DOMOVIN ft
AMERICAN IN SPIRIT FOREICN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 282.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, DECE MBER 2nd, 1930.
LETO XXXII. — VOL. XXXII.
Zanimive slovenske vesti Bandit je ubil dva polici-iz širnih naselbin po j sta, nakar je bil od po-Zedinjenih državah - licije sam
Več postav imamo, več davkov moramo plačati
V	Jolietu, 111., je umrl rojak Joseph Zulich, star 52 let. V Joliet je dospel pred 42. leti. Ranjki zapušča tri sinove in dve hčeri, Mrs. Anthony Jurkas in Mrs. Daniel Allen, ena sestra, Mrs. Ana Sintič, pa stanuje v Euclid, O. — V Jolietu je isto-tako umrl rojak George Kuzma, star 54 let. Zapušča vdovo in tri sinove, katerih eden, George, se pripravlja za mašniški stan.
Mr. in Mrs. Lesar sta na Wil-lardu, Wis., obhajala. 35 letnico svojega zakonskega življenja.
Neki Joseph Karich je oslepa-ril več rojakov po severni Min-nesoti s tem, da se je izdajal za zastopnika neke krojaške tvrdke in sprejemal naročila za obleke, katere pa rojaki nikdar dobili niso.
V	Milwaukee, Wis, je pri proslavi Slov. Nar. Doma prvič nastopila slovenska godba pod vodstvom Mr. Pavlicha. Godbenikov je 30, samih mladih fantov in deklet.
V	Forest City, Pa., je zakonski par Jos. in Josephine Boce-nelaj obhajal te dni zlato poroko.
Dobre slovenske lovce morajo imeti v Calumet, Mich. Takoj prvi dan, ko se je odprl lov so sledeči rojaki prinesli vsak po enega srnjaka domov: Edward Ozanich, Martin Sterbenc, Nick Bojf, Peter in John Majnarjch.
V	južni Ameriki se šteje, da je danes 80,000 naših izseljencev. Največ jih je v pokrajini Santa, Fe.
V	Milwaukee, Wis., je umrl 29 letni rojak Frank Matic, sin bivšega glavnega tajnika in ustanovitelja J. S. P. Z.
V	Chicagi je umrl Gašper Tavčar, star 42 let, doma iz Križne gore nad škofjo Loko. Belehal je dve leti na srčni hibi.
V	Chicagi sta se poročila Mr. Geo. Rittmanich in Miss Elizabeth Bezovšek.
-o-
Odprto delo
The Cleveland Cap Screw Co., 2921 E. 79th St., naznanja, da bo danes začela s polno paro, in sicer za dva tedna, da se bivšim uslužbencem pomaga do nekaj zaslužka. Ako bi vse industrije v Clevelandu naredile enako, tedaj bi imel marsikdo bolj vesel Božič kot ga pa sedaj čaka.
Lep koncert
Hrvatsko pevsko društvo "Lira" je priredilo sinoči v dvorani javne knjižnice na St. Clait Ave., in 55. cesti, krasen pevski koncert. Za koncert so bile izbrane izvanredno lepe točke, in občinstvo je burno aplavdiralo. želeti je, da bi hrvatsko pevsko društvo še nastopilo.
Drzen rop
Dva roparja sta prišla v pon-deljek v lekarno Max Robinso-na, na 3001 Scovill Ave., kjer sta zaprla osem odjemalcev v klet, lastnika sta pa prisilila,, da je odprl blagajno, iz katere sta odnesla $1000 in hitro pobegnila.
Billings ni pomiloščen
San Francisco, 1. decembra. S 6 proti enemu glasu so sodniki najvišje sodnije danes zavrnili pomilo-ščenje Warren K. Bil-1'ttgsa. Na enak način niso sodniki pustili nobene ali le slabo Priliko, da bi bil pomiloščen ^homas Mooney, ki je bil obso-•1en zaeno z Billingsom radi me-tanj a bomb, pri čemur je bilo leta
1916 več oseb ubitih tekom neke parade.
