavodih. Z uzakonitvijo 13 območnih zbornic te med seboj niso več primerljive in prihaja tudi do 25-kratnih razlik. Pomurje, ki je po številu članstva ena največjih regij, je s tem najbolj prizadeto, saj bo v svetu zbornice na državni ravni po 6 svetnikov iz vsake območne enote, to pa ni sprejemljivo, saj bo imelo Pomurje s
26 tisoč člani zbornice v njej enako število zastopnikov kot območje s 1.500 člani.
Pripombe na ta člen so se vlekle kot rdeča nit skozi vse razprave in pomurski kmetijci so odločno zahtevali, da se sporni člen spremeni. Nekateri so šli celo tako daleč, da so zagrozili z bojkotom volitev, če njihova zahteva ne bo upoštevana. Na posvetih so sprejeli sklep, da pošljejo peticijo vsem odgovornim, ki so pripravljali zakon, poslancem, vladi in iniciativnemu odboru za ustanovitev zbornice, v kateri zahtevajo spremembo spornega člena.
Predlog za spremembo tega člena zakona je sicer že vložila skupina poslancev, vendar jo je pri tem z drugim predlogom prehitela druga skupina (tista, ki je izposlovala 13 zbornic) in pred volitvami tako verjetno sporni člen ne bo spremenjen. Volitve v Kmetij sko-gozdarsko zbornico Slovenije bodo tako najverjetneje na 13 območjih, s tem se bo povečalo število svetnikov v svetu državne zbornice, z ustanovitvijo petih novih območnih zbornic pa se bo tudi zelo podražilo delovanje zborničnega sistema, saj bo tu treba na novo ustanoviti tudi nekatere službe, ki bodo skrbele za funkcioniranje novih zbornic.
LUDVIK KOVAČI
V Gidgradu sindikat
V podjetju Gidgrad Lendava so pred dnevi ustanovili osnovno organizacijo sindikata, je povedala sekretarka območne organizacije ZSSS Zdenka Bobovec. Oblikovali so izvršni odbor, sprejeli pravila sindikalnega delovanja in nadzorni svet, o imenih sindikalnih zaupnikov pa so pisno obvestili tudi člana uprave Štefana Tratnjeka in Miroslava Novaka. Še ta teden bodo sklicali sejo izvršnega odbora in začeli s postopkom za oblikovanje sveta delavcev.
MHi
Tepeni zaradi manj vredne zaposlitve!
O
Delavci s pogodbami za določen čas nimajo nikakršnih pravic - Delodajalci jih najlaže odpustijo
čitno je pot do sprejema novega zakona o delovnih razmerjih še dolga, ker se socialni partnerji ne morejo sporazumeti o podrobnostih. Tako se številnim delavcem zaposlitev za določen
čas kar podaljšuje iz leta v leto, čemur ni videti konca. Na videz ti primeri niso nič spornega, kajti pomembno je, da imajo sploh zaposlitev. Toda v praksi to vendar ni povsem zanemarljivo.
Gre namreč za manj vredno zaposlitev. Ti delavci nimajo pravice do kreditov in tekočega računa, običajno jim je kršena pravica do dopusta, regresa in podobno. Zato v sindikatih zatrjujejo, daje tovrstna zaposlitev najhujša oblika izkoriščanja delavcev. Ti delavci sklenejo delovno razmerje za mesec, dva ali tri. Če pa se v tem obdobju zavzamejo za svoje pravice,'njihova pogodba o zaposlitvi ne bo več podaljšana. V bistvu so tisti, ki imajo pogodbo o zaposlitvi za določen čas, obsojeni na to, da samo delajo in da so tiho ter prenašajo vse krivice. Tovrstna zaposlitev torej lahko pomeni tudi discipliniranje in vzgojo poslušnih delavcev. Po drugi strani pa delodajalci trdijo, da njihovo poslovanje zahteva fleksibilno zaposlovanje, torej najemanje delovne sile takrat, ko je to potrebno za izpeljavo projektov. Tako predlagajo, naj se možnost sklenitve zaposlitve za določen čas podaljša na tri leta, združenje podjetnikov pa se zavzema celo za pet let. S tovrstno fleksibilnostjo pri zaposlovanju naj bi se zmanjšalo tudi zaposlovanje na črno.
Tem sindikati oporekajo in pravijo, da imajo podjetja, ki jim gre dobro, vendarle večino zaposlenih zgolj za določen čas, kadar pa zaposlovanje zaškriplje, jih enostavno odpustijo. To pomeni, da se tveganje prenaša le na zaposlene. Številke pa govorijo, da je največ na novo prijavljenih brezposelnih na zavodu prav delavcev, ki jim je pretekla zaposlitev za določen čas.
M. JERŠEi
8(IZ)BRANO	13. januar 2000,
Prestop stal 500 tisoč DEM!?
Cipot v Mariboru!
Kot strela z jasnega je udarila minuli konec tedna med navijače Mure in ljubitelje slovenskega nogometa novica, da je najobetavnejši nogometaš naše države, 23-letni Fabijan Cipot (rojen 25. avgusta 1976), prestopil k vrstam Maribora Pivovarne Laško. Vest je bila toliko presenetljivejša, ker je imel Cipot pred tem ponudbe iz tujine, zato se je pričakovalo, da bo katero od njih tudi zagotovo sprejel. Zanj se je zanimal nemški drugoligaš Greuther iz Furtha, interes pa so pokazali tudi nekateri avstrijski prvoligaši. Tudi sam Fabi je dolgo časa mislil, da bo kariero nadaljeval v tujini, vendar sta se o njegovem prestopu v vijoličasti dres dogovorila oba kluba - Mura in Maribor -, s ceno in pogoji, o katerih pa noče nihče spregovoriti, pa je bil zadovoljen tudi Cipot. Čeprav na začetku vidno pretresen, se je vseeno zavedal, da je to ponudba, ki jo je enostavno moral zagrabiti, saj ga bo pot prek Maribora zagotovo vodila do naslova državnega prvaka in v boje za čimvišje mesto v Ligi prvakov, kjer ga lahko dodobra spozna cela nogometna Evropa in kjer lahko tako zares pride do sanjske ponudbe iz tujine. »Mislim, da sem s tem naredil najboljšo potezo za razvoj svoje kariere, in čeprav se mi je zdelo, da se bom težko navadil na življenje v mestu ob Dravi, sem že spoznal, da je Maribor odlično organiziran klub,« je izjavil Cipot, ki bo po sedmici v Bakovcih in Muri na vijoličastem dresu nosil številko 27.
TKI
Skakovci imajo največ podjetnikov v občini Cankova
Nezadovoljni, ker so jim prestavili krajevno tablo proti notranjosti vasi
S
kakovci so razvlečeno obcestno naselje v občini Cankova. Gre za bogato vas, saj je v njej največ podjetnikov v občini Cankova. Skrb zbujajoč pa je podatek, da že več kot tri leta niso imeli novorojenčka. Osem hiš je praznih, malo je živine, a pri nekaterih
hišah imajo kar po štiri traktorje ...
Pred 55. leti so Nemci bežali iz Skakovec, gorela je Bertalaničeva domačija, prihrumeli so ruski tanki...
je leta 1960 kupil traktor. Danes je v vasi 72 traktorjev. Nekateri posestniki imajo celo po štiri. In tudi z osebnimi avtomobili se lahko v Skakovcih pohvalijo. Jože Jauk je bil prvi vaščan, ki si je kupil leta 1959 opel Olimpijo. Prvo motorno štiritaktno kolo je vozil Štefan Dani in prvi moped leta 1955 Nikolaj Diindek.Precej prebivalcev dela pri domačih podjetnikih. Imajo dva avtoprevoznika, trgovino z mešanim blagom, prodajalno tekstila, trgovino z gradbenim materialom, belo tehniko..., v vasi so vulkanizer, tesarski mojster, avtomobilski salon, stavbno kleparstvo, ki zaposluje okoli 25 delavcev, tu je še podjetje Vega in še bi se našlo kaj.
Načrtujejo napeljavo ulične razsvetljave in gradnjo kanalizacije. Včasih so dobivali denar za podobne namene iz krajevnega samoprispevka. In ker vaški podjetniki pridno polnijo občinsko blagajno, je
Miroslav Bertalanič je leto dni predsednik vaškega odbora Skakovci. To dolžnost je opravljal več let njegov stric Franc Bertalanič. In ker živita v skupnem gospodinjstvu, sem prisluhnil obema. Bertalaničeva starejša in nova hiša imata številko 31 in stojita ob glavni cesti, ki vodi proti Cankovi in naprej na Goričko in proti Gradiščanski v Avstrijo. Tam je nepregleden ovinek, sredi katerega je most, ki vodi čez potok Dobel. Na tem odseku ceste je bilo skozi leta precej prometnih nesreč. Zadnji dve leti poteka tukajšnji promet hitreje. Vzrok je premestitev table z imenom naselja s cankovske strani proti notranjosti vasi. Kar 16 hiš vasi Skakovci stoji zdaj pred tablo in v tem deluje dovoljena hitrost 70 kilometrov na uro. Žal pa mnogi vozniki vozijo hitreje. Zelo težko se vključijo v promet predvsem tukajšnji vozniki traktorjev s prikolicami.
Občina Cankova se je pritožila pri Ministrstvu za promet in zveze oziroma Direkciji za ceste. Njena komisija za uskladitev prometne signalizacije je namreč na podlagi ogleda na kraju 22. julija 1998 sklenila, da se tablo premesti proti sredini vasi. In o ogledu ni bil seznanjen noben predstavnik vasi. Na pritožbo je ministrstvo med drugim
odgovorilo:
” ... Prometni znak se postavlja na začetku strnjenega naselja in ne označuje pripadnosti oziroma katastrske meje naselja, temveč predpisuje režim na odseku ceste, ki poteka skozi naselje ...” Gre za največji problem, ki teži tukajšnje prebivalce. Predsednik vaškega odbora meni, da bo potrebno napako popraviti.
Skakovci imajo zgodovino. Leta 1366 seje vas imenovala Rupert vas. V času Avstro-Ogrske seje vasi reklo Secsenyi fa. Tuje imel takrat posestva grof Secsenyi in je ime vasi pomenilo Sec-senyievo drevo. Enako ime je ostalo med drugo svetovno vojno.
Danes je v vasi 53 kmetij, a se ukvarja z govedorejo le ^gospodarstev. Drugi se ubadajo s poljedelstvom.
Leta 1953 so zgradili vaški dom. Električna luč je prvič zasvetila v Skakovcih 25. novembra 1955. Prvi na tem območju so dobili asfaltirano vaško cesto v smeri Skakovci - Strukovci. Od leta 1992 imajo telefonske priključke skoraj v vseh hišah. Dve leti pozneje je bil napeljan vodovod iz Murske Sobote. Leta 1997 so asfaltirali vse vaške ulice.
Prvo kolo je imel v Skakovcih leta 1910 Jožef Šinko. Kmet Ludvik Flisarje bil prvi vaščan, ki si
Franc Bertalanič (levi) ima v glavi in na papirju nešteto podatkov. Njegov nečak oziroma predsednik vaškega odbora Skakovci mu rad prisluhne. Foto: F. Š.
Podjetje v stečaju predlagalo v stečaj podjetje,
ki je v lasti zadruge v stečaju
S stečajem v novo tisočletje
______________/_________________
V Panonki Semenarstvo Hodoš že iščejo najemnika, ki bo nadaljeval proizvodnjo
ovo tisočletje se je za pomursko gospodarstvo začelo s sila neprijetnimi občutki. Vse namreč kaže, da bomo izgubili še eno gospodarsko družbo, saj se je s prvim delovnim dnem v letu 2000 začel stečajni postopek v podjetju Panonka Semenarstvo, d. o. o., na Hodošu. Stečaj Semenarstva je sodišču predlagalo Kmetijstvo Črnci, ki je prav tako v stečaju, vzrok za takšno odločitev pa je bil v tem, ker od Semenarstva nikakor niso uspeli dobiti plačila za nekatere svoje terjatve. Panonka Semenarstvo je bila neprekinjeno blokirano 29 dni, v zadnjih šestih mesecih pa 44 dni.
Ob 3. januarja 2000 je tako
20 delavcev Semenarstva prija
vljenih za Zavodu za zaposlovanje, 10 pa jih bo še naprej pogodbeno opravljalo delo s svojem podjetju. Po besedah stečajnega upravitelja Panonke Semenarstva Marjana Smodiša so želeli na ta način ohraniti najnujnejšo proizvodnjo, saj na Hodošu v tem času še opravljajo dodelavo semen. Zdaj teče dodelava semena jarin lastne pridelave (proso, koruza, jari ječmen, seme trav in bučno seme), za Semevit iz Lenarta bo do konca februarja tekla pogodbena dode-
Panonka Semenarstvo Hodoš je družba z omejeno odgovornostjo, ki je v lasti Kmetijske zadruge Panonka, ki je prav tako v stečaju. Zadruga je lastnik objektov in drugega nepremičnega premoženja, medtem ko je Semenarstvo lastnik zalog in nekaj opreme. Po inventuri premoženja so vrednost zalog ocenili na 75 milijonov tolarjev in vrednost opreme na 10 milijonov tolarjev,
zdaj pa še delajo inventuro terjatev do kupcev. V 60 dneh bodo morali tudi kupci prijaviti svoje terjatve do Semenarstva, za 27. marec pa načrtujejo prvi narok za preizkus terjatev.
LUDVIK KOVAČ ■
lava semena, za ljubljanski Agro-sat pa morajo do konca marca
dodelati še bučno seme. Ohraniti želijo tudi dolgoročno sodelovanje s Semenarno, za katero pridelujejo in dodelujejo semena trav, zato bodo skušali čim prej najti najemnika, ki bo prevzel in nadaljeval proizvodnjo.
pričakovati, da bo ta radodarna tudi do potreb Skakovec.
In te dni bo minilo 55 let od takrat, ko so v Skakovcih pogorele tri domačije. Bilo je 3. aprila leta 1945. Druga svetovna vojna se je bližala h koncu. Ruski tanki; pehota, kamioni so prodirali v Prekmurje. Po šest konj je vlačilo težke topove, ki so pošiljali smrtonosne izstrelke po pokrajini. Pri Bertalaničevih so stali na dvorišču nemška kamiona in dva tanka. In tako je bilo tudi drugod po vasi. Nemci so začeli bežati s kamioni, tanki, peš proti Avstriji. Zmanjkovalo jim je goriva in na dvorišču Bertalaničevih so en kamion razstrelili. Ogenj,.ki je uničeval vojaško vozilo, je planil na hlev in naprej proti hiši. Povsem sta zgorelo gospodarsko poslopje in del hiše. Takrat sta v Skakovcih pogoreli še dve hiši. Odšli so Nemci, prišli Rusi in za njimi Bolgari. Bertalaničeva domačija je bila izropana. Prebivalci so se za nekaj dni umaknili v Vadarce in Lemerje.
FRANČEK ŠTEFANEC ■
TOVARNA KOVINSKE OPREME
MURSKA SOBOTA, d. o. o.
Tišinska 29b, 9000 Murska Sobota
razpisuje prosta dela in naloge:
1.	operativno vodenje in planiranje proizvodnje - 1 delovno mesto
2.	rezalec na CNC avtogenem razrezu - 2 delovni mesti
3.	rezkalec na CNC obdelovalnem centru - 2 delovni mesti
Pogoji za zasedbo delovnih mest:
Pod 1.: Inženir strojništva s 5 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, znanje nemškega jezika in poznavanje računalniških programov Word, Excel in AutoCAD.
Pod 2.: Strojni tehnik z enim letom delovnih izkušenj ali VK-ključav-ničar in 2 leti delovnih izkušenj na CNC avtogenem razrezu.
Pod 3.: Strojni tehnik z enim letom delovnih izkušenj ali VK-rezkalec in 3 leta delovnih izkušenj na CNC obdelovalnem stroju.
Prošnje pošljite do 25. 1.2000 na naslov:
TKO Murska Sobota, d. o. o.
Tišinska 29b, 9000 Murska Sobota
fiilil, 13. januar 2000
(IZ)BRANO
Občina Tišina
Konec s krajevnim samoprispevkom
Ali lahko pričakujemo še več podobnih primerov?
V
nekaterih vaseh občine Tišina je v nedeljo potekal referendum, kjer so odločali o usodi krajevnega samoprispevka. V vseh petih vaseh (Boreči, Gradišče, Rankovci, Tropovci, Vanča vas) in
zaselku Romov so z glasovanjem odločili, da za krajevni samoprispe-
vek ne bodo več prispevali.
Predsednik krajevne skupnosti Tišina Števanec je poudaril, da so pričakovali uspeh referenduma, zato mu ni jasno, zakaj so se ljudje odločili nasprotno. Meni, da je vzrok za tovrstno glasovanje najverjetneje nedavni sk-
SSSSS:
Vas	Udeležba na referendumu	ZA krajevni samoprispevek
Boreči	70,44 %	49,69 %
Gradišče	66,56 %	32,45 %
Rankovci	77,25 %	36,49 %
Tropovci	64,25 %	27,78 %
Vanča vas	51, 11 %	25,78 %
zaselek Romov	23,48 %	17,42%
8®¥S
Občina Razkrižje
o objavi prispevka »Dosje Razkrižje« v predzadnji številki lanskega Vestnika, se je pisno obrnil na nas Jože Stamničar, predsednik občinskega odbora LDS, ki želi pojasniti nekatere nejasnosti in neresnice. Med drugim je tudi zapisal, da so šele iz Vestnika izvedeli, da imajo v občini Razkrižje nadzorni odbor, vendar sestava odbora ostaja skrivnost.
»Dosje Razkrižje« še aktualen
Župan zavrača sodelovanje z opozicijo
Stamničar je priložil tudi pismo. ki so ga pred dobrim letom poslali županu, in katerega vsebina je namenjena sodelovanju z občino. Župan nanj ni odgovoril zaradi domnevno provokativne vsebine. O celotni vsebini smo se zdaj lahko prepričali tudi sami, a sploh ni provokativne narave. Nakazuje zgolj željo o sodelovanju z županom in občinskim svetom, saj njihov namen ni zavirati razvoja občine, pač pa ob dobronamerni kritiki iskati še boljše možnosti za delo. Ker se je LDS hotela kot opozicijska stranka aktivno vključiti v delo občine, so župana prosili, da jim
lep ustavnega sodišča, kjer so sprejeli odločitev o prenehanju veljavnosti zakona o samoprispevku, vendar ta nekje do konca letošnjega leta še velja.
Števanec je ob neuspelem referendumu zelo zaskrbljen, kajti
redno dostavlja gradivo za seje občinskega sveta. Ob tem so poudarili, da bodo tako lahko nadzorovali njegovo delo in delo občinskega sveta, izrekali kritike ob nedelu in javno opozarjali na napake, kajti to je tudi njihova dolžnost. Jasno so predstavili svoj program; s katerim bi želeli sodelovati v občinskem delu in tako začrtati skupno vizijo razvoja razkriške občine. Župan je ob vsem tem vedno znova zavračal njihove poskuse vključevanja v občinsko delo, pri tem pa jim ni dal niti enkrat priložnosti za sodelovanje.
Nadalje Stamničar pojasnjuje,
zdaj sploh ni drugega načina zbiranja denarja, trenutno pa poteka kar nekaj investicij, v katere so se vključevali tudi s krajevnim samoprispevkom, poleg tega pa je po vaseh tudi veliko tekočih vzdrževalnih del.
Krajevni samoprispevek je bil namenjen za sofinanciranje gradnje kanalizacije, vzdrževanje in modernizacijo vaških in poljskih cest, vzdrževanje vodovodnega zajetja in drugih komunalnih objektov v naseljih, ureditev in vzdrževanje ulične razsvetljave, sanacijo potokov in jarkov, vzdrževanje objektov za šport in rekreacijo, ureditev postajališč... Nekako najbolj na udaru je prav sofinanciranje gradnje kanalizacije, kjer je vsako gospodinjstvo
da so imenovali iniciativni odbor za gradnjo nove pošte 13. avgusta 1998, »ko o županu ni bilo ne duha in ne sluha«. Uspelo jim je, da so prišli v program Pošte Slovenije za gradnjo nove pošte. Projekt so želeli nadaljevati in v predvolilni kampanji je bil to njihov adut za volitve župana in občinskih svetnikov.
Čeprav na volitvah niso uspeli, so projekt nadaljevali, in Stamničar je priložil tudi dopis izpred enega leta (pobuda za gradnjo pošte), ki je naslovljen na občinski svet in župana. V dopisu so zahtevali, da občinski svet vzame projekt gradnje pošte skrajno resno, ga obravnava na seji in uvrsti v program investicij za leto 1999 ter ga skupaj s Pošto Slovenije tudi izpelje, vendar je zaradi nezainteresiranosti občine vse propadlo. Upravičeno lahko sklepa
podpisalo pogodbo za plačilo kanalizacije v višini 4000 DEM. Od tega naj bi občani sami plačali tretjino, preostalo bi se pokrilo iz krajevnega samoprispevka. Ker tega sedaj ni več, bodo morali občani najverjetneje sami pokriti še razliko. Prav tako bo potrebno zelo hitro najti rešitev za ulično razsvetljavo, vzdrževanje pokopališča in druge pomembnejše neodložljive zadeve.
Rešitev bodo tako skušali najti na svetu KS, o čemer bo seveda razpravljal še občinski svet. Ko smo za komentar vprašali še občinskega svetnika Ha-šaja, je povedal, da je tovrsten razplet referenduma pričakoval, in sicer glede na razpoloženje, ki ga je bilo mogoče čutiti že nekaj časa. Po njegovem mnenju naj bi bil ta rezultat sinonim za nezaupnico vodstvu in županu oz. odziv ljudi na delo v občinski upravi. Enako naj bi izjavljali tudi občani, zato tudi niso glasovali za samoprispevek. V prihodnje je torej vse odvisno od občinske politike, ki bo določala način, s katerim bodo prišli do potrebnega denarja in tako zapolnili luknje, ki bodo nastale kot posledica neuspelega referenduma.
D.TIBAOTi
Pred dogovorom med cankovsko in tišinsko občino
mo, da ob tako pomembnem projektu, zelo koristnem za vse občane Razkrižja, ki so ga samoiniciativno pripeljali tako daleč, njihovi nameni nikakor niso provokativni. Samo sprašujemo se lahko, kaj je vplivalo na odločitev občinskega sveta, da ga niso uvrstili med investicije, saj so s tem najbolj oškodovali občane.
Stamničar ob vsem tem ko
nčuje z mislijo enega od naših novinarjev: »Posamezniki, ki nam vladajo, namreč ne prenesejo nobene kritike na račun njih in njihovega dela. Če je kdo kritičen do njih, pokažejo svoj pravi izraz z jezo, vzkipljivostjo, sovraštvom ... Vsakogar, ki jih kritizira, iz dna duše zasovražijo, pa če je kritika še tako dobronamerna, zato ne smemo biti presenečeni, če imamo v parlamentu, občinah in krajevnih skupnostih ljudi, ki ne zmorejo sprejeti odločitev v korist skupnosti, da vztrajajo v blokadah, ki škodijo vsem, da propadejo pomembni projekti, čeprav bi jih lahko rešili. In vedno je kriv kdo drug...«.
D. TIBAOT ■
Delitvena bilanca kmalu?
Do uradnega podpisa naj bi prišlo do konca januarja - Delež tišinske občine je 65,44 odstotka, cankovske pa 34,56 odstotka - Dogovor o delitvi po legi
ako bi se lahko upravičeno nadejali po tistem, ko so svetniki cankovske in tišinske občine vendarle potrdili predlog delitvene bilance prejšnje skupne občine Cankova -Tišina. Tako je pričakovati, da bodo do konca januarja letos rešena vsa morebitna odprta vprašanja, s čimer bi lahko uradno podpisali delitveno bilanco. Pred očmi je treba imeti predvsem to, da bo razdelitev premoženja, o čemer so trajale (pre)dolge razprave in polemike, končno prinesla precej koristi vsaki od novoustanovljenih občin.
Znano je, da cankovska občina vse doslej zaradi nerazdeljenega premoženja ni mogla sodelovati na številnih javnih razpisih, s pomočjo katerih država sofinancira občinske investicije. Med drugim v letu 1999 niso mogli asfaltirati 3,2 kilometra dolgega cestnega odseka Gornji Čmci-Krašči-Ropoča, čeprav imajo zanjo pripravljeno vso potrebno dokumentacijo. Poleg tega bi na račun demografsko ogroženega in obmejnega območja od države lahko iztržili kar 30 milijonov tolarjev. Če vemo, da znaša celotna vrednost te investicije 50 milijonov SIT, je razumljiva velika zainteresiranost za pridobitev tega denarja. Cankovčani pa ne bi želeli zamuditi tudi javnega razpisa, s katerim bi pridobili denar za sofinanciranje gradnje vodovodnega omrežja v Domajincih, Domajinskem Vrhu, Topolovcih in delu Krašč.
Nemajhna škoda pa je bila povzročena tudi s tem, da se v tem času zaradi statusa quo tišinska občina ni mogla dodatno zadolževati, ampak je lahko le končevala že prej začete naložbe. In ker je kot pogoj za sodelovanje na državnih razpisih za sofinanciranje naložb sprejet vsaj ključ delitvenih razmerij, so se cankovski svetniki strinjali s ponujeno rešitvijo. Po njem bi znašal delež cankovske občine 34,56 odstotka, delež tišinske občine pa 65,44 odstotka. Tako znaša skupna vrednost denarnih sredstev, rezerv in terjatev več kot 17,7 milijona tolarjev, pri čemer odpade na tišinsko občino nekaj več kot 11,8 milijona, na cankovsko pa 5,9 milijona SIT. Pri investicijah, katerih skupna vrednost je dobrih 378 milijonov tolarjev, bi tišinska občina »zaslužila« več kot 254,8 milijona, cankovska pa skoraj 123,2 milijona SIT.
Sicer pa znašajo skupno izračunane obveznosti 17,7 milijona tolarjev, od tega 11,8 milijona v tišinski občini, preostalih 5,9 milijona tolarjev pa v cankovski. Le-te so predmet delitvene bilance, o čemer je že sprejet dogovor. Večji problem se obeta pri obveznostih do dobaviteljev, saj so ob koncu leta 1999 zabeležili primanjkljaj, ki seje povzpel na približno 11,4 milijona tolarjev. Tako odpade na tišinsko občino 7,7 milijona, na cankovsko pa 3,7 milijona SIT. Pri dolgoročnih obveznostih pa bodo morali »zakrpati« vrtoglavo številko, ki se približuje 74,4 milijona tolarjem. Upoštevajoč kriterije bi bila tišinska občina dolžna 38,7 milijona, kolikor znašajo krediti za stanovanjsko gradnjo, cankovska pa 35,7 milijona SIT na račun gradnje čistilne naprave in kanalizacije. Bolje kaže pri odplačilu stanovanjskih kreditov, saj jim pripada po ključu še iz nekdanje velike soboške občine okrog 43,3 milijona SIT.
Če se na kratko pomudimo še pri terjatvah, so se le-te povzpele v obdobju 1995-1998, kar je predmet delitvene bilance, na 43,3 milijona tolarjev, in sicer v glavnem zaradi odkupov stanovanj in stanovanjskih kreditov, kijih posamezniki še vedno odplačujejo. Ti se delijo po znanem ključu, s čimer seje v tišinski občini nabralo za okrog 28,3 milijona terjatev, v cankovski pa skoraj 15 milijonov SIT. Po najnovejših ocenah dolguje tišinska občina cankovski skoraj 7,5 milijona tolarjev. Občini sta še lani opravljali vrsto skupnih zadev prek skupnega žiroračuna, tega pa ob znanem ključu ne bo težko ugotoviti in si stroške pravično razdeliti.
MILAN JERŠEB
Razprodaje so vabljive, toda
opraznično obdobje je čas razprodaj. Že minuli teden so v prodajalnah znižali cene zimske obutve, ta teden pa so znižane tudi cene tekstilnih izdelkov. Razprodaje zimskih tekstilnih izdelkov bodo do 23. januarja. Namen razprodaje je predvsem zmanjšanje zalog, zato je njihova pocenitev odvisna le od poslovne odločitve trgovcev. Tudi tokrat se je pokazalo, da so bile trgovine množično obiskane, zlasti tam, kjer so prodajali športno in drugo opremo, medtem ko v trgovinah s tekstilom ob tokratni razprodaji ni bilo zaznati večje gneče. Znižanja se gibljejo večinoma okrog 40 odstotkov. In kaj pravijo naši anketiranci?
Dušanka Tot, prodajalka v oddelku Peka v blagovnici Ravenka v Beltincih: 40-odstotno znižanje cen pri nas velja od 3. do 23. januarja. V glavnem gre za zimske modele, vmes je tudi nekaj nizke
obutve, doslej pa kake večje gneče,ni bilo. To pripisuje-m kljub popustom nekoliko tudi cenam, ki so za marsikoga še vedno previ
soke. Poleg tega pa mnogi že povprašujejo po spomladanski obutvi.
Sonja Lipič, administrativna delavka iz Babin-ec: Predvsem me zanima, katere izdelke so dejansko pocenili, čeprav sem
bila s tem dobro seznanjena že prek me,-dijev. Po mojem so razprodaje, na katerih kupujem v glavnem obutev in tekstilne izdelke, zelo zanimive. Zaenkrat se še nisem dokončno odločila za nakup, kar bom storila šele po podrobnejšem ogledu znižanj cen posameznih izdelkov.
Matilda Marič, upokojenka iz Ljutomera: Z r a zprodajami sem sicer dobro seznanjena, toda zaenkrat se še
nisem odločila za obisk ene od trgovin s tekstilnimi in drugimi izdelki. Ker upokojencem denarja primanjkuje, nisem posebej zainteresirana za kakršenkoli
nakup. Ni mi všeč to, da v trgovinah najprej cene močno zvišajo, potem pa jih lahko naenkrat močno znižajo. Zato se izogibam razprodaj, saj kupujem le takrat, ko nekaj zares potrebujem.
Branko Simon, slaščičar z Bleda, na dopustu v Radencih: Jaz se odločam za nakup izdelkov na razprodajah izključno za
radi njihove kakovoste. Trenutno me zanima nakup moške trenirke, ki je tokrat cenejša za 50 odstotkov. To se vsekakor splača kupiti, čeprav je seveda odvisno od tega, ali mi je tudi všeč. Sem zahteven kupec, ker ugotavljam, da ni vse kakovostno, kar vidiš na tokratnih razprodajah.
Lea Repič, študentka iz Beltinec: Te razprodaje se vsekakor splačajo, vendar so vsako leto prepozno. Morale bi biti večkrat letno.
saj bolj pritegnejo ljudi. Morda bi razprodaje lahko organizirali pred prazniki, ko imaš veselje za lepše oblačenje in je denarja več.
Sicer pa je tudi tokratno znižanje cen raznih izdelkov dobrodošlo. Kupila sem si namreč toplo majico, ki je za 40 odstotkov cenejša.
MILAN JERŠE, FOTO: NATAŠA JUHNOV ■
1O
INTERVJU	13. januar 2000, MIK
Ervin Kuhar, državni podsekretar v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, o ustanovitvi kmetijsko-gozdarske zbornice
Enakopraven partner v pogajanjih z državo
ERVIN KUHAR: Organizirana bo na treh ravneh, na državni, na območni in na ravni upravnih enot. Najvišji organ zbornice na državni ravni bo svet zbornice, v katerem bo po šest predstavnikov iz posameznih območnih enot, zbornica pa bo imela še nadzorni svet in upravni odbor. Zbornica bo imela še strokovne odbore in komisije po panogah, njihovi tajniki bodo specialisti z republiške uprave za pospeševanje kmetijstva, v njih pa bodo še kmetje in strokovnjaki iz različnih inštitucij. Vse to so voljeni organi, zbornica pa bo imela tudi svoj profesionalni del s skupnimi in strokovnimi službami. Zbornica bo imela dva predstavnika tudi v državnem svetu.
Območne zbornice bodo imele od 9-
ERVIN KUHAR: Zbornica bo imela za svoje delovanje več virov sredstev. Najosnovnejši, ki zbornici hkrati zagotavlja samostojnost, je zbornični prispevek oziroma članarina. Tega določi svet zbornice, potrdi pa ga vlada, vendar je za začetek to že določil parlament v zakonu. Tako bodo kmetje, lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč plačevali 3 odstotke od katastrskega dohodka, vendar ne manj kot 2 tisoč tolarjev. Pri podjetnikih bo zbornični prispevek znašal l,53 odstotka od dobička, pri pravnih osebah, torej pri podjetjih in zadrugah, pa 0,20 odstotka od vsote plač in amortizacije. Ne glede na število članov bo vsako kmečko gospodarstvo plačevalo le en zbornični prispevek.
Članstvo v zbornici bo obvezno, zato bo imela 178 tisoč članov
otem ko smo imeli pred drugo vojno in tudi po njej v Sloveniji za krajši čas kmetijsko-gozdarsko zbornico, je bila ta ukinjena, ideja o njeni ustanovitvi pa se je ponovno porodila konec osemdesetih let, ko je bila ustanovljena Slovenska kmečka zveza. Leta 1990 so začeli pripravljati zakon o kme-tijsko-gozdarski zbornici. Po treh letih je bil pripravljen in dan v parlamentarno proceduro. Zakon je imel 119 členov, bil je dober, vendar so ga tako napadli, da je bil v drugem branju umaknjen iz nadaljnje procedure, toda ideja o zbornici ni zamrla, pripravljen je bil nov predlog zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici, ki je bil sredi lanskega leta tudi sprejet.
Zakaj potreba po ustanovitvi kmetijsko-gozdarske zbornice?
ERVIN KUHAR: V prejšnjem sistemu je bilo kmetijstvo kar dobro organizirano. Imelo je dosti institucij, veliko od teh, ki so bile pomembne, pa je bilo ukinjenih, zato je nastala potreba po enotnem organiziranju kmetijstva in gozdarstva, da bi le-to lahko enakovredno nastopalo proti vladi, v posameznih primerih pa vlado tudi podpiralo. Tako je v večini evropskih držav in tam, kjer so zbornice enakopraven partner vladi, so javnega značaja. V kmetijstvu se je torej pojavila potreba po reprezentativnem partnerju, ki ga zdaj nimamo. V kmetijstvu imamo okoli dva tisoč raznih društev, ki so dobro organizirana, vendar so razdrobljena in zato nimajo nobenega vpliva na oblikovanje kmetijske politike.
Poznavalci pravijo, da smo zdaj dobili evropsko primerljiv zakon. Verjetno ste se pri njegovi sestavi zgledovali po izkušnjah, ki jih v Evropi na tem področju že imajo?
ERVIN KUHAR: Pri prvem predlogu zakona iz leta 1994 smo se zgledovali po avstrijski zbornici v Gradcu, saj smo se z njim temeljito seznanili in nam je rabil tudi za osnovo pri oblikovanju našega zakona. Kot sem že dejal, je bil preobsežen, vendar smo tudi pri drugem predlogu zakona upoštevali izkušnje, kijih na tem področju v Evropi že imajo.
Obvezno članstvo
V razpravah o zakonu so se večkrat pojavljala vprašanja, ali naj bo članstvo obvezno ali neobvezno?
ERVIN KUHAR: Pri predlagateljih te dileme nikoli ni bilo, saj smo se odločili za kontinentalni način organiziranja zbornice, kjer je članstvo obvezno. Tam, kjer ni obveznega članstva, zbornice nimajo večjega vpliva in so organizirane po zakonu o društvih. So kot servis posameznim društvom, medtem ko nimajo vpliva na vlado.
Članstvo v zbornici bo torej obvezno. V državah, po katerih smo se zgledovali, je zbornica javnopravno združenje,.za katero je značilno, da ima obvezno članstvo, ki zagotavlja dolgoročnost, lastna sredstva za delovanje zbornice, zajema pa tudi večino članstva v kmetijstvu. Zato smo tudi postavili mejo za članstvo, ta pa je pri višini 20 tisoč tolarjev katastrskega dohodka. Pomeni, da so vsi tisti, ki imajo nad 1,5
hektaija zemlje, člani zbornice. Pri fizičnih osebah so obvezni člani tudi vsi tisti, ki nimajo katastrskega dohodka, vendar se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, ter tisti, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje, med pravnimi osebami pa so obvezne članice zbornice vse tiste organizacije, ki so registrirane kot kmetijske organizacije. S tem dosežemo množičnost in tudi reprezentativnost do vlade in smo enakopraven partner vladi v pogajanjih, saj bo zbornica štela okoli 178 tisoč članov. Po zakonu smo dobili tudi pravico, da dobimo na vpogled in v pripombe vse zakone in podzakonske akte ter javne dokumente, kijih pripravljajo ustrezna ministrstva za področje kmetijstva. S tem se bo zbornica lahko vključevala v zagotavljanje ustreznih pogojev za kmetijstvo.
Kakšna pooblastila bo imela zbornica?
ERVIN KUHAR: Nekatera od pooblastil so navedena že v zakonu. Tako bo dajala pripombe na vse pomembnejše dokumente, ki jih bodo sprejemala ustrezna ministrstva ali vlada. Prek svojih predstavnikov v državnem svetu bo lahko celo predlagala zakone, seveda pa bo imela veliko pooblastil na osnovi javnih pooblastil. Za zbornice javnopravnega značaja je namreč značilno, da opravljajo tudi javna pooblastila. V zakonu je določeno, da bodo javne kmetijske službe, ki zdaj delajo v okviru ministrstva, prešle v okvir zbornice. V okviru zbornice bodo tako poslej delovali kmetijska svetovalna služba, selekcijska služba, služba za kontrolo proizvodnje, sadjar-sko-vinogradniški centri in tudi celotni kmetijski zavodi. Zbornica bo postala njihov ustanovitelj in lastnik, s tem pa bo tudi dolgoročno rešen status teh zavodov, ki zdaj ni urejen. S tem bo zbornica opravljala javne naloge, javna pooblastila pa bo pridobivala tudi iz drugih materialnih zakonov.
Prenos služb v zbornico
Kakšna naj bi bila poslej razmejitev dela in pristojnosti med kmetijskim ministrstvom in zbornico.
ERVIN KUHAR: Vsekakor se bo kmetijsko ministrstvo številčno močno skrčilo. Kmetijska svetovalna služba
ima okoli 300 ljudi, še nekaj več jih ima služba za selekcijo in kontrolo proizvodnje - in obe ti službi bosta prešli v zbornico. Zbornica bo po novem tudi ustanovitelj in lastnik območnih kmetijskih zavodov. Območni zavodi bodo še naprej pravne osebe, zavodi bodo predlagali direktorje, zbornica pa jih bo potrjevala. Zbornica bo potrjevala tudi zaključne račune in delitev sredstev po zaključnem računu.
Ves čas govorimo o kmetijsko-gozdarski zbornici, vendar gozdarstvo ostaja v glavnem zunaj zbornice.
ERVIN KUHAR: S tem se v celoti ne morem strinjati, saj če gledamo na lastništvo gozdov, bo večina lastnikov vključena v zbornico. V okviru zbornice bo že zdaj gozdarska svetovalna služba, ki se bo morala iz Zavodov za gozdove prenesti v kmetijsko-gozdarsko zbornico. Sedanja gozdarska svetovalna služba ni prava, saj mora biti ta na strani kmeta. Zdaj pa je tako, da gozdar napiše kmetu odločbo, in če je ne spoštuje, o tem obvesti inšpekcijske službe. Takšne svetovalne službe pa si kmetje gotovo ne želijo.
Organiziranost na treh ravneh
Kako bo organizirana kmetijsko-gozdarska zbornica?
do 15-članske svete, prav tako pa tudi strokovne odbore in komisije, katerih tajniki bodo specialisti v sedanjih zavodih, člani pa bodo tudi kmetje in drugi
strokovnjaki. Pri tej organizaciji nismo predvideli nobenega dodatnega kadra, le svetovalno službo bomo okrepili z gozdarjem in pravnikom. Sedež teh zbornic bo na območnih kmetijskih zavodih, ki bodo ostali samostojne pravne osebe in naj bi postali resnične razvojne ustanove za določeno območje.
Z organizacijo zbornic na ravni upravnih enot pa smo jo želeli čim bolj približati porabnikom oziroma članom. Te zbornice bodo imele 7-članske odbore s predsednikom, vendar tudi na tem nivoju ne bo nobenih novih zaposlitev, saj bo strokovno delo za te zbornice opravljala svetovalna služba, ki že zdaj deluje na ravni upravnih enot.
Član zbornice bo obvezno vsak, ki ima 20 tisoč tolarjev katastrskega dohodka, vendar mora biti dejanski lastnik. Če ima, denimo, lastnik kmetije 100 tisoč tolarjev katastrskega dohodka, zakonec in drugi člani tega kmečkega gospodarstva pa
nimajo zemlje oziroma na posameznika ne odpade vsaj 20 tisoč tolarjev katastrskega dohodka, ti niso člani kmetijsko-gozdarske zbornice. Člani zbornice pa so ne glede na lastništvo vsi'tisti, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje, člani pa so lahko tudi tisti, ki imajo zemljo v najemu, vendar morajo biti najemne pogodbe overjene pri notarju, in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, vendar nimajo katastrskega dohodka.
V prvem predlogu zakona so bile predvidene območne zbornice kot pravne osebe, po sedanjem zakonu pa območne zbornice niso pravne osebe. Zakaj?
ERVIN KUHAR: Mnogi so nas opozarjali, da delamo predrago zbornico. Če bi bila zbornica na območnem nivoju pravna oseba, pravne osebe pa bi ostali tudi zavodi, bi v zbornici potrebovali profesionalce. Sicer pa stvari niso dokončne in zbornica se lahko v prihodnje sama odloči, kakšna bo njena prihodnja organiziranost. Vse bo seveda odvisno od sredstev, ki bodo na voljo. Zbornica bo zdaj s članarino zbrala okoli 600 milijonov tolarjev in to bo komaj dovolj za sedanjo organiziranost.
Financiranje iz članarine in ministrstva
Kakšna bo članarina in kdo jo bo plačeval?
To pa seveda ne bodo edina sredstva, ki bodo potrebna za delovanje zbornice in njenih služb?
ERVIN KUHAR: Javne službe, ki
bodo delale po javnih pooblastilih, bodo še naprej financirane z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Strokovne službe bodo pripravile letni program, ki ga bo potrdil svet zbornice, potrdi pa ga tudi ministrstvo. Ko bo ta program usklajen in potrjen na svetu zbornice in ministrstvu, se sklene letna pogodba za izvajanje tega programa, stroški za njegovo izvajanje pa se plačujejo mesečno. Računamo, da bomo za funkcioniranje zbornice in vseh njenih služb potrebovali letno okoli 5 milijard tolarjev.
Ustanovitev do konca prvega polletja
Leto dni po sprejemu zakona mora biti zbornica ustanovljena. Časa ni več veliko. Katere aktivnosti zdaj potekajo?
ERVIN KUHAR: Komisija za pripra
vo volilnega imenika je že sprejela vse ustrezne sklepe, pripravljen pa je tudi volilni imenik. To je bilo zahtevno delo, saj se je pokazalo, da je 178 tisoč članov zbornice, to so fizične in pravne osebe, kar velika in močna volilna baza, ki bo dala zbornici tudi težo, da bo učinkovita ustanova in ustrezen partner vladi pri sprejemanju določenih ukrepov. Seveda pa moram poudariti, da bo to zelo odvisno od tistih, ki bodo izvol-jeni v organe zbornice, zato bo pomembno, kakšne kandidate bodo predlagali in koga bodo izvolili.
Iz vsake območne enote se bo volilo v svet državne zbornice 6 svetnikov. Štiri predstavnike bodo izvolili iz vrst fizič
nih oseb. Ti se volijo podobno kot na vseh državnih volitvah, v vsaki občini bo eno volišče. Volilno listo lahko predlaga najmanj 20 prihodnjih članov zbornice, če kandidate predlaga društvo ali organizacija, pa zadostuje 10 podpisov. Poleg tega se na vsakem območju izvoli še po en predstavnik kmetijske zadruge in po en predstavnik kmetijskih organizacij. Te volitve bodo na gospodarski zbornici, kjer imajo te organizacije še svoj sedež.
Kdaj bodo volitve in kdaj bo zbornica konstituirana?
ERVIN KUHAR: Konec februarja naj bi objavili imenik članov kmetijsko-gozdarske zbornice, v štiridesetih dneh pa bi opravili volitve. Ker že pripravljamo določene akte o zbornici in zavodih, računamo, da bi dober mesec po volitvah zbornico lahko tudi konstituirali.
LUDVIK KOVAČ ■
fBTII,13. januar 2000
KULTURA
11
Evangeličanski koledar 2000
Več kot koledar
V novem koledarju tudi zahtevnejše branje
vangeličanski koledar za prestopno leto 2000, ki gaje malo pred božičem izdala Evangeličanska cerkev v R Sloveniji, je veliko več kot koledar, saj prinaša tudi članke za zahtevnejše bralce.