Macomb, 111., 1. decembra. Pred pročeljem glavne policijske postaje v tem mestu je Edwin Zerell, 28 let stari bandit iz Canton,'III., nenadoma potegnil revolver iz rokava svoje suknje in jo začel streljati. Okoli bandita j ko se nahajali štirje policisti. [Zerell je takoj ubil enega izmed policistov, d oči m je drugega I smrtno ranil in lahko ranil ostala dva. Prvi je bil ubit policist Edward Whitlessy, 60 let star veteran policijskega oddelka, i Njegovo smrt je maščeval poli-' cist Ernest Bowman, ki je imel i sam štiri strele V prsih. Potegnil je revolver in streljal za beže-čim banditom, katerega je s pr-j vim strelom ubil. Ta policist je osem ur pozneje sam umrl za ranami Zerell je poznan kot tat j avtomobilov in ropar. Prišel jo v to mesto iz Cantona. Blizu polnoči se je sumljivo sukal okoli neke trgovine z baterijami, in : poklicana jo bila policija. Dal I se jo mirno prijeti. Preiskali so j ga, pa niso dobili druzega pri njem kot mal količek. Ko pa je Zerell dospel pred policijsko postajo, je mahoma potegnil revolver in začel streljati na police! ste.
--o-
Nekaj drobnih novic iz Loraina
Na Zahvalni daja. se je poročila Miss Ana Rupnik iz 33. ceste. Za tovariša v življenju si je ; izbrala fanta madžarske narod- i nosti, Joseph Szanto. Poroka se | je vršila v luteranski cerkvi, ka-l j mor ženin spada. Mnogo sreče v , zakonskem stanu! — V tukajšni bolnišnici je bil operiran na no-; Igi Joseph, starejši sin družine SJos. Urbasove iz 31. ceste, že-
Slovenski radio program Councilman Robechek bo pretekle nedelje je bil nastopil proti previso-zelo uspešen	kim plačam uradnikov
Preteklo nedeljo se je priredil tretji slovenski radio program letošnje sezone, in bil je najboljši izmed vseh. Tako godba, kot solo petje, zlasti pa novo ustvarjeni kvartet slovenskega radio programa, vse je bilo popolno. S- takim petjem in godbo se lahko nastopi v najboljši ja.vnosti. Orkester Slovenskega radio kluba igra brezhibno, in skuša se čim več lepih slovenskih komadov podati radio publiki. Slovenski radio kvartet, ki je nastopil zadnjo nedeljo prvič, je pa gotovo očaral vse poslušalce. V kvartetu se nahajajo Mr švigel, Mr. Louis Grdina, Miss Mary Udovieh in Mrs. Josephine Lau-sche-Welf. že takoj pri prvi pe-| srnici "že rož'ce cvetijo" so se dvignila prsa vsem, ki so poslušali. Petje je bilo dovršeno, kot tudi pri vseh ostalih pesmicah. Vzame sicer mnogo truda, da se vse pevce izpopolne za dober nastop, toda program bo od nedelje do nedelje boljši. Načrt prihodnjega programa priobčimo jutri.
se v kratkem dobro
limo, da bi j pozdravil.
-
Se vrnil k študijam
Pretekli teden se je mudil v Clevelandu mladi Anthony Jerman, 663 E. 160th St., ki študira na Ohio State University. Preteklo soboto se je zopet vrnil s kratkih počitnic v Columbus.
Avto licence
Prve avtomobilske licence so prispele te dni v Cleveland in se bodo pričele zdaj razdeljevati. Te licence ne smete dati na avto pred 21 decembrom, toda po 31. decembru jih mora imeti vsak avtomobilist, sicer je aretiran.
Lepo darilo
Msgr. Joseph Smith, stolni župnik katoliške katedrale v Clevelandu, je poslal ček za $500 odboru štrajkujočih hotelskih uslužbencev v Clevelandu. Pač častno darilo.
šklatinka
Mestna zdravstvena oblast svari Clevelandčane, da se varujejo škrlatinke. 228 slučajev te nevarne bolezni imajo sedaj pod karanteno v mestu.
Prismode
i V prostorih Willowick Country kluba pleše 25 parov že 300 j ur neprestano. No, druge koristi ni od tega, kot da bodo mogo-iče čevljarji kaj zaslužili.
Mnogo zločinov
V oktobru mesecu se je pripetilo v Clevelandu 1884 večjih zločinov. Tudi na to najbrže vpliva, brezposelnost.
Darilo
Društvo C a r n i o 1 a Tent, št. 1288, The Maccabees, je darovalo S. N. čitalnici $12.00. čitalnica se lepo zahvaljuje društvu.