V prvem delu je običajen koledarski del, v katerem so imena mesecev zapisana tudi po prekmursko: sečenj, sušeč, mali traven, veliki traven, risalšček, ivan-šček, jakobinšček, mešnjek, mihalšček, vinšček, anderjšček in prosinec. Za vsak mesec so nanizani tudi vremenski pregovori. Posebnost koledarskega dela so Premišljevanja - duhovno bogata razmišljanja pretežno evangeličanskih duhovnikov. V nadaljevanju je nagovor seniorja Geze Erniše ob vstopu v novo tisočletje. Sledi kronika pomembnejših dogodkov v Evangeličanski cerkvi v R Sloveniji od novembra 1998 do novembra 1999. Potem je objavljeno Poročilo z rednega letnega občnega zbora Evangeličanske cerkve, kije bil 24. marca 1999. leta. Podana so poročila seniorja, inšpektorja, blagajnika, nadzornega odbora, predsednika EHO - Podpornice, predsednice ženskega društva in referenta za mladinsko delovanje. Podatki se nanašajo na leto 1998. V tistem letuje bilo 10.637 aktivnih članov, krstili so 126 otrok, verouk je obiskovalo 538 otrok, pri konfir-maciji je bilo 134 otrok, poročilo se je 21 čistih in 42 mešanih parov, pogrebov pa je bilo predlani 220. Zanimiva pa so tudi krajša (in s fotografijami obogatena) poročila iz življenja in delovanja cerkvenih občin: Apače, Bodonci, Domanjševci, Gornji Petrovci, Gornji Slaveči, Hodoš, Križevci, Ljubljana, Lendava, Maribor, Murska Sobota, Moravske Toplice, Puconci, Selo. Duhovno in tudi družabno življenje v gmajnah je zelo bogato, za kar so seveda zaslužni duhovniki in duhovnici - kaplanki.
V drugem delu Evangeličanskega koledarja pa je vsebina, ki presega običajen koledar. Najprej je ponatis govora seniorja Geze Erniše, ki gaje imel v evangeličanski cerkvi v Murski Soboti ob 80-letnici priključitve Prekmurja Sloveniji. Potem pa so v koledarju še članki: Protestantizem v Prekmurju v letih 1590-1610 (Viljem Kerčmar), Faksimile Nouvega Zakona Štefana Kuzmiča iz leta 1771 (Mihel Kuzmič), zapis o evangeličanskem učitelju in kantorju Juliju Pojbiču (Jože Pojbič), Glasba reformacije (dr. Albert Majder), Teonomna metafizika -Paul Tillich in njegova filozofska teologija (Cvetka Toth), Je Bog vsemogoč?
Izše 113. zvezek Enciklopedije Slovenije
Predstavljena kopica Pomorcev
Podatki o Štajerski, o arheološkem območju Šafarsko...
aložba Mladinska knjiga nadaljuje z izdajanjem temeljne domače enciklopedične izdaje, katere obseg je že presegel prvotne načrte. Namesto predvidenih dvanajstih zvezkov jih bo izšlo petnajst, za konec pa še dodatni, ki bo vseboval gesla, ki so se in se še bodo izkristalizirala med izhajanjem Enciklopedije Slovenije.
Novi zvezek, za katerega je besedila prispevalo 521 piscev, pokriva črki S in T, vsebuje pa 1108 gesel, od tega 492 stvarnih in 616 biografskih. Skupaj z 878 ilustracijami ima njegov obseg 432 strani, natisnjenih v nakladi 17000 izvodov.
Med posebej zanimivimi stvarnimi gesli velja omeniti slovenski narodni in državni simbol Triglav pa gesla, kot so tla, tragedija, tekstilna industrija, tkalstvo, šolstvo, telefonija, televizija, tiskarstvo, šah, šport, tehnika. Od pokrajin je tokrat predstavljena Štajerska, med mesti pa je največje pozornosti
(prevod teološkega razmišljanja Ernesta Vielhaberja), Jezus - ustanovitelj krščanstva (Geza Erniša), Pismo Apostolu Jakobu (razmišljanje Vilija Kerčmarja), Jagnje Božje (Evgen Balažič), Ilegalci in pregnanci (razmišljanje Gustava Škaliča
EVANGELIČANSKI KOLEDAR
...in na zemlji mir ljudem ...
Pravi čudež je, da tehnika tako hitro napreduje, ko pa se učimo iz knjig, ki bodo že jutri zastarele.
Življenje zna biti celo tako umazano, da ne zmagajo vedno najboljši.
Naša bolj ali manj velika brezbrižnost do trpečih je zavrženo dejanje, vendar nam pomaga preživeti.
RUDI RINGBAUER«
deležen Trst, nekoč “največje slovensko mesto”. Med obravnavanimi osebnostmi je v ospredju začetnik slovstva v slovenskem knjižnem jeziku Primož Trubar, poleg njega pa velja omeniti še nedavno preminulega Leona Štuklja, slikarje Janeza in Jurija Šubica, Jožeta Tisnikarja in Jožefa Tominca, pisatelja in politika Ivana Tavčarja, političnega delavca Toneta Tomšiča...
Od krajev iz pokrajine ob Muri so tokrat v besedi in sliki predstavljeni bogato arheološko najdišče Šafarsko, Šalo-vci s svojo občino, umetnostnozgodovinsko bogata Tišina in Turnišče, iz zamejstva pa Števanovci in županija Šo-moško, kjer od nekdaj živijo Slovenci. Opazno je veliko število osebnosti iz tukajšnje preteklosti in sedanjosti, med katerimi naletimo na Ireno Šavel (1949), ravnateljico soboškega pokrajinskega muzeja, Franca Šebjaniča (1920-1984), v Soboti rojenega publicista in kulturnega delavca, Emerika Šiftarja
o nekdanjih in sedanjih nesrečnikih)...
V Evangeličanskem koledarju za prestopno leto 2000 sta pesmi Kruh in Kristus je življenje, ki ju je spesnila Jana Kerčmar, ki je napisala še dva prozna sestavka. Tak je tudi nekoliko daljši Sovražnik alkohola (Frida Kovač). Biblična arheologija pa je naslov članka dr. Theodorja Karija, kije šel po sledeh skrivnostnih Sabijcev iz severne Mezopotamije. Hari je tudi avtor zapisa Kdaj se prične tisočletje in argumentirano sklene, da se bo tretje tisočletje začelo
1. januarja 2001.
Evangeličanski koledar 2000 ima 201 stran besedila. Stane 1.500 tolarjev. Naslovno stran ovitka (slika Žeja) je opremil ak. slikar Nikolar Beer.
Š. SOBOČAN a
(1900-1982), agronoma in šolnika iz Strukovec, kemika Jožeta Šiftarja (1929-1998), pravnika ter kulturnega in političnega delavca Vaneka Šiftarji (1919-1999), agronomko in enologinjo Venčeslavo Šinkovec (1929), beltinskega duhovnika in zgodovinarja Ivana Škafarja (1912-1983), pesnika, pisatelja in scenarista Branka Šomna (1936), ekonomista Franja Štefaneca (1922), na Vaneči padlega narodnega heroja Slobodana Šumenjaka (1923-1944), evangeličanskega pastorja in pisca Aleksandra Terplana (1816-1858), učitelja, politika in prevratnika Vilmoša Tkalca (1894-?), za katerega se še vedno ne ve, kdaj in kako je končal svoje pestro življenje, Ferenca Totha (1912-1987), v Soboti in Porabju delujočega publicista, in prevajalca, Štefana Trajbariča (1934), kemika iz Filovec, in navsezadnje Antojia Trstenjaka (1906-1996), antropologa, psihologa in teologa.
D. ŠTEFANEC ■
Kozarjev prevod Pavlovih pesmi
e več kot pol leta je minilo od Lojzetovega nepričakovanega odhoda, pa še nismo spregovorili o njegovi zadnji knjigi, ki jo je - kateri založbi v čast?! -sam izdal in razpošiljal prijateljem nekako mesec pred odhodom v večnost (da
jo je sam založil, tega niti ni označil v njej, navedel pa je pod izvirnim madžarskim nazivom avtorjevo založbo).
V razpravi Življenje in delo Avgusta Pavla sem napisal poglavje Pesnik (SAZU, Razprave VII/7, 1970, 325-330), kjer sem na kratko označil njegovo slovensko in madžarsko pesniško delo.
S cankovskega zleženja madžarski in slovenski slavist Avgust Pavel (1886-1946) je najprej kot dijak in študent peštanske univerze nastopil 's pesmimi v domačem narečju v Marijinem listu in Novinah (Mojim stari-šom, Novine 1917, št.41), ki so izražale pokrajinsko razpoloženje v zvezi z vojsko ter napoved lepših dni. Vrhunec Pavlove poezije v domačem narečju je dolga desetkitična budnica, ko seje bližal konec vsesvetovne vojske, v kateri je bil ranjen: »Ne de tak vsigd '-ar, kak je bilo« (Novine 1917, št.39). V njej diha občutje bližajočega se miru in lepše prihodnosti, ki jo napoveduje s krepkim izrazom v prvi in zadnji kitici:
Ne de tak vsigdar, kak je bilo!
Ne povesi obviipano, narod, glavo! Stoj močno na sveiih, starinskih tlej, v lepšo bodočnost viipanje mej!
Ko je doživljal v zasedenem Prekmurju 1941-45 mnogo razočaranj, mu je bilo v veselje, da so se dijaki soboške gimnazije pri pouku prekmurščine učili na pamet njegove pesmi. Ko je spoznal, da z njegovim prihodom v slovensko okolje ne bo nič, je začel pisati v jeziku svojega okolja, v katerem je bral velike pesnike in sprejemal vso kulturo in v katerem je začel pesniti kot dijak monoštrske in sombotelske gimnazije (v listu Muraszombat es videske 1909). Da Avgust Pavel ni pesnil v knjižni slovenščini kot naši drugi pesniki, ki so živeli na Dunaju in drugod v tujini, je razumljivo, če pomislimo, da ni hodil niti v slovenske šole niti ni dobil pred oči pomembnejših del slovenskega slovstva. Poznal je predvsem Gregorčiča (v izdaji Mohorjeve družbe 1908). Pavel je v madžarščini na začetku pisal ljubezenske pesmi. Konec dvajsetih let, ko se je naselil v Sombo-telu in poleg pouka na gimnaziji prevzel tudi vodstvo tamkajšnjega muzeja ter njegove knjižnice, kjer je zbiral tudi prekmurske knjige, je začel pesmi pošiljati literarnim časopisom in tudi dnevnikom, tudi na Erdeljsko in Slovaško. Madžarsko pesniško ustvarjanje je bilo •v tistih letih zelo razgibano, saj so nastopali Babits Mihaly, Ilyes Gyula, Kocsis Laszlo, Szekely Laszlo, Jozsef Attila in mnogi drugi.
V decembru 1932 je prišla na svetlo njegova prva pesniška zbirka: Vak vol-gy olen igy zsolozsmazok - Tako pojem psalme v objemu slepe doline. Ima letnico 1933. Knjiga je nenavadna že po zunanji obliki: naslovnica je večja, kot so navadno pesniške zbirke - podoba golega lika ponazarja človeka z dvignjenimi rokami, naslov zbirke je nenavadno dolg in izraža vsebino knjige: pesnik poje vzvišene pesmi, kot so psalmi, torej ne navadne, lahkotne pesmice -, slepa dolina pa ponazarja svet, sodobnost. Na 107 straneh je objavljenih sedem skupin pesmi, ki že dokazujejo, da jih je pesnik razvrstil po miselni in čustveni vsebini. Te pesmi bi bilo treba primerjati z glavnimi tedanjimi pesniki, da bi jim mogli določiti mesto in vrednost v tedanji madžarski poeziji. Nekaj takih misli sem objavil v tako imenovani razpravi, npr.: Izpovedi takega človeka, ki je bil vselej pesnik tudi brez pesmi (Kemeny G.), F. Mora: Pavel nima vzroka objokovati let, ko je molčala njegova pesem, zakaj zdaj je z eruptivno silo predrla iz ve
likih globin gejzirske nadarjenosti, ki se hrupno kipeče dviga v take višine, iz kakršnih globin je prišla. Romanopisec in zgodovinar A. Iljaš: Ti kriki se dvigajo iz njegovih pesmi v višine kot orkan in trenutno nima naše slovstvo niti samostojne lirske zbirke niti celotnega liričnega opusa, katerega miselni sestav bi bilo mogoče tako natanko in tako celotno povzeti kot psalme slepe doline. Vsi ti in mnogi drugi so s svojimi izjavami potrdili pisanje tedanjega slovenskega študenta: »Stilna oznaka Pavlove pesniške zbirke, kf se bo morala vključiti v razvoj sodobne madžarske lirike od Adyja sem, mu bo prisodila v njej pomembno mesto. Ugotovili bodo, daje obogatil madžarski pesniški jezik z mnogimi novimi tvorbami, s svojo čudovito simboliko, s katero dviga iz globin v najžarkejšo luč žgoče muke in slutnje sodobnosti, pa sije pridobil povsem samoraslo pesniško osebnost, ki ne bo ostala skrita.« (V.N., Slovenec 1933, št.27.)
Pojdimo h Kozarjevemu prevodu! Lojze se je madžarščine naučil med zasedbo in v bližnjem Kermedinu se je seznanil tudi z Avgustom Pavlom ter z njegovo poezijo. Ne spominjam se, kdaj in kako je začel prevajati. Sam sem prevedel pred vojsko le celo pesem Čudeži se rode tu doli! (Mladika 1936, 296, ponatisnjeno v Stopinjah 1986) in nekaj verzov v poročilih o Pavlovi knjigi, najbrž zavoljo primerjave s Kozarjevim prevodom. Kozar je začel objavljati svoje prevode v Stopinjah, ki jih pa, razen J. Smeja, najbrž nihče ni primerjal z izvirnikom. Sedaj so ti prevodi zbrani v lepi knjižici, na zunaj gotovo lepši kot izvirnik, in Gu-sti bi je bil vesel. Platnico krasi vsebini in naslovu ustrezen večbarvni detajl s Kregarjeve freske v odranski cerkvi: klečeči, trpeči mož s proseče iztegnjenima rokama, z zaprtimi očmi in rahlo priprtimi usti, iz katerih prihajajo psalmi, vdane prošje in kriki, vse na sinjem ozadju ovojne platnice.
Na prvem zavihu je Pavlova podoba iz zrelih let z glavnimi podatki o njem. Na drugem zavihu sta prevajalčeva podoba s podatki o njegovem obsežnem delu in zadnji stavek: Kot prevajalec Pavlovih pesmi nam vrača dragoceni biser, ki nam ga je tujina vzela ... Podpisani je napisal poldrugo stran spremne besede, kjer je ob Kozarjevem prevodu zapisal le: »To je bilo veliko in potrebno dejanje ... Njegovi svobodni verzi sicer na videz lajšajo prevajanje, ker niso vezani na stalne oblike, obenem pa terjajo večjo skrb, da polneje izrazijo sicer preprosto izraženo, toda globoko misel in čustvo, večkrat na nov način. Menim, da seje našemu prevajalcu to zelo posrečilo in da je s tem Pavlovo pesem približal večini, ki ne razume tega jezika. Želim le, da bi se lotil še prevajanja druge knjige.« Žal smo to zamudili in zato veliko bolj cenimo uspeli prevod. Vidim iz pripisanih prevodov posameznih besed, daje Lojze uporabljal moj primerek Pavlove izvirne knjige. Ni moči na tem mestu nadrobneje primerjati prevoda z izvirnikom in kaj več pisati o vsebini knjige - zato pa rotim prekmurske rojake -vsaj te -, da pazljivo prisluhnejo besedam Avgusta Pavla izpred pol stoletja in več -, želim pa tudi prevajalca drugi njegovi knjigi Zažgani gozd in menim, da bi za to bil najprimernejši med nami Jože Smej. Naj stori še to dejanje!
VILKO NOVAK«
AKCIJE
13. januar 2000, USTNIK
straneh predstavljali naj... tajnice z naj... šopki.
In ker VESTNIK znova preseneča in nagrajuje, vam daje, spoštovani bralke in bralci, možnost, da glasujete. Izpolnite glasovnico, odločite se za svojo naj... tajnico z naj... šopkom ter jo na dopisnici pošljite na naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Objavili bomo tri glasovnice (13., 20. in 27. januarja), naj... tajnico z
naj... šopkom pa vam bomo predstavili v soboto, 5. februarja, na prireditvi Zaigrajmo in zapojmo,po domače v Črenšovcih.
KUPON ŠT. 1
Ime in priimek:
Naslov:
Glasujem za naj... tajnico z naj... šopkom:
Z našega štedilnika
(MV6. 1. 2000)
s proseno kašo
*
Musaka s krompirjem in kislim zeljem
Zelena solata
*
jabolka
s pudingom	Branko ČASAR,
1	kuharski mojster v hotelu Diana
juha s proseno kašo
100 g prosene kaše, 60 g masti, 120 g čebule, | 30 g moke, sol, poper, majaron
Kašo operemo in damo kuhat v slano vodo. Med tem časom ko se kaša kuha, si pripravimo prež-i ganje iz masti in moke, kateremu dodamo na kocke narezano čebulo. Zalijemo z mrzlo vodo, razmešamo in dodamo h kaši. Začinimo s po-' prom, majaronom in dobro prevremo. Za izbolj-| sanje okusa lahko dodamo jušno kocko.
I Musaka s krompirjem in kislim zeljem | 200 g mesnate slanine (hamburger), 5 cl olja, 200 I g mletega mesa, 150 g čebule, sol, poper, 500 g | kislega zelja, lovorjev list, rdeča mleta paprika, 800 g krompirja, 20 cl kisle smetane, 1 jajce
Mesnato slanino narežemo na tanke rezine in jih | malo popečemo. Na olju prepražimo na drobno I narezano čebulo, dodamo mleto meso, solimo, j popramo. Pražimo toliko časa, da se zmehča, | I nato dodamo za noževo konico rdeče paprike. j j Kislo zelje damo na maščobo, ki nam je ostala od I pečenja slanine, dodamo lovorjev list, poper, po | potrebi malo vode in dušimo, da se zmehča, j Krompir operemo, olupimo in narežemo na li-j stiče. V jensko posodo damo najprej pečeno sla-I nino, zaterh plast krompirja, plast mesa in plast | : zelja. Ponavljamo tolikokrat, da porabimo vse se- I
stavine. Zadnja plast mora biti krompir. Zalijemo z I malo vode, damo v pečico in pečemo, da se I krompir zmehča. Na koncu pečenja musako pre- | I lijemo s smetano, v kateri smo razžvrkljali jajce, j Zapečemo do zlate barve.
j
1 jabolka s pudingom
I 500 g jabolk, 100 g otroških piškot, 500 cl j mleka, 1 vanilijev puding, 120 g sladkorja | Jabolka olupimo in narežemo na krhlje. 10 cl i vode in 50 g sladkorja pristavimo, dodamo nare-| zana jabolka in dušimo do mehkega. Primerno I posodo obložimo s piškoti, nanje damo jabolka, i katera prekrijemo s kuhanim toplim pudingom. | Postavimo na hladno in mrzlo ponudimo.
AJ... TAJNICA Z NAJ... ŠOPKOM
MARIJA FORJAN (OŠ Beltinci)
JOŽICA FORJAN (ABC Pomurka M. S.)
MIRA VARGA (Pomurske lekarne M. S.)
TATJANA ŽOKŠ (OŠ Kapela)
VALERIJA MAGGAR (Gidos Lendava) SIMONA MALIGEC (OŠ 2 M. Sobota) MILOJKA ZRIM (Projektivni biro M. S.) ZDENKA FICKO Diana-Zvezda M. S.)
IRENA ROZMAN (Vojašnica M. S.) DRAGICA HOČURŠAK	MIRA KOVAČIČ (Radenska Radenci) TADEJA KAVČIČ (Telekom M. S.)
Na kratko
Ljutomer
V Krkini tovarni v Ljutomeru je zaposlenih . 162 delavcev, proizvodnja poteka na površini 4.500 kvadratnih metrov, skladišče pa meri 1.250 kvadratnih metrov. Ta čas izdelujejo v ljutomerski Krki trda zdravila: tablete, dražeje, pastile in granulate za napitke. Večino izdelkov - med njimi so najbolj znani pikovit, septolete, propomed C, kalcinova, mento-mend in drugi - izvozijo na trge Vzhodne Evrope, zlasti v novonastale države nekdanje Sovjetske zveze in v države nekdanje Jugoslavije. (J. Ž.)
Radenci
V vseslovenski projekt TZS Moja dežela - lepa in gostoljubna se je lani prvič vključilo Združenje za trgovino pri GZ Slovenije, kajti ocenjevali so tudi trgovine. Med dobitniki diplom in priznanj je bilg kot edina iz pokrajine ob Muri nagrajena Drogerija Gabrijela iz Radenec.
Grad
Lovska družina Grad - Kuzma ima 35 članov, ki gospodarijo z 2.900 hektarji lovnih površin. V družini je 24 lovcev kmetov. Na njihovem območju je veliko divjadi, kar je dobro za lovce, ne pa tudi za kmete, saj divjad uničuje poljščine. Pa vendarle v društvu ugotavljajo, daje vse manj male divjadi, predvsem fazanov in zajcev. (J. Ž.)
Zenkovci
Zenkovski gasilci so se zgledovali po drugih gasilskih društvih in tudi vzpostavili stike. Sodelujejo z gasilci PGD Bohinjska Češnjica. Ni ostalo pri prvem srečanju, ampak stike še naprej krepijo. Na letošnjem srečanju bodo celo podpisali posebno listino o dolgoročnem sodelovanju in - pobra-
tenju. Tako se bodo še bolj okrepile vezi med ravninskimi Zenkovci in gorsko Češnjico. (J. Ko.)
Rakičan
Mladi iz župnije sv. Petra Gornja Radgona so pred božičem in novoletnimi prazniki obiskali varovance v domu starejših v Rakičanu. Šlo je za tradicionalni obisk, ki so ga pripravili skupaj s svojima duhovnikoma. Starejšim ljudem so čestitati in jim bivanje popestrili s krajšim kulturnim programom. (F. KI.)
Odranci
Občina že dlje časa načrtuje obrtno cono, vendar se zatika pri odkupu zemljišč. Ne glede na to je občinski svet sprejel sklep, da se občinski center zaokroži in da naj bi bile v njem razne servisne dejavnosti. Kaže, da bo tudi sklenjen sporazum od odkupu 11-arske Ferenčakove parcele, na kateri sicer stoji stara hiša. Občina bo poskrbela za njeno (po)rušitev, kajti na tistem mestu bodo sezidali poslovno-stanovanjsko stavbo, v kateri naj bi bili tudi pekarna in slaščičarna. (J. Ž.)
Pogrešate novice iz svojega kraja?
Na kratko nam sporočite o dogodkih v svojem delovnem ali bivalnem območju in z veseljem bomo objavili vašo vestičko in še nekaj honorarja boste dobili.
Če pa se sami težko lotite pisanja, potem nas pisno ali telefonsko obvestite o dogodkih. Naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, telefon 33 019.
DAVČNO SVETOVANJE 1VAJNŠIČ
MURSKA SOBOTA, tel. 36 810, LJUTOMER, tel. 84 95 80
RAČUNOVODSKA PROGRAMSKA OPREMA:
□	BIROKRAT obvladuje kompleksno poslovanje majhnih poslovnih okolij. Omogoča fakturiranje, vodenje zalog, drobnoprodajo, proizvodnjo, blagajno, potne naloge, osnovna sredstva, enostavno ali dvostavno knjigovodstvo, obračun DDV-ja ... že od 119.000 SIT (DDV vračunan)
□	ambieNT 2000 (Windows NT, Office 2000, Birokrat, plačila po internetu prek APP, NKBM, PBS, SKB ...) že od 199.900 SIT (DDV vračunan)
Vaš poslovni in osebni zaupnik
Na podlagi 12. člena Statuta Občine Dobrovnik (Ur. list RS št. 34/99) in 21. člena Pravilnika o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Dobrovnik Občina Dobrovnik razpisuje delovno mesto tajnika občinske uprave za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Za zasedbo delovnega mesta se poleg splošnih pogojev zahteva še: - visokošolska izobrazba pravne, upravne ali druge ustrezne smeri, - 3 leta delovnih izkušenj na vodstvenih ali vodilnih delovnih mestih,
-	višješolska izobrazba pravne, upravne ali druge ustrezne smeri in najmanj 6 let delovnih izkušenj na vodstvenih ali vodilnih delovnih mestih,
-	opravljen izpit iz Zakona o splošnem upravnem postopku, - poznavanje dela z računalnikom, - aktivno znanje madžarskega in pasivno znanje enega od svetovnih jezikov,
-	organizacijske in vodstvene sposobnosti.
Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Za zasedbo delovnega mesta se zahteva poskusna doba v skladu z zakonom.
Vloge z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela je treba poslati v 8 dneh od objave na naslov: Občina Dobrovnik, Dobrovnik 297, 9223 Dobrovnik.
O izboru bodo kandidati/-ke obveščenrv 8 dneh po izbiri.
wiik 13. januar 2000
KMETIJSTVO
Izobraževanje kmetovalcev
V Ljutomeru v sejni sobi Kmetovalca bo 14. januarja ob 9.00 predavanje: Bolezni koruze - zaščita pred njimi, rezultati sortnih poskusov koruze in pšenice v letu 1999, setev travnikov. Istega dne bo v Žižkih v dvorani Žabjek ob 9.30 predavanje: Pomen DDV-ja in trošarina v kmetijstvu.
17. januarja bo v Gornji Radgoni v dvorani KZ ob 9.00 zdravstveno predavanje. Istega dne bo v Gornjih Petrovcih v gostilni Horvat ob 10.00 sadjarsko predavanje: Vpliv redčenja in pomen foliarnega škropljenja s kalcijem.
Na Cankovi v upravni zgradbi Ledavskega dola SKZ Cankova bo 17. januarja ob 9.00 delavnica; teme: Takojšnja poporodna skrb za piemenico, intenzivna skrb za novorojenca, pomen pasivnega prenosa imunosti pri novorojenih teletih, zaostala posteljica.
V Dobrovniku v dvorani kulturnega doma bo 18. januarja ob 9.00 predavanje: Pridelava mleka in reja mladega pitovnega goveda.
V Murski Soboti v sejni dvorani ŽVZ-ja za Pomurje bo 19. januarja ob 9,00 seminar: Integrirana pridelava vrtnin.
20. januarja bo v Bogojini v va-ško-gasilskem domu ob 10.00 predavanje: Novosti v vinogradništvu in aktualna problematika v kletarstvu. Istega dne se bo v Ljutomeru v sejni sobi Kmetovalca ob 9.00 začel dvodnevni seminar: Kako do evropsko primerljive kmetije pri reji krav molznic.
V Križevcih pri Ljutomeru bo v zadružnem domu 20. in 21. januarja ob 9.00 dvodnevni seminar: Reja in pasme prašičev, razmnoževanje in zdravje prašičev.
Slovenske gorice od nekdaj znane po sadjarstvu
Sušenje sadja,
pomemben vir dohodka
V Občini Cerkvenjak odslej več denarja za investicije
a območju Občine Cerkvenjak je precejšnja brezposelnost. Gre za območje Slovenskih goric, ki je že od nekdaj znano po sadjarstvu. Novi vir dohodka vidi župan Jože Kraner v pridelavi suhega sadja. V ta namen bodo skušali pri sadjarjih vpeljati ustrezno
tehnologijo. In če bodo načrti realizirani, bodo rezultati vidni že prihodnje leto.
V okviru programa celostnega razvoja vasi želijo pospešiti turistično dejavnost. In na ce-rkvenjaškem območju imajo 28 obrtnikov in podjetnikov. Občina išče možnosti, da bi ti svoje
dejavnosti povečali in zaposlili dodatne delavce. V ta namen naj bi denar prispevala nekatera slovenska ministrstva.
Občino Cerkvenjak sestavlja 15 vasi. Gre za manj razvito ob-
Slovarček manj znanih pojmov
gnojila - so v glavnem sestavljena iz organskih spojin, rastlinskih'in živalskih odpadkov, ostankov in izločkov
Glavna organska gnojila so: hlevski gnoj, gnojnica, gnojevka, po-dorine, kompost. Organska gnojila vsebujejo le malo ali nič rastlinskim koreninam dostopnih hranil. Da jih rastline lahko uporabijo za svojo prehrano, se morajo najprej razgraditi. Organska gnojila prispevajo k nastanku humusa, torej k izboljšanju rodovitnosti tal, rudninska gnojila pa te lastnosti nimajo.
Rudninska (umetna) gnojila po sestavi delimo na enostavna in kompleksna. Enostavna gnojila vsebujejo en glavni element, po katerem gnojilo tudi imenujemo. Kompleksna gnojila vsebujejo dva ali več elementov, ki so v različnih razmerjih (NPK).
grm - je olesenela rastlina, ki se razvejuje nizko pri tleh in ne tvori debla
V obliki grma rastejo našplja, leska, ribez, kosmulja, josta, borovnica in figa.
gumoza = smolika - izcejanje smole pri koščičarjih zaradi obolelosti
Še posebno rada se pojavlja pri breskvah, dostikrat zaradi mehaničnih poškodb ali zimske pozebe.
A. M. ■
Po kakovostnih vinih slovijo tudi v vinogradništvu Kovač na Hodošu. Posebne trgatve pri njih niso več redkost, čeprav gospodar Zdravko pravi, da se zanje odloča vedno več vinogradnikov in je konkurenca na tržišču že izredno huda. Čeprav so imeli letos nekaj težav s ptiči, ki so bili kljub zaščitnim mrežam vsiljivi gostje, je 400 trsov neobranega^sauvignona pričakalo novo tisočletje, ob pomoči prijateljev in znancev pa so ga Kovačevi potrgali minuli petek. Še v mraku so se zbrali v vinogradu v Krplivniku, kar pošteno jih je zeblo, iz nabranega grozdja pa so iztisnili 240 litrov mošta in v njem namerili 130 Eox-lejevih stopinj sladkorja. Foto: LUDVIK KOVAČ
T:"
l^lievska trgatev Vinogradništva Steyer v vinogradu na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni postaja tradi-i a Letošnja ki je potekala v sončnem vremenu, vendar v zasneženem vinogradu, je bila že tretja, hkrati CIOna " ^ena saj je temperatura ta dan padla kar 12 stopinj pod ničlo. Pri Steyerjevih so obirali 1.300 trsov i -k a rizlinga in traminca, iz grozdja so iztisnili 250 litrov mošta in v njem namerili 180 Eoxlejevih stopinj idk9 Ledeno kraljevo vino odlične kakovosti, namenjeno sladokuscem, bodo napolnili v posebne stek-sladkorja.	everjevi slovijo po vrhunskih vinih, ki jih letno pridelajo od 20 do 30 tisoč litrov, z njimi pa
iZaio S po najvišjih odličjih na vinskih ocenjevanjih. Foto: LUDVIK KRAMBERGER
močje in zato prispeva Republika Slovenija v občinski proračun preko 80 milijonov tolarjev. Z ustanovitvijo občine je to območje pridobilo okoli 40 milijonov tolarjev dodatnega denarja. In za investicije ima zdaj občina na voljo enkrat več de-
narja, kot ga je imela včasih tamkajšnja krajevna skupnost.
Pomembno vlogo pri razvoju Slovenskih goric bo lahko imel v letu 1999 oblikovan Slovensko-goriški forum. Sestavljajo ga doktorji znanosti, inženirji, ekonomisti, profesorji, novinarji, umetniki, živeči na območju Slovenskih goric. Lotili se bodo evidentiranja naravne in kulturno-zgo-dovinske dediščine. Opravili družboslovne raziskave, organizirali razprave, okrogle mize in prireditve. Gre za združevanje znanja in strokovnih izkušenj, kar bi naj služilo promociji Slovenskih goric in vključevanju tega območja v širši slovenski in evropski prostor.
F.Š. ■
Ali znamo pravilno uporabljati fitofarmacevtske pripravke?! - II
Tolerance so določene na podlagi dnevnih dopustnih odmerkov. To so tiste količine fitofarmacevtskih pripravkov, ki jih organizem prenese pri vsakodnevnem uživanju skozi vse življenje brez škodljivih posledic. Poskuse zate namene delajo na živalih: z upoštevanjem stokratnih varnostnih faktorjev po podatkih za živali se določijo dopustni odmerki za ljudi.
Okvirne tolerance je vsem državam priporočila svetovna zdravstvena organizacija (WH0). Na podlagi teh ima vsaka država za svoje razmere izdelane tolerance, ki so odvisne od vrste in uporabe fitofarmacevtskih pripravkov ter sestave in značilnosti prehrane. Tolerance ne bodo prekoračene, če se upoštevajo predpisi o odmerkih sredstev in karencah.
Letalna doza - ugotovili smo že, da vsa kemična sredstva rastlin niso enako nevarna oziroma strupena. Kriteriji za njihovo razvrstitev po strupenosti so različni. Najpogosteje se uporablja kot orientacijski kazalec strupenosti srednja letalna doza, ki jo označujemo z LD50.
. To je smrtna ali letalna doza za 50 % poskusnih živali. Letalno dozo za vsako novo sredstvo določijo na poskusnih živalih, najpogosteje na podganah s krmnimi poskusi. Zato se strupenost sredstev navadno izraža kot akutna oralna toksičnost LD50 za podgane. Letalna doza se izraža v mg aktivne snovi na 1 kg žive teže poskusnih živali, torej v ppm enotah. Čim manjše je število LD50, tem bolj je sredstvo strupeno.
Zakon o prometu strupov razvršča sredstva glede strupenosti v tri skupine. V prvo skupino spadajo sredstva, katerih srednja smrtna doza LD50 je do 25 mg/kg, v drugo 25-200 mg/kg, v tretjo pa 200-2000 mg/kg.. WH0 klasifikacija loči tudi učinkovine po fizikalnem stanju (trdno/tekoče), kar vpliva na hitrost resorpcije v telo. Tekoči pripravki so nevarnejši za izpostavljeno kožo. To je tudi razlog, zakaj so po WH0 sistemu tekoča sredstva štirikrat nevarnejša od podobnih trdnih.
Nekatere substance lahko včasih hkrati uvrstimo v dve ali celo tri skupine, kar je odvisno od odstotka učinkovine. Natančnejše predpise o kriterijih za razvrščanje strupov v skupine in o metodah za določanje stopnje strupenosti posameznih substanc izdaja upravni organ, ki je pristojen za zdravstvo; poleg tega izda tudi seznam strupov, ki spadajo v zgoraj imenovane tri skupine.(2)
Katera fitofarmacevtska sredstva se
| lahko prodajajo?
Prodajati se smejo le fitofarmacevtski pripravki, ki imajo dovoljenje za promet v naši državi. Če se substance, ki so navedene v odločbi s seznamom strupov, z dovoljenjem za prodajo, dejansko uporabljajo oziroma prodajajo, morajo imeti deklaracijo, ki vsebuje naslednje podatke:
oznako sredstva, znamenje in številko dovoljenja za promet, ime in naslov proizvajalca, prodajalca ali uvoznika, vrsto in količino učinkovin (aktivnih snovi), navodilo za uporabo, predpisane omejitve in prepovedi, opozorila na nevarnost, ki lahko nastanejo pri uporabi, oziroma mogoči škodljivi vplivi, varnostni ukrepi, kot tudi takojšnje ukrepanje pri nezgodah, rok uporabnosti pri fitofarmacevtskih sredstvih s časovno omejeno trajnostjo in, oznako po zakonu o strupih in po pravilniku o označevanju strupov, ki se dajejo v promet na domačem tržišču.
Vsakemu originalnemu zavitku strupa mora biti poleg deklaracije priloženo tudi navodilo za uporabo; označeni morajo biti simptomi zastrupitve in s čim se zaščitimo pred zastrupitvijo in kaj je treba storiti pri prvi pomoči v primeru zastrupitve.
Sredstva so označena z znaki, ki povedo ali je kako sredstvo jedko, dražeče ali lahko vnetljivo. Simboli za nevarnost imajo oznake T+ (zelo strupeno), T (strupeno), Xn (manj strupeno), C (jedko), Xi (dražeče), F (vnetljivo).(2)
Kdaj nabaviti sredstva za varstvo rastlin ?
Zaradi pokvarljivosti nekaterih pripravkov ne kaže kopičiti večjih zalog za daljšo dobo, kvečjemu za poldrugo leto. V naročilu točno označimo vrsto in ime kemičnega sredstva, ki ga želimo nabaviti. Pred nakupom je treba preveriti ustreznost sredstva oziroma namen uporabe na podlagi pregleda rastlin in objektov, kjer jih bomo uporabljali, ali pa na podlagi nasveta strokovnjaka za varstvo rastlin. Izberemo za okolje manj nevarna sredstva; priporočamo pripravke v tekoči ali zrnati obliki. Praviloma prevzamemo le sredstva, ki jim še ni potekel rok trajanja, in za katera vemo, kakšna so in kako jih uporabljamo. Pakiranja morajo biti izvirna. Pazljivi moramo biti pri prevzemu večjih pošiljk tekočih sredstev v zimskem času, da ne bi sredstva med prevozom zmrznila. (2)
(SE NADALJUJE)
METKA BARBARIČ, UNIV. DIPL. INŽ. KMET. I