Nemčija napada ostalo Evropo, ker se vedno bolj oborožuje
Berlin, 1. decembra. Nemški vojni minister Groener, je danes ponovno dal v javnost izjavo nemške vlade s protestom vred, češ, da stoji Nemčija osamljena in brez vsake obrambe, dočim je vsa ostala Evropa oborožena do zob, dočim dolžijo Nemčijo po ostali Evropi, da se skrivej oborožuje in pripravlja za maščevalno vojno napram Franciji. Minister Groener nadalje pravi, da je morala Nemčija, glasom versailske pogodbe, uničiti ogromne količine orožja in arau-nicije, da je morala podreti vse svoje trdnjave in armado znižati na minimum. Nemčija, da je vse to zvesto izpolnila in se točno držala vseh določb mirovne pogodbe. In kaj je posledica, pravi minister. Dvanajst let po zaključku miru, potem ko se je sklenilo, da nastane splošno raz-oroženje, pa pronajdemo, da se danes več denarja potroši za mornarico in armado kot pred svetovno vojno, ko ni bilo nobene akcije radi razorožitve, in da znaša število stanja mirovnih armad v Evropi danes 500,000 moštva ved kot pred svetovno vojno. Trditve, da se Nemčija skrivej oborožuje, niso dokazane, pač pa so le grda očitanja nasprotnikov nemške republike. V kakšni nevarnosti se nahaja Francija pred Nemčijo, ko ima Nemčija le 288 topov, dočim jih ima Francija 27,000? In znano je, da ima Francija 745,000 močno armado v mirnem stanju, zapadni sosedi pa 455,000. In pri tem ima Nemčija samo 100, 000 mož armade.
* V Elyria, Ohio, je pogorelo Dreamland gledališče.
"'Štirje železničarji so bili včeraj ubiti v Californiji.
Naseljevanje bodo zopet omejili
Washington, 1. decembra. — Delavski tajnik James Davis se je danes poslovil iz svojega urada, v katerem se je nahajal deset let, pod tremi predsedniki. Pred odhodom je priporočil, da se naseljevanje nadalje omeji na ta način, da pridejo v Zedinjene države samo taki naseljenci, kateri se tu v resnici potrebujejo. Glede pridobitve državljanstva je izjavil, da bi morala biti narejena postava, da le oni more postati državljan, ki zna dobro angleško čitati in pisati, in postava, ki bi odvzela državljanu papir, ako povzroči kak večji zločin tekom petih let potem, ko je postal državljan.
Zgubljena regalija
Zgubila se je društvena regalija nekega člana društva sv. Vida, št. 25 KSKJ. Lastnik jo lah-do dobi v našem uradu
Iz Kanade
Uredništvo je dobilo te dni več pisem iz Welland, Kanada, v katerih pišejo, kako fino so slišali slovenski radio program, ki jim je zelo ugajal.
žrtve avtomobilov
Dasi preteklo nedeljo in pon-deljek avto promet ni bil posebno velik, pa so bile ceste tako slabe, da se je zgodilo mnogo nesreč, in je bilo pri tem 7 oseb ubitih.
Letna seja
ženski odsek Soc. Kluba št. 27, JSZ, ima letno sejo 2. decembra v Klubovih prostorih v S. N. Domu.
Vreme
Vsak ga je bil sit do grla, kdor je v nedeljo hodil ali vozil po ulicah. V pondeljek je pa zopet snežilo kot za stavo.
* V Maipo reki, v republiki Chile, je utonilo včeraj 8 oseb.
Cleveland se bo pripravljal ta teden, da odpravi brezposelnost
Cleveland je razglasil te dni vojno proti sovražniku. Sovražnik je brezposelnost, in vojna se bo vršila na treh frontah. Mesto se bo poslužilo treh sredstev, da kolikor mogoče odpravi brezdelje. Prvič se bo vsak dan potom radia oznanjalo lastnikom hiš, tovaren, javnih zavodov, naj pregledajo svojo lastnino in izvršijo gotova popravila. Za milijone dolarjev takih del, na katera sedaj nihče ne misli. Par tisoč brezposelnih bi tam dobilo takoj delo. V četrtek se snide odbor 200 industrijcev v Clevelandu, ki se bodo posvetovali, kako bi se nemudoma dobilo več dela v posameznih podjetih in tovarnah. In mestna komisija, ki se peča s problemom brezposelnosti bo šla te dni na delo ^ načrti za takojšni začetek z javnimi deli. Več tisoč delavcev bi dobilo delo za mnogo časa, ako se takoj začne s temi deli. Kot se trdi, bi se s to bitko proti brezposelnosti že prej začelo, pa so čakali, da je bila Community fond kampanja prej končana.
-o-
Jeanette Perdanova
Miss Jeanette Perdanova, hčerka poznanega narodnjaka in zavednega društvenega delavca, trgovca in javnega notarja v Clevelandu, ki je letos spomladi z lepim uspehom absolvirala kot pianistinja in sopranistinja na glasbenem konservatoriju v Berea, O., nastopi 5. decembra, 1930, na koncertu v Chicago University v Chicago, z več pevskimi točkami. Ker slovi ta zavod kot eden največjih zavodov te vrste v Ameriki, je nastop Miss Perdanove brez dvoma veliko odlikovanje za mlado umetnico.
V Angliji se pripravljajo
na veliko stavko
London, 1. devembra. — Pre-mogarji na škotskem so včeraj glasovali, da pustijo delo v premogovnikih, in oblasti se bojijo, da se bo štrajk razširil tudi na premogovnike v Angliji. Na škotskem bo jutri zaštrajkalo 92.000 premogarjev.
SuhaČi prosijo za pomoč
i predsednika Hooverja
Washington, 1. decembra. — I Predsednik Hoover je glavna politična pomoč suhačev, in vsi bi morali delati za izvolitev Hooverja v letu 1932. Tako se je izjavil Stanley High, urednik Christian Herald časopisa. Ako bo Hoover poražen pri prihodnjih volitvah, bo to največji i udarec suhačem.
Kako se mora preskrbeli delo
New York, 1. decembra. Tu je bil aretiran Morris Saltzberg. 1 Policija ga je obdolžila, da je 1 potepuh. Toda sodnik ga je oprostil, rekoč, da ni potepuh, ker mu je pravkar preskrbel delo, da pere avtomobile.
2,000 ljudi je dobilo zopet delo
Syracuse, N. Y., 1. decembra. — Tukajšnja tovarna, kjer izdelujejo Franklin avtomobile, je jzaposlila> 2000 delavcev. Novi model te tvrdke je zbudil mnogo zanimanja in ljudje naročujejo 1 avtomobile.
175 zločinov so našteli bivšemu predsedniku
Buenos Aires, 30. novembra, i —Bivši predsednik argentinske republike je bil na kriminalni sodniji obtožen in sicer mu predbacivajo, da je storil 175 j raznih zločinov. Bivši predsednik Irigoyen se nahaja začasno |na krovu neke argentinske voj-i ne ladje.
Ropi se množijo po vsej Ameriki
Washing-ton, 1. decembra. — Justični oddelek vlade je pravkar poslal v javnost poročilo, v katerem pravi, da se ropi v Zedinjenih državah od zadnjega junija silno množijo. Na razpolago je tozadevna statistika iz 700 mest. Zlasti od oktobra meseca naprej so se ropi zvišali v številu.
Councilman Emil Robechek je sinoči v mestni zbornici izvršil napad na nekatere visoke mestne uradnike, ki dobivajo preveliko plačo. Na prvega se je skopal na ravnatelja mestne dvorane, ki dobiva $10.000 na leto. Zahteval je, da se ta plača zniža na $6000 na leto. Mestna vlada, ki vedno govori in tarna, da nima dosti d e n a r j a, toda pri mestni vladi je vse polno visokih uradniških mest, ki so, ali nepotrebna, ali pa dobivajo do-tični previsoke plače. Zadnja ccuncilnmnska seja je spet sprejela predlog, da se ustvari nov urad, namreč urad upravitelja novega stadiona, dočim bi upravitelj mestnega avditorija lahko isto delo opravljal. Ako se pa ustvari tak urad, tedaj se mora upravitelju mestnega avditorija plača znižati. Robechek je dejal, da na eni strani plačuje mestna vlada delavcem po $4.80 na dan, za tri dni v tednu, na drugi strani pa trosi velike vsote denarja za ljudi, ki so tam ali brez potrebe, ali pa iz politične zaslombe. Mesto bi si lahko prihranilo nad $100.000 na leto, če se gotovi uradi odpravijo in znižajo previsoke plače. Denar bi se lahko uporabil za brezposelne. -o-
506 premogarjev ubitih v 38. letih
Lutie, Okla., 1. decembra. — Pri premogarski nesreči, ki se je primerila včeraj, je izgubilo ob priliki eksplozije v rudniku, 19 premogarjev svoje življenje. Tekom zadnjih 38 let je bilo v premogovnikih države Oklahoma vsega skupaj ubitih 506 premogarjev, dočim so številni pre-mogarji dobili večje ali manjše poškodbe.
Stavbeni delavci
Stavbinska unija v Clevelandu je sklenila, da, naloži poseben i asesment na vse svoje člane, ki so zaposljeni, da plačujejo od 50 centov do $1.00 na dan. Ta denar gre v sklad za brezposelne člane unije Delujoči člani omenjene unije so enoglasno sklenili, da se vpelje ta asesment.