Cene krmil in vitaminsko-mineralnih dodatkov
PUŠENJAK, d. o. o., Cezanjevci		
tovarniško ime	pakiranje	cena/kg
pu-predstarter	10/1	15,10
pu-starter	10/1	77,70
pu starter	30/1	73,00
s-doj	30/1	51,80
bek 1	40/1	46,00
bek 1	rinfuza	42,00
bek 2	30/1	42,66
bek 2	rinfuza	40,00
tl-štarter zlato zrno	10/1	61,00
tl-štarter - zlato zrno 30/1		51,66
bro-štarter	10/1	73,00
bro-finišer	10/1	69,00
ns-k (za nesnice)	10/1	61,00
krmilo za kunce	10/1	61,00
Trgovina Robert Hozjan, Žižki		
tovarniško ime	pakiranje	cena/kg
pu-starter	10/1	70,50
pu starter	40/1	65,50
s-doj	40/1	45,00
bek 1	40/1	44,50
bek 2	40/1	42,25
super bek 35	10/1	74,00
super bek 35	40/1	68,50
tl-štarter	10/1	58,00
tl-pit 1	40/1	38,00
tl-pit 2	40/1	36,50
bro-štarter	10/1	69,00
ns-k (za nesnice)	10/1	61,00
krmilo za kunce	10/1	59,00
vitaredin	2/1	260,00
kostomin	2/1	220,00
kostovit	2/1	306,00
bovisal	5/1	137,00
kravimin 3 bio zn	5/1	242,00
kravimin 6 bio zn	5/1	172,00
pravimin 1	5/1	252,00
pravimin 2	5/1	235,00
krmilna moka	35/1	21,40
sončične tropine	50/1	35,20
sojine tropine	50/1	59,20
pšenični otrobi	30/1	19,33
KZ Ledavski dol, Cankova		
tovarniško ime	pakiranje	cena / kg
pu starter	40/1	66,00
bek 1	40/1	45,30
bek 2	40/1	43,30
super bek 35	40/1	70,20
tl-štarter	40/1	54,10
tl-pit 1	40/1	39,10
tl-pit 2	40/1	37,60
super-u-3	40/1	51,70
ns-k (za nesnice)	10/1	60,00
supermix 3% pr	30/1	179,40
vitaredin	2/1	248,20
bovisal	5/1	125,40
kravimin 3 bio zn	5/1	229,80
kravimin 6 bio zn	5/1	157,60
pravimin 1	5/1	247,90
pravimin 2	5/1	224,60
krmilna moka	40/1	19,50
sončične tropine	rinfuza	26,20
mesna moka	25/1	64,90
sojine tropine	40/1	64,70
sojine tropine	rinfuza	49,90
□učne pogače	50/1	57,00
		
Prepoved		
Po uredbi o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla je med 15. novembrom in 15. februarjem prepovedano gnojenje z gnojevko in gnojnico na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje.
Gnojenje z gnojevko pa je ves čas prepovedano na tleh, nasičenih z vodo, prekritih s snežno odejo, na velikih strminah, kjer gnojevka odteka po površini, na zamrznjenih tleh ter na vodnih in stavbnih zemljiščih.
14	IZ NAŠIH KRAJEV	13. januar 2000, WMilR
Podobe življenja iz naših krajev
Potop prav na božič


V okviru PGD Gornja Radgona deluje enota za reševanje iz vode in na vodi, imenovana Gapora. Člani morajo biti pripravljeni za reševanje tudi v zimskem času, zato pa je potrebna vaja. Nazadnje so jo imeli prav na božič, in sicer v Blaguškem jezeru. Vse je bilo, kot so načrtovali, zato je vaja uspela.Radgonski potapljači so vključeni v Enoto podvodne reševalne službe ustreznega ministrstva R Slovenije. Enoto sestavljajo:Bogdan in Marko Šajnovič, Franc Fartek, Brane Klun, Roman Domjan, Ernest Črepnjak, Andrej Kovačič, Boris Pučko, Tomaž Munda, Rajko Lipič, dr. Branko Avsec (zdravnik), Vojo Stolnik in Mirko Njivar. - F. KI., foto: B. Šajnovič
Zlatoporočenca Nuhovič
Pred 50 leti sta se poročila Marija in Šaban Nuhovič.V zakonu sta se jima rodila sinova Željko in Bedri. Tja do 1979. leta sta Nuhovičeva živela v Kosovski Mitroviči, potem pa sta se ustalila v Gančanih. Pred kratkim sta svoj zakonski jubilej zaznamovala z zlatoporočno slove-snotjo v prostorih beltinske občine. Vodil jo je predtavnik UE Murska Sobota Avgust Farkaš, priči pa sta bila slavljenčeva vnuka Ernest in Maja. Prejela sta zlatoporočno listino in darilo, ki jima je vročil podžupan Janko Bezjek, kot predstavnik KS Gančani pa jima je čestital in izročil darilo Bojan Jerebic. Ob obisku sta nam zaupala, da sta sicer dolgo živela zunaj Prekmurja, a dopust sta vselej preživela v pokrajini ob Muri. Šaban je bil vojaški oficir, Marija, rojena Baša, pa je delala v (civilni) družbeni prehrani. - Foto: J. Žerdin

Franc Kisilak je sam doma
Nekdanji Kočevar se je vrnil, sinova in hčerka pa so ostali
edeminosemdeset letnega Franca Kisilaka iz Doliča sem obiskal, da bi mi kaj več povedal o svojem pletenju košar, a je mož, čigar starost je zavidanja vredna, o sebi povedal še marsikaj drugega.
Franc Kisilak živi uradno v
Potrkal sem na vhodna vrata in nekje iz notranjosti hiše sem slišal glas: »Kar naprej!« Vstopil sem v predprostor, nato pa v kuhinjo, kjer sem naletel na Franca, kije pletel košaro.
»Za pletenje nisem imel posebnega učitelja, ampak sem le opazoval soseda, ko je pletel košare. Potem sem poskusil še sam in je kar šlo,« mi je na vprašanje, kdo je bil njegov pletarski vzornik, odgovoril Franc.
»Pletete le iz šibja, ki ga sami narežete, ali tudi iz šibja, ki ga prinesejo drugi?«
»Nekaj ga res sam narežem in pripravim za pletenje, večkrat pa mi šibje prinesejo ljudje, ki bi radi imeli košare, a jih sami ne znajo splesti ali se jim ne ljubi. Najboljše je, ko prinesejo že pripravljene šibe, nisem pa vesel, ko mi prinesejo cele veje in mi tako naložijo še dodatno delo. Ko bi prišli sem prejšnji teden, bi lahko videli polno kuhinjo neuporabnih odpadkov.«
»Slišal sem, da živite sami.«
»Resje! Pred dvema letoma mi je umrla žena Adela. Dokler je živela, je nekako še šlo, saj mi je kuhala, prala in imel sem se s kom pogovarjati. Zdaj pa mi dela družbo le radio, saj televizije nimam. Da mi dan hitreje mine, se zaposlujem s pletenjem.«
»Imate pa potomce.«
»Štirje so se nama rodili, a nobeden ni ostal doma. Hčerka Terezija je na Dunaju, hčerka Marija ter sinova Franc in An-
hiši sam, a ni pozabljen, kajti tu in tam ga obiščejo otroci, v bližini živi njegova sestra; večkrat pa ga tudi kam povabijo, na primer na srečanje starejših vaščanov, in ga pogostijo. Tudi za domov mu naložijo priboljške, za
kar je ljudem seveda zelo hvaležen.
»Doklej pa boste še pletli košare?«
»Dotlej, dokler mi bodo to dopuščale moči,« je odvrnil mož, ki ima lepo število let, a mu na obrazu ni videti, da bi jih imel že 87.
Š. SOBOČAN ■
Franc Kisilak iz Doliča še vedno plete košare, čeprav je star 87 let. Tudi ob našem nenajavljenem prihodu jih je pletel. - Foto: Š. S.
'S’	■ ■ ■
Kaj vse se lahko zgodi v eni sami
ton pa so si ustvarili družine na Kočevskem. Tja sem tudi jaz nekoč hodil na delo, a sem se vrnil, oni pa so se ustalili. Zdaj tudi moji otroci niso več mladi, saj so že upokojeni, imam pa tudi vnuke.
»S čim se preživljati?«
»Predvsem s starostno kmečko pokojnino, ki sem je nazadnje dobil 26.000 tolarjev. No, da, kak tolar mi navrže tudi pletenje košar.«
»Kako pa je 87-letnik kaj zdrav?«
»Bil sem na več operacijah, na primer na pruh in mehur, vendar, kot vidite, še živim. Je pa res, da se držim zdravniških nasvetov.«
Tako sva izmenjala nekaj vprašanj in odgovorov.
Na kratko
Gornja Radgona
Za oživitev spomina na akademika dr. Antona Trstenjaka, ki seje rodil 8. januarja 1906 v Radmošcih, pripravlja Župnijski urad sv. Petra Gornja Radgona Trstenjakova dneva. V petek, 28. januarja, bo govoril dr. Anton Stres, v soboto, 29. januarja, pa bo mariborski škof dr. Franc Kramberger daroval slovesno bogoslužje v spomin na dr. Trstenjaka. (F. KI.)
Dobrovnik
Na janezovo so imeli v dobrovniški cerkvi krst vzorev vina lanskega vinskega letnika, potem pa je bila krajša slovesnost še v župnišču, kajti župnija je podarila vinogradniškemu društvu 10 arov obsežen vinograd, nasajen Z različni sortami. (F. Bo.)
Puževci
PGD Puževci so ustanovili pred 110 leti in sodi med najstarejša v puconski občini. Gasilci že leta razvijajo dobro sodelovanje z gasilci v Črni na Koroškem.'Še posebno so ponosni na uspešno nastopanje na gasilskih tekmovanjih v Avstriji, kjer so že večkrat zasedli drugo mesto in tako uspešno predstavili svoj kraj in občino. (J. Ko.)
sekundi ?
Na primer: nov avtomobii31. decembra ob 23. uri, 59 minut in 59 sekund v naslednji sekundi, pridobi eno leto. Vendar kilometrski števec ostane na ničli, avtomobilski plašči so še zmeraj neuporabljeni, sedežne prevleke nedotaknjene. Avtomobil ostane isti, popolnoma nov ... Pridobi le novo ceno. Nižjo. Vsaj pri nas, pri Citroenu.
S 1. januarjem imajo vsi modeli osebnih vozil letnika '99 novo, ugodnejšo ceno. Prihranek bo velik, vožnja z novim Citroenom pa ... pravi užitek.
CITROEN
www.citroen.si
Citroen priporoča TOTAL
že od 2.992.000 SIT	že od 1.293.000 SIT
xantia saxo
berlingo
že od 1.610.000 SIT
$
xsara
že od 1.762.000 SIT
Kdor ne pohiti, zamudi!
Svetujemo vam, da pohitite, saj je število avtomobilov Citroen z novo, ugodnejšo ceno omejeno. Naša ponudba velja, na žalost, le do prodaje zalog.
Posebna ponudba velja tudi za nekatere različice modelov Jumpy in Jumper, letnik '99.
* Velja za vsa osebna vozila (izjema so Saxoji izdelani do vključno avgusta 1999) Citroen Slovenija, d.o.o.. Ulica 15. maja 18, 6000 Koper
12
Brezskrbnih 12 let.
S Citroenom.
Avtomobili Citroen, kupljeni po 1. januarju 2000, imajo 3-letno garancijo na barvo in kar 12-letno na prerjavenje.*
Gledališka sekcija pri Kulturnem društvu Cven, ki ga vodi Jožica Marinič, je več let zapovrstjo uprizarjala odrska dela. Po krajšem premoru pa so se Peter Žibrat, Janko Horvat, Olga Majcen, Dijana Vukan, Bojan Fekonja, Tanja Peterka in Janko Žunič odločili, da bodo s tovrstno dejavnostjo nadaljevali in tako ohranjali bogato kulturno dediščino. Priključili se se še mlajši, Robi Sever, Beno Šterman, Suzana Kolbl, Andrej Rus, Denis Raj, Anita Kovič (šepetalka), in pred novoletnimi prazniki so se predstavili z veseloigro iz življenja preprostih ljudi. Humor, pesem, glasba in ples, prepleteni s hudomušnimi dogodki iz kraja in v pristnem prleškem narečju, so navdušili številne obiskovalce, ki so napolnili dvorano na Cvenu. Ker menijo, da je vsebina zanimiva še za druge, bodo gostovali.
Posebej gre pozdraviti vrle Ovenčane, kajti izkupiček (100.000 tolarjev) od predstave so namenili v sklad za gradnjo porodniškega oddelka bolnišnice v Rakičanu.
N. Š, foto: D. T.
HH1, 13. januar 2000 IZ NAŠIH KRAJEV 15
Pri Društvu upokojencev Ljutomer deluje šest kulturnih skupin
V Prlekiji babice in dedki plešejo, pojejo ...
Ljutomersko upokojensko društvo povezuje 1700 starostnikov
veza kulturnih društev Ljutomer je lani izdala brošuro z naslovom Ozrimo se nazaj in stopimo korak naprej. Zveza deluje za območja občin Ljutomer, Veržej, Križevci in Razkrižje. Iz brošure je razvidno, da dela zveza z roko v roki tudi s kulturnimi skupinami, ki delujejo v okviru tamkajšnjega društva upokojencev.
na srečanjih upokojencev Slovenije, Hrvaške, Madžarske. Bila je na turneji v Romuniji in po zahodni Madžarski. Sodeluje na občinskih in območnih revijah folklornih skupin.
Ženski pevski zbor sodeluje na pevskih revijah in drugih prireditvah v okviru upokojenskih
društev ali Zveze kulturnih društev Ljutomer. Podobno je z dru-štvenim moškim pevskim zborom. Zelo delavni so tudi tamburaši. Vodi jih Martin Franko. Pogosto nastopajo. Radi jim prisluhnejo tudi gostje Moravskih Toplic in Termalnega zdravilišča Banovci.
In dve leti deluje društveni literarni krožek. Vodi ga Frančišek Ferencek. Mentorica je gospa Ljerka Zemljič. Ljubitelji lepe besede si izmenjujejo izkušnje in prirejajo literarna srečanja.	c č ■
Dolič na Goričkem
Kraj, od koder bodo črpali vodo
Posebna skrb za romsko problematiko
Sl
erca, Satlerova Graba, Vroski Breg, Spodnji Dolič, Surkašo-Graba, Škaperova Graba, Želarova Graba, Klemenov Breg Zvonarov Breg so poimenovanja skupine hiš, ki sestavljajo
Dolič v občini Kuzma. Kraj ima zaščiteni leseni zvonik, ki ga bodo
Društvo upokojencev Ljutomer ima v svojem okrilju šest zelo dejavnih kulturnih skupin. In zveza jim daje strokovno, moralno ter denarno pomoč.
Društvo upokojencev Ljutomer je bilo ustanovljeno leta 1947. Od začetnih 150 seje članstvo povečalo na 1700. In upokojenci ne stojijo križem rok. V Ljutomeru in okolici skoraj ni večje prireditve, da na njej ne bi nastopala kakšna kulturna skupina tamkajšnjega društva upokojencev.
Delo kulturnih skupin pri Društvu upokojencev Ljutomer us-
pešno usklajuje odbor za kulturo. Vodi ga Vekoslav Potočnik. Na pobudo 15 godbenikov je nastala društvena Prleška godba. Vodi jo Alojz Krajnčan, upokojeni glasbeni pedagog. Nastopa na različnih društvenih in drugih prireditvah. Vaje imajo enkrat tedensko.
Skupina ljudskih godcev skrbi za ohranjanje kulturne dediščine. Nastopa doma in na tujem. Posebej je dobrodošla v domovih starostnikov. Tesno sodeluje z društveno folklorno skupino. Folklorna skupina neguje prleško-štajerske plese. Sodeluje
Tamburaši Društva upokojencev Ljutomer
Na kratko
letos obnovili. V naselju so trije križi in dve kapeli.
O življenju in prizadevanjih krajanov sem se pogovarjal »ločeno« najprej s prejšnjim krajevnim aktivistom Jožetom Kisilakom, nato pa sem pokramljal še z občinskim svetnikom Viktorjem Navotnikom, ki skupaj z Darkom Tivoldom, ki je prav tako občinski svetnik, zastopata interese svojega Doliča.
Dolič je »razloženo« naselje v dolini ob potoku Lukaj in strmih pobočjih gričevja, poraščenega z mešanimi vrstami drevja. Vas ima 153 hišnih številk, naseljenih domačij pa je 117. Po najnovejših podatkih šteje naselje 473 prebivalcev. Največ ljudi pa je prebivalo v Doliču 1931. leta, saj so jih takrat našteli 754. V Doliču imajo zadružni oziroma gasilski dom, ki so ga zgradili 1949. leta. V njem sta trgovina in okrepčevalnica, seveda pa imajo svoje prostore tudi gasilci, ki so lani kupili orodno vozilo. Vasje od lani bogatejša, saj ima novo gostišče, ki ga ima Tina Vrtič.
Ljudje iz Doliča se preživljajo s kmetijstvom, žal pa poljščine nemalokrat požre divjad. Lovska družina Grad - Kuzma skuša poravnati škodo, kolikor je pač za to gmotno sposobna. Ker je v bližini Avstrija, je kar 57 Doličanov redno zaposlenih v tujini, nekateri hodijo na delo čez mejo občasno, kak ducat ljudi pa je zaposlenih v pomurskih podjetjih in ustanovah. V delu Doliča, imenovanem Škaperova
Priznanja krvodajalcem v občini Kuzma
Krvodajalske akcije so v Pomurju postale tradicionalne, vsakoletno tovrstno akcijo pa so v občini Kuzma pripravili prejšnji četrtek. Akcije se je udeležilo 81 krvodajalcev, spodbudno je, da se število prostovoljnih krvodajalcev na tem območju iz leta v leto povečuje, še posebej pohvalno pa je, da je med krvodajalci vedno več mladih. Zasluge za to gre pripisati aktivistom v posameznih vaseh, še posebno prizadevna pri tem pa je predsednica 00 RK občine Kuzma Emilija Bunderla.
Po krvodajalski akciji so za udeležence pripravili pogostitev, ob tej priložnosti pa so podelili tudi priznanja in pohvale najboljšim krvodajalcem. Za petkrat darovano kri jih je prejelo 29, za desetkrat 9, za Petnajstkrat 7, za dvajsetkrat 11, za petindvajsetkrat 11 in za tridesetkrat darovano kri 4 krvodajalci. Štiridesetkrat sta doslej darovala kri Ludvik Kuzmič iz Gornjih Slaveč in Albert Matiš iz Kuzme, Anton Ropoša iz Doliča je kri daroval že 45-krat, rekorder med krvodajalci pa je Karel Krenos, ki je svojo kri daroval že 59-krat. Priznanja za delo v Rdečem križu so podelili Emiliji Bunderla, Francu Heindlerju, Marti Kisilak in Karlu Krenosu.
Murska Sobota
Pod okriljem romskega društva Romani Union Murska Sobota in ob denarni pomoči Mestne občine Murska Sobota poteka pri Ljudski univerzi v Murski Soboti ob sobotah dopoldne tečaj romskega jezika.
Predavajo: Jožek Horvat -Muc, Monika Sardeli in Štefan Šakrezi. Pridobljeno znanje bodo tečajniki koristno uporabili v stikih z romsko populacijo. (J. Ž.)
Gornja Radgona
Nekoč so ljudje umirali za kugo. V letih 1680-1683 je živelo na območju Gornje Radgone in avstrijske Radgone 3.700 ljudi in samo v letu 1861 jih je umrlo 2.608.
Kuga je pobirala žrtve tudi drugod, na primer na območju župnije Sveti Jurij v Slovenskih goricah, kajti v letih 1681-1682 je bilo tam 474 žrtev.
V Ljutomeru pa naj bi umrlo v odboju 1645-1'685 zaradi kuge 47 ljudi.
V Apačah pa je kuga pobrala 80 ljudi.
Sedanje »kuge« (rak, promet ...) tudi ne prizanašajo ljudem, toda zdi se, da je bila nekdanja še bolj morilska. (F. KI.)
Graba, je romski zaselek z okrog 60 prebivalci. Večina jih sicer prejema državno pomoč, ena ženska je redno zaposlena kot čistilka, drugi pa se preživljajo s priložnostnim delom, zlasti v Avstriji. Po svojih gmotnih zmožnostih jim pomaga tudi kuzemska občina, na primer pri gradnji infrastrukture (ceste, vodovod ...). Prav v letošnjem letu naj bi asfaltirali okrog 700 metrov dolg cestni odsek do romskega zaselka.
Naš glavni sogovornik v Doliču je bil Viktor Novotnik, občinski svetnik, sicer pa učitelj športne vzgoje na OŠ Grad. - Foto: Š. S.
Dolič je največji kraj v kuzemski občini, zato ima seveda veliko cest. Pred dvema letoma in pol so asfaltirali 1.500 metrov dolgo cesto proti Škaperjevi domačiji. Nekatere ceste, ki sojih asfaltirali pred leti, pa bo treba že preplastiti z novim asfaltom. Vas je veliko pridobila tudi z lanskim asfaltiranjem odseka regionalne ceste od Doliča proti Martinju. V Doliču so lani izvrtali raziskovalno vrtino, iz katere bodo predvidoma črpali vodo za Kuzmo, Dolič, Matjaševce in Gornje Slaveče.
Od družbenih organizacij sem že omenil doliške gasilce. V vasi pa je zelo dejavno tudi Športno društvo Dolič, ki so ga ustanovili 1995. leta. Društvo premore sodoben športnorekreacijski center, ki ima: otroško igrišče, igrišče za mali nogomet ter igrišče za odbojko na mivki. V okviru športnega društva imajo tri sekcije: za odbojko, mali nogomet in atletiko.
Natresel sem nekaj novic, ki sem jih nabral v Doliču v zelo mrzli predzadnji sredi. Naslednji dan je bilo topleje.
Š. SOBOČAN I
Ogorčenost pevk soboške Mure
Ostale so brez prostorov za vaje
S
vojčas je bilo delavsko kulturno društvo v soboški Muri eno najaktivnejših v slovenskem merilu. Prejelo je tudi številna priznanja. V njegovem okviru še vedno deluje ženski pevski zbor, društvo pa je sicer skoraj zamrlo. Njegovega utripa namreč delavci ne
zaznajo.
Na pobudo Anice Simonič (Knez) iz Maribora m Ivanke Markovič s Kocijana so se po oo je in, oaKar so zaoustili osnovnošolske klopi, sešli pred božičem v gostilni Dunaj na Kapeli nekdanji sosolcu Od 38 jih ie nrišlo 28 Pa ne le tistih ki so ostali v domačih krajih, ampak kar nekaj tudi iz oddaljenih krajev. »Za mnoae mladost ni bila nič lepa, a kljub temu smo bili veseli in zadovoljni. Komu se je tedaj smilil ubogi šolarček ko ie prišel v šolo moker ali premražen,« je navzoče nagovorila ga. Simoničeva. Na srečanju SO aneličlani kvarteta Kapelski fantje, poznje pa je »pridonela« pesem tudi iz grl nekdanjih sošolcev. Ti so obiskali tudi svojo še živečo učiteljico Jelo Frankovič (Zmavec) iz Radenec. - Foto: L. Kramberger
Tako je pri vsem tem žalostno to, da so se člani društva dvakrat tedensko sestajali (pevke) na vajah v lepo urejenih klubskih prostorih, a so čez noč ostali brez teh prostorov.
Ko so zvedeli za to, so bili zelo ogorčeni in prizadeti.
Zaprtje prostorov je najbolj prizadelo pevke.
Pravijo, daje sreča, ker jih je
v zboru le deset, saj se tako lahko srečujejo na vajah kar na hodniku tovarniške hale. Združuje jih ljubezen do petja, kar hočejo dokazati svojim sodelavcem.
Tako že nekaj časa vsako sredo pridno vadijo predvsem z namenom, da izdajo svojo kaseto, na katero bodo posnele skladbe, ki so jih vsa leta negovale in
najraje pele. Na kaseti bo 15 skladb. Za samo snemanje imajo tudi zagotovljen in privarčevan denar, pričakujejo pa še pomoč donatorjev.
Prve pesmi na novi kaseti bodo predvidoma posnete že letos.
Sam izid kasete pa je načrtovan februarja prihodnje leto.
Upajo, da to ne bo prva in zadnja kaseta. Njihova želja je, da bi bil naslednji zvočni posnetek “napolnjen” z ljudskimi pesmimi od Mure in do Rabe.
JOŽE ŽERDIN I
REPORTAŽA
13. januar 2000, fBTIK
V Beltincih so spet postavili stolp
V drugi polovici petdesetih let so bila v Beltincih velika pričakovanja, kaj bo pokazala naftna vrtina nedaleč od zadnjih hiš, ob cesti, ki pelje proti Melincem. Žal rezultati niso govorili v prid temu, da bi tamkaj lahko začeli črpati nafto. Te dni so skoraj na istem mestu spet postavili »naftni« stolp. Zdaj bodo z vrtanjem (Nafta Lendava) skušali ugotoviti, ali ni morda tam, pod zemljo, nahajališče tople vode, ki bi jo lahko izkoriščali v različne namene, recimo za kopališče in ogrevanje rastlinjakov. Vrednost raziskovalnih del je okrog 11 milijonov tolarjev, sredstva pa sta zagotovili občina in Ministrstvo R Slovenije za gospodarske dejavnosti.
Foto: J. GRAJ
Ljutomer
Na območju Upravne enote Ljutomer se je po podatkih Območne enote Zavoda RS za zaposlovanje lani število iskalcev zaposlitve znižalo za 367, vendar pa je še vedno veliko ljudi nezaposlenih: na območju ljutomerske občine 936, na območju križevske 186, na območju razkriške 95 in na območju veržejske občine 67. (F. KI.)
Trikralievski koledniki
Podjetniki so med nami Pozdravljen bodi, kdor k tej hiši hodi!
V mlinu štiri delovna mesta
gledovati se je treba po tistih potomcih, ki dejavnosti svojih prednikov (in tistega, kar so prigospodarili) ne zapravijo, ampak z delom nadaljujejo in dejavnost obogatijo.
Zdaj 33-letni Dušan Stajnko iz Gajševec uspešno nadaljuje mlinarsko tradicijo. Mlin, ki ga je 1912. leta zgradil njegov dedek Feliks, je danes seveda čisto drugačen. Boljši - sodoben. Mlinskih valjev tudi ne poganja več turbina, ampak
elektromotorji, kajti po regulaciji Ščavnice je ostal mlin brez vode. Tedaj je sicer mlin že upravljal Dušanov oče Jože Stajnko, žal pa je 1981. leta umrl in z dejavnostjo sta nadaljevala tedaj 16-letni sin in mama oziroma vdova Marta.
Stajnkov mlin je, podobno kot še nekateri drugi mlini v okolici, povsem avtomatiziran, saj ni skoraj več nobenega težaškega dela. Na minimum pa je zmanjšan tudi prah.
Pred praznikom sv. Treh kraljev (6. januar) so po nekaterih pomurskih krajih hodile skupine trikraljevskih kolednikov, ki so na domačijah zapeli, voščili za praznik in nad podboji vhodnih vrat zapisali začetnice svojih imen M(iha), B(oltežar) in (G)ašper. Z veseljem so vzeli prostovoljne prispevke, namejene Karitas. Na fotogtafiji je skupina kolednikov iz Lipe: Aleš Balažič, Tadej Zver, Matej Kavaš in Blaž Balažič (pastirček z zvezdico). Povsod, kamor so prišli voščit, sojih prijazno sprejeli in obdarili. - Foto: J. Ž.
vem mlinu meljejo tudi koruzo, v posebnem delu pa je predelovalnica ajde v kašo. Proces predelave ima menda pet faz, od katerih naj omenim le kuhanje. Ste (mlajši) vedeli, da je treba ajdo, preden postane kaša, tudi kuhati pa sušiti itd? Nekaj ajde pa tudi zmeljejo v ajdovo moko.
Zmogljivosti Stajnkovega mlina so kar velike: v eni uri lahko predelajo (zmeljejo) tisoč kilogramov zr-
Zakonca Dušan in Danica uspešno nadaljujeta mlinarsko tradicijo dedka in očeta, pri tem pa upoštevata tudi kak dobrohotni nasvet matere oziroma tašče.
»1990. leta smo mlin povsem modernizirali oziroma avtomatizirali,« je povedal Dušan, ki je zdaj šef mlina, žena Danica pa je, kot je povedal mož, »moja namestnica.« V mlinu sta zaposlena še dva tuja delavca, tako da mlin daje kruh štirim delavcem.
Dušan in Danica ter mati oziroma tašča Marta so mi potem razkrivali »mlinarske skrivnosti«. V novem delu mlina je linija petih valjčnih stolov s po dvema paroma valjev. Zrnje »potuje« skozi ves ta niz valjev. Prvi valji so bolj grobi, v drugem delu pa so že skoraj povsem gladki, zato je tudi moka »gladka«. S temi mlinskimi stroji meljejo pšenico in rž, zato je moka zares kakovostna. Seveda pa mlinar ne more narediti čudeža, če na primer dobi v mletje manjkakovostno zrnje. Lanski pridelek pri nekaterih kmetih ni bil ravno kakovosten. V Stajnko-
nja. Na mlin v Gajševcih je »navezan« kar velik bližnji in tudi daljni okoliš.
Ko sem se zapeljal na Stajnko-vo dvorišče, sem najprej naletel na pano z napisom Dobrodošli - mlin Stajnko, potem pa me je pozdravila dobrodošlica za pročelju stanovanjskega dela domačije Pozdravljen bodi, kdor k tej hiši hodi! Moram zapisati, da sem se zelo prijetno počutil. Tako je bilo potem tudi na srečanju in kramljanju z Dušanom in ženo Danico, ki so jo na predlanskem srečanju mlinarjev na Stari Gori pri Svetem Juriju ob Šča-vnci razglasili za najlepšo mlinarico srečanja. Bil sem odkrit in na njeno vprašanje »Zakaj ste izbrali ravno nas« sem kar zinil: »Tudi zato, ker bi rad videl lepo mlinarico.« Potem pa se je le nasmehnila.
BESEDILO IN FOTO:
Š. SOBOČAN ■
Krajevna skupnost Rakičan in tamkajšnji konjeniški klub skrbita za promocijo rakičanskega gradu ne le s tem, da omogočata vožnjo s konji, ampak tudi z vlakcem.
Svoj ognjeni krst je prestal pred miklavževim, ko so ga otroci iz vrtca v Gregorčičevi ulici, še preden so se zapeljali, tudi lepo okrasili.
Tale posnetek pa je iz Brezovec,
kajti tudi tamkajšnji otroci iz vrtca so si prav tako zaželeli vožnje z vlakcem s črno »lokomotivo«, ki jo upravlja Franc Pergar. Ta pa ni povsem »prava«, sicer, če bi bila, ne bi mogla voziti po cesti, ampak vagončka vleče traktor Ferguson.
Nanj je pritrjeno »ohišje«, ki so ga izdelali v strojnoključavničar-ski in kovaški delavnici samostojnega podjetnika Mihela
Šebjana v Rakičanu. Le nekaj minut je potrebno in ohišje oziroma model je odvit in vlečni stroj je spet - klasičen traktor. Ker pa je zanimanje za vožnjo z vlakcem, ki vozi po cesti, veliko, bo ostalo, kot je: črna lokomotiva in dva vagončka. Vožnje z vlakcem si pač želijo v mnogih vrtcih.
To je posebno doživetje za otroke. - Foto: Š. Sobočan
VESTNIK^ 3. januar 2000
KRONIKA	17
Ljudje med seboj
Deklica v stiski se ni vrnila iz šole
Iskali so jo starši, sorodniki, policija in gasilci
ekako smo se že navadili, da kak dijak ali dijakinja za nekaj časa izgine, ker ima ob koncu šolskega leta »cv-eke«. Te dni pa je menda zaradi slabih ocen odšla z doma komaj 12-letna učenka, ki obiskuje eno od soboških osnovnih šol.
V četrtek, 6. januarja, okrog 17. ure so dekličini starši, ki stanujejo v Murski Soboti, poklicali na policijo in povedali, da se hčerka ni vrnila iz šole- Brž je stekla akcija iskanja, v kateri so sodelovali starši, sorodniki, policija, gasilci in še kdo, saj pa je šlo za prvo izginotje tako mlade osebe. Tudi prek radia so pozvali poslušalce, naj brž sporočijo, če bi kje videli izginulo deklico, ki se je sicer dotlej vselej vrnila iz šole domov ob pravem času. Kljub temu so vsi upali, da se ji ni zgodilo nič hudega.
Ure so tekle, na pokrajino se je zgrnila tema. Ob 21.05 pa prijetno presenečenje: policisti
bil. K sreči ni bilo nič takega. Uradni vzrok za njen beg naj bi bile slabe šolske ocene. Zaradi tega pa le ne kaže bežati od hiše, saj je ocene mogoče popraviti. Pa tudi ni nujno, da ima otrok same prav dobre in odlične ocene, saj je znano, da so v življenju uspeli tudi taki, ki so »zvozili« v osnovni šoli z dvojkami, trojkami ...
Upamo, da si je medtem deklica iz Murske Sobote, kije v svoji stiski iskala tolažbo pri babici (ne vemo pa, ali jo je našla),
so odkrili deklico na dvorišču gostilne v Šalamencih in jo izročili obupani mamici. Potem je tudi povedala, kje je hodila. Iz šole ni šla domov, ampak se je z avtobusom odpeljala k babici v Bodonce. Ker te ni bila doma, ampak pri drugi, bolj oddaljeni hiši, jo je šla tja iskat in potem sta se vrnili v njeno hišo. Tam je ostala le krajši čas, nakar je zavila v gozd in se napotila proti Va-darcem. Spotoma sije premisljla in se »v loku« vrnila na glavno cesto Bodonci-Murska Sobota ter se napotila proti domu. Prišla je do Šalamenec in se vsa prestrašena in premražena zatekla na dvorišče gostišča.
Ob 21.05 so pogrešano deklico našli na dvorišču Salamenskega gostišča. Bila je prestrašena in premražena.
Deklica je bila očitno v veliki stiski, ker se ni vrnila iz šole domov, ampak je šla drugam, ne da bi komu povedala - kam. Izginotje je povzročilo preplah in tudi takšna in drugačna ugibanja, recimo, da jo je kdo ugra-
že opomogla in da so ji pri tem pomagali tako starši kot učitelji in seveda sošolci. V svoj dnevnik, če ga piše, pa si je najbrž zapisala, kaj je »ušpičila« na praznik Treh kraljev.
ŠSi
Srečanje
Bil je pastir, hlapec...
sak ima svojo preteklost, svoja doživetja, izkušnje ..., čeprav so si lahko poti življenja dokaj podobne. Na tisti, po kateri je hodil 88-letni Franček Šterman iz Banovec, je
bilo veliko preveč trnja. Kljub vsemu pa je uspel skupaj z ženo
ustvariti lepo premoženje.
V
Odraščati je moral brez staršev, kot kakšna sirota. Oče mu je namreč kmalu umrl, mati pa ga ni mogla vzdrževati, zato si je moral sam služiti kruh pri bogatih kmetih, na primer pri Galundrovih in Stanetičevcih v Veržeju. Bil je pastir in hlapec. Ko je odrasel, je sedem let delal na »štreki«. Velikokrat mu je bilo težko, a na vse to je skoraj že pozabil; tudi na lepe trenutke tistih časov.
18. februarja 1935, ta datum se mu je neizbrisno vtisnil v spomin, je stopil na novo pot življenja, ki prav tako ni bila postlana z rožicami, vendar pa je čez čas postal sam svoj gospodar. To je namreč datum, ko se je poročil v Banovce, kjer si je našel dobro in razumevajočo ženo.
»Še danes vidim tudi staro hišo, ki je bila krita s slamo. V hlevu sta stali dve kravi, obdelovalne zemlje pa je bilo 1,1 hektarja. Službe blizu domačega kraja nisem mogel dobiti, zato sem se odločil, da se bom ukvarjal z rejo živine. Travo smo kosili vse okrog Mure in po gozdnih jasah. Krmil takrat živini nismo dajali. Uspelo se mi je povezati tudi z Živinorejsko-veterinarskim zavo-
dom M. Sbbota in časoma sem postal eden večjih rejcev plemenskih telic pa tudi bikov. Vse sem lahko po zelo dobrih cenah prodal v Srbijo ali Bosno in Hercegovino. Na gruntu je zrasla nova hiša, zgradili smo tudi nove hlUVe, kupili mehanizacijo in še marsikaj drugega, kar je potrebno imeti na kmetiji.«
Franček je torej uspel, četudi mu vile rojenice niso bile naklonjene. Niso mu tudi uslišale tihe želje, da bi dobil hčer, kajti z ženo se jima je rodilo »le« šest sinov. Pet jih še živi in vsi so v življenju uspeli.
Na njegovi poti ga je večkrat »ustavljala« tudi bolezen. Že petkrat je moral na težje operacije in včasih je kazalo, da ne bo ostal pri življenju. On pa se še ne da in ne da. Poleti je celo še kosil travo za svinje. Pravi, da mu zelo pomaga kopanje v bližnjih toplicah.
»In vesele narave moraš tudi biti. Ste že slišali, kaj je cigareta? Na prednji strani je ogenj, od zadaj pa je osel, ki vleče ...«
V njegovi življenjski zgodbi pa je še veliko nepopisanih listov.
JGI
FRANČEK ŠTERMAN: »Imel sem težko otroštvo, vedno sem moral dosti delati, zdaj pa lahko malo uživam.«
Lenart
Društvo invalidov Lenart ima 407 članov iz lenarške in sosednjih občin Benedikt, Cerkvenjak in Sveta Ana in bo kmalu praznovalo 20-letnico. Jelka Firbas nam je povedala, da bodo izdali glasilo Naših 20 let. Sicer pa je društvo zelo dejavno: lani so uspeli po večletnih prizadevanjih dobiti nove prostore, pred prazniki pred koncem starega leta pa so obiskali in obdarili svoje člane, ki so priklenjeni na posteljo. Imajo mešani pevski zbor, nameravajo pa se pobratiti z invalidskim društvom iz nekega kraja v Švici. (F. Br.)
Zgodilo se je...
V Bučečovcih...
... je v ponedeljek, 10. januarja, ob 9.30 zapeljal E. S. s tovornjakom na nezavarovan prehod ceste čez železniško progo v hipu, ko je iz Gornje Radgone pripeljal tovorni vlak. Le-ta je trčil v avto in ga potiskal pred seboj 175 centimetrov. Škoda znaša 900.000 tolarjev, voznik tovornjaka pa se je hudo poškodoval.
V Bakovcih...
... pri gramoznici SGP Pomgrad se je 7. januarja zgodila prometna nesreča zaradi slabe vidljivosti (megla). Bakovčan L. F. je med vožnjo proti Murski Soboti prehiteval neko vozilo, potem pa se je (v megli) pojavil avto, s katerim se je pripeljal nasproti po svojem voznem pasu J. H. iz Dokležovja. Vozili sta trčili. Poškodovali sta se dve osebi. Enega ponesrečenca so rešili iz objema zbite pločevine soboški gasilci.
V Skakovcih...
... se je 8. januarja zgodila težja prometna nesreča, kajti Monika L. je zaradi neprimerne hitrosti zapeljala z avtom v jarek, kjer se je vozilo prevrnilo. Monika se je poškodovala hudo, sopotnik Leon L. pa lažje.
V okolici Lendave...
... so našli 8. januarja mrtvega mladeniča. Utemeljeno sumijo, daje umrl zaradi prevelike doze mamila. Točen vzrok pretresljive smrti bo znan po obdukciji.
V Čepincih...
... so policisti opravili hišno preiskavo pri občanu, za katerega so sumili, da ima orožje, ne pa tudi dovoljenja zanj. Našli in zasegli so malokalibrsko puško in tri naboje zanjo. Med postopkom so petrovski policisti zvedeli, da je pred leti našla puško osumljenčeva mati in jo skrila v sinovi spalnici. Treba bo k sodniku za prekrške.
V Lendavi...
... so policisti pridržali do iztreznitve občana, ki je vozil kolo pod učinkom alkohola. Za ta ukrep so se odločili, ker ni upošteval nasveta, naj ne nadaljuje vožnje.
V Slamnjaku...
... se je med vožnjo vnel starejši osebni avto, ki pa ga je brž nato, ko je zaznal požar, začel gasiti lastnik vozila. Ogenj, ki je uničil prednji del avta in delno potniški del, so dokončno pogasili ljutomerski gasilci.
V Motvarjevcih...
... je 7. januarja ob 19.20 izbruhnil požar v stanovanjski hiši. Domnevno zaradi napake na električni instalaciji se je najprej vnela lesena vitrina, nato pa se je razširil na celotni inventar in opremo. Požar, ki je uničil sobo, ki meri 20 kvadratnih metrov, so sicer pogasili lastnik in sosedje, škode pa je vendarle za milijon tolarjev.
V Murski Soboti...
... je neznanec 4. januarja med 13.45 in 20.05 prišel do osebnega avta VW Golf, last I. T., parkiranega na parkirišču v Panonski ulici ter skozi sopotnikova vrata vlomil v notranjost vozila in ukradel avtoradio Philips, vreden 35.000 tolarjev.
Avtoradio s CD-jem je izginil v Murski Soboti tudi 8. januarja. Tudi tokrat je bil na delu vlomilec.
Doslej neznani objestnež pa je 8. januarja popraskal osebni avto, parkiran na parkirišču Mure. Škode je za 15.000 tolarjev.
V Moravskih Toplicah...
... je v noči na 8. oktober izginil s parkirišča hotela Termal osebni avto Golf II, registrska številka KR 82 52D. Vozilo je bele barve in ima aluminijasta platišča. Lastnik bo nadvse srečen, če boste bralci sporočili kako uporabno informacijo o avtu na policijo številka 113.
V Kobilju...
... so zagnali krik in vik, saj je nenadoma izginil neznano kam 57-letni sovaščan, ki so ga zato iskali en dan, potem pa so ga našli pri prijatelju -živega in zdravega. Nauk: ni dobro kar tako oditi od hiše, ne da bi povedal, kam te pelje pot.
V Murski Soboti...
...je nekdo vlomil v klet stanovanjskega bloka v Cvetkovi ulici in ukradel ozimnico v vrednosti 15.000 tolarjev.
V Paričnjaku...
... je v noči z 8. na 9. januar neznanec splezal na balkon tuje stanovanjske hiše, nato pa z vogala stavbe sunil manjšo videokamero za nadzor prostora. Lastnika je oškodoval za 35.000 tolarjev.
V Murski Soboti...
... je v noči na 10. januar neznanec vlomil v prostore nogometnega kluba in v bife Gool. Iz klubskih prostorov je odnesel zlate uhane in obesek, iz bifeja pa cigarete, pijače, videorekorder in se tako okoristil za 180.000 tolarjev
V Sodiščincih...
... so gasilci oškodovani za 100.000 tolarjev. Med 5. in 7. januarjem je namreč neznanec vlomil v gasilski dom in ukradel mobilni telefonski aparat in radiokasetofon.
V Murski Soboti...
... v Gregorčičevi ulici je med verskim obredom nekdo ukradel žensko torbico z denarjem in osebnimi dokumenti. Škode je za 25.000 tolarjev.
V noči z 9. na 10. januar pa je v Murski Soboti nočni tič razbil izložbeno okno trgovine Freak Chik v Lendavski ulici in nato ukradel iz izložbe oblačila v vrednosti 30.000 tolarjev.
V Gederovcih ...-
... je v noči na 10. januar nekdo vlomil v prostore podružnične šole in iz njih ukradel starejši radiokasetofon, vreden 15.000 tolarjev.
ŠSI
18
ŠPORT
13. januar 2000, fiSTIII
Razmišljanja
Pomurje prebrodilo najhujšo krizo!
Odbojkarji soboškega prvoligaša Pomgrada, sedaj Pomurja, so se znašli v preteklem letu zaradi finančnih težav v hudi krizi, iz katere nekateri niso videli izhoda in je vse kazalo, da bo klub razpadel, tako kot se je to zgodilo pred dvema letoma prvoligaški ženski odbojkarski ekipi Sobote. Razlika bi bila v tem, da so odbojkarice Sobote za seboj pustile sorazmerno malo dolga, ki ga je moral pokriti ŽOK Kerna iz Puconec (okrog 200.000 SIT), medtem ko so dolgovi odbojkarjev Pomgrada neprimerno višji. To pa se ni zgodilo, kar gre predvsem pripisati »sanacijkemu odboru«, ki ga vodi Janez Kučan, v njem pa je še nekaj odbojkarskih zanesenjakov, ki jim ni bilo vseeno, kaj bo s soboško odbojko, ki ima dolgoletno tradicijo. »Sanacijski odbor« je uspel v dogovoru s trenerjem in igralci, ki bodo morali pozabiti precej svojega denarja, ki so si ga po pogodbah zaslužili, najti način sanacije stanja v klubu. Tako so tudi nadaljevali tekmovanje v prvi državni ligi in po jesenskem delu prvenstva z 11 točkami zasedli sedmo mesto. Zaradi težav in negotovosti med tekmovanjem so s to uvrstitvijo v klubu zadovoljni, četudi bi lahko dosegli kaj več. Odbojkarji Pomurja so pripravili največje presenečenje prav na Startu, ko so v Kanalu nepričakovano premagali ekipo Salonita. V prestopnem roku je klub sicer zapustil Bogdan Marič, ki je registriran za vodeči Kamnik, vendar se je zadeva zapletla, saj se je OK Pomurje pritožil zaradi registracije, saj Kamnik v predpisanem roku, do 24. decembra 1999, klubu ni poravnal odškodnine. Zaradi odhoda Bogdana Mariča, Štefan Marič pa je prenehal trenirati, ima trener Saba-hudim Peljto premalo igralcev, zato so v prvo ekipo vključili nekaj kadetov. V nadaljevanju prvenstva pri OK Pomurje računajo, da bodo pristali na petem ali šestem mestu, za kar so realne možnosti.
Odbojkarice Zavarovalnice Maribor iz Ljutomera so zasedle po jesenskem delu prvenstva v prvi državni ligi s 15 točkami odlično četrto mesto. Bolje so igrale doma, saj so od petih zmag štirikrat zmagale v Ljutomeru, enkrat pa na gostovanju. S tako uvrstitvijo so v klubu zadovoljni, čeprav bi po igri lahko doseli tudi nekaj več. Med tekmovanjem so imeli tudi nekaj težav s poškodbami. Trener Janko Hochstatter pričakuje, da bodo na koncu prvenstva obdržali četrto mesto in s tem izenačili svojo najboljšo uvrstitev v prvi državni ligi.
Pomurska drugoligaša Ljutomer in Beltinci sta pristala po jesenskem delu prvenstva v sredini lestvice, s čimer so oboji zadovoljni. Ljutomer je sedemkrat zmagal in zasedel peto mesto z 21 točkami, kar je veliko več, kot so pričakovati, pravi trener Roman Ratkai, saj so se v prejšnji tekmovalni sezoni borili za obstanek in si drugoligaški status zagotovili šele v kvalifikacijah. Uspeh je toliko pomembnejši, saj Ljutomer nastopa z mlado ekipo, v kateri je najmlajši 15-letni Andrej Grut. Na koncu bi bili zadovoljni, če obdržijo to uvrstitev, ne bodo pa tudi razočarani, če bo kakšno mesto nižje. Beltinci so petkrat zmagali in s 15 točkami zasedli sedmo mesto. S to uvrstitvijo so kot novinci v drugi ligi zadovoljni, četudi se jim je kakšna točka izmuznila. Trener Andrej Šiftar ima namreč težave s skupnimi treningi, saj nekaj igralcev študira zunaj Pomurja, Gorazd Gider pa je odšel k voj-akbm. Tako lahko skupno trenirajo le ob petkih. V nadaljevanju prvenstva pričakujejo, da bodo uvrstitev iz jesenskega dela obdržali in si zagotovili obstanek med drugoliga-ši, kar je tudi njihov cilj.
FERI MAUČECI
Nogomet
Mura in Potrošnik začela s pripravami
V ponedeljek sta začela s pripravami za drugi del prvenstva prekmurska nogometna prvoligaša Mura iz Murske Sobote in Potrošnik iz Beltinec. V obeh taborih je prišlo do nekaterih sprememb, vendar vse še ni dorečeno.
Na prvem treningu Mure je igralce pozdravil predsednik Milan Moreč, trener Milan Koblencer, njegov
Dvoranski hokej
Lek vodi
V telovadnici soboške tretje osnovne šole je bil prvi od petih turnirjev za državno prvenstvo v dvoranskem hokeju za člane in mladin
ce. Pri članih so bili najuspešnejši hokejisti Leka iz Lipovec, pri mladincih pa ljubljanske Svobode, ki niso izgubili niti točke.
Rezultati - člani: Triglav Predanovci : Moravske Toplice 6 : O, Lek Lipovci : Murska Sobota 6 : 2, Svoboda Ljubljana : Triglav 5 : 5, Murska Sobota : Moravske Toplice 3 : 3, Lek : Svoboda 2 : 1 in Svoboda : Moravsake Toplice 15:2.
Rezultati - mladinci: Lek Lipovci : Moravske Toplice (d) 7 : O, Triglav Predanovci (d): Moravske Toplice O : O, Svoboda Ljubljana : Lek 4 : 1, Triglav (d) : Svoboda O : 2 in Murska Sobota : Svoboda 1 : 2. Vodi Svoboda z 9 točkami pred Lekom, 3, Moravskimi Toplicami in Triglavom, po 1, ter Mursko Soboto in Moravskimi Toplicami (d), brez točke. Drugi turnir bo 22. januarja v Ljubljani.
Lek	2	2	0	0	8:3	6
Svoboda	3	1	1	1	21:9	4
Triglav	2	1	1	0	11:5	4
M. Sobota	2	0	1	1	5:9	1
M. Toplice	3	0	1	2	5:24	1
Šport od tod in tam
Nogomet - Novi trener drugoligaša Nafte iz Lendave je postal Stanko Preradovič, ki je pred leti že uspešno treniral Nafto. Preradovič je s klubom podpisal dveinpolletno pogodbo. Njegov pomočnik je postal Tomislav Toth, enkrat tedensko pa bo vratarje vadil trener Mure Džurič. (FH)
Mali nogomet - V desetem kolu prvenstva v prvi slovenski ligi malega nogometa je Tomaž Poeto-via premagal Meteorplast iz Ljutomera s 7 : 6. Strelci za Ljutomer: Kurnik 3, Stojko 2, Vozlič. (NŠ)
Mali nogomet - V finalu zimske ženske lige v malem nogometu, ki je bila v Velenju, so Škape premagale Pande iz Murske Sobote s 4 : 2. Strelki za Pande sta bili Horvatova in Fujsova. Sobočanke so tako zasedle drugo mesto. (FB)
Mali nogomet - Na četrtem novoletnem turnirju, ki ga je pripravil NK Makoter s Cvena, je sodelovalo 27 ekip. Zmagala je ekipa Knjigovodski servis Šoštarič, ki je za prvo mesto premagala Avtopre-vozništvo Frešer s 3 : 2. Za tretje mesto pa je Poetovia premagala Križevce s 3 : 0. Slovenska zdravniška reprezentanca pa je v atraktivni tekmi premagala zdravniško reprezentanco Madžarske z 8 : 5. (NŠ)
Atletika - Sonja Roman, članica AK Pomurje iz Murske Sobote, je sodelovala na Silvestrovem teku v italijanskem Bolzanu. Med 23 povabljenimi tekačicami z vsega sveta je na 5,2 km zasedla 13. mesto. (GG)
Tenis - Iz Amerike se je vrnila mlada tenisačica Stefana Davido-vski iz Moravskih Toplic. V Braden-tonu je sodelovala na turnirju ED-DIE HERR v priznani šoli Nika Bol-lettierija. V prvem krogu je premagala tekmovalko z Bahamov (6:0, 6 : 1), v drugem pa Američanko (6
pomočnik je Kristjan Benčina, trener vratarjev pa Slobodan Džurič, je igralce seznanil s politiko strokovnega vodenja in programom priprav. Klub so zapustili Fabijan Cipot, ki je odšel k vijoličastim, Štefan Škaper in Adamo Baranja, ki si nov klub še iščeta, ne računajo pa tudi več na Brazilca Denia. Na prvem treningu sta bila novinca Safet Hadžič in Ismeh Munishi ter Goran Gutalj, ki se je vrnil v Fazanerijo. V Mursko Soboto bosta prišla še Dejan Marinkovič in Senad Brkič ter morda še kdo. Vsi novinci bodo nekaj časa na preizkušnji, potem pa se bodo odločili, koga bodo obdržali.
Nogometaše Potrošnika je na prvem treningu pozdravil predsed-
Kegljači Nafte iz Lendave
Člani druge slovenske lige vzhod. Stojijo od leve: Peric, Kerman, Matjašič, Radakovič; čepijo: Horvat, Matko, Žalik.
Fotografija: Jure Zauneker
: 2, 6 : 2), medtem ko je v tretjem kolu klonila v igri z Latvijko Bandere (3 : 6, 0 : 6). Na turnirju ORANGE BAWL je zasedla 8. do 16. mesto. Gostovanje v Ameriki je bilo za mlado tekmovalko velika preizkušnja, ki bo gotovo prispevala k njenemu nadaljnjemu delu. (FM)
Tenis - V šestem kolu tekmovanja v pomurski zimski teniški ligi so igrali: Instamont: Savox 2:1, Radio Viva : KPŠ 1 : 2, 13M:For-ming 0:3. Vodi KPŠ z 10 točkami pred 13 M, 8, Radiom Vivo in For-mingom, po 6 točk. Po nepopolnem četrtem kolu v 1. pomurski zimski teniški ligi vodi ekipa Mikro Medica pred Adriaticom in Mirom Radgona, vsi imajo po 6 točk. Po četrtem kolu v 2. pomurski zimski teniski ligi vodi Rebel pred Nabuc-com s po 8 točkami. (FM)
Košarka - V tekmovanju tretje državne košarkarske lige vzhod sta oba prekmurska ligaša izgubila, čeprav sta igrala doma. Lenart je premagal Miarte Lindau s 83 : 69, Duplek pa Radensko Creativ Soboto mlade z 92 : 65. (FM)
Košarka - Košarkarji Miarte Lindaua iz Lendave sodelujejo v zimski ligi Čakovca. V doslej odigranih petih kolih so štirikrat zmagali in enkrat izgubili, tako da so trenutno na tretjem mestu. (FB)
Judo - Na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju v judu za pokal Pohorskega bataljona v Slovenski Bistrici so sodelovali tudi Lendavčani in dosegli lep uspeh. Med dečki je zmagal Dominik Dominko (30 kg), Blaž Mlinarič (38 kg) je bil drugi, Rok Hozjan in Rene Žunič pa sta bila tretja. Ekipno je Lendava zasedla drugo mesto. (FB)
Badminton - V Lendavi je bilo državno prvenstvo osnovnih šol v badmintonu. Med sedmimi šolami iz Slovenije je bila najboljša DOŠ-1 iz Lendave, ki je zasedla prvo me
nik Adi Erjavec, trening pa vodil pomočnik Jože Sečkar, medtem ko naj bi glavni trener prišel v Beltince v sredo. Najresnejši kandidat za trenerja je Miloš Šoškič, med kandidati pa so omenjali tudi Pera Nadovezo, ki je že bil v Beltincih. Klub so zapustili Ilirija Kitič, Safet Hadžič in Sašo Novak, Beltinčani pa so se odpovedali Simonu Baranji, Mitju Ernišu in Kristjanu Ce-nerju. Novinci pri Potrošniku pa so Butar Dorel Cezar, mladinski reprezentant iz Romunije, Luka Vidmar iz SCT Olimpije, Tomaž Praštala iz Komende, Boris Košir iz Ludbrega iz Hrvaške in Bogdan Črnko, ki se je vrnil v klub. Pričakujejo še enega igralca iz beograjske Crvene zvezde, pogovarjajo pa se tudi z igralcema Mure Štefanom Škaperjem in Adamom Baranjo. Dokončni seznam igralcev bo določil trener.
(FM)I
sto in naslov državnega prvaka. Med posamezniki je Matjaž Žalik zasedel drugo mesto, pri posameznicah pa je bila Bianca Gyurkač četrta. (FH)
Namizni tenis - V 4. kolu medobčinske lige Ljutomer so igrali: Broker: SIP II 5 : 1, SIPI: SIP III 5 : 1, Segrap : Breza 5 : 3. Vodi Broker z 8 točkami. V drugi medobčinski ligi so igrali: Loka I: Vučja vas 3 : 5, Z/Print: TEN 5 : 0, Vučja vas : Loka II 5 : 3, TEN : Lešnik 3 : 5, Loko I: Z/Print 5:2, Branoslavci: Demark 0 : 5. Vodi Demark z 10 točkami. (NŠ)
Šah - Skupni zmagovalci hitropoteznih turnirjev Radenske Pomgrada v letu 1999. Člani: 1. B. Kovač 117,2. D. Hari 86, 3. Radosavljevič 75, 4. I. Kos 60, 5. A. Kos 49, 6. A. Lazar 44, 7, B. Hari 40, 8. Š. Režonja 37, 9. Gruškovnjak 31 in 10. Gjuran 24 točk. Mladinci in mladinke: 1. Gjuran 114, 2. A. Lazar 111,3. M. Kovač 82, 4. B. Hočevar 60, 5. M. Hočevar 55, 6. Vučko 49, 7. Tompa 39, 8. M. Lazar 26, 9. Cajnko 24 in 10. Kramar 20 točk. Dečki in deklice: 1. Buzeti 111,2. Murat 114,3. A. Obal 79, 4. Lapoši 77, 5. Ma. Režonja 50, 6. M. Obal 48, 7. Duh 45, 8. Mi. Režonja 33, 9. Horvat 21 in 10. Ratnik 18 točk. (FM)
Šah - ŠD Radenska Pomgrad in KS Bakovci prirejata v nedeljo, 16. januarja 2000, ob 9. uri v prostorih OŠ Bakovci prvi letošnji ko-nectedenski turnir v pospešen šahu. (FM)
Šah - Na januarskem hitropoteznem turnirju Radenske Pomgrada za dečke in deklice je med osmimi šahisti zmagal Rok Murat s 7 točkami pred Alešem Obalom, 6, ter Markom Režonjo in Jankom La-pošijem, po 4 točke. (FM)
Predstavljamo vam
Vitomir Fujs - prvi mednarodni sodnik v
hokeju na travi
Za hokej na travi ga je navdušil mentor Vojko Vučak že v petem razredu osnovne šole v Puconcih. V sedmem razredu se je vključil v HK Pomurje iz Murske Sobote (ABC Pomurka), ki je bil v letih od 1980 do ’89 zelo aktiven ter odigral veliko prvenstvenih in prijateljskih tekem doma in v tujini. Uspešno je igral tudi v takratni Jugoslaviji. Kot večkratni slovenski reprezentant je trinajstkrat igral tudi za reprezentanco nekdanje Jugoslavije in tako prepotoval številne države. Beseda je o Vitu Fujsu iz Predanovec. V samostojni Sloveniji -se je spremenil sistem tekmovanja,
v Predanovcih pa so ob podpori Rudija Cipota ustanovili Športni klub Triglav Predanovci, v katerega se je vključil tudi HK Triglav Predanovci. V tem času so z veliko volje in zagnanosti dosegli vidne rezultate tako v državnem kot pokalnem tekmovanju. Leta 1994 so v Predanovcih zgradili igrišče z umetno travo ter tako ustvarili možnosti za nemoteno delo. Preda-novčani so bili tudi prvi, ki so predstavljali Slovenijo na evropskem prvenstvu skupine C za moške in ženske, hkrati pa tudi prvi organizirali tovrstno evropsko prvenstvo. HK Triglav, ki z vsemi selekcijami sodi prav v slovenski vrh, je pred leti zaposlil športnoorganizacijskega referenta in to nalogo zaupal prav Vito Fujsu, ki ima velike zasluge za razvoj in dosežene uspehe hokeja na travi v Predanovcih.
V zadnjem času je tudi mentor na OŠ Puconci, katere hokejisti dosegajo vidne rezultate, in sekretar pri ZHNTS. Poleg igranja, treniranja in vodenja se ukvarja tudi s sojenjem. Za piščalko je prijel že leta 1988 ter sodil na prijateljskih tekmah in raznih turnirjih. Leta 1995 je začel soditi na mednarodnih tekmah za panonski pokal.
Tako je do danes sodil na 18 tekmah v hokeju na travi na evropskih prvenstvih skupine C in turnirjih za panonski pokal ter 18 tekmah dvoranskega hokeja na evropskih prvenstvih skupine C. To je bilo dovolj, da je dobil naziv mednarodnega zunanjega sodnika (Internacional outdoor umpire). Tako je postal Vito Fujs prvi mednarodni sodnik Slovenije v hokeju na travi, kar je vsekakor lepo priznanje. Želi si, da bi letos v Predanovcih zgradili klubske prostore in da bi si pridobil še naziv mednarodnega sodnika v dvoranskem hokeju, v naslednjih letih pa želi postati sodnik prvega razreda. (FM)
j Mednarodni zimski kros
V Soboti okrog dvesto tekačev
V organizaciji AK Pomurje iz Murske Sobote bo v nedeljo, 16. januarja 2000, ob 10.30 v soboškem parku letošnji 5. mednarodni zimski kros. Sodelovalo bo okrog 200 tekačev iz Slovenije in Avstrije. Med njimi bodo tudi državna članska prvakinja Sonja Roman, Lucija Cvetko, ki je med deklicami zmagala na vseh štirih letošnjih mednarodnih zimskih krosih, David Horvat, ki je med dečki dvakrat zmagal, enkrat pa bil drugi, Polonca Horvat, ki je enkrat sodelovala in zmagala med mladinkami ter drugi. (FM)
Športni obrazi____
Maja Dular odlična strelka
SD Pomurka Ml iz Murske Sobote ima nekaj odličnih mladih strelcev in strelk, ki se vedno bolj uveljavljajo doma in v tujini, posegli pa so tudi že po najvišjih državnih naslovih. Med te gotovo sodi tudi osemnajstletna Maja Dular, dijakinja srednje trgovske šole v Celju, doma iz Radeč. Gre za zelo talentirano strelko, ki je začela svojo strelsko pot pri SD Papirničar Radeče in nadaljevala pri SD Dušan Poženel iz Rečice. Naposled pa se je preselila k SD Pomurka Ml iz Murske Sobote, kjer ima dobre prijatelje in dobre možnosti za delo.
Maja Dular se ponaša z dvema
naslovoma državne prvakinje, in to med pionirkami in mlajšimi mladinkami. Že dve leti je državna reprezentantka. Na nedavnem dvoboju mladinskih reprezentanc Slovenije in Hrvaške je zasedla drugo mesto. Trenutno pa je v vodstvu druge slovenske strelke lige med posamezniki. Uveljavila pa se je že tudi na mednarodnih tekmovanjih. Tako je s 381 krogi zmagala na mednarodnem tekmovanju v Nitri na Slovaškem. Na mednarodnem tekmovanju v Mariboru je dosegla osebni rekord 390 krogov in zasedla četrto mesto. Na mednarodnem tekmovanju v Zagrebu pa je bila deveta.
V novem okolju se Maja Dular zelo dobro počuti, zadnji rezultati pa tudi kažejo, daje pred njo še lepa športna kariera. Sama si želi, da bi še naprej ostala v državni reprezentanci ter sodelovala na vseh pomembnejših tekmovanjih. Želi si tudi, da bi SD Pomurka Ml Murska Sobota še naprej tako uspešno tekmovala in imela podporo pri pokrovitelju. Najbolj pa si seveda želi, da bi se udeležila evropskega mladinskega prvenstva, ki bo marca v Munchnu v Nemčiji, in da bi dosegla dobre rezultate ter da bi jo leta 2004 pot pripeljala na olimpiado, kar je gotovo želja vsakega športnika.
FERI MAUČECI
f Bill, 13. januar 2000
ŠPORT
13
Prvi izbor športnikov občine Cankova
Nataša Gomboc in Denis Kristl športnika leta
V dvorani vaško-gasilskega doma na Cankovi so minulo soboto prvič razglasili najboljše športnike in perspektivne športnike ter ekipo za leto 1999 in jim podelili priznanja. Priznanja so podelili tudi zaslužnim in dolgoletnim športnim delavcem. Ob tej priložnosti je nagrajence nagovoril župan občine Cankova Viktor Voršič, predsednik odbora za šolstvo, predšolsko vzgojo, kulturo in šport ter podžupan Viktor Gider pa je spregovoril o načinu in kriterijih izbora najboljših športnikov. Prireditev so popestrili s kulturnim programom. Za najboljšega športnika občine Cankova za leto 1999 so izbrali karateista Denisa Kristla s Cankove, člana KK Tromejnik iz Kuzme, kandidata za državno reprezentanco, ki bo aprila sodelovala na svetovnem prvenstvu v Indoneziji. Za najboljšo športnico občine Cankova za leto 1999 pa je bila izbrana odbojkarica Nataša Gomboc s Cankove, članica OK Zavarovalnice Maribor iz Ljutomera, državna mladinska reprezentantka in kandidatka za svetovno mladinsko prvenstvo. Za najboljšo ekipo občine Cankova v letu 1999 je bil razglašen NK Cankova, ki uspešno
Košarka
tekmuje v 1. MNL Murska Sobota. Za najboljša šolska športnika so razglasili Danijelo Flisar in Daria Krpica. Za perspektivne športnike so izbrali: Valentino Trajbar, Andreja Ribaša, Dejana Flisarja, Aleksandra
Porša, Mitjo Benkiča, Miha Podle-ska in Damirja Horvata. Plakete za uspešno delo v športu so dobili -zlati plaketi: Drago Habot in Danilo Kacijan; srebrni plaketi: Janez Štajerin Ivo Pihler; bronasti plaketi:
Strelstvo
Težka zmaga Radenske Creativa
V trinajstem krogu tekmovanja v državni košarkarski 1. B-ligi je Radenska Creativ v Murski Soboti gostila ekipo Elektre iz Šoštanja in jo s težavo premagala z rezultatom 83 : 74 (37 : 42), Gostje so v prvem polčasu vodili s 5 točkami razlike, precej časa pa so bili v vodstvu tudi v drugem polčasu. Do preobrata je prišlo šest minut pred koncem, ko so Sobočani rezultat izenačili na 62 : 62, prevzeli pobudo in do konca tekme povečevali vodstvo. Strelci za Radensko Creativ: Karlo 23, Oček 17, Meško 12, Besedic 11, Želj 10, Bratkovič 6 in Ulagar 4. (FM)
Visok poraz Pomurja Skiny
V dvanajstem krogu tekmovanja v prvi državni ženski košarkarski ligi je ekipa ljubljanske Ilirije nepričakovano prepričljivo premagala Pomurje Skiny iz Murske Sobote z rezultatom 71 : 51 (36 : 23). Sobočanke so igrale premalo ambiciozno in naredile preveč napak, to pa so gostje, ki tudi niso navdušile, znale izkoristiti. Strelke za Pomurje Skiny: Orijeva 16, Glišičeva 13, Horvatova 12, Kerečeva 5 in Svetinova 5. (FM)
Namizni tenis
Visoka zmaga Sobočanov
Sobočani so uspešno začeli tekmovanje v Interpokalu, kjer sodeluje 60 ekip iz 13 držav. Zaradi lanske uvrstitve med osmerico se je uvrstila ekipa Moravskih Toplic Sobote brez predtekmovanja v finalno skupino, kjer je v prvem kolu doma prepričljivo premagala nemško ekipo SV Buchonia Flie-den. Gostje Sobočanom niso bili dorasel nasprotnik, saj so osvojili le en niz, ki ga je dosegel čeh Niez-9oda proti Horvatu. Ekipa Moravskih Toplic Sobote se je tako uvrstila med šestnajst najboljših ekip.
Moravske Toplice Sobota : SV Buchonia Flieden 4: O (Horvat : Niezgoga 2:1, Unger: Metz 2 : O, Kocuvan : Kasch 2 : O, Un-ger-Horvat: Niezgoda-Kasch 2 : 0).
M. U.
Med osmerico le
Unger
V Murski Soboti je bil drugi odprti članski namiznoteniški turnir Slovenije. Med 94 igralci je sodelovalo tudi 17 Pomurcev, manjkala
pa sta reprezentanta Ignjatovič m Smrekar. Z uvrstitvami pomurskih igralcev ne moremo biti zadovoljni. Najboljši med njimi je bil Unger, ki se je uvrstil med osmerico, Horvat in Kocuvan med šestnajsterico, Kitajec Xu Jia pa le med dvaintridese-terico. Razočarali so predvsem Rihtarič in Solar iz Radgone ter Koščak iz Sobote, ki se niso uvrstili v finalno skupino. To pa pred nadaljevanjem tekmovanja v prvi državni ligi ni najboljše.
M. U.l
Nataša Gomboc in Denis Kristl - športnika občine Cankova za leto 1999. Fotografija: Nataša Juhnov
Štefan Vrhovski in Nebojša Miloševič. Zahvalne listine za dolgoletno delo v športu pa so prejeli: Drago Rojko, Peter Obal in Osnovna šola Cankova.
FERI MAUČEC ■
Dularjeva prva, Rudolfova, Kerčmar in Pajič drugi
V Ljubljani je bilo tretje kontrolno tekmovanje v streljanju z zračno puško za sestavo državnih reprezentanc.
Sodelovali so tudi številni pomurski strelci in strelke ter dosegli izjemen uspeh, saj so zasedli eno prvo in tri druga mesta. Najbolje se je odrezala Maja Dular (Pomurka Ml), ki je s 385 krogi med mladinkami zasedla prvo mesto. Druga mesta pa so zasedli: Manuela Rudolf (Ljutomer) s 391 krogi med članicami, Tomaž Kerčmar (Pomu-
rka Ml) s 588 krogi med člani in Valter Pajič (Tišina) s 577 krogi med mladinci. Med člani so se preostali pomurski strelci razvrstili takole: Branko Bukovec (Tišina) s 585 krogi peti, Robi Markoja (Turnišče) s 583 krogi sedmi in Milan Svetec (Radgona) s 582 krogi deveti. (FM)
Odbojka
Zmagi
Beltinec in Ljutomera
V dvanajstem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi je Fužinar na Ravnah premagal Pomurje iz Murske Sobote s 3 : 1 (25 : 20, 24 : 26, 25 : 1.3, 25 : 16). Pomurje: Horvat, Tot, Kerec, Čeh, Topovšek, Fujs.
V desetem kolu prvenstva v prvi državni ženski odbojkarski ligi je vodeči Infond Branik v Mariboru po pričakoval premagal Zavarovalnico Maribor iz Ljutomera s 3 : 0 (25 . 16, 25 : 1 1, 25 : 14). ZM Ljutomer: Vrbnjak, Oletič, Pirher, Drevenšek, Šoštarič, Kolar, Zver; Moreč, Gomboc, Kodila, Jureš, Tretinjak.
V dvanajstem kolu prvenstva v drugi državni moški odbojkarski ligi sta oba pomurska ligaša zmagala. Beltinci so na Ravnah premagali drugo ekipo Fužinarja s 3 : 0. Beltinci: Horvat, Gobec, Janža, Časar, Lukač, Gumilar, Prša. Ljutomer pa je doma premagal Krko iz Novega mesta s 3 : 0(25 : 14, 25 : 22, 25 : 19). Ljutomer: Primec, Horvat, Pirher, Onišak, A. in B. Grut, Špi-lak, Babič, D. in G. Kodila.
V dvanajstem kolu tekmovanja v tretji državni ženski odbojkarski ligi vzhod je vodeča Mislinja v Puconcih premagala Kemo s 3 : 1 (25 : 17, 21 : 25, 25:17,25:10). Kerna Puconci: Kikec, Kerčmar, Norčič, Zorkovič, Eman, Horvat, Šker-lak, Časar, Mencigar. (NŠ, FM)
Ob 75-letnici NK Mura_________________ _____
V Fazaneriji pokrite tribune
Nogomet ima v Murski Soboti dolgoletno tradicijo, saj so ga začeli igrati že v času prve svetovne vojne. Prvo usnjeno ždgo naj bi v Mursko Soboto iz Madžarske prinesel Laci Kardoš že leta 1918. Po obstoječih podatkih so nogometaši Murske Sobote in Dolnje Lendave igrali prijateljske tekme že leta 1920. Pri Športnem društvu Mura v Murski Soboti je bila ustanovljena nogometna sekcija šele 16. avgusta 1924. Nogometni klub Mura iz Murske Sobote je tako v minulem letu praznoval 75-letnico delovanja, pa do danes je klub odigral pomembno vlogo pri razvoju nogometa v pokrajini ob Muri ter se uveljavil v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru. Nogometni klub Mura, ki je nekaj časa nastopal pod imenom Sobota, se je vidneje uveljavil že za časa druge svetovne vojne, saj se je leta 1943 uvrstil v drugo madžarsko nogometno ligo, kjer je nekaj časa tudi uspešno tekmoval. Po osvoboditvi so nogometaši Mure tekmovali v deljeni in enotni slovenski ligi, dve leti so nastopali v hrvaško- slovenski ligi ter pet let v drugi jugoslovanski ligi zahod. Najuspešnejši v drugi jugoslovanski ligi so bili leta 1973, ko so zasedli šesto mesto. Dvakrat so bili pokalni prvaki Slovenije. Prvič jim je to uspelo leta 1975, drugič pa leta 1985.
Svoje največje uspehe pa so nogometaši Mure dosegli v samostojni Sloveniji. Prvo leto tekmovanja v prvi državni ligi (1991/92) so zasedli sedmo mesto, drugo leto (1992/93) pa so bili tretji. V jubilejnem letu (1993/94), ko so praznovali 70-letnico delovanja, so zasedli drugo mesto in se prvič uvrstili na evropsko tekmovanje med 91 moštev za pokal Uefe, od katerih je v predtekmovanju sodelovalo 54 moštev, kar je bil največji uspeh. Poleg Mure je vtem tekmovanju sodeloval tudi državni prvak Olimpija iz Ljubljane. Sobočani so se v prvem kolu predtekmovanja srečali s švicarskim Aaraumom in solidno zastopali slovenski nogomet, čeprav so
obe tekmi izgubili z 1 : 0. Švicarsko moštvo je namreč že imelo nekaj mednarodnih izkušenj. V jubilejnem letu so dosegli velik uspeh tudi mladinci Mure, saj so postali državni in pokalni mladinski prvaki. Za mladinsko moštvo Mure so igrali: Nemec, Erniša, Brezič, Ošlaj, Papič, Kerčmar, Pintarič, Žekš, Cipot, Sočič, Banko, Kovačec, Glivica, Fras, Vogrinčič, Kovač in Baranja. Četrto leto tekmovanja v prvi državni nogometni ligi (1994/95) je Mura četrta, velik uspeh pa je dosegla v tekmovanju za pokal Nogometne zveze Slovenije, saj je zasedla prvo mesto in postala pokalni prvak. V polfinalu slovenskega pokala je Mura izločila lokalnega tekmeca Beltince (1:1,0:0), v finalu pa celjski Publikum (1:1, 1:0) in tretjič postala pokalni prvak Slovenije ter prvič v samostojni Sloveniji. S tem so se nogometaši Mure tudi uvrstili v tekmovanje za evropski pokal pokalnih prvakov, kjer so se v prvem kolu predtekmovanja srečali s pokalnim prvakom Litve Žalgirisom. Prva tekma v Vilniusu se je končala z zmago gostiteljev z 2 : 0, na povratni tekmi v Murski Soboti pa je zmagala Mura z 2 : 1 in dosegla prvo mednarodno zmago. Strelca za Muro sta bila Kokol in Alihodžič. Zaradi boljšega rezultata v Vilniusu so se nogometaši Žalgirisa uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Peto leto tekmovanja v prvi državni nogometni ligi (1995/96) so nogometaši Mure zasedli tretje mesto in se tretjič uvrstili na tekmovanje za evropski pokal in drugič za pokal Uefe. V prvem kolu predtekmovanja so igrali s četrtouvrščenim moštvom Jugoslavije Bečejem. Po ugodnem rezultatu v Novem Sadu, tekma se je končala 0 : 0, je Mura v Murski Soboti v povratni tekmi premagala Bečej z 2 : 0. Oba gola je dosegel Škaper. Tako so se Sobočani prvič uvrstili v drugi krog predtekmovanja za pokal Uefe, za nasprotnika pa so dobili moštvo Lyngby iz Danske. Na prvi tekmi na Danskem so Sobočani dosegli lep uspeh, saj so igrali 0 : 0, v povratni tekmi v Murski Soboti pa so zmagali gostje z 2 : 0 in se uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Šesto leto tekmovanja v prvi državni ligi (1996/97) nogometaši Mure niso ponovili uspehov iz zadnjih treh let, saj so zasedli šele sedmo mesto. Uspešnejši pa so bili sedmo leto tekmovanja v prvi državni ligi (1997/98), ko so osvojili naslov jesenskega prvaka s prednostjo 7 točk, na koncu pa zasedli drugo mesto in se četrtič uvrstili na tekmovanje za evropski pokal in tretjič za pokal Uefe. Za nasprotnika so dobili drugouvrščeno moštvo Latvije Daugavo iz Rige. V prvi tekmi prvega pre-dkroga je Mura v Murski Soboti visoko premagala Daugavo s 6 :1. Strelci so bili: Cifer 2, Galič 2, Cipot in Lukič. Sobočani so bili uspešni tudi na povratni tekmi v Rigi, kjer so zmagali z 2 : 1. Strelca sta bila Vogrinčič in Ristič. V drugem kolu predtekmovanja je Mura igrala z danskim moštvom Silkeborg, ki pa je bil premočan nasprotnik. Prva tekma v Murski Soboti se je sicer končala brez gola, na povratni tekmi v Silkeborgu pa so zmagali Danci z 2 : 0 in se uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Po odigranih 12 tekmah v evropskem pokalu je Mura dosegla 4 zmage, 3 tekme so se končale neodločeno, 5 tekem pa je izgubila. V osmem letu tekmovanja v prvi državni nogometni ligi (1998/99) je Mura zasedla četrto mesto, po jesenskem delu devetega tekmovanja v prvi državni ligi pa je na sedmem mestu. V samostojni Sloveniji so Muro v prvi državni ligi trenirali Bojan Prašnikar, Miloš Šoškič, Mario Kovačič, Zoran Cirkvenčič, Filip Mendaš, Pero Nado-veza, Milan Koblencer, Jože Karoli in Milovan Tarbuk. V tem času so za moštvo Mure v prvi državni ligi uspešno igrali tudi nekateri domači igralci, ki so prišli iz nižjih selekcij, in tudi igralci, ki so nosili državni dres. Ves čas v samostojni Sloveniji NK Mura uspešno vodi predsednik Milan Moreč.
V jubilejnem letu, ob praznovanju 75-letnice delovanja, je Nogometni klub Mura dosegel pomembno pridobitev. Na mestnem stadionu v Fazaneriji so razširili in pokrili vse tribune. Zahtevna investicija je stala okrog 100 milijonov SIT. Poleg glavne pokrite tribune so bile v Fazaneriji pred leti okrog igrišča zgrajene nove, a nepokrote tribune, ki so zaradi vremenskih razmer začele propadati. Zato so se v jubilejnem letu odločili in pokrili vse tribune s sedeži, hkrati pa glavno tribuno povezali z južnim delom tribune. Uredili so tudi nekatere spremljajoče objekte ter prostor za novinarje in »vip ložo«. Nogometni klub Mura je tako dobil sodoben stadion s 5.500 sedeži in bo primeren za mednarodne tekme in tekme za evropske pokale. Ob visokem jubileju tudi naše čestitke!	FERI MAUČEC ■
20 MULARIJA 13. januar 2000, »
Na OŠ Odranci je v tem šolskem letu začela delovati tudi ritmična skupina, ki jo vodi Viktorija Ozmec. Njeni nastopi so vsekakor prijetna »osvežitev«. (Foto: JG)
"Kouo Uto.
Srečno 2000! Mediji so prikazovali prihod novega leta kot nekaj, kar bo pravljično lepo.
Sama sem zadnje ure, minute in sekunde preživela v krogu svojih prijateljic. Prihod novega leta smo pričakale pri eni izmed nas doma. Ob glasnih zvokih glasbe smo obujale spomine na dogodke iztekajočega se leta, pa tudi do solz smo se nasmejale našim vragolijam, ki jim ni hotelo biti konca. Nekaj minut pred polnočjo smo se pridružile prijateljičinima staršema, in z njima smo tudi ob pomoči penečega šampanjca nazdravile novemu letu. Nato smo si zunaj ogledale čudovit ognjemet, ki se je razpršil po nebu jasne noči in s prečudovitimi barvami pozdravil leto, ki se je pravkar začelo.
Napovedi medijev so se zame in za moje prijateljice uresničile. Prepričana sem, da še marsikomu izmed vas. Glede naše prihodnosti pa menim, da bomo morali zanjo sami poskrbeti. Zagotovo se bo našlo marsikaj nepozabno lepega, kot je bil nepozabno lep tudi prihod leta 2000.
SANJA KOVAČIČ, 8. a, OŠ Kiževci pri Ljutomeru
'THoja 6a&čea
Moja babica živi na kmetiji na Goričkem. Z njo stanuje dedek. Ime ji je Veronika. Ima enainosemdeset let. Kljub visoki starosti je še vedno zdravega duha in prijetna. Rada se smeji. Obiskujem jo ob koncu tedna in takrat je zelo vesela. Večkrat mi kaj podari. Rada ima življenje na vasi in kuhanje. Je srednje postave. Ni suha niti ni debela. Ima rjavočrne lase. Pri hoji še ne potrebuje palice. Po srcu je še vedno mlada, čeprav je videti starejša in ima veliko gub. Po navadi nosi plašč, pri delu si zaveže predpasnik, na glavi pa ima vedno ruto. Večkrat pride k nam na obisk in takrat je lepo oblečena. Če ima čas, se kaj pogovarjava. Za praznike in moj rojstni dan mi pokloni tudi nekaj denarja. Po srcu je zelo nežna in skrbna. Rada ima vnuke in vse štiri svoje otroke. Ker je dedek bolan, lepo skrbi zanj in se imata še vedno rada.
Svojo babico imam zelo rad in želim si, da bi bila še dolgo med nami.
JERNEJ PELAN, 4. c, OŠ III M. Sobota
***
No, lepo je imeti takšno babico. Kaj pa ti zanjo tudi kaj storiš?
Pomadam