Božična številka
Ako želite poslati božično številko "Ameriške Domovine" v staro domovino, jo morate takoj naročiti. Ena številka velja, ka-ket vedno, 10 centov. Prinesite : naslove in 10 centov za vsak na-'slov, pa pošljemo za vas. V stari domovini so zelo veseli te izdaje
ženska samomorilka
Mrs. Helen Zak, 5908 Otto Ave., se je včeraj ustrelila v srce. Bolehala je delj časa in je najbrž obupala. Njen mož je i šel pravkar iz hiše, ko je slišal strel. Hitel je nazaj in dal ženo odpeljati v bolnico, toda je spotoma umrla.
Iz Rima
V Cleveland je dospel profesor Carlo Giannini, ki prihaja iz Rima. Na Western Reserve univerzi bo imel dva govora o fašizmu
Mati Jones mrtva
Washington, 1. decembra. Ma-jti Jones, največja prijateljica delavcev, je mrtva. Zatisnila je ; danes oči, potem ko je bilo 100 let njenega življenja posvečenega delavski borbi in obrambi. Pred smrtjo je odločila, da naj pokopljejo njeno truplo v Mt. i Olive, 111., kjer je bilo leta 1898 j mnogo štrajkarjev ubitih.

"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
_ Published dally except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise ln denarne pošliJatve naslovite: Ameriška Domovina, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0828.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
No. 282. Tue. Dec. 2nd, 1930
Evropski mir
na katere smo ponosni vsi Slovenci, kadar proizvajata našo | besedo v spevu. Bila sta nam tako ljuba na odru, da bi jih lahko dolgo poslušali brez odmora. Ponovni klici in dolgotrajni aplavz jima je bilo v priznjanje pri-ljubnosti.
Jadranov kvartet v osebah: : Novak, Podboy, Dujmovič in Stanovnik so nam zelo imporni-rali v harmoničnem in lepem spevu. Priznati je treba, da na "Jadranov kvratet" je naselbina the Post Office ponosna in težko je najti pri pev-
- skemu zboru boljšega kvarteta
kot je ta. Kvartet rad sodeluje pri vsaki kulturni prireditvi in je vreden vse podpore od naše
prav finančna stran ne bo tako ugodna, kolikor je ta bila vsled bogatega programa vredna. Obžalovanja je vredno, da ni zainteresiranosti proti tej in edini tovrstni slovenski godbi med našimi ljudmi, ki bi jo finančno podpirali in se odzvali na njih redke prireditve. Resnica je, slab delavski položaj in veliko brezdelje, toda če človek pohaja od prireditve do prireditve, vidi skoraj vedno ene in iste obraze, ki žrtvujejo denar v . blaginjo slovenskega napredka v tujini.
Ob koncu opisa naj omenim, da je zelo spretno vodil cel program Frank Barbič in v dovtip-nem tonu povedal pred vsako
metropole. Jadrančanje, tudi ta točko šaljivko iz lastnega življe pot ste se častno odrezali in se)nja_ 0bčinstvo se mu je iz srca pokazali, ^ da ste pevci, katerim smejal0( ker ga je s tem držal
vedno V dobrem razpoloženju.
ce-
Brzovlak je puhtel naprej, kakor bi mu šlo za stavo. Za nami so ostajali mili slovenski kraji. Obšla, so me zelo otožna čuvstva — ali vas bom videl še kdaj ?
Rakek. Obmejna postaja. Vse je utihnilo, kot bi legla na potnike neka mora. Karabinjer-ji, uradniki, vse je tekalo sem in tja. Pregled potnih listov in
Ne samo v Evropi, pač pa tudi v Ameriki se bojijo za je malokdo kos. evropski mir. Navidez je vse mirno, toda znotraj pa grmi Splošni pregled nedeljskega in se bliska. Vršijo se mirovne in razoroževalne konference koncerta je zelo lepo uspela pri-loda pripravlja se vojaštvo, topovi, zrakoplovi bolj kot kdaj reditev v moralnem oziru,
prej. In pri tem ena država kriči čez drugo, da ogroža sploš-	_
ni mir.
Pripravljalna razoroževalna konferenca v Genevi ne dajo nobenega upanja, da bi se kaj na bolje obrnilo. Kajti še enkrat sem prijateljem in delegati, ki prihajajo na konferenco, ne pridejo tja s čistimi prijateljicam, ki so me bili spre-nameni, pač pa ima vsak polno vrečo zahrbtnih napadov, mili na ljubljanski kolodvor, intrig in šikan.	krepko stisnil roke, in že smo se
In kdo so elementi v današnji Evropi, ki ne pustijo, da pomikali proti Trstu. Seznanil bi Evropa dobila pravilno težišče in sigurnost za mir? Na sem se takoj s potniki; na vlaku to vprašanje je zelo težavno odgovoriti. Najbolj so odgo- je bilo veselo razpoloženje, vorne tajne zveze in pogodbe med posameznimi državami, o katerih narodi ne vedo ničesar, kot tedaj, ko je že prepozno in zbruhne vojna.