Obiskujem starejšo občanko in ji pomagam. Ko pridem k njej, me je zelo vesela. Pomagam ji nositi vodo, drva in odmetavati sneg. Včasih grem tudi v trgovino, da ji kaj kupim. Živi sama in je bolj žalostna. Njena hiša je videti starinska. Je brez vodovoda. Ko pridem k njej, so vrata vedno zaklenjena, ker se boji, da je ne bi kdo oropal. Vesela je tudi, da se lahko pogovarja z mano. Na žalost pa zelo slabo sliši.
Vsak teden komaj čakam to srečanje. Mislim, da' bi morali starejšim pomagati tudi drugi. Osamljenih občanov je vedno v§č.
JOŽEF KOVAČ, 5. a, OŠ Kuzma
MRAZ
BARBARA / JUEARie^ VVE PUCONCI

Valentin Vodnik v svoji pesmi Dramilo pravi, da lenega čaka strgan rokav, pal'ca beraška, prazen bokal. In čisto prav ima. Ljudje se premalo zavedamo, da je živeti in nič delati enako kot jesti in ne prebaviti. Moramo si priznati, da brez dela ni jela; in če bo šlo tako naprej, bomo vsi samo ležali, delal pa ne bo nihče. Delovnih navad si ne pridobiš pred televizorjem, ampak z delom doma, v službi, na vrtu, v šoli ... Nekateri doma samo poležavajo in mislijo, da jim bo denar padel z neba. Pregovor pravi, da je denar sveta vladar, a če ne bomo delali, ga ne bomo imeli. Premislimo, saj ne vemo, kaj nas čaka v prihodnosti.
URŠKA LOVRENČEC, 8. b, OŠ Bogojina
Snejeaimoj
Na vrhu hriba mož stoji, na glavi lonec rdeč ima in korenček ven moli, ki lepo se mu poda.
V rokah metlo rjavo drži, majico pa pet gumbov mu krasi.
Kdo je to, vsak ve, če le mimo njega gre.
TJAŠA GEČ, 2. a OŠ M. Sobota
(faetota mm tekot fiesta mačka
Imam dve leti starejšega soseda. Ime mu je Domen. Rad je prihajal k meni. Včasih sva se igrala zunaj. Žogala sva se, igrala tenis ali badminton, tudi rolkala sva se.
Nekega dne, ko je deževalo, je spet prišel k meni. Bil se v sobi in delal domačo nalogo. Kljub prošnji, naj pride pozneje, je vstopil in rekel,'da se bo on ta čas igral. Jemal si je igrače in jih puščal sredi sobe. Iz lego kock sem imel narejeno veliko ladjo. Sestavila sva jo z bratom. Domen jo je vzel v roke in po nerodnosti mu je padla na tla. Bil sem zelo jezen in nadrl sem ga. Gledala sva se kot pes in mačka. Sosed je užaljeno odšel, jaz pa sem jezno pobiral kocke in jih dajal v škatlo.
Naslednji dan je pozvonil zvonec. Bil je Domen. Opravičil se mi je in skupaj sva naredila novo ladjo. Bila je še lepša.
ŽEJLKO MARUŠIČ, 4. c OŠ III M. Sobota
Prijatelji tako rešujejo vse spore!
Tale posnetek so nam poslali učenci in učenke 4.a- in 4. b-razreda OŠ Gornja Radgona z razredničarkama Majdo Štrakl in Danico Vogrinčič. Zapisali so, da so imeli posebej zanimivo uro naravoslovja. S pomočjo računalniškega programa Zimske vejice so določali vrste iglavcev, kar je bilo za vse zanimivo in poučno.
"MtaU ^a Maek
Matej vpraša očeta: »Oče, kako sem prišel na svet?« »Štorklja te je prinesla,« mu odvrne oče. Matej malce premišljuje in spet vpraša: »Zakaj pa potem nimam perja in peruti?!«
Iz ŠOLSKEGA GLASILA OŠ II M. Sobota
Aetnč čažč
Najprej pomlad je godovala, za njo poletje se je oglasilo, potem jesen se je pripeljala in kmalu zimi k nam se je mudilo. Zima je najlepši čas, saj nas obišče dedek Mraz, ki nosi darila za nas.
VITA VEDENIK, 5. a, OŠ Beltinci
"hlača dnajč^a
Naša domačija stoji v Domajincih na griču. Doma živimo jaz, mama, očka, babica in dedek. Imamo prašiče, dve muci, kužka in zajce.
Ko pridem iz šole, se rada igram z muco in zajčki. Imam tudi sestro Matejo. Vsak konec tedna rada preživim pri babici v Večeslavcih.
MELITA MAČEK, 2. a, OŠ Cankova
Mi smo štiričlanska družina - oče, mama, brat in jaz. Očetu je ime Stanko. Po poklicu je šofer. Zaposlen je v Nemčiji, kjer vozi avtobus. Mami je ime Ana. Po poklicu je prodajalka, vendar ne hodi v službo.
Brat Simon se je izučil za policista in dela v Ljubljani. Meni je ime Karmen. Stara sem osem let in obiskujem 2. razred. Doma imamo še mucka Mikija in zajčke.
KARMEN VAJNGERL, 2. b, OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici
Po pošti sem dobila pismo, da sem bila izbrana za sodelovanje v oddaji Srečanje na Murskem valu. Bila sem zelo presenečena in ve-
sela.
V četrtek me je mama peljala v Mursko Soboto. Tam sem se spoznala z voditeljico Smiljo Baranja. Začelo se je snemanje. Odgovarjala sem na vprašanja, ki mi jih je zastavljala voditeljica. Čas je minil kot bi pihnil. Nato sem si ogledala prostore. Bili so zanimivi. Gospa Smilja mi je tudi pokazala dopisnico, ki je bila izžrebana. Ugotovila sem, da jo je poslala babica na moje ime. Po snemanju smo se odpeljali k njej in lepo sem se ji zahvalila.
Na Murskem valu mi je bilo zelo všeč. Hudi Kot, kjer sem doma, pa ni tako hud, kot je mislila voditeljica Smilja.
LUCIJA KARLATEC, 6. raz.
OŠ Rivnica na Pohorju
P. S.: Veseli nas, da imamo tudi na Pohorju prijatelje Vestnika.
"Kača učiteljica je jzadalka
Večkrat sem že slišal in bral o padalih in padalcih. Vendar tako zanimivo, kot nam je o tem pripovedovala učiteljica Karmen, še nikoli. In kaj sem zvedel?
Padalo je sestavljeno iz velike kupole, sešite iz trakov iz blaga. Leto je lahko različnih barv. Padalec nosi obleko, podobno kombinezonu, na glavi ima kapo, na rokah rokavice. Ima tudi višinomer. Smer padala regulira z dvema vrvicama. Tudi jaz si zelo želim, da bi kdaj skočil s padalom. Zame je to velika pustolovščina.
ALJOŠA ŽNIDARIČ, 3. a, OŠ I. Cankarja Ljutomer
jzo-čitaice
Komaj sem čakala božično-novoletne praznike, saj smo imeli en teden prosto.
Zjutraj sem lahko dolgo spala, ko pa grem v šolo, moram vstati že ob pol šestil?. Sestra Doroteja je dobila od dedka Mraza lepo darilo.
TAMARA PERŠA, 3. a OŠ Cankova
@e bi bila enaka
Če bi bila črnka, bi bila črne kože in bi bila važna. Imela bi črne lase, spletene v kito. Jedla bi kokos in banane. Sončila bi se na pesku. Ne bi mi bilo mrzlo. Imela bi veliko prijateljev. Ne bi hodila v šolo. Bila bi vesela in srečna.
TINA GEDER, 2- a OŠ Radenci
WSTII, 13. januar 2000
NA SCENI
21
reden se podate ne zasnežene piste, morate svoje telo primerno pripraviti. Z nekaj preprostimi raz-
tegovalnimi vajami (t. i. stretch-ing vaje) boste razgibali mišice in celotno telo, tako da se boste lahko ukvarjali z zimskim športom, ne da bi se pri tem srečevali z neljubimi poškodbami. Pomembno je, da začnete z lažjimi vajami v lahkotnem tempu, ki ga vedno bolj stopnjujete. Vse vaje ponovite osemkrat, vadite pa vsaj trikrat tedensko!
1.	Noge v razkoraku napne-mo in pri tem pazimo, da ne pokrčimo kolen. Z zgornjim delom telesa se globoko predklonimo in se z iztegnjenimi rokami izmenično dotikamo tal.
2.	Ležimo na boku in se opremo na komolec, tako da je zgornji del telesa dvignjen. Ko ležimo na levem boku, dvignemo desno nogo, z roko si pomagamo, da nogo čim bolj približamo telesu. Prevalimo se na drug bok in vajo ponovimo še za drugo nogo.
3.	Stojimo zravnano, stopimo skupaj. Primemo se za gležnje in
štrpo^Usarhl^
kolen, vendar pri tem ne pretiravajmo. Telesa ne smemo obremenjevati z grobimi gibi.
4.	Noge razkoračimo, obrnemo navzven in v kolenu pokrčimo. Trebušne in sedalne mišice napnemo, nato se počasi spuščamo navzdol.
5.	Sedimo na tleh, hrbet zravnamo in iztegnemo eno nogo.

Drugo nogo pokrčimo in s pomočjo.rok potisnemo čim bliže proti telesu.
6.	Še vedno sedimo in prekrižamo noge, kot kaže slika. Eno nogo položimo prek druge tako, da je stopalo tik ob kolenu druge noge. Z rokami potiskamo koleno proti telesu, zgornji del telesa pa hkrati obračamo v drugo smer.
7.	V počepu iztegnemo eno nogo, roke položimo pred telesom na tla. Skrčeno nogo potiskamo rahlo navzdol.
DTB
strogo
Ljubim Gregorja!
Gledam njegovo sliko, gledam lepoto veliko, slika odpira stare spomine, odpira rane in bolečine. Ker ljubim ga zvesto, mu pišem pesem to, beseda z ust tako ne gre, kot narekuje mi srce. Žalost moje srce zaliva, ker po tebi hrepenim, dokler zemlja ne bo pokrila me, imela tebe v spominu bom le.
Tvoj srček
formi za zasnežene piste
zaupno
Nihče ne more biti sam
Draži
'/;Av£'	. •
Zimski šport zahteva pripravljenost
Silvestrski poljub
Vse je bilo veselo, glasba, ljudje, jaz pa s tabo, to noč sem želela biti tvoja, to največja bila je želja moja. Čeprav skupaj nisva bila dolgo, sva imela se zabavno, zunaj bilo je mrzlo, a meni ob tebi toplo. Tega nikdar ne bom pozabila in želim si, da bi še kdaj ponovila, naj tudi tebi ostane lep spomin name in na to silvestrsko noč.
Mateja


Gotovo si že slišal za imena, kot so: UNICEF, KARITAS, RDEČI KRIŽ, SOŽITJE, CENTER ZA SOCIALNO DELO, ZAUPNI TELEFON ... Skupna jim je dobrodelnost. Na prvem mestu je zanje človek kot vrednota in pripravljenost, pomagati mu.
Vsakdo je že imel priložnost, da je nekomu priskočil na pomoč ali je prejel pomoč od drugih. Brez solidarnosti med ljudmi ne bi mogli živeti. Tudi otrok potrebuje materino skrb, brez katere ne bi nikoli odrasel. Večina si želi, da bi pomoč drugih potrebovala čim manj. Ne verjamem, da so ljudje v bistvu le nečuječni in samoljubni, egocentrični. Taki ljudje niso imeli veliko možnosti, da bi bili vzgojeni v dobro smer. Mogoče pa jih je strah in si ne vzamejo dovolj časa, da bi ponudili svojo pomoč drugim. Včasih je potrebna le majhna spodbuda, drugič veliko napora. Nikoli ne bomo vsi enaki, čeprav smo le ljudje. Prava malenkost je nekomu pomagati, da se zopet počutimo kot del celote. je čudež, saj takrat čutiš, kot da se je dar, ki ga daješ bližnjemu, pomnožil. Oblike pomoči so različne. Daruješ lahko denar, material ali svoj čas. Torej sebe in svoje sposobnosti. To lahko stori vsakdo, kajti ni meje, le prilagajaš se zmogljivosti in času prostovoljca. Potrebna sta le ustrezna drža in topel človeški odnos. Biti moraš potrpežljiv in zavzet, spoštljiv do človeka, dogovorov in podatkov ter predvsem zanesljiv. Pomagaš lahko vsakomur, ki ima težave in tvojo pomoč želi sprejeti. Otroku, sošolcu, prijatelju, vrstniku, mladostniku v stiskah, bolnim, ostarelim, invalidom ... Potrebuješ le budno oko in pravi pristop do človeka. Za to ti ni potrebno biti član neke ustanove ali organizacije. Prostovoljno delo ni plačano z denarjem, ampak z bolj trajnimi stvarmi, kot je občutek, da opravljaš koristno delo, da si potreben, spoznaš nove ljudi, sklepaš nova prijateljstva, pridobiš nova znanja, preizkušaš svoje sposobnosti, znanje in spretnosti. Vse to pa prinaša še mnogo zabave.
Poti je mnogo. Beseda filantrop pomeni človekoljubnost, dobrodelnost. Torej, filantrop je tisti, ki z dejanji izkazuje ljubezen do bližnjega. Gremo po ulici in smo slabe volje in naenkrat srečamo neznano osebo, ki se nam nasmehne. Nekaterim to ne pomeni čisto nič, nekdo pa se bo mogoče zamislil in se vprašal, zakaj ne more on podariti nekomu nasmeha in mu s tem osrečiti slab dan. Nekoč so še mladi poznali neko spoštovanje do starejših ljudi. Sedaj, v tem modernem svetu najdemo le majhen odstotek mladih, ki spoštujejo starejše. Velikokrat se je že zgodilo, da smo se mladi smejali na račun starejših. Ali smo se kdaj vprašali, ali ravnamo prav? Tudi oni so bili nekoč mladi! Ko bomo mi ostareli, se upognjeno sprehajali in se bo nekdo smejal iz nas, nam verjetno ne bo ravno prijetno pri srcu. Zato pa spremenimo svoj odnos do vseh ljudi in jim pomagajmo.
Če imaš rad življenje in ljudi okoli sebe, jih poskušaš razumeti kot sebi enake in se jih lahko naučiš sprejemati z neizmerno ponižnostjo, obzirnostjo, zadržanostjo in globokim spoštovanjem. Brezpogojno pozabiš na nasilje, izkoriščanje in željo po prevladi. Težko je biti človekoljub v pravem pomenu besede, saj to zahteva veliko sprememb in odrekanj A počasi... iz kapljice nastane solza, reka in ocean ...
ELIZABETA BOJNEC, Dobrovnik
... že sama misel na veliko
dražbo popustov letnika 1999 v salonih Renault.

22 DOBRO JE VEDETI 13. januar 2000, VBmiK
OVEN
Ona: Prisrčno se boš nasmejala nekemu spodrsljaju, ki pa ne bo usoden ne zate ne za tvojo ljubezen. Priložnost, ki seti bo s tem ponudila, pa le izkoristi, saj se ti zlepa ne bo več ponovila.
On: Prijeten dogodek ti bo popestril »vroče« dneve, ki so pred tabo. Potrebno bo kar precej spretnosti in znanja, da ti bo uspelo postaviti stvari na svoje mesto. In nikar se ne zanašaj na nekoga drugega ...
BIK
Ona: Nekdo ti hoče povedati nekaj prijetnega, ti pa ga vedno spregledaš. Toda tudi njegovi potrpežljivosti bo prišel konec, zato poskrbi, da se ti ne bo to tudi maščevalo - kako, pa veš najbolje ti sama.
On: Nekdo ti bo obljubil neko priložnost, ti pa jo kar najhitreje izkoristi. Združil boš prijetno s koristnim, to pa še ne pomeni, daje tvojih skrbi konec. Popazi raje na sumljive poteze svojih sodelavcev.
DVOJČKA
Ona: Čeprav boš na začetku nasprotovala partnerjevi ideji, se boš na koncu vendarle sprijaznila z usodo. Ta pa niti ni tako mračna - iz vsega skupaj boš izvlekla veliko več, kot si pričakovala.
On: Nikar se ne pritožuj nad svojo nesrečo, ampak raje stori nekaj, da boš stanje tudi popravil. Na krajšem izletu boš doživel majhno nezgodo, ki bo vzrok srečanja z nekom, do katerega ne boš ravno čisto ravnodušen.
RAK
Ona: Zaradi samoljubja in zagledanosti vase si osebi, ki ji je veliko do tebe, povzročila obilo skrbi in težav, zato se ji še dolgo ne boš uspela ponovnofiribližati in si pridobiti njenega zaupanja.
On: Poskrbeti boš moral za kopico stvari, ki so ti bile včasih le zabava. Obeta se ti kar resen zaplet na poslovnem področju. Dobro bi bilo, če bi se resnično potrudil, kajti v nasprotnem primeru se lahko stvari zelo poslabšajo.
LEV
Ona: S smelostjo se boš pognala v drzno dejanje, kar bo prav gotovo korak naprej v tvojih ambicijah. Vseeno se nikar ne uspavaj z doseženimi rezultati, saj je želeni cilj še zelo oddaljen.
On: Bližajo se ti trenutki, ko boš do vratu v delu. Toda na neki način ti bo to tudi všeč, saj boš lahko končno dokazal svojo resnično vrednost in sposobnosti. Slaba stran pa je, da bo trpela ljubezenska plat življenja.
DEVICA
Ona: Ali si res želiš pretrgati staro ljubezensko zvezo ali je to le tvoja trma? Partner bo zaradi tega zelo prizadet in ti ne bo kar tako odpustil. Preveč živiš samo za danes, premalo misliš na jutri, na včeraj pa kar pozabljaš.
On: Ne skušaj narediti vsega popolnoma sam, ampak sprejmi ponujeno pomoč, še posebno, če je oseba prijetno dekle, ki precej obeta. Obetajo se ti prav zanimivi časi, tako poslovno kot tudi popolnoma zasebno.
TEHTNICA
Ona: Mnogim se sicer zdiš precej domišljava in vzvišena, vendar je to le maska, ki prikriva tvoje resnične namene. Prijatelj bo zahteval popolno predanost in zanesljivost, ti pa se odloči, ali mu boš ustregla. Toda pazi se!
On: Postopoma se boš sicer umiril, vendar to ne bo tako zabavno, kot si si predstavljal. Še vedno pa si nisi uspel razjasniti, ali si storil napako ti ali ti jo je kdo podtaknil.
ŠKORPIJON
Ona: Dosegla boš skoraj vse, kar si boš želela, a je vprašanje ali boš nato sploh zadovoljna. O neki stvari se boš morala odločiti precej na hitro, čeprav si boš želela kar se da omahovati.
On* Le kako si zamišljaš svojo prihodnost, ne da bi vsaj poskusil odpreti svoje srce in prijateljici pokazal svoja čustva. Je že res, da je poslovna uspešnost prijetna stvar, vendar se boš tega kaj hitro naveličal.
STRELEC
Ona: Potrebno bo začeti s shujševalno kuro, sicer bodo posledice še neprijetnejše, kot si morda zamišljaš. Nikar si ne delaj nepotrebnih težav z denarjem, ampak raje uživaj, dokler še lahko.
On: Še vedno si ne boš uspel razložiti nepričakovane odločitve, ki ti je dodobra zagrenila življenje. Raje prenehaj s tuhtanjem in se posveti tistemu, kar ti je preostalo? Čaka te prav prijetno presenečenje.
KOZOROG
Ona: Tvegana napoved ti lahko prinese prenekateri zaplet, ki pa bo bolj komične narave in te ne bo kaj prida prizadel. Vsi skupaj se boste predvsem zabavali. Nekaj bo prišlo z zamudo, a bo vendarle prišlo. On: Zdelo se ti bo, da si nekaj zamudil, v resnici pa pošteno prehitevaš dogodke. Ob koncu tedna se ti obeta prijetno presenečenje, najverjetneje povezano z obiski. Pogovor z znancem ti bo dal zelo dobro idejo.
VODNAR
RIBI
Ona: Srečala boš nekoga, ki si bo kar preveč prizadeval, da bi ti ustregel. Raje razmisli, preden se boš podala v kakršno koli avanturo. Konec koncev ti tudi sedaj ne gre ravno slabo.
On: Pomisli tudi na svoje prijatelje, saj boš v nasprotnem primeru kaj hitro ostal sam. Prijetna stran uspeha je predvsem vtem, da ga znamo deliti in tako osrečiti tudi druge. Premisli in ukrepaj, če ne, bo prepozno!
Pomurske lekarne razkrivajo
zdravilne skrivnosti
Zaljubljenost odpira okna in ljubezen vrata na vrt zdravja
Ona: Trenutek, ki si se ga tako bala, je končno za teboj. V resnici pa se bo sedaj šele začelo, zato si nikar ne jemlji predolgih počitnic. Prijatelj se bo oglasil z zanimivim predlogom, ki bi se ga splačalo uresničiti. On: Preveč si se navadil na svobodno življenje, da bi se sedaj pustil podjarmiti, čeprav se ti zdi, da je ta jarem prav prijeten. Ali ne bi še malo počakal, da se poleže trenutno preveliko navdušenje?
avadni rožmarin (Ros-marinus officinalis). Ime pomeni »morska rosa«. Rastlina je povezana s spomi-
nom, kakor Ofelija pravi Hamletu: »Vzemi rožmarin, ki bo dal tvojemu spominu novih moči.« V stari Grčiji je rabil za kadilo in bil posvečen Afroditi, boginji ljubezni, v starem Rimu pa Veneri, saj so verjeli, da da večno mladost in lepoto. Na Bavarskem še zmerom pletejo poročne vence iz rožmarina in na Siciliji se spomnijo mrtvih s polaganjem rožmarinovih vejic na grobove. Varovale naj bi tudi pred zli pogledi. Je do 2 metra visok zimzelen grm z drobnimi modrimi cvetovi in igličastimi listi. Že v antiki so ga vzgojili za začimbo in zdravilo. Doma je v sredozemskem svetu, izvažajo pa ga Španija, Maroko, Hrvaška in Tunizija.
Uporabni del: List.
Raba v prehrani in pravni položaj: Je cenjena začimba, predvsem v italijanski in francoski kuhinji ter pogosto konzervans v živilski industriji, predvsem za meso in maščobe, najučinkovitejša sta vsebujoča rosmanol in karnosol. Nadalje je sestavina likerjev, na primer benediktinca. Svet Evrope razvršča drogo v skupino naravnih začimb N2, ki se sme dodati živilom v majhni količini, z možno omejitvijo zeliščnih sestavin v končnem izdelku, ki pa za rožmarin še niso določene. Slovenska zdravilska zakonodaja, ki po zdravilski zahtevnosti loči tri skupine zdravilnih rastlin, ga razvršča v najvarnejšo skupino H, ki ima enak pravni položaj kot hrana, razen v zahtevnejših farmacevtskih oblikah, in če se ne prodaja za določen zdravilni namen.
Zeliščna raba: Zaradi vsebovanega eteričnega olja je karmi-nativ in stomahik, zdravi prebavne motnje, ki jih spremljajo vetrovi, občutek napihnjenosti in manjši krči, obenem pa vzbudi tek in izločanje želodčnih sokov. Manj pogosto se rabi za odvajanje žolča, učinek je slaboten, učinkujejo pa grenčine, ki najprej pospešijo izločanje žolča v črevo, nato pa tudi njegovo nastajanje. Je tudi diuretik, žene na vodo. Zunanje v obliki olja, mazil in alkoholnih raztopin lajša mišično in sklepno revmo, kot droga ali eterično olje se doda kopelim, ker spodbudi prekrvitev, uporaben pa je tudi za ustno higieno.
Odmerek za odrasle: Skodelica kropa se prelije čez žličko (2 g) droge in po 15 minutah precedi, sveže pripravljen napitek pa se popije vroč trikrat ali štirikrat na dan med obroki. Zunanje, denimo za kopeli, se 50 g droge krajši čas prevre v litru vode, pokrito pusti stati 15 do 30 minut, precedi in prevretek vlije v pripravljeno kopalno kad. Rožmarinovo vino se pripravi iz 20 g droge in litra vina, v katerem se namaka 5 dni in občasnopretrese.
Novejša dognanja: Na poskusnih živalih blaži žolčevodne
in črevesne krče, zveča srčno moč in zveča krvno oskrbo za srce. Pri ljudeh je zunanje dra-žilno sredstvo, ki zveča prekrvitev. Rožmarinovo eterično olje ima podobne protikrčne lastnosti kot žajbljevo in metino, deluje pa tudi protibakterijsko. Rožmarinova kislina preprečuje nastanek šoka, povzročenega z endotoksi-ni, ter razvoj dihalne odpovedi, imenovane respiratorni distres sindrom pri odraslih (ARDS).
Stranski učinki in strupenost: Nekatere sestavine eteričnega olja so strupene za osrednji živčni sestav, denimo kafra, katere delež je 10 do 20 odstotkov, ki v večji količini notranje povzroči krče, podobne epileptičnemu napadu.
Eterično olje običajno draži kožo le pri preobčutljivih posameznikih, pri katerih tudi povzroči fotosenzitivno reakcijo na osvetljeni koži.
Prepovedi in opozorila: Zaužitje večje količine eteričnega olja, a malo verjetno listov, lahko povzroči želodčno-črevesno in ledvično vnetje. Lahko izzove epileptični napad, zato ni primeren za epileptične bolnike. Preobčutljivi posamezniki naj bodo pozorni na kozmetične in negovalne izdelke z njegovo vsebno-
Čokoladni šarkelj
Juha iz čičerke
ke in na maslu prepražimo. Začinimo s soljo, poprom in majaronom. K ohlajenim špagetom primešamo prepraženo zelenjavo, rumenjaka in sneg iz beljakov. Vse skupaj narahlo premešamo in nadevamo.
Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana
Nadevana rebra Pečen krompir Pečena čebula v solati
Juha iz čičerke
250 g suhe čičerke,
150 g mesnate slanine
(hamburger), 30 g česna, 5 cl olja, sol, poper, lovorjev list
Čičerko čez noč namočimo v hladni vodi. Naslednji dan jo odcedimo, damo kuhat v 2,5 I vode, začinimo s soljo in lovorjevim listom. Ko je kuhana, tretjino čičerke prepasiramo in damo nazaj v juho, da jo zgostimo. Posebej na olju prepražimo na kocke narezano slanino s česnom in dodamo juhi. Premešamo, prevremo, po okusu začinimo in vročo serviramo.
Nadevana rebra
1000 g svinjskih reber, 10 g česna, sol, kumina, 100 g špagetov, 50 g masla, 2 jajci, 50 g čebule, 50 g korenja, 60 g zelene paprike, sol, poper, majaron
Iz svinjskih reber izluščimo kosti in z ostrim nožem naredimo odprtino, ki jo napolnimo z nadevom. Odprtino zašpilimo z zobotrebci ali zašijemo z nitjo. Posolimo, natremo s sesekljanim česnom in kumino. Damo v pekač, prelijemo z oljem in pečemo v srednje vroči pečici. Med pečenjem rebra polivamo z lastnim sokom. Nadev: Špagete skuhamo v slani vodi in odcedimo. Čebulo, korenje in papriko zrežemo na drobne koc-
d.d
MURSKA SOBOTA
MAZILO PROTI PREHLADU
stjo. Po izročilu je sredstvo za splav in vpliva na menstruacijski ciklus, med nosečnostjo in dojenjem naj se ga zato ne užije dosti več, kot je običajno v prehrani.
Lekarniško mnenje: Velika vsebnost eteričnega olja naredi rožmarin zdravilen, notranje za tek in proti prebavnim motnjam ter zunanje pri revmatizmu in slabi prekrvitvi, zanimiv je tudi zaradi omenjene zdravilnosti rožmarinove kisline, a v tem smislu ni klinično ovrednoten.
Sklep: Rožmarin je v pomoč ljubezni zunanje; notranje pa, ko gre le-ta skozi želodec.
JANEZ ŠPRINGER, mag. farm. ■
Pečen krompir
1200 g krompirja (podolgovatega), 80 g masla, 2 rumenjaka, sol, poper
Krompir dobro operemo, posušimo, zložimo v pekač in v pečici pečemo pri 200 °C. Ko je pečen, ga po dolgem razpolovimo in pazljivo odstranimo sredico, da ostane olupek nepoškodovan. Krompir z vilico dobro zmečkamo, dodamo maslo, rumenjake, solimo in popramo. Dobro premešamo in s to maso napolnimo polovičke olupkov. Zložimo v pekač in jih v pečici zlato rumeno zapečemo.
Pečena čebula v solati
600 g čebule, 5 cl olja, 5 cl kisa, sol, poper Čebulo olupimo in nekaj minut blanširamo v kropu, da ostane bela. Nato jo ohladimo v hladni vodi in odcedimo. Čebulo damo v pekač in v pečici spečemo. Ko je pečena, jo ohladimo, prvo plast odstranimo, drugo pa narežemo na rezine. Zložimo v skledo, solimo, popramo, prelijemo s kisom in oljem.
Čokoladni šarkelj
130 g margarine, 250 g sladkorja v prahu, 5 jajc, 15 cl mleka, 300 g moke, 100 g naribane čokolade, 3/4 zavitka pecilnega praška Margarino penasto umešamo, dodamo sladkor in rumenjake ter mešamo toliko časa, da naraste in se sladkor popolnoma razmeša. Nato dodamo mleko, naribano čokolado, sneg beljakov in presejano moko s pecilnim praškom. Vse skupaj narahlo premešamo in damo v pomaščen in pomokan model za šarkelj. Pečemo pri 170 °C. Pečen in ohlajen šarkelj potresemo s sladkorjem v prahu, med katerega smo vmešali vaniljin sladkor.

tr9°
H*
VELIKA IZBIRA 5^
a 3a M-SS*
metražnega blaga: za vse slovesne priložnosti (od maturantskih oblek do večernih toalet)
BOGAT IZBOR!

za ženske kostime in moške obleke
kilogramskih ostankov

VELIKA PALETA GUMBOV!
VRHUNSKI KROJI ZNAMK BURDA
Zime še ni konec, zato so v zalogi topli, kakovostni, zimski materiali...
Hvala, če se boste za nakup odločili prav pri nas!
za zdravje in dobro počutje
wmi, 13. januar 2000
NE PREZRITE
23

KLJUČAVNIČARSTVO JOŽE GOMBOŠI, s. p. Slomškova 45, Murska Sobota tel. &faks: (069)21 494
•(JOMBOSl
izdelava ključev vseh vrst
varnostni cilindrični vložki GEGE, VVINKHAUS
izdelava varnostnih sistemov na generalni ključ GEGE, VVINKHAUS varnostno okovje, ščitniki, obešanke	j
brušenje drsalk na žleb
* en sam ključ lahko nadomesti cel šop ključev
* na vašo željo vam izdelamo sistem generalnega ključa (odpira vse cil. vložke v sistemu) in podsku-pinskega ključa (odpira samo cil. vložke, ki so določeni na željo kupca)
* sistemi so primerni za zasebne hiše, poslovne stavbe, pisarne, delavnice, skladišča, hotele ...
vabi na drsanje
vsak dan od 10.00 do 23.00 če vas zanima še kaj več, pokličite 041 773 808 ali 31 600 ENKRATEN VSTOP
I.	Predšolski otroci, učenci, dijaki, študenti.... 250,00 sit
2.	Odrasli........... 400,00 sit
MESEČNA VSTOPNINA
1.	Predšolski otroci, učenci, dijaki, študenti....4.000,00	sit
2.	Drugi............6.000,00	sit
DISKO DRSANJE (enotna vstopnina) V PETEK IN SOBOTO.... 400,00 sit
SKUPINSKA VSTOPNINA (skupina mora šteti vsaj 10 oseb) šole, vrtci.......... 200,00 sit
IZPOSOJA DRSALK...... 300,00 sit
Drsanje traja 1,5 ure
VSI NA DRSALIŠČE!
VABI KOMUNALA Murska Sobota
PLETILSTVO D. D. PROSENJAKOVCI
9207 Prosenjakovci,	.
tel.: 069/44 005, 44 016, faks:069/44 191
POSEZONSKO ZNIŽANJE zimskih oblačil od 10. do 22. januarja 2000 nakup po 30% nižjih cenah v trgovinah v PROSENJAKOVCIH GORNJIH PETROVCIH LENDAVI ORMOŽU na Hardeku
TKANINA d.d.
TRGOVSKO PODJETJE
VVOLFOVA 10/a 1000 LJUBLJANA
Mercator
PRODAJALNA V SLOVENSKI ULICI 34 V MURSKI SOBOTI
DO 22. JANUARJA VELIKA POSEZONSKA RAZPRODAJA MOŠKE IN ŽENSKE KONFEKCIJE
CENE NIŽJE DO 3O°/o!
ZIMSKA POSEZONSKA PRODAJA KONFEKCIJSKIH
VRHNJIH OBLAČIL PO ZNIŽANIH CENAH
(določenih moških, ženskih in otroških artiklov)
OD 20%
DO 40%
Priporočajo se specializirane tekstilne prodajalne Mercator d. d., prodajalne družb M- Jelša, Šmarje pri Jelšah in M- Planika, Slovenska Bistrica, ( razen Elegant Ptuj, Florjan Ptuj, Tekstilni diskont Središče ob Dravi in Metka Turnišče).
Od lO.januarja do 22*januarja 2000.
Mercator^'boljši sosed
Mercator
od 10. do 22. januarja VELIKO ZNIŽANJE kar do 40 /
Sezonska razprodaja v trgovini
pokrivala rokavice šali
Sezonska razprodaja v trgovini SS
pletenine puloverji pižame
7
ZIMSKA POSEZONSKA PRODAJA
KONFEKCIJSKIH . VRHNJIH OBLAČIL PO ZNIŽANIH CENAH (določenih moških in ženskih artiklov) ZA 30%
V PRODAJALNI
MARKET TEKSTIL ČRENŠOVCI
Prekmurske čete 19
Od lO.januarja do 22. januarja 2000.
Sl Mercator najboljši sosed
24
13. januar 2000, fISfiK

						AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK	DUŠESLOVEC	LOVLJENJE RIB KOT DEJAVNOST	GLAVNO MESTO JORDANIJE	PRODAJALEC VODE	OSEBNI ZAIMEK	SEVERNOAMERIŠKA DRŽAVA	OTO PESTNER	S TRAVO PORASLO ZEMLJIŠČE	VNETJE LICA	REKA V FRANCIJI, LEVI PRITOK RONE	KROG, LISA MAŠČOBE NA VODI	ALEŠ ČEH					
		4^^-- Jr				PREMICA, PRAVOKOTNA NA DANO PLOSKEV																	
						EVANGELI CANSKA DUHOVNICA																	
;;- ll Bfr ~	J_____						| MESTO V NIGERIJI							KONEC MOLITVE					BLAGO V SKLADIŠČU					
													ZVIJAČ- NOST										
						HRV.TISK. AGENCIJA					AM.FIZIK (LUIS W.)						E						
						KDOR LOVI RAKE					NESPAMET, NEUMNOST												
									ŽLAHTNI PLIN (Rn)						VOGELNIK								
															ŽENSKA, KI SKRBI ZA RED								
									NIZOZEMSKO MOŠKO IME														
VESTNIK	i PLEMIČEV SLUŽABNIK	LOVEC, UDELEŽENEC BRAKADE	VEZIVO ZA ZIDAKE							MUSLIMAN. MOŠKO IME						RONALD REAGAN	ŽELODČNI ENCIM				NEMŠKI PISATELJ (WILHELI4)	MESTO, KJER JE KAJ ODREZANO	NATRU
			BULA IZ MAŠČEVJA							LISASTA ŽIVAL													
PRIPRAVA. S KATERO SE OBLIKUJE SIR												ANGLEŠKA POVR.MERA					OTOK NA JZ.FRANCIJE						
												RTV NOVINARKA					PEKEL (HEBR.)						
USKLADITEV RAVNANJA, VEDENJAZ OKOLJEM														NASILEN VOJ.UKREP									
														JANKO IRGOLIČ									
OZEK BORILNI MEČ							PORABA, POTROŠNJA	UPORABA ELEKTRO-NIKE V LETALIH	POKR.VJV. FRANCIJI							PRIPOVEDO- VALEC BAJK							RADIJ
									ŠPORTNO SREČANJE							DEBELA PALICA							
PRIPRAVA ZA VKLEPANJE						SLOV.NOG. (JANI)					PREBIVALKA ASIRIJE							EVR.DIVJE GOVEDO					
						GIBANJE PO ZRAKU												JUŽNI SADEŽ					
PRIPRAVA NA DIMNIKU, KI ZADRŽUJE SAJE											LUDVIK TOPLAK			ZAKLJ.DEL SKLADBE			D		ZVEZA				
																			ANGLEŠKI PISATELJ (ARCHIBALD)				
											NACE JUNKAR			NOG.MURE (ŠTEFAN)									
STOTINA ! HEKTARJA			BOLNIK Z JETIKO							NOBELU			KRAJ NA GORIČKEM								PREIZKUS ZNANJA	SLOVENSKA PESNICA MILIČ	ZDRUŽENJE DRŽAV J V. AZIJE
										GLAVNI ŠTEVNIK													
													IRIDIJ										
• *			K	g											VLAKNO ZA IZDELO- VANJE VREČEVINE	NERESNO DEJANJE							
			. ,*r.													ANDREJ ŠTER							
		% i|			BIBLIJSKA						OČITANJE NAPAK						KAREL OŠTIR			NEPRIJETEN, ZAPLETEN POLOŽAJ			
						OSEBA					MEDN.OLIMP. KOMITE						IME VEČ PAPEŽEV						
					" h	ŠINKO			AM.IGRALKA IRV1NG				ZIMZELENI GRM							FRANCOSKI SMUKAČ (IZ: LEP)			
			-issi *																				
	■	I n							STANE POTOČAR				TONE FORNEZZI										
					it®'															LANTAN			
					p	PIVSKI VZKLIK				ZBOR OSMIH PEVCEV						IDILIČNOST							
																							
>11				>• - -		NENADNA SMRT				ZELO DIŠEČA, HLAPLJIVA SNOV						JABOLKO RDEČE BARVE							
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 23. 12. 1999:
PRIMOŽ EKART, LIBERALIZEM, OKOLINA, IK, VO, IS, POJAV, DEDEK, KELA, IB, MUCEK, BARI, ANOFELES, AFERA, BALATON, ROŽE-VINA, KOPALKE, IREC, OPTIMIZEM, VRAZ, RNK, IDIOT, OČI, AIS, AM, MOJSTER, TAŠKENT, DO, TULPIKA, CRAIOVA, KIRMAN, ELASTIKA, ALT, ALS, ZOR, RAPIR, RM, AAV, AVA-TARA, ACO, ANATAS, LENIVEC, ČUD, RINA, AVITAMINOZA, IRIDA. IJEKAVŠČINA, ELAN, JINAN, JACEK, AECIJ. CIKA. ASANA
Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke:
0)
0)
0)
N
N
1.	NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT:
Patrik Ziško, Štefana Kovača 17, 9000 Murska Sobota
2.	NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT:
Ivana Osterc, Bučečovci 3a, 9242 Križevci pri Ljutomeru
3.	-7. PRAKTIČNE NAGRADE:
Anton Ajlec, Videm 30 (17), 9244 Sveti Jurij ob Ščavnici
Nada Veren, Sebeborci 90a, 9221 Martjanci
Lidija Borovič, Mlinska 8, 9233 Odranci
Vlado Mauko, Norički Vrh 13, 9250 Gornja Radgona
Lidija Jošar, Šulinci 68, 9203 Gornji Petrovci
E ra
<o ra >o
E ra o c 0
ra TJ ra
O» S ra -
c ra
N ra
o £ ra o
>v>
ra a?
žEipou smo gako/tačift v t/tetje tisočletje, 'g jako d/tagimi veče/tjami po hotefej, pa g jako svetlimi ognjemeti, štefti so nan ga part minut posvejtift v fejpo bodočnost v šte-/ioj so nan pa ge na sedmi den pod/takšaft p&n. cTak kak je ^Reda napovedo: ga pftnon četrtka, te pošta, te bengin, te gefegnica, pa tak Cipoti v ok/toug kak ftingCšpuu. Qda se idnouk gačne, te se nem/te staviti, ^atou se pa ta svetfešča pomaft bofe v krnico obrača, pa si je Qefe na tou spopejvo:
Saj ni ftes pa je tako, . 8M se je ga dvigom cen,
je UUouo feto mimo šfo, smo gaftes veseft vsi, ke/t novofetnili Aftoččcv ni.
ki nastejo dobitinam vsem; naj dvigov pa/t se še na/di na tfeli pftistaft bomo mi.
Če p/tišeC bi gdaj med nas ti naš (ljubi ^Dedek ^U/iag, vided bi, da vse sk/tbi mi s k/tošči smo odpaaviči.
^daj fe eno nas tegi, kje svoj standard našfi bi, ta se je nekje ggubid, se je p/ied nami dobita sM.
cTak čeg feto dni nam spet ne bo bleste? več ognjemet, svečo majhno fe v itokak g vgigafeo bo pMgigaf vsak.
Televizijski spored od 14. 1. do 20. 1. 2000
TV SLOVENIJA 1
10.00 Slike iz Sečuana: Chengdu
10.10 Enajsta šola, oddaja za radovedneže
10.45 Delo v teku, ameriška serija
11.15 Evropa in ljudje
11.25 V vojni z mamili, ameriška drama, 2/3
13.00 Poročila, vreme, šport
15.10 Po domače
16.30 Mostovi
17.00 Pozabljene knjige naših babic
17.20 Miškoiin: Miškolin pestuje
17.30 Otroška oddaja
18.00 Obzornik, vreme, šport
18.10 Humanistika
18.40 Dosežki
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.00 Zrcalo tedna
20.15 Petka
21.35 Vrtičkarji, tv-nadaljevanka
22.10 Odmevi, vreme, šport
23,00 Polnočni klub
0.10 Humanistika
0.40 Dosežki
TV SLOVENIJA 2
10,45 Spopad, francoski film
12.20 Videoring
13.10 Ljubezen na odoru, slovenski film
15.00 Vaba, ameriški film (č.-b.)
16.30 SP v biatlonu, posnetek
17.30 Po Sloveniji
18.05 Discover magazin, ameriška serija
19.00 Marš sirkovih metel, dokumentarni film
19.30 Videoring
20.05 Daleč od ponorelega sveta, nadaljevanka, 2/4
21.00 Grace na udaru, ameriška nanizanka
21.30 Vzgibi srca, švicarski film
23.10 Umori, ameriška nanizanka
0.00 Umor 1. stopnje, ameriška nad.
0.45 Noč z Dickom, ameriška nanizanka
POP TV
9.30 Divji angel, nad. - 10.30 Za tvojo ljubezen, nad. - 11.25 Moč ljubezni, nadaljevanka - 12.20 Raztresena Ally, nan. -13.50 Življenje teče dalje, nan. - 14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Družina za umret, nan. -15.45 Reklamna agencija, nanizanka - 16.15 Divji angel, nad. - 17.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 18.15 Moč ljubezni, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Driblerja pod košem, am. film - 22.05 Odpadnik, nan. - 23.00 Dosjeji X, nanizanka - 0.00 Popolni spomin, nanizanka - 1.00 24 ur
KANALA
8.30 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Atlantis - 13.30 MacGyver, nanizanka -14.30 Družinske vezi, nanizanka - 15.00 Ne mi težit', nanizanka - 15.30 Sodnica Judy, nanizanka - 15.55 Oprah Show: Odvisnost od spolnosti - 16.45 Uboga Maria, nadaljevanka - 17.10 Maria Isabel, nadaljevanka - 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka -18.30 Simpatije, nanizanka -19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Čarovnice, nanizanka - 22.00 Fant z železno voljo, ameriški film - 23.50 MacGyver, nanizanka
IDEA TV - TV GAJBA
14.45 Živa, ponovitev regionalnega programa - Kulturno ■ razvedrilno - Portret -Navigator - Anketa - Aktualno -16.00 Konan, nanizanka -17.00 Zvezdne steze, nanizanka - 18.00 Živa, regionalni program - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Idea TV in trgovina Kegl nagrajujeta - Iz tržnice - Brez šminke: Janez Ujčič -19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Želite, milord?, nanizanka - 20.00 Fotomodeli, nadaljevanka - 21.00 Fotomodeli, nadaljevanka - 22.00 Živa, magazin - 23.00 Boljše življenje, jugoslovanska nadaljevanka, 1. del - 23.50 Dobri slabi fantje, nanizanka
TV AS - KANAL 54
09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Najviža stoletja, glasbena oddaja z Vinkom Šimkom - ponovitev, 11.00 - Videospoti, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja. 16.30 - Najviža stoletja, glasbena oddaja z Vinkom Šimekom - ponovitev, 17.30 - Videostrani. 18.30 - Risanke, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - Videostrani, 20.00 - Videospot, 20.05 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Na domači grudi, kmetijska oddaja - ponovitev, 21.30 - Moto šport, športna oddaja, 21.50 - Videospoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Vide-oboom 40, prva slovenska videolestvica. 23.55 - Erotika, 01.00 - Videostrani
STUDIO BRULI
9.00 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo -10.00 Videoboom 40, lestvica slovenskih videospotov -11.00 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 19. del -11.30 Videostrani in glasba Radia Viva - 20.00 Prekmurje in Evropa, o perspektivah dežele ob Muri z ekonomistom Andrejem Horvatom - 20.30 Brili na koncertu (Hladno pivo. Racija, Bleed On) 21.30 Dobro jutro, Prekmurja, ponovitev - 22.15 Videostrani in glasba Radia Viva
TV HRVAŠKA 1
14.45 Ratari, ameriški film -16.20 Risanka - 16.30 Dokumentarna oddaja -17.00 Hrvaška danes -17.45 Moj dom - 18.20 Kolo sreče - 18.50 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.00 Predsedniške volitve - 21.35 Foxov filmski večer: Slaba dekleta, ameriški film - 23.10 Po naši lepi - 0.25 Poročila - 0.30 Iz arhiva HTV
TV HRVAŠKA 2
13.15 Na dolžnosti, ameriški film -14.45 Koledar - 14.55 Lassie, nanizanka - 15.25 Planet živali -16.00 Znanstveni album - 17.00 Televizija o televiziji - 17.30 Hugo -18.00 Živeti zdravo, živeti srečno - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Od zemlje do meseca, serija - 21.20 Maggie, nan. - 21.50 Opazovanja - 22.20 Hladna vojna, serija - 23.20 Snemalna knjiga - 0.20 Pravi čas
TV MADŽARSKA 1
15.00 Kratki film - 15.30 Za otroke -16,05 Opečena srca, nan. -16.58 Poročila - 17.00 Presenečenje za otroke - 17.30 Sporočilo svetih krajev: Kana-Tabhga-Genezaretsko jezero -17.50 Regionalni dnevniki -18.00 Dnevnik - 18.15 Tema -18.30 Taktika in znanje, kviz -19.00 Vse za ljubezen, nan. -19.30 DneVnik, šport - 20.00 Čudežni svet - svet čudežev - 21.05 Rock Cafe, sodeluje Tina Turner - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Šov program - 23.00 Dosjeji X, nan. - 23.45 Bančna ulica, dnevne gospodarske novice
TV MADŽARSKA 2
11.05 Družinski krog, iskreni pogovor o družini - 12.00 Zvon - Senzacija, nan. - 12.50 Mozart - 13.00 Magazin novic - 13.35 Aktualno - 14.00 1100 let sredi Evrope - 14,30 Filmski program - 15.30 Madžarska hiša, zamejski gospodarski stiki -16.00 Šolska ulica -17.30 Panorama - 18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Iz delavnice Naše stoletje - 20.50 Madžarska leta 2000 - 21.25 Mačeha, madžarski film
TV AVSTRIJA!
14.25 Simpsonovi - 14.45 Pacific BlueTeguila in Bonetti - 15.30 Zvezdna vrata - 16.20 Herkul - 17,05 Polna hiša - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Močna družina - 18.30 Varuška -19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Mississippi delta, srhljivka - 22.25 Hudobni poročnik, film - 23.55 Zadnji lov, akcijski film
TV AVSTRIJA 2
13.40 Dva Munchenčana v Hamburgu -14.25 Gozdarska hiša Falkenau - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlič - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Siska -21.20 Žarišče - 22.10 Poročila - 22.35 Modemi časi - 23.10 Komisarka
EUROSPORT
13.00 Deskanje na snegu, prenos iz Berchtesgadna - 14.00 Biatlon (ž.) - 14.15 Biatlon (m.), prenos iz Ruhpoldinga - 16.00 Tenis: polfinale v Sydneyu - 17.30 Biatlon (m.) -19.00 Tenis - 20.30 Nogomet, prenos finala iz Maspalomasa - 22.30 Rally - 23.00 Športne novice - 23.15 Boks - 0.15 Tenis
P ©RK®
Sobota, 15. 1. 2000
TV SLOVENIJA 1
8.25 Radovedni Taček: Grba
8.40 Zlatko Zakladko
8.55 Enajsta šola, oddaja za radovedneže
9.30 Male sive celice, kviz
10.20 Sunejeva družina, danski film
11.40 Lassie, ameriška nanizanka
12.05 Tednik
13.00 Poročila, vreme, šport
13.20 Prisluhnimo tišini
13.50 Petka
15.10 Penelopino potovanje, francoski film
17.00 Cof ko Cof, risana nanizanka
17.25 Mozartova druščina, risana nanizanka
18.00 Obzornik, vreme, šport
18.10	Na vrtu
18.40	Botri vzhajajočega sonca, finska oddaja
19.30 Dnevnik
19.55 Utrip
20.15 Potepanja
21.15 R umplšpajzakletnaizbapraznegal ista
21.50 Vino moje dežele
22.30 Poročila, vreme, šport
23.05 Nenavadna druščina, avst, nanizanka
23.30 Napis na zidu, angleška nadaljevanka
0.25 Teroristi, ameriški film
TV SLOVENIJA 2
10.05 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka
10.30 Nevarni zaliv, kanadska nanizanka
11.20 Svetnik, angleška nanizanka
12	.05 Jasno in glasno: 0 aidsu
13	.00 Šport
16.25 Košarka NBA
17.55 DP v košarki (m.)
19.30 Videoring
20.05 Ljubezen v senci, francoski film
21.40 Nič svetega, ameriška nanizanka
22.30 Svetnik, angleška nanizanka
23,20 Sobotna noč
POP TV
7.00 Poštar Pat, risanka - 7.30 Kasper - 8.00 Guliverjeva potovanja - 8.30 Zverinice - 9.00 X-men, risanka - 9.30 Pri Addamsovih, nanizanka - 10.00 Kalifornijske sanje, nanizanka - 10.30 Mlajši bratec, nanizanka - 11.00 Tarzan, nanizanka - 11.30 Rojeni v svobodi - 12.20 Prerokbe tisočletja - 12.50 Brigadoon, ameriški film -14.40 Instinkt, ameriška nadaljevanka, 1/4 - 15.30 Mala Daniela, nadaljevanka -16.30 Pop'n’roll, glasbena oddaja - 17.30 Herkul, nanizanka - 18.20 Xena, nanizanka - 19.15 24 ur - 20.00 Vojna zakoncev Rose, ameriški film - 22.00 Kameleon, ameriški film - 0.30 Ženske, erotična serija - 2.00 24 ur
KANALA
8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka -10.00 Nora hiša, nanizanka -10.30 Dušni pastir, nanizanka -11.00 Dvojčka Edison, nanizanka - 11.30 Webster, nanizanka -12.00 Zmenkarije -12.30 Mladoporočenci -13.00 Kung Fu, nanizanka - 14.00 Lažniva nuna, ameriški film - 16.00 Adrenalina - 17.00 Liberace, ameriški film -19.00 Veličastnih sedem, nanizanka - 20.00 Vizija zločina, ameriški film - 21.40 Nočna mora, ameriški film - 23.20 Striptizete, erotična serija - 0.00 Atlantis
IDEA TV - TV GAJBA
10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Iz tržnice - Brez šminke: Janez Ujčič - 1L00 Aktualno - Pregled dogodkov tedna -15.00 Pobegli oče, ameriški film -17.00 Šolska košarkarska liga - 18.00 Izganjalka vampirjev, nanizanka - 19.00 Dharma in Greg, nanizanka -19.30 Veronikine skušnjave, nanizanka - 20.00 Privid zločina, nadaljevanka - 21.00 Twin Peaks, nadaljevanka - 22.00 Zver, ameriški film, 2. del - 0.00 Naravnost fantastično, nanizanka
TV AS - KANAL 54
09.30 - Gnes - informativna oddaja. 10.00 - Videoboom 40, prva slovenska videolestvica, 10.55 - Moto šport, športna oddaja, 11.15 - Videospoti, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16:30 - Videoboom 40, prva slovenska videolestvica, 17.25 - Videostrani, 18.30 - Risanke, 18.40 - Moto šport, športna oddaja, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - Videostrani, 20.00 - Videospot, 20.05 - Gnes - informativna oddaja, 20.35 - Maroko, potopisna reportaža Lada Klara, 21.40 - Moto šport, športna oddaja, 22.30 - Gnes - informativna oddaja. 23.00 • Videostrani
STUDIO BRULI
Videostrani in glasba Radia Viva
TV HRVAŠKA 1
12.35 Umazane laži, nad. - 13.20 Trenutek za domači kotiček -13.50 Guldenburgo-vi, nad. -14.35 Poročila - 14.45 Lovci na slonovo kost, ameriški film -16.30 Morje - 17.00 Hrvaška danes - 17,45 Dokumentarna oddaja - 18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.00 Predsedniške volitve - 21.35 Kviz - 22.05 Slačilnica - 23.00 Pol ure kulture - 23.35 Dnevnik - 23.55 Film -1.25 Poročila -1.30 Ponovitve
TV HRVAŠKA 2
9.40 Carstvo divjine - 10.05 Hrvaška kulturna in naravna dediščina - 10.35 Kung Fu, ameriški film - 12,10 Hrvaška struna -12.40 Podjetništvo -13.10 Film - 15.00 Carstvo divjine - 15.25 Otroška oddaja - 16.00 Znanstveni album - 17.30 Hugo -18.00 Otroška serija - 18.20 Iz jezikovne zakladnice - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik -20.00 Kviz - 20.20 Seinfeld, nan. - 20.50 Urgenca, nan. - 21.44 Opazovanja - 22.15 Film - 23.55 Nočni telegram - 0.55 Ponovitve
TV MADŽARSKA 1
5.45 Vaška TV - 6.00 Zlati dim, magazin - 8.00 Za reformatorje - 8.10 Za najstnike - 9.30 Otroški šport - 10.00 Sobotni mozaik: Kje, kaj? - Za upokojence - Okno -12.00 Zvon, poročila - 12.05 Igra 100-članski ciganski orkester - 12.35 Družina z jasnega, nan. -13.25 PoliTour, svetovno popotovanje -14.00 Mreža - 14.25 Delta - 15.00 Glasbeni butik - 16.00 Iz delavnice Naše stoletje - 16.25 1100 let sredi Evrope -16.55 Telešport, vmes rokomet Madžarska: Litva -18.35 Vrata, kviz - 19.00 Lotoshow - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Bruhaha - 21.00 IQ casino, igra za ljubitelje rulete in logike - 22.00 Filmski program - 23.45 Kit stoji, avstral. film
TV MADŽARSKA 2
10.30 Emily, nad. -11.20 Otroški film - 12.00 Zvon - Švedske vžigalice, nan. - 12.55 Malo mesto - 13.35 Kratki film - 14.00 Zgodba za naslovno stran, amer, film - 15.45 Letalska družba Modro nebo, nan. -16.30 Šlagerteve - 17.25 Ljubezenska zgodba iz biblije. gledališka predstava - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Linda, nan. -22.10 Najstniški žur - ne le za mlade - 22.40 Ally McBeal, nan.
TV AVSTRIJA!
6.20 Otroški program - 9.30 Vroča sled - 9.55 Ko so živali zapustile gozd -10.20 Dinoo-troci - 10.30 Smuk (ž.), prenos iz Altenmarkta - 12.15 Smuk (m.), prenos iz Wengna -14.10 Sabrina - 14.30 0 3 Austria Top 40 -15.15 Beverly Hills 90120 - 16.00 Ally McBeal - 16.50 Jesse - 17.15 Srček - 18.05 Gospod Bean - 18.30 Alpsko smučanje - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Imperij vrača udarec, znanstvenofantastični film - 22.20 Pulp fiction, srhljivka - 0.45 Krogla v glavo, akcijski film
TV AVSTRIJA 2
14.50 Obnašaj se primerno, Rudi!, filmska komedija -16.20 Slike Avstrije -16.30 Alpe -Donava - Jadran - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živalski magazin -17.50 Religije sveta - 17.55 Bingo - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Narodnozabavna glasba, prenos - 21.45 Poročila -21.55 Vse je komedija - 23.25 Poročila - 23.30 Notredamski zvonar, film
EUROSPORT
8.30 Rally - 9.00 Bob (m.), prenos iz Gortine - 10.00 Biatlon (m.), prenos iz Ruhpoldinga -11.00 Bob (m.), prenos - 12.00 Biatlon (m.) -12.30 Smuk (m.), prenos iz Wengna -13.30 Biatlon (ž.), prenos - 14,45 Smuk (ž.), posnetek iz Altenmarkta - 16.00 Bob (m.) -17.00 Biatlon (ž.) - 18.00 Sankanje: finale EP - 19.00 Tenis: finale v Sydneyu - 20.30 Nogomet: finale klubskega SP v Braziliji - 22.30 Rally: Agades - Dirkou (Niger), posnetek devete etape - 23.00 Športne novice - 23.15 Hitrostno drsanje: EP v Hamarju
TV SLOVENIJA 1
8.30 Otroška oddaja
9.45 Pod klobukom
10.35 Zgodbe iz školjke
11.05 Raziskovalec, ameriška serija
11.55 Vino moje dežele
12.25 Spoznavanje narave in dražbe
13	.00 Poročila, vreme, šport
13.45 Večerni gost
14.35 Zoom
16.05 Osmi dan
16	.30 Slovenci po svetu
17	.00 Tedi, oddaja za mularijo
17.35 Slike iz Sečuana: Bolšji trg
18	.00 Obzornik, vreme, šport
18.10	Delo v teku, ameriška serija
18.40	Ljudje Evrope
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Tednik
21.00 TV Poper
21.35 Turistična oddaja
22.10 Odmevi, vreme, šport
23.05 Gibljive slike
23.35 Slovenci v Avstraliji
0.25 Aliča, evropski kulturni magazin
TV SLOVENIJA 2
10.00 Strela z jasnega, nemška nanizanka
10.50 Videoring
11.20 Nič svetega, ameriška nanizanka
12.10 Svet poroča
16.00 Ljubezen v senci, francoski film
17.30 Po Sloveniji
18.05 Dr. Guinnova. ameriška nanizanka
19.00 So leta minila, angleška nanizanka
19.30 Videoring
20.05 Na robu, kanadska športna serija
20.25 Filmski triki: Groza na 10.000 metrih
21.00 Resna glasba
22.00 Človek slon, angleški film (č.-b.)
23.45 Slovenski jazz: Peter Mihelič trio
POP TV
9.30 Divji angel, nadaljevanka - 10.30 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 11.25 Moč ljubezni, nadaljevanka - 12.20 Newyorška policija, nanizanka - 13.50 Življenje teče dalje, nanizanka - 14.45 Pasji policist, nanizanka - 15.15 Družina za umret, nanizanka - 15.45 Reklamna agencija, nanizanka - 16.15 Divji angel, nadaljevanka - 17.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 18.10 1, 2, 3 - kdo dobi? - 18.15 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena Ally, nanizanka - 20.55 Nikita, nanizanka - 21.50 Prijatelji, nanizanka - 22.30 Dragi John, nanizanka - 23.00 Vohunska igra, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Cybill, nanizanka - 1.00 24 ur
KANALA
8.30 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka -10.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Adrenalin^, ponovitev -13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Družinske vezi, nanizanka - 15.00 Ne mi težit1, nanizanka - 15.30 Resnični svet, nanizanka - 15.55 Oprah Show. Stilski izziv - 16.45 Maria Isabel, nadaljevanka - 17.10 Uboga Maria, nadaljevanka - 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 18.30 Simpatije, nanizanka - 19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Morilski um, ameriški film - 21.40 Katarina Velika, nadaljevanka - 22.30 French in Saun-ders, nanizanka - 23.10 MacGyver, nanizanka- 0.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - TV GAJBA
14.45 Živa, ponovitev regionalnega programa - Reportažna sreda - Aktualno - 16.00 Konan, nanizanka - 17.00 Zvezdne steze, nanizanka -18.00 Živa, regionalni program - Kulturno ■ razvedrilno - Portret - Navigator (film, kultura, prosti čas) - Anketa -19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Želite, milord?, nanizanka - 20.00 Vez, ki spaja, ameriški film - 22.00 Živa, magazin - 23.00 Boljše življenje, nadaljevanka -23.50 Dobri, slabi fantje, nanizanka
TV AS - KANAL 54
09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Zakoj pa nej, mladinska pddaja, 10.45 - Znana taca in ognjenih 10 diskoteke Diana 11.30 - Kako biti zdrav*in zmagovati, oddaja Rudija Klariča 12.00 - Videostrani. 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja 17.15- Videostrani, 18.15- Znana faca in ognjenih 10 diskoteke Diana, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - Videostrani, 20.00 - Videospot, 20.05 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Iz produkcije združenja lokalnih televizij Slovenije, TV Center Trbovlje, 21.00 - Najviža stoletja, oddaja v živo z Vinkom Šimekom, 22.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani
STUDIO BRUU
9.00 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 10.00 Človek živali človek, ponovitev oddaje o živalih - 11.00 Na štirih kolesih, ponovitev 1. oddaje - 11.30 Na štirih kolesih, ponovitev 2. oddaje - 12.00 Videostrani in glasba Radia Viva - 16.00 Človek žinli človek, ponovitev oddaje o živalih - 17.00 Videostrani in glasba Radia Viva - 2000 Videoboom 40, lestvica slovenskih videospotov - 21.00 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 20. del - 21.30 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev - 22.30 Videostrani in glasba Radia Viva
TV HRVAŠKA 1
12.00 Dnevnik - 12.35 Kuharski dvoboj -13.10 Kmetijski svetovalec -13.45 Talk show - 14.45 Poročila - 14.55 Film - 16.30 Poročila - 16.50 Beverly Hills, nad. - 17.35 Čudeži, ki jih je ustvaril človek, serija - 18.10 Melrose Plače, nad. - 19.30 Dnevnik -20.00 Predsedniške volitve - 20.20 Gost-urednik, film po izboru gosta - 22.25 Dnevnik - 23.15 Zabavnoglasbena oddaja - 1.10 Poročila - 1.15 Ponovitve
TV HRVAŠKA 2
15.35 Hladna vojna, serija - 16.30 Črno-belo v barvah: Severno proti Aljaski, ameriški film - 19.30 Dnevnik - 20.05 Velikani 20. stoletja - 20.50 Opera Box - 21.40 Frasier. nan. - 22.10 Opazovanja - 22.45 Pravica za vse, nan. - 23.30 Gozdarska hiša, nan. -1.10 Ponovitve
TV MADŽARSKA 1
14.05 Dogodivščine, nan. - 14.35 Kalifornijske sanje, nan. - 14.58 Poročila - 15.00 Nezreli, nan. - 15.35 Za otroke - 15.58 Poročila -16.05 Opečena srca, nan. - 16.58 Poročila - 17.00 Presenečenje za otroke - 17.30 Župnik Lajos Vas - 17.50 Regionalni dnevniki -18.00 Dnevnik - 18.15 Tema - 18.30 Naj.., leksikon - 19.00 Vse za ljubezen, nan. - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Malo mesto, nan. - 20.30 Ni pravnomočno - 21.00 Sov program - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Panorama - 23.00 Twin Peaks, nad.
TV MADŽARSKA 2
11.00 Šik, moda - 11.25 Operetno gledališče na Japonskem -12.00 Zvon - Vino in oblast, nan. -13.00 Magazin novic -14.00 Delta -14.30 PoliTour, svetovni popotnik -15.00 Mreža - 15.30 Madžarski salon, kulturni magazin - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Madžarska hiša, iz zamejskih tv-programov -18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Človeška vrsta, nan. - 21.25 Ubijalska zdravila, franc, film
TV AVSTRIJA 1
14.45 Pacific Blue - 15.30 Zvezdna vrata - 16.20 Herkul -17.05 Polna hiša -17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Močna družina -18.30 Varuška - 19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Šport - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Blues iz Kaisermiih-lena- 21.05 Alarm za Kobro 11 - 21.55 MA 2412 - 22.20 Popolno življenje - 22.55 Spotshot - 23.20 Oddaja o kulturi
TV AVSTRIJA 2
12.30 Alpe - Donava - Jadran - 13.00 Poročila -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Z dušo in telesom - 14.25 Gozdarska hiša Falkenau - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlič - 17.00 Poročila • 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Unr verzum: Grenlandija - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evroavstria - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Karolina v velemestu
EUROSPORT
8.30 Rally - 9.00 Bob (m.) - 9.15 Biatlon (m.), prenos iz Antholza -10.30 Tenis, prenos iz Melbourna - 13.00 Tenis - 19.30 Nogomet: Schalke - Borussia (D.), prenos Gazi pokala iz Antalye - 21.30 Boks - 22.30 Rallye Dakar - Kairo 2000: Khofra (Libija) -Dhakla (Egipt), posnetek štirinajste etape - 23.00 Rally Monte Carlo - 23.15 Tenis
RADIO MURSKI VAL
UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ)
PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestita -12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05' Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 - Silvestrova noč
SOBOTA: 06.00 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -.10.10 Menjalniški tečaji agencij -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč.
NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo.-19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna - 21.00 Poročila - 21.10 Gnezdo Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč.
PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -
10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport - 19.00:Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Krpanke-21.00 Poročila - 21.10 Kak je indafajn bilou- 24.00 Želimo vam lahko noč.
TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik-11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13:00
1. oseba ednine- 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila -21.10 Med Muro, Rabo in Dravo - 24.00 Želimo vam lahko noč.
SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 1. oseba ednine -13.15 NSTSNMV -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.2Č Obvestila -18.00 Narodna lestvica -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Intervju - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč.
ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -'12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila- -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila-18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Bilo je nekoč - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč.
Nedelja, 16. 1. 2000
TV SLOVENIJA 1
8.50 Baba?, risanka
9.20 Super babica, angleška nanizanka
9.55 Pihalni orkestri
10.25 Okus po cvetju: Modrina med vrtnicami
11	.00 Audubonov živalski svet, serija
11.30 Obzorja duha
12	.00 Ljudje in zemlja
13	.00 Poročila, vreme, šport
13	.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih
14	.00 Potepanja
15.00 Rumplšpajzakletnaizbapraznegalista
15	.25 TV Poper
16.00 Prvi in drugi
16.30 Po domače
18.00 Obzornik, vreme, šport
18.10 Alpe-Donava-Jadran
18.40 Spoznavanje narave in družbe
19.10 Žrebanje lota
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.00 Zoom
21.35 Družinske vezi
22.30 Poročila, vreme, šport
22.50 Italijanka v Alžiru, opera
TV SLOVENIJA 2
9.10 Nikoli v dvoje brez tebe, nadaljevanka
9.40 Nevarni zaliv, kanadska nanizanka
10.30 Ata. angleška nanizanka
10.55 Zvezde Hollywooda: James Stewart
11.30 Marš sirkovih metel, dokumentarni film
12.00 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski
12.30 Festival sodobne ljudske glasbe
12.40 Mali koncert ljudskih glasbil
13.00 Šport
19.30 Videoring
20.05 Umetnost zahodnega sveta, serija
21.05 Rajmonda imajo vsi radi, nanizanka
21.30 Trend, oddaja o modi
22.00 Šport v nedeljo
23.00 Družinsko življenje, angleški film
POP TV
7.00 Srečna Ness, risanka - 7.30 Kasper - 8.00 Guliverjeva potovanja - 8.30 Zverinice - 9.00 X-men - 9.30 Pri Addamsovih, nanizanka - 10.00 Kalifornijske sanje, nanizanka - 10.25 Mlajši bratec, nanizanka - 11.00 Tarzan, nanizanka -11.30 Herkul, nanizanka -12.30 Xena, nanizanka - 13.30 Na lovu za možem, ameriški film -15.30 Mala Daniela, nadaljevanka - 16.30 Otroci ne lažejo -17.00 Sam z dojenčkom, nanizanka - 17.30 Modna popotovanja - T8.00 Pod srečno zvezdo - 19.15 24 ur - 20.00 Nilski dragulj, ameriški film - 21.50 Športna scena - 22.50 Uspešnica, ameriški film - 1.00 24 ur
KANALA
8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka -10.00 Nora hiša, nanizanka - 10.30 Dušni pastir, nanizanka - 11.00 Dvojčka Edison, nanizanka -11.30 Webster, nanizanka - 12.00 Skrita kamera - 12.30 Fashion TV, nanizanka - 13.00 Kung Fu, nanizanka - 14.00 Tihi tek, ameriški film -15.60 Kliki - Atlan-tis, glasbena oddaja - Highlander - Hughleyjevi - 19.00 Misija Nemogoče, nanizanka - 20.00 Ko si spal, ameriški film - 21.50 Stilski izziv: Zima v mestu - 22.30 Šepet morilca, ameriški film
IDEA TV - TV GAJBA
10.00 Živa, regionalni program - Iz našega studia: Kakovost v državni upravi - Iz naših krajev: Bogojina - Izbor naj lepotice v diskoteki Planet Party - Mikrofon: Aleksander Šanji Vlaj, glasbena oddaja - Portret - Pregled dogodkov tedna -15.00 Šolska košarkarska liga -16.00 Matilda, ameriški film - 18.00 Izganjalka vampirjev, nanizanka - 19.00 Dharma in Greg, nanizanka - 19.30 Veronikine skušnjave, nanizanka -20.00 Privid zločina, nadaljevanka - 21.00 Twin Peaks, nadaljevanka - 22.00 Sokol in snežak, ameriški film
TV AS - KANAL 54
09.30 - Teden ob Muri - informativna oddaja, 11.00 - Na domači grudi, kmetijska oddaja, produkcija TV AS - ponovitev, 12.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 12.45 - Videostrani, 18.25 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 19.00 -Gnes - informativna oddaja (ponovitev sobotne oddaje), 19.30 - Videostrani, 20.00 -Na domači grudi, ponovitev kmetijske oddaje, 21.00 - Videostrani
STUDIO BRULI
Ponovitev tedenskega programa - 9.00 Uvedba zdravstvene kartice č - 9.15 Mreža za mobilnost teatra, reportaža o predstavah Sex, drugs & rock'n'roll (Valter Dragan, Matjaž Javšnik), Know Your Enemy (Betontanc) in Žlica za velike (Teater BU) -10.00 Podobe prostora, magazin - 10.40 Aktualno v živinoreji, oddaja z Veterinarskim zavodom Murska Sobota - 11.30 Prekmurje in Evropa, o perspektivah dežele ob Muri z ekonomistom Andrejem Horvatom - 12.00 Briili na koncertu (Hladno pivo, Racija, Bleed On) -12.45 Videostrani in glasba Radia Viva
TV HRVAŠKA 1
13.15 Družinsko kosilo - 14.45 Poročila - 14.55 Veliki Azerac, nad. - 15.55 Briljantina - 16.45 Risanka - 17.00 Poročila - 17.10 Tecumseh, ameriški film -18.45 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.20 Dramski program - 21,40 Tretja sreča - 23.10 Nikita 2, nan. -0.00 Dnevnik - 0.20 Zakonske vode, nan. - 0.45 Film - 2.45 Ponovitve
TV HRVAŠKA 2
9.00 Praznično jutro - 10.45 Portret cerkve in mesta - 11.00 Nedeljska maša - 12.30 Risanka - 13.00 Tuj otrok, nemško-poljski film - 14.30 Mir in dobrota -15.05 Raziskovalec, serija - 16.00 Dober dan, informativni mozaik - 17.30 Klasična glasba - 18.30 Zlati gong -19.30 Dnevnik - 20.10 Triler - 21.10 Zvezdni prah - 21.40 Raziskovalec, serija - 22.40 Nedeljska premiera - 1.40 Ponovitve
IV MADŽARSKA 1
12.00 Zvon, poročila - 12.05 Kultura bivanja - 12.35 Družina z jasnega, nan. - 13.30 Linda, nan. -15.05 Za baptiste -15.30 Življenje ptic, serija - 16.20 Emily, nad. - 17.10 Čarobna šestica - 17.40 Miklos Fenyo, koncert - 19.00 Ob sedmih, program Janosa Betlena, vmes Dnevnik - 20.00 Takoj. Miklčs Vamos - 21.00 Cosa Nostra - Zadeva Valachi, ital.-franc. kriminalka - 23.05 Šola za dirigente z Jurijem Simonovim - 23.55 Po 11. uri, Peter Heltai
TV MADŽARSKA 2
11.10 Plesna glasba - 11.30 Otroški šport -12.00 Zvon - Švedske vžigalice, nan. -13.00 Sosedje, 331. del - 13.30 Trend - 13.55 Italijani v Deželi škornja, potopis - 14.25 Dogodivščine, nan. - 14.55 Sporočilo svetih krajev -15.20 Drug za drugega - 16.50 Bruhaha - 17.45 IQ casino, igra za ljubitelje rulete in logike - 18.40 Emancipirana telesna straža, franc, film - 20.15 Klip plus - 20.30 Čarobna šestica - 21.00 Ob sedmih, program J. Betlena, vmes Dnevnik - 22.05 Telešport - 22.20 Ally McBeal, nan. - 23.00 40 let pevskega zbora Erzsebet Szilagyi
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 9.35 Slalom (m.), prenos prvega teka iz Wengna - 10.45 Superveleslalom (ž.), prenos iz Altenmarkta -12,30 Šport -12.50 Slalom (m.), prenos drugega teka - 13.45 Smučarski skoki, prenos - 14.45 Skrivnost izgubljene legende, pustolovski film - 16.10 Mojstrska veščina - 17.45 V. I. P. - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Šport - 20.15 Klub vražjih babnic, filmska komedija - 21.55 Kolum-bo - 23.30 Kraj dejanja - 1.00 Črna moč, film
TV AVSTRIJA 2
12.30 Orientacija -13.00 Poročila - 13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina -14.00 Pogledi s strani - 14.15 Življenje v divjini: Skrivnostno življenje rastlin - 15.00 Heidi in Erni - 15.25 Dva nosova tankata super, filmska komedija - 17.00 Poročila -17.05 Klub seniorjev - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije-19.00 Avstrija danes -19.17 Loto-19.30 Časvsliki-19.54 Pogledi s strani - 20.15 Dolga pot k sreči, romanca - 21.45 Poročila - 21.65 K stvari - 23.16 Enostavno klasično - 0.00 Vizije milenija - 0.15 Vedno, film
EUROSPORT
8.30 Rally - 9.00 Bob (m.), prenos iz Cortine -10.00 Sankanje - 10.15 Biatlon (m.), prenos iz Ruhpoldinga -11.00 Bob (m.), prenos -12.00 Biatlon (ž.), prenos -12.45 Slalom (m.), prenos drugega teka iz Wengna - 13.45 Superveleslalom (ž.) -14.45 Biatlon -16.00 Bob (m.) -17.00 Sankanje -18.00 Hitrostno drsanje -19.30 Trial - 20.30 Avto-moto šport - 21.30 Boks - 22.30 Rally: Dirkou (Niger) • Alwyg (Libija), posnetek desete etape - 23.00 Športne novice - 23.15 Hitrostno drsanje
Ponedeljek, 17. 1. 2000
TV SLOVENIJA 1
9.50 Humanistika
10.20 Dosežki
10.40 Na vrtu
11.05 Križana svoboda, finska oddaja
11.35 (Ne)znani oder
12.05 Utrip
12.20	Zrcalo tedna
12.30	Prvi in drugi
13.00 Poročila, vreme, šport
13.15 Sunejeva družina, danski film
14.50 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih
15.20 Polnočni klub
16.30 Dober dan, Koroška
17	.00 Radovedni Taček: Reševalec
17.20 Super babica, angleška nanizanka
18	.00 Obzornik, vreme, šport
18.10 Recept za zdravo življenje
19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Klinika pod palmami, nanizanka
21.00 Gore in ljudje
22.10 Odmevi, vreme, šport
23.00 Gospodarska panorama
0.00 Recept za zdravo življenje
TV SLOVENIJA 2
10.55 Sobotna noč
12.55 Skrita področja znanosti, am. serija
13.50 Umetnost zahodnega sveta, am. serija
16.00 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski
16.30 Veliki skladatelji: Ludwig van Beethoven
17.30 Po Sloveniji
18.05 Snežna reka, avstralska nadaljevanka
19.00 Lingo
19.30 Videoring
20.05 Štafeta mladosti
21.00 Studio Clty
23.00 Brane Rončel izza odra
0.25 Vaba, ameriški film (č.-b.)
POP TV
9.30 Divji angel, nadaljevanka - 10.30 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka -11.25 Moč ljubezni, nadaljevanka -12.20 Športna scena -13.50 Življenje teče dalje, nanizanka -14.45 Pasji policist, nanizanka -15.15 Družina za umret, nanizanka -15.45 Reklamna agencija, nanizanka -16.15 Divji angel, nadaljevanka - 17.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka- 18.10 1,2,3 - kdo dobi? - 18.15 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Ženina smrt, ameriški film - 22.30 Dragi John, nanizanka - 23.00 Vohunska igra, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Cybill, nanizanka - 1.00 24 ur
KANALA
8.30 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka -10.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje -13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Družinske vezi, nanizanka -15.00 Ne mi težit', nanizanka - 15.30 Resnični svet, nanizanka - 15.55 Oprah Show: John Travolta -16.45 Maria Isabel, nadaljevanka -17.10 Uboga Maria, nadaljevanka -17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 18.30 Simpatije, nanizanka -19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Lov na Rdeči oktober, ameriški film - 22.20 Zvezdna vrata SG1, nadaljevanka - 23.10 French in Saunders, nanizanka - 23.50 MacGyver, nanizanka - 0,45. Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - TV GAJBA
15.00 Živa, regionalni program - S starimi obrtmi v današnje dni -16.00 Konan, nanizanka -17.00 Zvezdne steze, nanizanka -18.00 Živa, regionalni program - Kronika -Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Želite, milord?, nanizanka - 20.00 Idiotska noč. ameriški film - 22.00 Živa, magazin - 23.00 Boljše življenje, nadaljevanka - 23.50 Dobri slabi fantje, nanizanka
TV AS - KANAL 54
9.30 - Maroko, potopisna reportaža Lada Klara, 10.35 - Na domači grudi, kmetijska oddaja, 11.35 - Videospoti, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Na domači grudi, kmetijska oddaja, 17.00 - Maroko, potopisna reportaža Lada Klara, 18.05 - Videostrani, 18.30 - Risanke, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - Videostrani, 20.00 - Videospot, 20.05 - Gnes - informativna oddaja. 20.35 - Rezerviran čas, 22.30 - Gnes -informativna oddaja, 23.00 - Videostrani
STUDIO BRULI
9.00 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 10.00 Prekmurje in Evropa, o perspektivah dežele ob Muri z ekonomistom Andrejem Horvatom -10.30 Brali na koncertu (Hladno pivo, Racija, Bleed On) -11.30 Videostrani in glasba Radia Viva -16.00 Prekmurje In Evropa, o perspektivah dežele ob Muri z ekonomistom Andrejem Horvatom -16.30 Briili na koncertu (Hladno pivo, Racija, Bleed On) - 17.30 Videostrani in glasba Radia Viva - 20.00 Čiste rašle, športna oddaja v živo - 21.00 Dobro jutro. Prekmurje, ponovitev - 22.00 Videostrani In glasba Radia Viva
TV HRVAŠKA 1
13.20 Trenutek za domači kotiček - 13.50 Guldenburgovi, nad. - 14.35 Poročila -14.40 Lahki zaslužek, ameriški film - 16.30 Mir in dobrota -17.00 Hrvaška danes -
17.45 Obnova Hrvaške -18.20 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.00 Predsedniške volitve - 21.35 Kapljica dobrote - 22.40 Drama - 23.35 Dnevnik
TV HRVAŠKA 2
13.05 Opera Box - 13.50 Zvezdni prah -14.20 Hrvaška književnost - 14.50 Koledar -15.00 Carstvo divjine -15.25 Modul 8 -16.00 Znanstveni album -17.30 Hugo -17.55 Prijatelji, nan. - 18.20 Oddaja o kulturi - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.20 Gozdarska hiša, nan. - 21.15 Prijatelji, nan. - 21.45 Opazovanja -22.15 Dokumentarni film - 23.10 Film - 0.50 Ponovitve
TV MADZARSKA1
14.05 Dogodivščine, nan. - 14.35 Kalifornijske sanje, nan. - 14.58 Poročila - 15.00 Nezreli, nan. - -15.30 Milenijski dnevnik - 15.58 Poročila - 16.05 Opečena srca, nan. -16.58 Poročila - 17.00 Grenlandija, 1. del - 17.30 Srečanje z Jezusom - 17.35 Nagrajeni filmi akademije Faludi - 17.50 Regionalni dnevniki - 18.00 Dnevnik - 18.15 Rešitev leta 2000 - 18.30 Minute za srečo -19.00 Vse za ljubezen, nan. - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 1 12, kriminalistični magazin - 20.35 Osupljivo območje, nan. -21.20 V dvoje, J. Szilšgy - 22.00 Dnevnik, aktualno
TV MADŽARSKA 2
5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno, jutranji informativni magazin, vmes dnevniki, novice iz regij, pregled tiska - 9.00 Operete - 9.55 Iz tv-arhiva: Kolesa in koraki, Ljudje v naravi - 11.00 Glasbeni butik - 12.00 Zvon - Senzacija, nan. - 12.50 Narodne vrednote -13.00 Magazin novic -13.35 Po 11. uri -14.00 Okno - 15.00 Kaj takega!, šov - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Zadnja počastitev - 18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Zlata žaga, dok. film - 21.40 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti - 21.50 Manny in Leo, amer, film - 23.10 Klub znanstvenikov
TV AVSTRIJA!
6.15 Otroški program - 9.25 Herkul - 10.05 Dave, filmska komedija - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 14.45 Pacific Blue - 15.30 Zvezdna vrata - 16.20 Herkul - 17.05 Polna hiša -17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Močna družina - 18.30 Varuška - 19.00 Karolina v velemestu -19.30 Čas v sliki - 20.15 Nori norec, filmska komedija - 21.40 Nune na begu, filmska komedija - 23.10 Nikita - 23.55 Kletka norcev II. filmska komedija
TV AVSTRIJA 2
11.45 Vreme -12.00 Poročila -12.05 Orientacija -12.35 Podobe Avstrije -13.00 Poročila -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Dva Miinchenčana v Hamburgu -14.25 Gozdarska hiša Falkenau - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlič - 17.00 Poročila - 17.05 V Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.16 Grajski hotel Orth - 21.05 Tema - 22.00 Poročila - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Fellinijev Satirikon, film
EUROSPORT
8.30 Rally - 9.00 Tenis, prenos iz Melbourna - 13.00 Tenis - 20.30 Trial - 21.30 Boks - 22.30 Rally: Alwyg - Wah El Keibir (Libija), posnetek enajste etape - 23.00 Evrogoli - 0.30 Avto-moto šport