Bivši načelnik generalnega štaba nemške armade, Lu-dendorf, je pravkar izdal knjigo, v kateri trdi, da v kratkem nastane nova svetovna vojna. To bo zopet konflikt med Nemčijo in Francijo. Nemčiji bi pomagala Avstrija, Ogrska in Italija, a pozneje se bo pridružila še Anglija in Rusija.
Povprečni človek seveda temu ne more verjeti, nasprotno bo trdil, da je enaka pisava naravnost neumna. In nič manj krivi za ogrožanje miru so gotovi časopisi, izmed ka- prtljage, ki se pa slednja na po terih je eden "Popolo d'ltalia," ki na daleč in lažnjivo raz- jasnilo, da potujemo v Ameri-glašajo v svet, da je Francija zgradila sedem ogromnih vo- ko, nad nami ni izvršila. Vlak je jaških taborišč ob laški meji, in da je spremenila otok Kor- drdral naprej z nekim ponosom, siko v ogromno pomorsko opirališče.	češ, saj gremo po zemlji naših
Na drugi strani dolži laško časopisje Francijo, da je očetov, slednja organizirala napram Italiji takozvano "Malo entan- Moje misli so šle pa s hudimi to," ki je pripravljena na migljaj od Francije napasti Italijo, boji, ki so jih bojevali naši juna-Italija mora sama zakriti nekako svoje ogromne vojaške ki tod okoli. Zdaj so bile tu, priprave, pa dolži druge dejanj, katere je sama zakrivila. zdaj tam. Tu so padle one štiri
Italija je pravzaprav danes glavna povzročiteljica vseh 7,rtve za mili dom slovenski, nemirov in nemirnega stanja, v katerem se Evropa nahaja. Naprej, naprej! to je bil tem-Mussolini od časa do časa zarožlja s sabljo in govori bojevi- po koles, a lokomotiva je jezno te govore, dasi nima Italiji nihče kaj reči, resnica pa je, da bi sikala: še in še je zemlja naših
Italija takoj naskočila Jugoslavijo, ako bi znala, da stoji očetov___
Francija za Jugoslavijo. In to je tudi vzrok, da Mussolini Trst. Obmorsko mesto. Nekod časa do časa z besedami napada Francijo.	daj tako živahen, zdaj tako mr-Nadaljni vzrok nemirnemu stanju v Evropi so posa- tev in otožen Zakaj? Mogoče mezne državne meje. Narodnostne manjšine v okvirju ta- tudi tebe to boli, kar nas? — kih mej so zatirane in to seveda daje povod nezadovoljno-; p0 zdravniškem pregledu in sti. Saj vemo kaj samo Italijani počenjajo z 800,000 Slo- drugih formalnostih smo se na-venci in Hrvati, ki so prisiljeni bivati pod laškim gospod- to ukrckli na parnik "Vulcania." stvom.
O še daleč so časi, ko si bodo narodi podali roke in sklenili v miru živeti eden poleg drugega. Naj se kriči doli z orožjem! Naj se sklicujejo mirovne in razoroževalne konference, dokler bo človeška narava sama taka, da rodi mrž-
njo, .zavist, sovraštvo proti človeku, toliko časa bomo imeli, VsakVdrugo'popoldne nas je zabaval ladijski orkester. Vsako
Joško Penko,
zastop. Ameriške Domovine.
KAKO SEM POTOVAL V AMERIKO
čim so mi odkazali kabino, sem si šel takoj ogledat ladjine prostore. Je to velik in zelo udobno urejen parnik. Prostora je na njem za okoli 4000 potnikov.
nesporazume in krvave boje na bojnih poljanah -o
NEDELJSKA PRIREDITEV GODBE "BLED'
Nedeljski koncert godbe | sprejmejo vsi stoprocentni red. 'Bled" je otvoril z kratkim na-j Zadnja točka programa je
govorom njen predsednik in ustanovitelj Mr. Pirnat. V kratkem in jedrnatem nagovoru je orisal potek 15 letne dobe, boja
bila ena najlepših točk, ki nas je zadivila in nas naravnost očarala. Produkt "Kovačnica v goz-
du" (idila) je bil nekaj izredne-za obstanek organizacije in nje-j ga, pomembnega in očarljivega nega delovanja med našim na- za vse navzoče. Scenarija gozd, gjh manjših ladjah na Ellis Is rodom. Zahvaljujoč se za po-1 pod košatim drevjem, delavnica land.
nedeljo se vrši na parniku tudi služba božja.