ROREB
Torek, 18. 1. 2000
TV SLOVENIJA!
9.30 RadovedniTaček
9.50 Feniks in preproga, nadaljevanka
10.20 Recept za zdravo življenje
11.10 Znameniti umetniki: L. F. Celine
12.05 Klinika pod palmami, nanizanka
13.00 Poročila, vreme, šport
14.40 Gore in ljudje
15.30 Gospodarska panorama
16.30 Med valovi
17	.00 Sprehodi v naravo
17.15	Kako rada imam šolo, nanizanka
17.30	Moja žival in jaz, nanizanka
18	.00 Obzornik, vreme, šport
18.10 Zgodovina vode, norveška serija
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Peta hiša na levi, humoristična nanizanka
20.35 Izbrana poglavja iz 20. stoletja
21.00 Slovenski avto leta
22.10 Odmevi, vreme, šport
23.00 V vojni z mamili, ameriška drama, 3/3
0.30 Zgodovina vode, norveška serija
TV SLOVENIJA 2
10.00 Snežna reka, avstralska nadaljevanka
10.45 Videoring
11.20 Penelopino potovanje, francoski film
14.10 Živahni svet iz zgodb R. Scarryja
14.35 Štafeta mladosti
15.30 Studio City
17.30 Po Sloveniji
18.05 Veter v hrbet, kanadska nanizanka
18.55 Pokal Saporta v košarki, Krka: Adecco
20.30 Hannah Arendt, nemška dokumentarna oddaja
21.20 Duhovnik Leon Morin, francoski film (č,-b.)
23.15 Svet poroča
23.45 Glasba in človeški um, angleška serija
POP TV
9.30 Divji angel, nad. - 10.30 Za tvojo ljubezen, nad. - 11.25 Moč ljubezni, nad. - 12.20 Pop’n’roll - 13.50 Življenje teče dalje, nanizanka - 14.45 Pasji policist, nanizanka -15.15 Družina za umret, nan. - 15.45 Reklamna agencija, nan. -16.15 Divji angel, nadaljevanka- 17.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 18.10 1,2,3 - kdo dobi? -18.15 Moč.ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Zapuščena in ogoljufana, ameriški film - 21.40 Zakon v Los Angelesu, nanizanka - 22.30 Dragi John, nanizanka - 23.00 Vohunska igra, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Cybill, nanizanka - 1.00 24 ur
KANALA
8.30 Maria Isabel, nad. - 9.30 Vse za ljubezen, nad. - 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Atlantis - 13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Družinske vezi, nanizanka -15.00 Ne mi težit’, nanizanka -15.30 Resnični svet, nanizanka - 15.55 Oprah Show: lyanla svetuje najstnikom - 16.45 Maria Isabel, nadaljevanka - 17.10 Uboga Maria, nad. - 17.40.Vse za ljubezen, nad. -18.30 Simpatije, nanizanka - 19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Adrenalina: Sabljanje - 21.00 Zaščitnik, ameriški film - 22.40 French in Saunders, nanizanka - 23.20 MacGyver, nan.
IDEA TV - TV GAJBA
14.45 Živa, ponovitev regionalnega programa - Kronika - Pregled športnih dogodkov -Aktualno - 16.00 Konan, nanizanka - 17.00 Zvezdne steze, nanizanka — 18.00 Živa, regionalni program - Iz našega studia: Zdravstvene kartice - Iz naših krajev - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Želite, milord?, nanizanka - 20.00 Črni mesec vzhaja, ameriški film - 22.00 Živa, magazin - 23.00 Boljše življenje, nadaljevanka -23.50 Dobri slabi fantje, nanizanka
TV AS - KANAL 54
09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Rezerviran čas, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Rezerviran čas, 18.00 - Videostrani, 18.30 - Risanke, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - Videostrani, 20.00 -Videospot. 20.05 - Gnes - informativna oddaja, 20.35 - Teden ob Muri, informativna oddaja. 22.00 - Videospoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani
STUDIO BRI LI
9.00 Dobro julro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 10.00 Čiste rasle, ponovitev športne oddaje - 11.00 Videostrani in glasba Radia Viva - 16.00 Čiste rasle, ponovitev športne oddaje -17.00 Videostrani in glasba Radia Viva - 20.00 Podobe prostora, magazin -21.00 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev - 22.00 Videostrani in glasba Radia Viva
TV HRVAŠKA 1
14.45 Film - 16.30 Dokumentarna oddaja - 17.00 Hrvaška danes - 17.45 Gaudeamus - 18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.00 Predsedniške volitve - 21.35 Zlata ribica -22.40 Dokumentarna oddaja - 23.45 Predator, ameriški film - 1.30 Ponovitve
TV HRVAŠKA 2
9.40 Carstvo divjine - 10.05 Drama - 10.50 Kralj vetra, ameriški film -12.35 Obnova Hrvaške -13.05 Kapljica dobrote -14.05 Dokumentarna oddaja -15.00 Carstvo divjine - 15.25 Otroška serija - 16.00 Znanstveni album -17.30 Hugo - 18.00 Prizma - 19.00
Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.20 Gozdarska hiša, nan. -21.15 Newyorška policija, nan. - 22.05 Opazovanja - 22.40 Nenadoma Susan, nan.
TV MADŽARSKA 1
17.00 Presenečenje za otroke -17.30 Katoliška kronika -17.50 Regionalni dnevniki -18.00 Dnevnik - 18.15 Tema - 18.30 Zelena pika, šport v prostem času - 19.00 Vse za ljubezen, nan. - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Obalna straža, nan. - 20.50 Telesreča -21.30 Šik. moda - 22.00 Dnevnik, aktualno
TV MADŽARSKA 2
14.35 Miss Madžarske 2000 - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Varstvo mest - 18.00 Tele-šport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Življenje ptic, angl, serija - 21.20 Rešitev leta 2000 - 21.35 Na vrtu, slovaški film
TV AVSTRIJA 1
17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Močna družina - 19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Medicopter 117-21.00 Življenjske sanje - 21.10 Teror v imenu ljubezni, srhljivka - 22.45 Zmenek s hudičem, srhljivka
TV AVSTRIJA 2
13.40 Dva Munchenčana v Hamburgu - 14,25 Gozdarska hiša Falkenau - 16.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlič - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Univerzam - 21.00 Življenjske sanje - 21.10 Reportaža - 22.00 Poročila
EUROSPORT
9.00 Tenis, prenos iz Melbourna - 13.00 Tenis - 20.30 Dirke na ledu - 2,1.00 Boks -
23.00 Rally: Wah.EI Keibir - Waha (Libija), posnetek dvanajste etape - 23.30 Tenis
O NAS
NAS
Vsak dan ob 1900:
GNES-informativna oddaja
PORED
Sreda, 19. 1.2000
TV SLOVENIJA 1
9.30	Sprehodi v naravo
9.45	Kako rada imam šolo, nanizanka
10.00 Moja žival in jaz, nanizanka
10.15 Cofko Cof, risana nanizanka
10.40 Mozartova druščina, risana nanizanka
11.05 Zgodovina vode, norveška serija
12.05 Peta hiša na levi, humoristična nanizanka
12.35 Izbrana poglavja iz 20. stoletja
13.00 Poročila, vreme, šport
13.50 Med valovi
14.20 Obzorja duha
14.50 Ljudje in zemlja
15.40 Slovenski avto leta
16.30 Mostovi
17.00 Pod klobukom
18.00 Obzornik, vreme, šport
18.10 Raziskovalec, ameriška serija
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Umazani ples, ameriški film
22.10 Odmevi, vreme, šport
23.05 Osmi dan
23.30 Koncert simfonikov RTV Slovenija
0.10 Raziskovalec, ameriška serija
TV SLOVENIJA 2
10.00 Veter v hrbet, kanadska nanizanka
10.45 Hanna Arendt, nemška dok. oddaja
11.35 Duhovnik Leon Morin, Iran, film (č.-b.)
13.30 Videoring.
15.46 Vozovnica v eno smer, francoski film
17.30 Po Sloveniji
18.05 Strela z jasnega, nemška nanizanka
19.00 Sorodne duše, angleška nanizanka
19.30 Videoring
20.00 EL v košarki, Pivovarna Laško: Cibona
21.45 Kengurujeva palača, avstralska nadaljevanka, 1/2
POP TV
9.30 Divji angel, nadaljevanka - 10.30 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 11.25 Moč ljubezni, nadaljevanka’-12.20 Pod srečno zvezdo, ponovitev -13.50 Življenje teče dalje, nanizanka -14.45 Pasji policist, nanizanka -15.15 Družina za umret, nanizanka - 15.45 Reklamna agencija, nanizanka - 16.15 Divji angel, nadaljevanka - 17.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka -18.101,2, 3 - kdo dobi? -18.15 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Ljubezen, umor in prevara, ameriški film - 21.40 Newyorška policija, nanizanka - 22.30 Dragi John, nanizanka - 23.00 Vohunska igra, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Cybill, nanizanka -.1.00 24 ur
KANALA
8.30 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka -11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13.30 MacGyver, nanizanka -14,30 Družinske vezi, nanizanka -15.00 Ne mi težit’, nanizanka - 15.30 Resnični svet, nanizanka -15.55 Oprah Show: Diana Ross in Brandy -16.45 Maria Isabel, nadaljevanka -17.10 Uboga Maria, nadaljevanka -17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka -18.30 Simpatije, nanizanka -19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Film po izboru gledalcev - 22,10 Mesečniki, nanizanka - 23.00 French in Saunders, nanizanka - 23.40 MacGyver, nanizanka - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - TV GAJBA
14.45 Živa, ponovitev regionalnega programa - Iz našega studia: Zdravstvene kartice - Iz naših krajev - Aktualno -16.00 Konan, nanizanka - 17.00 Zvezdne steze, nanizanka -18.00 Živa, regionalni program - Reportažna sreda -19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Željte, milord?, nanizanka - 20.00 Sirene, ameriški film - 22.00 Živa, magazin -23.00 Boljše življenje, nadaljevanka - 23.50 Dobri, slabi fantje, nanizanka
TV AS - KANAL 54
09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Teden ob Muri, informativna oddaja, 11.30 - Videospoti, 12.00-Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 -Teden ob Muri - informativna oddaja, 18.00 - Videostrani, 18.30 - Risanke, 19.00 -Gnes - informativna oddaja, 19.30 • Videostrani, 20.00 - Videospot, 20.05 - Gnes -informativna oddaja, 20.35 - Zakaj pa nej, mladinska oddaja. 21.20 - Znana faca in ognjenih 10 diskoteke Diana, 22.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani
STUDIO BRULI
9.00 Dobro jutro. Prekmurje, jutranja oddaja v živo -10.00 Podobe prostora, magazin, ponovitev - 11.00 Videostrani in glasba Radia Viva -16.00 Podobe prostora, magazin, ponovitev -18.30 Človek živali človek, oddaja o živalih - 20.00 Na štirih kolesih, 1. oddaja -20.30 Na štirih kolesih, 2. oddaja - 21.00 Dobro julro, Prekmurje, ponovitev - 22.00 Videostrani in glasba Radia Viva
TV HRVAŠKA 1
14.35 Poročila -14.45 Nor od ljubezni, ameriški film -16.30 Hrvaška struna -17.00 Hrvaška danes - 17.45 Dokumentarna oddaja - 18.20 Kolo sreče -19.30 Dnevnik -20.00 Predsedniške volitve - 21.35 Ekran brez okvira - 22.50 Podjetništvo - 23.25 Dnevnik - 23.45 Zgodovinski album - 2.25 Poročila - 2.30 Ponovitve
TV HRVAŠKA 2
13.15 Memphis, ameriški film - 14.50 Koledar -15.00 Carstvo divjine -15.25 Otroška oddaja -16.00 Znanstveni album - 17.30 Hugo - 18.00 Otroška serija - 18.30 Hrvaška kulturna in naravna dediščina -19.00 Županijska panorama - 10.30 Dnevnik - 20.00 Kviz - 20.20 Mladi Američani, ameriški film - 22.05 Opazovagja - 22.40 Komandos, ameriški film - 0.10 Nočni telegram - 1.10 Ponovitve
TV MADŽARSKA!
15.00 Nezreli, nan. - 15.35 Za otroke - 15.58 Poročila - 16.05 Opečena srca, nan. -16.58 Poročila - 17.00 Presenečenje za otroke - 17.30 Smernica, trenutek stvaritve -17,50 Regionalni dnevniki - 18.00 Dnevnik - 18.15 Tema -18.30 Kino Dore Prokopp -19.00 Vse za ljubezen, nan. - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Ubijalska lutka, franc, film - 21.40 Kratki film - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Ura sprejema - 23.00 Alexinina skrivnost, franc, film - 0.20 Bančna ulica
TV MADŽARSKA 2
5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 9.00 Operete -10.00 Iz tv-arhiva: Kolesa in koraki, Ljudje v naravi -11.00112, kriminalistični magazin -11.30 Telesreča -12.00 Zvon -Gospod profesor Specht, nan. -12.45 Narodopisje - 13.35 Aktualno - 14.00 Zlati dim. magazin - 15.30 Svobodno tekmovanje -16.00 Šolska ulica - 17.30 Sotrpini, rehabilitacijski magazin - 18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Varstvo mest - 21.25 Ples na melodijo časa. angl, nanizanka
TV AVSTRIJA 1
9.30 Herkul - 10.15 Kolumbe - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.45 Pacific Blue -15.30 Zvezdna vrata -16.20 Herkul -17.05 Polna hiša -17.35 Vsi pod eno streho -18.05 Močna družina - 18.30 Varuška - 19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Jedijeva vrnitev, znanstvenofantastični film - 22.25 Prihod, znanstvenofantastični film - 0.15 Nash Bridges - 1.00 Izgubljeni nasprotnik, vestern
TV AVSTRIJA 2
13	.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Z dušo in telesom -14.26 Gozdarska hiša Falkenau -16.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlič -17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.45 Loto -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Skoraj popolna poroka, TV-film - 22.00 čas v sliki - 22.30 Žarišče - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Apropos-film
EUROSPORT
8.	30 Rally - 9.00 Tenis, prenos iz Melbourna -13.00 Tenis - 20.30 Ples - 21.30 Pasje dirke - 22.30 Rally: Waha - Khofra (Libija), posnetek trinajste etape - 23.00 Avto-moto šport - 23.30 Tenis - 0.30 Deskanje na snegu
fiSTIK,13. januar 2000
OGLASI
27
Na kratko
Benedikt v Slovenskih goricah
V lanskem letu je predstavila benediška gledališka skupina domačinom in okoličanom veselo igro Ad acta. V istem letu je začel peti tudi mešani pevski zbor. Ob Tednu Benedikta pa so kulturniki izvedli program pod naslovom Kultura pri Benediktu nekoč in danes. Skozi dramsko predstavitev, recitiranje, igranje in petje se je društvo, ki mu predseduje Janez Šijanec, ozrlo na čas pred 130 leti, ko so tedanji šolniki, duhovniki in napredni kmetje ustanovili kmetijsko čitalnico. V tistem času je deloval tudi znameniti Dominik Čolnik. V novi sezoni nameravajo naštudirati pri Benediktu spet novo odrsko delo. (F. Br.)
Kuzma
Kuzemnska občina je prejela v lanskem letu iz sklada programa Phare nekaj denarja za ureditev turistične poti v obmejnem delu občine in za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Slovencev ob meji. Za izvedbo zadnjega projekta so se povezali z občino v Gornjem Seniku v slovenskem Porabju na Madžarskem in dobili za projekte 6.500.000 tolarjev. Postavili so brunarico na tromeji na Trdkovi, sedežne garniture s posodami za odpadke pa tudi igrala za otroke. Na različnih mestih so postavili 40 klopi s koši, 16 tabel s prikazi drevesnih vrst itd. (J. Ž.)
Mačkovci
V KS Mačkovci imajo že nekaj let iz vseh naselij urejen odvoz odpadkov. Čeprav je vladala v začetku med ljudmi negotovost, je zdaj vključenih v odvoz odpadkov že več kot 90 gospodinjstev. Delavci podjetja Komunala & Sauberma-cher odvažajo odpadke enkrat v mesecu. Zlasti v Mačkovcih pa ugotavljajo, da bi bil potreben pogostejši odvoz, morda dvakrat mesečno. (J. Ko.)
Murska Sobota
Romsko društvo Romani Union je izdalo ob pomoči ministrstva za kulturo knjigo Krvava pot, ki jo je napisal Jožek Horvat - Muc. Gre pravzaprav za štiri dramska dela: Krvava voda, Rdeča jabolka, Sedmi dan in Pravljica. Vsa dela so že bila uprizorjena. Knjiga je napisana v romskem in slovenskem jeziku pa tudi prekmurskem narečju. (J. Ž.) Gornja Radgona
Na OŠ Gornja Radgona delujejo vsi učenci kot mladi člani Rdečega križa. Njihova mentorica je Silva Vračko, hkrati pa tudi mentorica vsem mentorjem osnovnih šol na območju občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Vsak učenec radgonske OŠ je v tednu solidarnosti ob koncu lanskega leta prispeval po 100 tolarjev kot svoj prispevek oziroma pomoč gmotno ogroženim na njihovem območju. Tako so zbrali 145.000 tolarjev. Za polovico denarja so kupili darilne pakete trem družinam s po več otroki, drugo polovico pa bodo namenili socialno ogroženim, da se bodo lahko tudi oni udeležili šole v naravi. (F. KI.)
Dobrovnik
Učenci DOŠ in varovanci vrtca so pripravili kulturno-zabavno prireditev, na kateri so nastopili recitatorji, pevski zbor, ritmična in plesna skupina, mladi folkloristi in že uveljavljena skupina Lusta banda (Lena druščina). Gledalci, ki so napolnili dvorano v kulturnem domu do zadnjega kotička, so nastopajoče nagradili z dolgotrajnimi aplavzi. Med prireditvijo so tudi podelili Mariki Kardinar, ki je večkratna prvakinja v kegljanju, posebno zahvalo in šopek rož. (F. Bo.)
motorna vozila
ODKUPUJEMO VOZILA VSEH
ZNAMK, starih do šest let. Tel.: 61 623. m2006
FIAT 126 P, letnik 1987, registriran do septembra, lepo ohranjen, prodam. Tel.r 64 507. m2070
R 4, letnik 1992, registriran, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 26 576. m2073
OPEL ASCONO 1.6, december 1984, ohranjeno, reg. do maja, ugodno prodam. Tel.: 33 134, popoldan. m2099
VSE ZA AVTO Brezplačna montaža. Plačilo na več obrokov -čekov. Agrocar, tel.: 062 788 52 06. m2102-5
živali
MLADIČE ŠKOTSKE OVČARJE (lesi) prodam. Tel.: 421 489. m2088-1
posesti
ENODRUŽINSKO STANOVANJSKO HIŠO v Murski Soboti pro-dam.Tel.: 31 981 ali 349 481, po 17. uri. m2O37	,
V STROGEM CENTRU MARIBORA, na zelo frekfentni točki, prodam ali dam v dolgoročni najem s predkupno pravico nadstropni lokal, 110 m2, primeren za gostinstvo, fotoatelje, projektivni biro, zastopništvo, mini cassino, igralnico itd. GSM: 041 61 1 255 ali 041 541 587.
V LIMBUŠU PRODAM delno opremljeno visoko nadstropno hfšo, cca 330 m2 bivalno koristnih površin, cca 750 m2 zemljišča za 70 mio SIT. GSM: 041 61 1 255 ali 041 541 587. m2076
STAREJŠO HIŠO Z OHIŠNICO do 20 km iz M. Sobote, cena do 5 mio SIT, kupim. Tel.: 040 20 58 53, po 19. uri. m2077
STANOVANJSKO HIŠO na paro, štev. 1915 in 1914/1, k. o. Murska Sobota, ocenjeno na 6.963.897,27 SIT, bo prodajalo na drugi javni dražbi dne 17.1.2000 ob 11. uri v dvorani 7 Okrajno sodišče Murska Sobota. m2095
IŠČEMO SOSTANOVALKO/-CA v stanovanjski hiši v Murski Soboti. Tel.: 041 951 396, popoldan. m2097
PRODAMO NOVEJŠO KAKOVOSTNO GRAJENO STANOVANJSKO HIŠO v Murski Soboti in stanovanjsko hišo v Gradišču. SPIN NEPREMIČNINE, Tišinska 19, M. Sobota, tel.: 31 542, 041 728 093. m2101-8
Stečajni upravitelj objavlja razpis za oddajo v najem poslovnih prostorov stečajnega dolžnika Karla Gabra, s. p., Trgovina z rezervnimi deli Avto dixi, Serdica, Serdica 17a -v stečaju.
Poslovni prostori so v Murski Soboti, Noršin-ska ul. 8 (poslovni kompleks Moto center). V najem bomo dali naslednje poslovne prostore z vso opremo:
1.	Dve pisarni v 1. nadstropju s skupno površino 18,80 m2. Najmanjša ponudbena cena je 20.000 SIT ria mesec.
2.	Okrepčevalnica v pritličju površine 90,00 m2. Najmanjša ponudbena cena je 180.000 SIT na mesec.
3.	Avtopoligon. Najmanjša ponudbena cena je 400.000 SIT na mesec.
4.	Trgovina v pritličju površine 73,30 m2. Najmanjša ponudbena cena je: 70.000 SIT na mesec.	<<
5.	Trgovina (razstavni prostor) v pritličju površine 100,00 m2. Najmanjša ponudbe-n	a
cena je 100.000 SIT na mesec.
6.	Prostori za opravljanje servisne dejavnosti v pritličju površine 47,20 m2. Najmanjša ponudbena cena je 20.000 SIT na mesec.
7.	Učilnica v 1. nadstropju površine 56,2 m2,30.000 SIT na mesec.
V ceno niso vračunani stroški energije, komunalnih storitev, čiščenja in tekočega vzdrževanja. Najemnini se doda še 19 % DDV-ja. Ponudbe za najem poslovnih prostorov je potrebno poslati v zaprtih ovojnicah do 20. 1. 2000 na naslov: Okrožno sodišče v Murski Soboti, Slomškova ulica 21, z oznako: »Zbiranje ponudb v zadevi št. 18/99 -10«. Z najugodnejšimi ponudniki bomo sklenili najemne pogodbe z veljavnostjo od 01.02. 2000 do konca stečajnega postopka. Ogled poslovnih prostorov je mogoč po dogovoru. Dodatne informacije je mogoče dobiti po telefonu št.: 069 31 348. m2090
kmetijska mehanizacija
TRAKTOR TORPEDO 7506 prodam. Tel.: 43 046. m2060
PLUG, 12-COLNI, LADO SAMARO, registrirano do leta 2000, in moped Tomos avtomatik prodam.
Martinec, Rakičan, Tomšičeva 16, M. Sobota. m2062
PAJEK SIP 340 in 230, traktor IMT 555 in trosilnik umetnega gnojila Vikon 350 prodam. GSM: 041 904 767. m2072
TRAKTOR ZETOR UNIVERZAL, ŠTORE, IMT, DEUTZ TORPEDO, SAME kupim. GSM: 041 293 369. m2078
TRAKTOR URSUS 35, letnik 1990, 290 delovnih ur, in trosilnik hlevskega gnoja Tehnostroj, zelo dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 041 881 507.
m2079
Ferdinand POSEDI, d. o. o.
Ul. bratov Pihler 8, 9240 Ljutomer
RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO
PRODAJALCA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL
POGOJI:
1.	5 stopnja izobrazbe (srednja šola)
2.	Tri (3) leta delovnih izkušenj
3.	Samostojnost
4.	Urejenost
5.	Aktivno znanje nemškega jezika
Prošnje z življenjepisom, točnim naslovom in telefonsko številko ter dokazila o končani izobrazbi in delovnih izkušnjah pošljite na zgornji naslov do 28.1.2000. m2063
NAJUGODNEJŠA GOTOVINSKA POSOJILA GARANCIJA ČEKI TR
Tel.: (062) 22 80 110 Plema, s. p., Razlagova 24, Maribor
VISOKOTLAČNO BALIRKO Poljska prodam. Franc Bohar, Lucova 24, tel.: 55 61 174. m2081
KOMBAJN ZA SLADKORNO PESO BARIGELLI, trivrstni, 4x4, letnik 1 994, traktor IMT 549, letnik 1989, ugodno prodam. GSM: 041 647 079. m2082
TRAKTOR ZETOR 7211 ali DEUTZ 7506, drobnilnik in mešalnik krmil kupim. Tel.: 86 141. m2083
SEJALNICO za sladkorno peso, 6-vrstno, Becker, baterije za sejalnico Eksakta in dvobrazdni plug IMT, 14 colov, prodam. Tel.: 46 182. m2094
TRAKTORJI IN KMETIJSKI STROJI, novi in rabljeni, možne menjave, ugodni krediti. Agrocar, 062 788 52 06. m2102
TRAKTORSKE IN DRUGE GUME za kmetijstvo in avtomobilizem. Plačilo na več obrokov - čekov. Abrocar, 062 788 52 06. m2103-11
razno
DELNICE MURE odkupujem zase. GSM:041 676 170. m1988
Preklicujem veljavnost spričevala o končani osnovni šoli na Kapeli, letnik 1968/69, na ime Janez Pučko, Kapelski vrh 38, Radenci. m2021
PREKLICUJEM zaključno spričevalo srednje gostinske šole v Radencih, izdano v šol. I. 1977/78, na ime Marija Antonič, Kobilščak 11, Radenci. m2026
TEL.: (069) 34B 060, FAX: (069) 251 170, «)()()() MURSKA SOBOTA
Srce tvoje več ne Sije, prestale vse so bolečine, delo rok tvojih je ostalo, nam v življenju pot naprej kazalo.
ZAHVALA
V 75. letu nas je po težki bolezni zapustila draga mama, tašča, . babica in prababica
Helena Svetanič
iz Vadarec 6
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in drugim, ki sojo pospremili na zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za mrliško vežico.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči vsi njeni najdražji
delo
REDNO ZAPOSLITEV DOBI KUHAR z najmanj enoletno prakso. Dobra plača. Hrana in stanovanje v hiši. Tel.: 063 762 860. m2066
BIFE MORSKI KOTIČEK, Mota, zaposli natakarico. Hrana in stanovanje v hiši. GSM 041 408 1 26. m2087
HONORARNO ZAPOSLIM simpatično dekle za delo v bistroju. Plačilo od 500 do 1000/uro. Brezplačno stanovanje. Tel.: 063 891 10 90. m2093-3
ŽELITE DELATI V PRIJETNEM KOLEKTIVU podjetja BIO NOVA SKK, d. o. o., in s prijetnim delom dobro zaslužiti?
Pogovori bodo:
Lendava: v ponedeljek, 17. 1., ob 18. uri v hotelu Lipa, Tomšičeva 2, Lendava
M. Sobota: torek, 18. 1., ob 18. uri Bistro Tanja (Klemenčič, nasproti gasilskega doma), Cankarjeva 58, M. Sobota.
srečanja
ŽENSKE od 30 do 55 let želijo spoznati partnerja za prijateljevanje ali resno zvezo. Tel.: 090 40 81, 156 SIT/min. m2105
storitve
VDOVA išče zakonski par, lahko mlajša upokojenca, vajena kmečkih del, ali samo moškega z avtom. Možnost dedovanja. Tel.: (062) 734 032. m2031
USPEŠNO INŠTRUIRAM nemščino za srednje in osnovne šole ter prevajam. Tel.: 27 183, 28 577. m2036
PO MERAH VAŠIH OKEN izdelamo žaluzije, rolete, lamelna senčila, kakovostno in po ugodnih cenah. Montaža in servis Mansarda, Marjan Vrbnjak, s. p., Lutverci 73, 9253 Apače, tel.: 069 62 454, GSM 041 751 856. m2054-3
DAMIR BANFI VEŠČICA
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM.
PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI.
Ni ure, dneva, ne noči, povsod si v srcu z menoj ti.
V SPOMIN
Boleč in žalosten je spomin na 13. januar pred štirimi leti, ko si nas za vselej zapustil, dragi mož, oče in dedek
Ciril Lopert
iz Dokležovja
Hvala vsem, ki z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Žalujoča žena in vnuk Branko
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane, je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine!
ZAHVALA
V 73. letuje po več letih zahrbtne bolezni in izčrpanosti prenehalo biti srce naše drage mame, tašče, babice in prababice
Marije Žekš
iz Vidonec 99
Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, prispevali v dobrodelne namene in nam izrazili sožalje.
Posebna hvala g. župniku Kuharju, pevcem in govornici A. Frumen, kije s čutečimi besedami orisala življenjsko pot naše mame. Hvala tudi predstavnikom kolektiva OŠ Puconci.
Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Vsi njeni
O Bog, zakaj si bil tako neusmiljen, da si z usodo smrti posegel tja, kjer ni bila zaželena, in vzel moža, ki se je ob voščilu novega leta tako veselil življenja prihodnjih dni, ki žal kratki so bili. Zato pa ni hujših bolečin, kot je skupnih srečnih in veselih dni spomin.
V SPOMIN
Ladislavu Vladu Kisilaku
iz Poznanovec 53
10. januarja je minilo žalostno leto od takrat, ko si, dragi mož, oče, stari oče, tast in brat, zapustil dom in svoje drage. Nisi se poslavljal, saj si se na zajtrk pripravljal, pa pošle so ti moči in za vedno si zaprl oči. Klic moj te več zbudil ni, zato pa nas srce boli, ker ti nismo mogli več pomagati.
Prisrčna hvala vsem, ki prihajate od blizu in daleč, se ustavljate ob njegovem grobu, prinašate cvetje, sveče, se ustavite z molitvijo ali vsaj z dobro mislijo in spoštljivim spominom nanj.
Vsem še enkrat - iskrena hvala.
Z žalostjo v srcih vsi tvoji
ZAHVALA
V 72. letu nas je za vedno zapustila draga sestra, svakinja, teta in sestrična
Rozalija Vrečič
iz UL Jusa Kramarja 12 v Murski Soboti
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami delili žalost in bolečino, nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali vence, aranžmaje, sveče in v dobrodelne namene, ter vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku.
Posebna hvala celotnemu osebju Doma starejših Rakičan in kirurškemu oddelku II. nadstropja Bolnišnice Rakičan.
Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, podjetju Komunala M. Sobota in g. Marušiču za odigrano Tišino.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi
28
13. januar 2000, «■1
Prazen dom je in dvorišče, moje oko zaman te išče. Skromno, tiho si živel, pridno delal in skrbel. Spočij si žuljave dlani, za vse, še enkrat, hvala ti.
V SPOMIN
17.	januarja minevata dve leti od takrat, ko me je zapustil dragi mož
Anton Marič
ZAHVALA
Po dolgi in hudi bolezni nas je v 70. letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Štefan Antolin
iz Črenšovec
S tvojim pridnim delom vsakega osrečiti si znal, pred usodo neizprosno, sam, nemočen si obstal. Ni več stiska tvojih rok, ostali so sledovi tvojih pridnih rok.
V SPOMIN
13. januarja mineva leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi in zet
iz Kroga
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Žena Marija
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, kolektivu Vrtca Murska Sobota in kolektivu Republiškega zavoda za transfuzijo krvi Ljubljana ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, v dobre namene ter nam ustno in pisno izrekli sožalje.
Iskreno se zahvaljujemo gospodu kaplanu Ivanu^ranjcu za lep pogrebni obred, pevskemu zboru in pogrebništvu Ferenčak.
Žalujoča žena ter hčerki Katica in Štefka z družinama
Anton Kisilak
iz Doliča 16a
Hvala vsem, ki z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
Tvoja rojstna hiša bo tam sama žalostno slonela, ker tebe več k njej ne bo.
ZAHVALA
V 57. letu nas je zapustil naš dragi
Erni Svetanič
iz Sotine
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavnikom društva invalidov za besede slovesa.
Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče, za svete maše in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi.
Sotina, 6. 1. 2000
Zvečer si legel spat, a zjutraj nisi več mogel vstat. Ta grenka smrt te nam je vzela, v solzah ostala družina cela.
ZAHVALA
V 71. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek
Ivan Vučko
iz Srednje Bistrice 72
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali ter darovali za svete maše, vence, cvetje in sveče.
Hvala g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke, gospodu J. Duhu za ganljivo slovo in pogrebništvu Ferenčak.
Bolečina da se skriti pa tudi solze zatajiti.
Le tebe nam nihče ne more več-vrniti.
Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin.
V SPOMIN
Mineva leto žalosti in bolečine, ko nas je za vedno zapustil naš dragi
Albert Virag
iz Gančanov 206
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi tvoji
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 85. letu nas je po kratki, vendar težki bolezni za vedno zapustila draga žena, mama, babica in sorodnica
Avguština Horvat
roj. Radošič iz Murske Sobote
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na. njeni zadnji poti.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter pogrebništvu Banfi.
Žalujoči: mož Jože, sin Jože in hčerka Štefka z družino iz Avstrije
Ko prazniki božični so se poslovili, se tisočletja novega veselili, a srca naša z žalostjo napolnili.
ZAHVALA
V 86. letu nas je za vedno.zapustila draga, ljubeča in skrbna mama, babica, prababica, tašča in sestra
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče; nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
Nepričakovano in brez slovesa nas je v 71. letu zapustila draga žena, mama, babica in prababica
Jolanda Žohar
iz Motvarjevec 38
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ŽKHNKLk
V 54. letu nas je za vedno zapustil dragi brat in bratranec
Marija Martinec, po domače Adanova babica, iz Satahovec
Ob boleči in nenadni izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, sveče, svete maše in za druge dobrodelne namene.
Posebej hvala gospodu župniku Martinu Horvatu za tople besede ob odprtem grobu, pevcem za odpete žalostinke. govorniku Štefanu Pisnjaku za poslovilne besede in društvu upokojencev.
Lepa hvala za požrtvovalno in humano delo celotni ekipi kirurškega oddelka bolnišnice v Rakičanu ter pogrebništvu Banfi.
V žalosti vsi tvoji
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, botrinam, sosedom, prijateljem, darovalcem vencev, cvetja, sveč, denarnih prispevkov, za izrečena sožalja in vsem, ki so našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala Društvu upokojencev Kobilje, kolektivu Agrotehnike, OGZ in Občini Moravske Toplice ter KS Motvarjevci. Posebej hvala g. duhovniku, pevcem in pogrebništvu Banfi.
Vsi njeni
DRAGI BABICI,
pogrešali te bomo
Tvoji vnuki in pravnuki
Milan Časar
iz Markovec 52
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter darovali vence, sveče, za svete maše in dobrodelne namene, ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala vsem, ki so ga med boleznijo obiskali v bolnišnici.
Zahvala velja zdravniškemu osebju kirurškega oddelka - 2. nadstropje v bolnišnici v Rakičanu, posebej dr. Požoncu za lajšanje bolečin.
Hvala g. župniku Viliju Hriberniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici gospe Zorki za ganljive besede slovesa in pogrebništvu Banfi.
Lepa hvala vsem gasilcem za častno stražo in darovani venec.
Žalujoči: brat Jožef z ženo Juliško ter sinoma Marjanom in Stankom z ženo Stefani ter sinom Dominikom in hčerko Mercedes iz Kanade, brat Ludvik z ženo Ciliko iz Kanade, bratranci in sestrične
Komaj v novo leto smo vstopili, že zjutraj smo se poslovili, a naslednji dan te za vedno izgubili. Zastal je tvoj korak, onemela so tvoja usta, ustavilo se tvoje plemenito je srce. Poštenje in delo krasilo tvoje je življenje, zato v miru spočij se dragi, mož in oče Ti.
ZAHVALA
2. januarja nas je v 69. letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
Pavel Lopert
iz Kobilja 14
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej hvala sodelavcem Mesne industrije in Mercatorju SVS -SP Lendava.
Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred, govorniku za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, GD Kobilje in pogrebništvu Banfi.
Iskrena hvala tudi osebju internega oddelka intenzivne nege bolnišnice v Rakičanu!
Žalujoči vsi njegovi
Ko vsi so se praznikov veselili, domove svoje z lučkami krasili, mi naš dom smo z žalostjo ovili, ker ti, draga mama, za vedno si zaspala. Veliko si prestala, za to najbolj si sama znala.
Zato spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat HVALA TI.
ZAHVALA
Umrla je draga žena in mama
Ana Kovač
iz Šalovec 1933-1999
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili v dneh hude žalosti.
Posebna hvala g. Kiršnerju, osebju doma ostarelih v Lendavi in skupini za samopomoč Pomurja.
Hvala botrini, sorodnikom, sosedom in prijateljem za vence, sveče in za izrečena sožalja, podarjen denar in za sv. maše.
Hvala tudi g. župniku za lep cerkveni obred, pevcem in pogrebništvu Banfi. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Mož Alojz, sin in hčerka z družinama
13. januar 2000