Morje je bilo še dokaj mirno. Morska bolezen mi je prizanesla, pač pa /Sem se na krovu močno prehladih
New York. Takoj ko smo stopili z ladje, so nam pregledali prtljago, če ima mogoče kdo kaj "njega." Potem pa takoj na dru-
voljno udeležbo je končno apeli- j kovačnica in pred isto kovaško ral na mlade moči naj pristopijo j naklo ter dva kovača, naslanja-v organizacijo, da se ohrani živ- j joč se v molitvi z kladivom v ro-ljenje organizaciji tudi vnaprej ki na naklo. Godbeniki okrog
Tam je bil pregled potniških listov in zdravniški pregled. Moji papirji so bili v redu, pač pa moje zdravje ni bilo, kot sem že
ki bo v ponos Slovencev, živečih | kovačnice so igrali ptičje petje v omenil, ker sem bil prehlajen.
v tujini.	[jutranji zori in budili speča ko-
V obliki podkve, po številu 23 ! vača na delo. Močan glas slav-godbenikov so zaigrali na odru |čka v harmoničnem tonu drugih
Ker je bil zdravnik.mnenja, da sem za nadalnje potovanje preslab, je odredil, da moram v bol-
S. D. D. prvo točko programa z (ptičkov jutranjih pevcev je bila nico, ki je na tem otoku.
proizvodom "Narodna koračnica." Proizvod je bil tako pri-
godbena točka brez primere v lepoti in melodiji. Kovača, od-cizno izvajan, da ne more biti I molivši jutranjo molitev, sta z želje po boljšem komadu. Pri-:delom pričela po naklu in tolkla znati se mora, da njih vežba je po naklu trdo železo in godba je bilo delo vredno javnega prizna-;njih delo spremljala v harmoniji nja. Avdijenca, broječa nekaj j udarcev za vsemi inštrumenti nad 800 oseb je bila navdušena j tako delikatno, da je bilo obču-ter je dolgotrajno aplavdirala Idovanja vredna scena umetniške za vsakem zaigranim komadom, kvalifikacije. Završna točka je Program je bil skrbno in lepo žela višek aplavza in avdijenca izbran za to slavnost tako, da je I jih je klicala na ponoven nastop, navzoče v popolnem zadovoljil. jBledčanje, vse priznanje za vaš
je bolnikom na razpolago vsako popoldne.
Naj omenim, da za vso to oskrbo potnik ne plača nič.
Po štirih dneh sem se že prav dobro počutil, kar so tudi zdravniki uvideli in odredili, da sem za potovanje sposoben.
Cleveland. — Ravno razmišljal sem, ko sem stopal po stopnicah na novem kolodvoru, kaj naj storim (kajti bratov nisem nič obvestil, kdaj pridem), ko me krepko pograbi orjaška po-.stava in vpraša: "Ali si Ti, Louis?"
Dasi sem imel čisto vest, sem se vendar ustrašil, misleč, da imam opraviti z možem postave. Takoj sem si vprašal vest, na kakšen način sem se pregrešil v tem novem svetu. "Da, Louis je moje ime," odgovorim po daljšem oklevanju. "No, vidiš, da sem uganila," pi-avi ljubeznivo poleg stoječa dama. Ko sem opazil, da je ta dama v njegovem spremstvu in da ima ta orjak mesto krepeljca navadno izprehodno palčico, sem dobil toliko poguma, da so pričele moje misli zopet delovati. Začel sem razmišljati, kdo bi mogel to biti.
"Ali ste vi gospod Petkov-šek?" se mi počasi izvije iz ust
"Seveda in to je moja žena."
Dasi se nismo še nikoli videli, smo si stisnili desnice, kot bi bili že od nekdaj najboljši prijatelji. Gospod Petkovšek je bil le prijatelj mojih bratov.
Zavriskal bi bil od veselja, če bi bil na Kranjskem, ko sem videl, kako složno žive nekateri rojaki.
Povabil me je na svoj avto in smo se vozili v vrvežu, ki ga ni sem bil vajen.
G. Petkovšek se je za vse zanimal in se prav živahno razgo-varjal z menoj, v meni je pa ner-voza kar rastla, boječ se, da se bomo prej ko prej zaleteli v kak avto. Ko sem povedal, kakšen strah da imam, se je g. Petkovšek smejal, smejal prav od srca In še vedno me o tem podraži.