ZAHVALA
V 44. letu nas je nepričakovano zapustil dragi sin, brat in stric
Ernest Knap
iz Dolnjih Slaveč 143
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku.
Hvala vsem, ki ste darovali vence, cvetje in sveče ter za svete maše.
Posebna hvala sosedom in družini Bokan ter duhovniku, pevcem in govorniku ŠRD Dolnji Slaveči Štefanu Dervariču.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je v 82. letu za vedno zapustila naša draga mama in babica
Marija Ratnik
iz Tropovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki so jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in darovali vence, sveče, svete maše ter v dobrodelne namene.
Hvala g. kaplanu s Tišine in g. župniku iz Turnišča za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in ge. Šlihthuber za ganljive besede slovesa.
' Iskrena hvala tudi osebju doma ostarelih v Rakičanu, ki so tako požrtvovalno skrbeli za našo mamo.
Hvala tudi pogrebništvu Banfi.
Žalujoči sin Viktor z družino
V SPOMIN
18.	januarja bo minilo leto žalosti, odkar je zastalo srce drage mame, babice in prababice
Ane Markoja
iz Gomilice 144
in
17.	marca mineva dvajset let, ko nas je zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek
Avgust Markoja iz Gomilice 144
Hvala vsem, ki se ju še spominjate in se ustavite ob njunem grobu.
Vsi, ki smo vaju imeli radi
Srčece, pozabi težave vse...
Nikoli več se ne bo mogla razveseliti te pesmi.
V 64. letu nas je za vedno zapustila naša ljuba žena, mama, babica in tašča
N etika Vučak
iz Puconec 153
Njeno srce seje ustavilo v četrtek, 6. 1. 2000, v bolnišnici v Rakičanu, kjer je izgubila svoj zadnji boj z zahrbtno boleznijo.
V soboto, 8. I. 2000, smo jo pospremili na zadnjo pot na pokopališču v Puconcih. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji ob njem hudi m dolgotrajni bolezni stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo dr Štivanu in osebju oddelka za dializo bolnišnice v Rakičanu.
Iskrena hvala dializnim pacientom, njenim prijateljem, Hvala vsem, ki ste jo obiskovali, jo tolažili in ji lajšali trpljenje med njeno hudo boleznijo. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se prišli poslovit od nase Nezike, in Z . “■! nri.li v teh hudih trenutkih tolažit nas, njene najbhzje. Zh semP aova i denar za dializni oddelek bolnišnice v Rak a u Tn di vsem, ki ste Nežiko obdali z venci n cvetjem ter darovali sveče. Posebna hvala sosedom za požrtvovalno pomoč m oporo Hvala obema govornikoma m godbi na pihala iz Bakovec.
' Hvala vsem, ki ste jo imeli radi.
Vsi njeni v globoki žalosti
Ko so vsi lučke prižigali in nestrpno novo leto čakali, smo tebe, draga mama, v grob položili. Zato počivaj mirno, sladko spi in za vse HVALA TI.
ZAHVALA
V 69. letu nas je zapustila draga žena, mama in babica
Marija Hari
iz Ratkovec
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene ter nam izrekli sožalje. Zahvala velja kolektivu Pletilstva Prosenjakovci, sodelavcem prikrojevalnice in 317. brigadi tovarne Mura Gornji Petrovci. Iskrena hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Hvala tudi krajanom iz Fokovec za pomoč in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči vsi njeni najdražji
Čas beži, ostajajo spomini, spomini na vaju...
V SPOMIN
9.	januarja sta minili dve leti, ko nas je zapustil
Franc Koren
s Tišine 12
in
10.	januarja je minilo leto, odkar ni več med nami
Ane Koren
s Tišine 12
Hvala vsem, ki se ju spominjate in obiščete njun grob.
Njuni najdražji
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče.
Kamorkoli se ozremo naokrog, povsod sledovi tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
V 80. letuje umrla naša draga mama, babica, prababica in sestra
Marija Žižek
roj. Kovač iz Črenšovec
Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, v dobre namene, nam pa izrekli besede sožalja in tolažbe. Iskrena hvala vsem sosedom, ki sojo obiskovali in nam v dneh žalosti stali ob strani.
Lepa hvala g. kanonu za pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi, govorniku za besede slovesa in pogrebništvu Ferenčak.
Vsem skupaj še enkrat - lepa hvala!
Njeni žalujoči otroci, vnuki in pravuki
Srce ti več ne bije, bolečin več ne, trpiš, za teboj ostala je praznina in v naših srcih huda bolečina.
ZAHVALA
V 64. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in brat
Stanislav Stanko
iz Žižkov
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in prijateljem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče in za svete maše.
Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za ganljive besede slovesa in pogrebništvu Ferenčak.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje plemenito srce, ostali so sledovi pridnih rok in spoznanje, da se ne vrneš več.
ZAHVALA
V 82. letuje na dan Treh kraljev po dolgi bolezni omagala naša draga
v
Marija Ošlaj
iz Filovec 81
Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ustno in pisno izrekli sožalje, darovali vence, sveče, za maše, kapelo in dobrodelne namene.
Prisrčna hvala dr. Francu Boharju, njenemu dolgoletnemu osebnemu zdravniku, in dr. Vasilu Milanovu, zadnjemu osebnemu zdravniku.
Posebej hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu in dr. Alojzu Horvatu, g. župniku mag. Stanku Zveru za pogrebno svečanost, pevcem za občuteno petje, Mariji Domonkoš in Francu Berdenu za izrečene besede slovesa ter pogrebništvu Banfi.
Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, posebej vsem sorodnikom, znancem in sodelavcem OE inšpekcijskih služb Republike Slovenije v M. Soboti in Radenski Zvezdi - Diani.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Sin Tonček, hčerka Marija, snaha Ildika, zet Štefan ter vnuki Milica, Marjan in Gordana
Že dve leti naš dom je prazen, odkar smo šli narazen, ni ure, dneva ne noči, povsod si v srcu z nami ti.
V SPOMIN
9. januarja minevata dve leti od takrat, ko nas je za vedno zapustil naš dragi sinek in brat
Feri Herman
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, mu prinašate cvetje, prižigate sveče in s tem počastite spomin nanj.
Zelo te pogrešamo! Tvoji najdražji
Obveščamo vse znance, da nas je za vedno zapustila naša mama in babica
Miremm Ismajlovič
Njeni naj dražji
Ko prazniki božični so se poslovili, se tisočletja novega se veselili, a srca naša z žalostjo so napolnili.
ZAHVALA
V 68. letu nas je nepričakovano zapustila draga žena, mama, babica, sestra, tašča in soseda
Ema Gider
roj. Benko iz Rogašovec 71 a
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste našo mamo pospremili k večnemu počitku. Hvala vsem za darovane vence, šopke in sveče ter vsem, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalje.
Zahvaljujemo se g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter govorniku Alojz Mariču za besede slovesa ob odprtem grobu. Hvala tudi pogrebništvu Banfi.
Posebej se zahvaljujemo družini Šinko - Gider za pomoč v najtežjih trenutkih.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči: mož Franc, hčerki Marjana in Anica z družinama, sin Milan z družino, sestre Marija iz Argentine, Rezka, Vika in Neža iz Kanade ter Anica in Angela iz Ljubljane z družinami
DRAGA BABICA,
pogrešali te bomo
Tvoji vnuki

UULAdl
13. januar 2000, IMSB
DAEMOBILP J DA£WOO
Ob Dravi 3a, tel.: 062 783 828 PAAM AVTO	L  ....
RAZPRODAJA VOZIL LETNIK ’99!
MOTOR
HOVI d.o.o.
ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA
Franc Horvat
9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & faks: 1069) 48 426, GSM: 041 772 426, 041 733 948
Pohitit Izbira j vsak d manj
MESEČNA ŽREBANJA
3 X 500I olja
ekološko kurilno
olje premog plačilo na 6 čekov
^Zenato & Go.
^02 W PRODAJA IttfMieGA OLJA
VSAK MESEC NAGRADNO ŽREBANJE: 3 x 500 LITROV KURILNEGA OLJA. Naročila po telefonu: 55 91 207, GSM: 041 716 576.
Horizont
vedno dovolj toplo
POGLED V PRIHODNOST NASVETI IN POGOVORI 090 46 92 090 46 93
Oli d. n. o. Cena minute pogovora 156 sit
EKOLOŠKO KURILNO OLJE
ZAUPNO VAM SVETUJE IN POMAGA
VEDEŽEVALKA META 090 46 42
Raval s.p., cena: 156 SIT/min.
Krediti že z osebno izkaznico, na položnice.
š CESTA NA STADION 1/A ; j ti 9250 GORNJA RADGONA h
0069/648-340
Na podlagi 100. in 101. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS št. 18/91) in določil Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem v Mestni občini M. Sobota (Ur. list RS, št. 4/97 in 102/99) objavlja Stanovanjski sklad Mestne občine M. Sobota
RAZPIS za oddajo najemnih socialnih stanovanj v Mestni občini Murska Sobota
I.	Po navedenem razpisu se dodeli v najem 20 socialnih stanovanj.
II.	Upravičenci do dodelitve najemnega socialnega stanovanja so državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo naslednje splošne pogoje:
-	da ima prosilec stalno bivališče v Mestni občini M. Sobota najmanj tri leta,
-	da prosilec ali kdo od njegovih ožjih družinskih članov, za katere se rešuje stanovanjski problem, ni lastnik stanovanja oziroma je najemnik neprimernega stanovanja,
-	da prosilec ni prejšnji imetnik stanovanjske pravice, ki je odkupil stanovanje skladno z določbami stanovanjskega zakona oz. je pravico do odkupa stanovanja prenesel na ožje družinske člane,
-	da prosilec ali kdo od njegovih ožjih družinskih članov, za katere se rešuje stanovanjski problem, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oz. druge nepremičnine,
-	da prosilec ali kdo od njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, ni lastnik premičnine, ki presega 25 % vrednosti primernega stanovanja, vrednost premičnine se ugotovi na podlagi ocenitve sodnega cenilca ustrezne stroke,
-	da je prosilec v delovnem razmerju in ima stalen vir dohodka, - da skupni prihodek na člana družine ne presega višine, določene z Zakonom o socialnem varstvu.
III. Vlogo za pridobitev stanovanja dobijo prosilci v pisarni Stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, soba št. 19, v času razpisa ob uradnih urah (v ponedeljek od 7.30 do 14.30, v sredo od 7.30 do 1 5.30 in v petek od 7.30 do 13.30).
Vlogi je treba priložiti naslednja dokazila:
-	potrdilo o državljanstvu,
-	potrdilo zdravnika specialista o trajnih obolenjih zaradi slabih stanovanjskih razmer,
-	potrdilo Zavoda za zaposlovanje o nezaposlenosti prosilca ali drugega družinskega člana,
-	zemljiškoknjižni izpisek za stanovanjsko hišo ali stanovanje, če prosilec živi pri starših ali sorodnikih,
-	najemno oz. podnajemno pogodbo,
-	odločbo ali pogodbo o zaposlitvi,
-	življenjepis,
-	drugo z razpisom zahtevano dokumentacijo, s katero se izkazujejo gmotne oz. socialnozdravstvene razmere.
IV. Popolno vlogo z vsemi prilogami je treba vložiti v vložišču Mestne občine Murska Sobota najkasneje do vključno 11.2. 2000. Pojasnila v zvezi z razpisom lahko dobijo interesenti pri Stanovanjskem skladu Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, soba št. 19 ali po tel. 31 000 (int. 444).
Stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota

NAROČILA od a. do 19. uro, BREZPLAČNA DOSTAVA!
Zidarstvo-Fasaderstvo
In izolacije zidov Strojni ometi
Filovci 110, 9222 Bogojina, tel. & faks: (069) 47 014 Mtel: 0609 631 193, GSM: 041 631 193, stanovanje: (069) 47 300
TUROPOLJE d.o.o. CTIUI ®
ul. Zorana Velnarja 13,9000 M. Sobota, tel.: 36 580	> > H t
DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545
ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO!
AEROKLUB MURSKA SOBOTA Letalska šola
p.p. 132, 9000 MURSKA SOBOTA Tel: (069)-31-405, Fax: (069)-32-415 e-mail: aeroklub.ms@siol.net
Letalska šola Aerokluba Murska Sobota
Začenja s tečaji letenja v letu 2000 za:
Pilote motornih letal Pilote jadralnih letal Pilote motornih zmajev Pilote ultralahkih letal
Vsi, ki bi radi postali piloti, pridite na informativni sestanek, ki bo v nedeljo 23. januarja 2000 ob 10 uri na letališču Murska Sobota.
PRESTIGE
MIŠA GA IMA.
POVEJ NAPREJ!
• POKLIČITE NAS: OSO 40 40
• OBIŠČITE NAS: halo.simobil.si
In ne pozabite:
ESs? Halo je prvi predplačilni sistem
■p v Sloveniji z odzivnikom -
■■m osebno telefonsko tajnico, ki za vos sprejema in hrani
■ sporočila takrat, ko se ne morete ali ne želite oglasiti.
Halo odslej tudi s telefonom GSM Alcatel, v več barvah, s Sl.MOBIL kartico (SIM), priključitvijo v omrežje in 1.000 tolarji brezplačnih pogovorov, za člane kluba Halo pa še dodatnih 2.000 tolarjev.
9 Cena: 19.900 tolarjev
Ponudba velja do 3T. 1. 2000 oziroma do prodaje zalog.
Vsi tisti, ki že imate telefon GSM, lahko uporabite paket Halo brez telefona.
Priložen je ček Halo za *T.OOO tolarjev brezplačnih pogovorov, člani kluba Halo pa dobijo še dodatnih 2.000 tolarjev pogovorov!
Cena: 4.800 tolarjev
W, 13. januar 2000 NAPOVEDNIK
kulturni koledar
KONCERT
MURSKA SOBOTA
- V četrtek, 13. januarja, ob 19. uri bo v novi galeriji Zavarovalnice Triglav koncert Vlada Kreslina, ki ga prireja klub PAC.
PREDAVANJE
MURSKA SOBOTA
- V četrtek, 13. januarja, ob 17. uri bo v Galeriji kustos Robert Inhof vodil po razstavi akademskega slikarja Mirka Rajnarja.
GORNJA RADGONA
- V petek, 14. januarja, ob 19. uri bo v prostorih Ljudske univerze (II. nadstr.) popotno predavanje z diapozitivi Utrinki s poti po Mehiki mag, vet. Ivana Borka. Predavanje prireja Društvo popotnikov Vagant.
OTVORITEV
MURSKA SOBOTA
- V petek, 14. januarja, ob 18. uri bo v predprostoru grajske dvorane otvoritev likovne razstave Slovenski kraji avtorja Janeza Bošnaka.
LIKOVNA DELAVNICA
- Društvo prekmurske pobude Onej obvešča, da se bo v soboto, 15. januarja, začela likovna delavnica pod vodstvom akademskega slikarja Mirka Rajnarja. Zainteresirani se lahko prijavijo na informativnem dnevu, ki bo v četrtek, 13. januarja, ob 17. uri na OŠ I ali po telefonu številka 300 297.
gledališče
murska sobota
- V sredo, 19. januarja, ob 19. uri bo v grajski dvorani četrta predstava gledališkega abonmaja Utva avtorja A. P. Čehova v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane in režiji Tomija Janežiča.
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA
- V galeriji si lahko do 26. januarja ogledate monografsko razstavo Mirka Rajnarja.
- V avli študijskega oddelka PISK je na ogled razstava Janos Szily, škof ob 200-letnici njegove smrti. Razstava je na ogled do 15. januarja!
- V soboškem gradu si lahko ogledate Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Poleg stalne postavitve je na ogled tudi stalna likovna razstava Od poznega srednjega veka do modernizma. Muzej je odprt od torka do petka od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost.
- V Art caffeju si lahko ogledate razstavo fotografij Andreja Cvetniča, Srečka Merklina in Ferija Lain-ščka.
- V kavarni Jelša je na ogled razstava fotografij člana fotokluba Murska Sobota Dominika Steinerja iz Beltinec.
- V novi galeriji Zavarovalnice Triglav je na ogled razstava Mednarodne slikarske kolonije Lipovci ’99.
- V slaščičarni hotela Diana so na ogled dela Ine Conradi.
LJUTOMER
- V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko vsak delavnik med 10. in 15. uro. Zunaj delovnega časa ter ob sobotah ob 12. uri pa lahko muzejsko zbirko obiščete ob predhodni najavi.
- V malem razstaviščnem prostoru matične knjižnice so na ogled dela učencev OŠ Cezanjevci. V oddelku za otroke in mladino je mini razstava Mladi bralci ustvarjajo, vsak ponedeljek ob 16. uri pa je pravljična ura za najmlajše.
LENDAVA
- V grajski galeriji je na ogled razstava 27. Mednarodnega likovnega simpozija Lendava ’99.
LJUBLJANA
- Na veleposlaništvu Republike Madžarske razstavlja Endre Gonter iz Murske Sobote. Razstava je na ogled do marca 2000!
Kino Park Murska Sobota
Četrtek, 13. januarja: ob 17.00 ameriška komedija Očka po sili, ob 19.00 ameriška akcijska srhljivka Globoka modrina
Petek, 14. januarja: ob 17.00 Globoka modrina, ob 19.00 Očka po sili
Sobota, 15. januarja: ob 17.00 Očka po sili, ob 19.00 Globoka modrina
Nedelja, 16. januarja: ob 17.00 Očka po sili, ob 19.00 Globoka modrina
Sreda, 19. januarja: ob 17.00 in.19.00 ameriška znanstvenofantastična srhljivka Zbornica
Kino Ljutomer
Sobota, 15. januarja: ob 19.30 ameriška srhljivka Generalova hči
Nedelja, 16. januarja: ob 17.15 in 19.30 Generalova hči
Delimo vstopnice za kino
Glavna igralka v filmu Prvi poljub je Drew Barrymore, kar je med številnimi pravilnimi odgovori vedela tudi naša nagrajenka Andreja La-slo, Dobrovnik 97, 9223 Dobrovnik. Novo nagradno vprašanje pa se glasi:
Imenujte vsaj enega zvezdnika iz filma Srčne igre!
Odgovori
Kupon št. 2
Odgovore pošljite do 18. januarja na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV
1. ME MYSELF AND I - Vitamin C
2. ODLAZIM - Plavi orkestar
3. HEARTBREAKER - Mariah Carey
4. BORN TO MAKE YOU MAKE YOU HAPPY - Britney Spears
5. WHEN THE HEARTACHE IS OVER - Tina Turner
6. THE W0RLD IS NOT ENOUGH - Garbage
7. ČA BIN DA - Gustafi
PREDLOGI:
ROXANNE - George Michael
LIFT ME UP - Geri Halliwell
NEK' Tl JUTRO MIRIŠE NA MENE - Alka Vuica
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH
1.	OSAMLJENA - Helena Blagne
2.	KO TE NI - Lara Baruca
3.	VZEMI ME - Supernova
4.	SILVESTRSKI POLJUB - Silvestrski zborček
5.	NOVO LETO - Rok’n’band
6.	NE JOČITE ANGELI - Zlatko Dobrič
7.	VEČNO SONCE - Branka Božič
PREDLOGI:
MILIJON RUBINOV - Simona Weiss
PRI VODNJAKU - Nude SE ŠE SPOMINJAŠ - Sendi
Varna povezava
Kot bi bilo prvič
meriška družba Time Warner in največji svetovni ponudnik spletnih storitev America Online (AOL) sta objavila združitev. Novo
podjetje AOL Time Warner bo vredno 350 milijarde dolarjev.
Za Ginekološko porodni oddelek so prispevali
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA
1.	V NAŠI VASI ZVONOVI ZVONIJO - Primorski fantje
2.	BILA JE POMOTA - Zasavci
3.	PRELJUBI FANTIČ MOJ - Ans. Lojzeta Slaka
4.	2000 LET - Slovenski muzikantje
5.	SVET JE LEP - Igor in Zlati zvoki
6.	NAVIHANA ŠTAJERKA - Dan in noč
7.	SLOVENSKA PESEM - Petovio
PREDLOGI:
2000 ŠE IN ŠE - Ans. Avsenik
ČE Ml KRADEL BOŠ POLJUBE - Robert Goličnik s prijatelji
VEDNO ZA VEDNO - Alfi Nipič
Napovedana združitev je že močno vplivala na dogajanja v gospodarstvu, predvsem pri delničarstvu. AOL, ki ponuja storitve v 15 državah, ima okoli 20 milijonov uporabnikov, družba Time VVarner, ki je tudi lastnica CNN-a, pa dosega prek televizije več kot milijardo gledalcev po vsem svetu, prek revij pa 120 milijonov bralcev. Nova družba bo tako združevala podjetja AOL, CNN, Time, Warner Bros, Netscape, Sports lllustrated, Fortune.
Podpredsednik družbe Time VVarner in ustanovitelj CNN-a Ted Turnerje na tiskovni konferenci med drugim povedal, da so njegova občutja pri združitvi podjetij podobna tistim, ki jih je doživel pri svojem prvem spolnem odnosu pred 42 leti.
Delničarji podjetja Time VVarner bodo dobili z združitvijo za vsako svojo delnico 1,5 delnice novega podjetja, delničarji AOL-a pa bodo dobili za vsako svojo sedanjo delnico po eno delnico novega podjetja. Tržna vrednost podjetja AOL je okoli 164 milijarde dolarjev.
Analitiki pravijo, da bo združitev povzročila velike premike v medijski industriji in industriji interneta. Med drugim obstaja tudi možnost, da se bo novo podjetje AOL Time VVarner
kmalu začelo pogajati o združitvi še z Yahoo!lnc., ki na svoje strani vsak mesec privabi več kot 35 milijonov uporabnikov. Mimo združitve ne bodo mogli niti prj Microsoftu, gospodarski analitiki pa že čakajo, kako se bo na novo konkurenco odzvalo podjetje Billa Gatesa.
http://www.geocities.com/stopinje/
Letošnje Stopinje so izšle tudi na internetu. Poleg člankov si lahko preberete o dogodkih v pomurskih župnijah in ogledate koledar za leto 2000.
http://www.evropska" unija.si/
Za nakup opreme za ginekološko-porodni oddelek soboške bolnišnice so sredstva nakazali: Mesarstvo Kodila Markišavci - prostovoljni prispevek 20.000 SIT; Feri in Marjeta Danč, Lendavska 19b, namesto cvetja za pok. Janeza Boharja - 10.000 SIT; Mlinopek, d. d., Murska Sobota namesto čestitk za poslovne partnerje - prostovoljni prispevek 50.000 SIT; Ludvik in Marija Kutoš, Št. Kuzmiča 15, namesto cvetja za pok. Rozalijo Cvetko - 5.000 SIT; Cadis, d. o. o., Lendava namesto novoletnih čestitk - prostovoljni prispevek 100.000 SIT; Sindikat upravne enote ministrstva lokalne skupnosti na upravni enoti občine M. Sobota namesto cvetja na grob pok. mame Nade Torok - 5.000 SIT; družina Škof, Zelena 1, namesto cvetja za pok. Vilmoša Domoncija iz Domanjševec -3.000 SIT; družina Gomboc, Jurkovičeva 8, Radenci, namesto venca pok. bratu Štefana Škaliča iz M. Sobote - 5.000 SIT; družina Poklukar, Sinja Gorica 28, Cerknica, namesto cvetja za pok. Rozalijo Cvetko - 10.000 SIT; TMO Mura M. Sobota, sodelavci Erne Perkič - 18.450 SIT; družina Gomboc, Tropovci, Mejna 7, namesto cvetja za pok. Alojza Škaliča iz M. Sobote - 5.000 SIT; Marta Dravec - prostovoljni prispevek 2.500 SIT; Ljubica Gašparac, dr. med., Zasebna ambulanta splošne medicine, Križevci 349, namesto venca za pok. očeta Brede Bavec, dr. med. -10.000 SIT; Emilija Balajc, Selo, namesto cvetja za pok. Marijo Kučan iz Berkovec - 3.000 SIT; Vaški odbor Brezovci, namesto venca za pok. Antona Mesa iz M. Sobote - 10.000 SIT; družina Cipot, Trstenjakova 11, M. Sobota, namesto cvetja za pok. Marijo Gutman - 5.000 SIT; Avto Ori M. Sobota namesto poslovnih daril - prostovoljni prispevek; Slavic, Štihec, Lendavske Gorice, za Marijo Berden svojci Majde Kelenc - 3.000 SIT.
Vsem darovalcem se za prispevke najlepše zahvaljujemo.
Prispevke zbiramo še naprej na žiroračun: Splošna bolnišnica Murska Sobota, štev.: 51900-603-32361, s pripisom:.ZA NAKUP OPREME GINEKOLOŠKO-PORODNEGA ODDELKA.
Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava.
Izpolnjene-kupone pošljite do četrtka, 20. januarja 2000, na naslov:
Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.
Kupon Št. 2 ■ GLASUJEM ZA SKLADBO
NSTSNMV:
7 VELIČASTNIH:
GLASBA
NAŠEGA SRCA:
Ime in priimek ter naslov:
Domača stran Delegacije Evropske komisije v Sloveniji in Centra Evropa, informacijskega centra Delegacije. Domača stran je namenjena posredovanju informacij o Evropski uniji. Poleg izčrpnega vodnika po EU ponuja tudi mnoge povezave z drugimi »evropskimi« strežniki.
http://irc.over.net/
Ste znova odkrili Internet Relay Chat (IRC)? Se vam zdi zabaven? Bi radi vedeli kaj več? Odgovore na svoja vprašanja najdete v medmrežju.
http://rsos.s5.net/
Partnerski projekt družb Gospodarski Vestnik in
Parsek rSOS je prvi slovenski portal o spletni industriji. Poleg raziskave o spletnem oglaševanju pri nas lahko na njem prebirate dnevne novice o najpomembnejših dogodkih s sveta interneta, izsledke ključnih svetovnih raziskav o internetski ekonomiji, komentarje in še mnogo več.
. cestni podjetje murska sobota, d.d.
CESTNO PODJETJE MURSKA SOBOTA, d. d., razpisuje delovno mesto: VODJA SKLADIŠČA
Kandidat mora poleg zakonskih izpolnjevati še naslednje pogoje, da ima: - končano srednjo šolo komercialne, ekonomske ali druge ustrezne smeri, - 4 leta delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu in vozniški izpit B- kategorije.
Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za določen čas s 3-mesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: CESTNO PODJETJE
Murska Sobota, d. d., Lendavska 64.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
Cene (SIT) na tržnicah				
Sadje in zelenjava	Murska Sobota	Gornja Radgona	Ljutomer	Maribor
Jabolka			 120			 150			 120			 180
			 350			 350			380
Pomaranče			 220			 200 			 200 			200
Limone			 280			 300			 290			250
Banane		. 100-150			 180			 180		. 150-180
Kivi		-		 400			 400 			400
Suhe slive		-		 700			 700			800
Orehi, jedrca				 1.000 			 1.090			950
Solata, puterica..		 500			 500			 450			500
Solata, endivija...		 280			 250			 250			300
Cvetača			 350			 350			 400			400
Zeleno zelje			 80			 80			80			 150
Kumare				 300			 300			300
Rdeče zelje		.... - ....		 140			 150			 100
Korenček			 250			 250			 240			250
Paradižnik		.... - ....		 400			 400			450
Paprika		... - ....		 400			 480			700
Čebula			 120		... 80-160		.. 80-120 			 100
Česen			 400			 370			 400			400
Rdeči radič			 450			 400			 400			600
Fižol			 - ....		 350			 300			400
Krompir			 70			 100			 70			80
Peteršilj		... - ....		 500 			 500 			600
Hren			 450			 400			 450			500
Dateljni				 -			 1.000			 960			1.200
Belo grozdje			 400			 450			 450			500
Ananas 		... - .		 400			 400			400
Por			 350			 400			 400			400
Klementine			 180			 230			 180			200
Kitajsko zelje			 -			 200			 200 			300
Zelena			 - ...		 250			 400			400
Kisla repa			 200			 200			 200 		-
Kislo zelje			 200			 200			 200 			250
Kaki				 - .		 380			 360 			400
Mandarine 			 250			 250			 240 			250
Bučke 			 -.		 400			 400 			400
Grenivke			 280			 300			 300			300
Suhe fige			 -		 700			 660			800
Ohrovt				 250 			 300			300
Suhe marelice ....		 - ...		 1.000			 1.200 			1.300
Ohrovt, brsteči...		-			 800			 800			1.000
VESTNIK NA INTERNETU:
HTTP://WWW<f^M^.SI
ZADNJA STRAN
Menjalniški tečaj
Pomurske banke 11.1. 2000
Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 11. 1. 2000 od 00. ure dalje.
Država	Enota	Banka Slovenije	Nakup	Prodaja
Avstrija	1	14,3647	14,3841	14,5263
Francija	1	30,1335	30,1742	30,4723
Nemčija	1	101,0632	101,2000	102,2000
Italija	100	10,2084	10,2222	10,3232
Švica	1	122,8710	121,9206	124,3690
ZDA	1	193,3886	192,4827	194,3847
V dvoje je lepše
Okoslavci in Dragotinci sta sosednji vasi, zato se ljudje, tako starejši kot mlajši, dobro poznajo med seboj.
To pa je dobro, saj tako vedo, s kom se družijo.
Zdaj 27-letni Vinko Stramič iz Dragotinec, ki je po poklicu kmetovalec, in zdaj 23-ietna Anita Novak, vrtnarska tehnica, iz Okoslavec se poznata (kot je povedal Vinko) »celo življenje«. Boj pogosto pa sta se začela družiti pred sedmimi leti. Pred štirimi leti sta se odločila za življenje v dvoje: Anita je neki dan kar ostala pri svojem Vinku v Dragotincih.
Sad njune velike ljubezni sta triletni Gregor in devetmesečni Miha.
Kaj pa poroka? Po sedmih letih je bil že čas tudi za to formalnost oziroma uradno potrditev volje za skupno zakonsko življenje.
Vanj sta vstopila malo pred iztekom leta 1999. Poročila sta se na matičnem uradu pri Svetem Juriju ob Ščavnici, nato pa sta si podelila še zakrament svetega zakona v tamkajšji cerkvi sv. Jurija. Gostija pa je bila v Prekmurju - v Majcnovi dvorani v Rankovcih.
OBRESTNE MERE od l.januarja 2000 dalje
Temeljna obrestna mera - TOM - za januar znaša 0,7% mesečno oz. 8,58 % letno.
V januarju vam izmed drugih ponujamo tudi naslednje možnosti varčevanja:
Kratkoročna vezava tolarskih sredstev
Rok vezave______Obrestna mera___________Skup, let, obr. mera
Od 31 do 90 dni	Od Tom + O,8%doTom +	1%	9,45% do 9,67%
Od 91 do 180 dni	Od Tom + 1,6% do Tom + 2%	10,32 % do 10,76%
Od 181 do 365 dni	Od Tom+ 2,4% do Tom+2,75%	11,19 % do 11,57 %
Dolgoročni depozit z valutno klavzulo (Va = DEM,EUR)
Rok vezave_______Znesek__________ Skup, let, obr, mera
Nad 12 mesecev___Od 500 DEM, od 250 EUR Val, ki. + 3,33_
Nad 24 do nad 60 mes. Od 500 DEM, od 250 EUR Val, ki.+4,33% do Val, ki.+ 5,55%
Depozit z rokom vezave
Rok vezave_____Obrestna mera ___________Skup, let, obr. mera
Nad 24 mesecev	TOM+4,33 % do TOM+ 4,50%	13,29 % do 13,47%
Nad 36 mesecev	TOM + 4,85 do TOM + 5%	13,85% do 14,01%
Nad 60 mesecev	TOM 5,55% do TOM 5,70%	14,61% dO 14,77%
Ponujamo vam tudi standardni izbor možnosti kratkoročnevezave tolarskih sredstev. Za podrobnejše informacije nas obiščite v najbližji enoti. Z veseljem vam bomo svetovali.
pomurska banka
Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
VESTNIKOV	KOLEDAR
13. januar, četrtek,	VERONIKA
14. januar, petek,	FELIKS
15. januar, sobota,	PAVEL
16. januar, nedelja,	MARCEL
17. januar, ponedeljek,	ANTON
18. januar, torek,	MARJETA
19. januar, sreda,	MAKARIJ
Lunine mene: 16. januarja bo sonce vzšlo ob 7. uri in 40 minut, zašlo pa ob 16. uri in 43 minut. Dan bo tako dolg 9 ur in 3 minute. 14. januarja ob 14. uri in 35 minut bo na nebu nastopil prvi krajec.
Mladoporočencema je čestitalo in nazdravljalo kar 120 svatov, za urne pete pa je skrbel ansambel Slovenskogo-riški fantje. Stramičevi iz Dragotinec imajo veliko kmetijo. Anita se je odlično vživela v novo okolje in tudi prevzela možev priimek. Že res, da se skupaj z možem Vinkom veliko posvečata otrokoma, toda pri hiši je treba prijeti tudi za vsakršno drugo delo in tega se mlada gospodinja ne brani. Morda pa se bosta mlada zakonca začela sčasoma ukvarjati (poleg kmetijstva) tudi z vrtnarstvom? Še to: ob starejšem kmečkem stanovanjsko-gospodarskem poslopju, ki priča o trdni kmetiji, stoji nova stanovanjska hiša, ki čaka na vselitev. - Š. S.
Turistično društvo Tromejnik v občini Kuzma
Jaslice na tromeji pri Trdkovi
Bogata dejavnost TD Tromejnik
K
omaj leto dni je minilo od ustanovitve Turističnega društva Tromejnik, kjub temu pa se lahko pohvalijo s številnimi aktivnostmi.
Člani dramske sekcije so uprizorili veseloigro Rožika in z njo gostovali po Goričkem, predstavili pa so se tudi v porabskem Dolnjem Seniku.
Druge prireditve čez leto: velikonočno srečanje na tromeji, kresovanje ob 1. maju, predstavitev na tradicionalnem sejmu ob »križnem
četrtku« na Kuzmi, pomoč pri pripravi tradicionalnega srečanja treh dežel ob meji. Angažirali so se tudi v pripravah na sprejem gostov, ki so prišli gledat sončni mrk. Tako so pripravili s pomočjo PTZ bogato informacijsko predstavitev celotne turistične ponudbe. Oktobra pa so pripravili člani TD izlet v Podčetrtek
Z občnega zbora Čebelarskega društva Črenšovci
ih okolico.
Pri snemanju dokumentarnega filma o priključitvi Prekmura Slove-
niji Skupni časi je sodelovalo 15 statistov, članov KLD Tromejnik, zato so bili toliko radovednejši, kako je uspelo avtorjem prikazati nekdanje življenje in prizadevanje po priključitvi pokrajine ob Muri k matici Sloveniji.
Člani dramske skupine TD Tromejnik so se predstavili 24. decembra s Prazničnim mozaikom.
Zaigrali so tri znane pravljice, spremljala pa jih je glasbena skupina z OŠ Kuzma Frnikule. Pred božičem so postavili na parkirišču pod tromejo božične jaslice v naravni velikosti. Ogledati si jih je mogoče do konca januarja.
MCI
Med z lastno blagovno znamko
Zavzeli so se za oživitev čebelarskih krožkov na OŠ
v c
ebelarsko društvo Črenšovci so ustanovili 1979. leta, ima pa 33 članov iz črenšovske, turniške, odranske in veliko-polanske občine. Čebelarji imajo skupaj 1.3OO panjev. Še
največ (480) panjev je v Odrancih.
Lansko leto je bilo za čebelarje še kar ugodno, kajti natočili so veliko akacijevega, cvetličnega, kostanjevega, smrekovega, jelkine-ga in gozdnega medu, ki so ga potem prodali Medexu, nekaj pa zadržali zase. Ker so se izobraževali, so s pridobljenim znanjem »zajezili« gnilobo čebelje zalege in druge »čebelje« bolezni. Vsak član je dobil tudi zadostno količino hemovarja za jesensko zdravljenje.
Na občnem zboru so se spraševali, kako bo v prihodnje s čebelarstvom in - sadjarstvom, kajti menda 80 odstotkov sadnega drevja oprašijo čebele. Če jih bo (čebel in čebelarjev) iz leta v leto manj, bo pridelek sadja bolj skromen. Zavzeli so se za (p)oživitev čebelarskih krožkov na šolah in s tem za razmah čebelarstva.
V čebelarskem društvu so ponosni na svojega najstarejšega člana: 84-letnega Antona Horvata
iz Črenšovec, ki z veseljem prenaša svoje čebelarsko znanje na. mlade. Na občnem zboru sta Jože Zver iz Gomilice in Štefan Hozjan iz Brezovice prejela priznanje Antona Janše tretje stopnje za posebne zasluge v slovenskem čebelarstvu. Vlado Balažič iz Odra-nec pa bo (ko bo opravil seminar in dobil licenco) skrbel za društveni pregled čebeljih panjev.
Čebelarji so se odločili, da bodo pri Alojzu Ciganu v Odrancih skladiščili svoj med in ga tam polnili v steklenice ter ga pa pro: dajali pod svojo zaščitno blagov-
no znamko.
J. ŽERDINi
Čeprav je božič mimo, so spomini še živi. Obudijo jih pogledi na že zdavnaj odvita darilca ali pa na prelepe božične kaktuse, ki so vzcveteli že v sredini decembra in kljub tednom, ki hitijo, še razveseljujejo in napolnjujejo prostore ter srca prizadevnih rok, ki so se trudile z rastlino. Tako je tudi pri Derva-ričevih v Nemčavcih, kjer je nastala fotografija s cvetovi, k besedilu pa samo še pripis, da si je naša bralka Marija za cvetlični dosežek zaslužila več kot pohvalo. D. Fujs, foto: NJ
V ponedeljek je prišlo na hipodromu soboškega sodišča do velikega derbija. Mojstre galopa je izzval mojster kasa Marko Slavič - Expanonec. Tako so galoperji Franc Kučan - Verona, sicer kmet in v. d. upravitelja, Meolic, sicer osebni prijatelj agrarnega kritika Pintariča, videti ni bilo Jožka Štefka - Bio bifa, bil naj bi v Tomačevem ali na Poljskem, ki so takole mimogrede odgalopirali Panonko v »nepovrat«, upali, da jo v galopu dobijo nazaj. Toda nenadoma se galop ni izšel, zato so morali poskusiti zelegantnejšim kasom, tega pa žal niso trenirali, tako da so jim konji zbezljali.
***
V nasprotju s Potrošnikovim direktorjem naj bi se novi večinski lastnik Potrošnika Živila v Prekmurju namesto v nogomet usmeril v košarko.
***
V Radenski naj bi se nekaj dogajalo, pravijo, da je bevanda preveč motna, kaj pa je v ozadju, ni znano. Znano je le, da se v prestopnem roku zamenjujejo nekateri igralci. O menjavi trenerja pa zaenkrat kljub vsemu še ni govora.
***
Feri Horvat in Borut Pahor -Barbika sta v torek na veliko žalost Hotižanov pozdravila hrvaškega predsedniškega kandidata Dražena Budišo in šefa volilnega štaba Zdravka Tomca na njegovi turneji po Medžimurju v Martinu na Muri. Mejo sta prestopila s hotiškim brodom. Za mejne tegobe Hotižanov s sosednjo Hrvaško spet nista našla časa.
***
Jožef Kocon - Arboretum je lendavskim Slovencem predlagal moralno zadoščenje za preimenovanje Trga Ljudske pravice z ustreznim madžarskim imenom. Predlagal naj bi skupaj z Anju Mariško, da se preimenuje v Trg ljudske revolucije okolica Kranjčeve zidanice v Lendavskih Goricah, za katero lendavska občina zares vzorno skrbi. Bi pa bila verjetno še bolj vzorno urejena, če zidanica ne bi bila ravno Kranjčeva.
* * k
Primadona med pomurskimi bančniki Marinka Glavač naj bi se odločila, da zapusti hitro rastočo barko poslovne enote Krekove banke v Murski Soboti. Razlogi naj ne bi bili v nesoglasjih s sivo eminenco Krekove banke, sicer škofijskim ekonomom dr. Krašovcem, ampak razhod v pogledih s prekmurskim jedrom -dr. Špilakom in g. Geričem.
***
Janko Halb - Capone je sedaj najbolj zaposlen s pripravo receptur za piščančjo krmo. Enodnevne piščance Agromerku-rjeve perutninske zadruge želi spremeniti v enourne. Tako se odpravlja na strokovno ekskurzijo v Belgijo, kjer so največji specialisti za pripravo piščanje krme.
kkk
Svojo prizadetost je izpovedal Ernest E6ry - Odpisani, ker je v Potnikovem poročilu izpadel iz Kučanovega klana.
kem m KOHJ