Ko smo prišli na dom g. Pet-kovška, se je pokazala prava slovenska gostoljubnost. Miza je bila polna vseh dobrot. Med jedjo je gospod Petkovšek kar iz rokava stresal šale.
Lep je bil prvi dan v Ameriki | pri gospodu Petkovšku, ostal mi bo v neizbrisnem spominu.
radio aparat govoril. Aparatno ušesce je pritrjeno potom lahke vrvice na mehanizem radio aparata, ki brezhibno deluje v popolni koncentraciji. Prednost ni samo to, kar zgoraj omenjam, ampak izum služi rekordiranju svojega glasu na gramofonske plošče, ki jih vsakdo z malo mu-jo poljubno sestavlja in rabi. Rekordacija je zelo lahko delo, da zadostuje samo pokazati in človek ga razume delati brez drugih inštrukcij. Potrebno je samo radio aparat uravnotežiti, gramofonsko kolo usmiriti, prijeti aparatovo ušesce v roke in rekordacija se lahko izvrši brez drugih neprilikih. Kdor hoče si napraviti gramofonske plošče v govoru in petju, ter iste razpe-čati ali rekordirati za poznejše čase, to stori lahko z malo mu j o in malimi stroški. Cela rekordacija stane samo za vsakratno ploščo, ki ima dve strani 25c in je jednaka plošči, ki se prodajajo po 50 in 75c. Mali mehanični vrtenjaki povzročijo vso produkcijo na ploščah v orginal-nem glasu proizvajajočega glasu. Drugače je "Victor" aparat
enak drugim aparatom, ki brez-hipno delujejo z kombinacijo gramofona.
Kogar interesira ta izum, naj si ga ogleda pri zgoraj imenovani tvrdki, ki ima svojo centralo na 6019 St. Clair Ave, ter podružnico pa v Collinwoodu na 15301 Waterloo Rd. Radevolje se bo z vsakim napravilo demonstracijo in kdor hoče vedeti kakšen glas poseduje naj ga pusti rekordirati, da se bo lahko žnjim postavil. Izgotovljene plošče se lahko pošilja okrog v obliki pisma in vsak gramofon lahko igra na tisto ploščo če doda iglo, ki je primerna za tovrstne plošče. Radio aparat z popolno zgoraj opisano opremo stane samo $306.00, ki se ga dobi na lahke odplačilne pogoje.
Kaj, Jaka, to je pa za mqške pogubonosna iznajdba, če se bo zahotelo ženi da se vsaka mar-jaš partija rekordira? V tem slučaju bi se mogel imenovati to preklenski stroj, ovaduh in denuncijant.
Joško Penko,
zastop. Ameriške Domovine.
Ce verjamete, aP pa ne
'AMERIŠKA DOMOVINA" V DOMOVINI
"Ali si že dobil ameriške'caj-i "Ameriški Domovini" pozdrav tenge?' " "Ne še! "Kaj ste že j iz tujine, že sem videl ob taki one vse prebrali?" "Vse od kra- priliki solze materine, ki ti po-
ja do konca! Kdo jih ima sedaj ?" " 'V.' je prišel ponje."
Tako so me izpraševali naprej in naprej. Kako ljudje tam z zanimanjem bero ameriške časopise, si, dragi rojaki, gotovo ne mislite. Kako z zanimanjem zasledujejo napredek svojih sinov, bratov, sester! Kako so njih napredka veseli, kako čutijo ž njimi — njih boli, kar boli njihove sinove v tujini.
"Ameriška Domovina" roma od hiše.do hiše; kdor ima kakega sVojca v Ameriki, komaj čaka, da jo dobi v roko.
Predvsem smo pa komaj čakali božične izdaje. Saj je pa res tako lepa in bogate vsebine, da se človek kar čudi.
Lepi dopisi, oglasi, pozdravi svojcem v domovini, vse to napravi na svojce nepopisen vtis.
Dragi rojaki, ko bi vi vedeli, kakšno radost napravite materi, očetu, bratu itd., ko najde v
vedo vse. —
Gotovo bi se potrudili, da bi poslali kolikor mogoče pozdravov na svojce v domovini! Veselje, ki ga s tem napravite svojim, je tolikšno, da ste s tem obilno poplačani.
In še eno veselje lahko napravite svojim, ki traja vso zimo.— Zima je prišla, spomnite se na zimske večere, poznate jih in veste, da so to najlepši časi, a lahko tudi najbolj dolgočasni. Napravite jim lepe večere in naročite zanje takoj za kake tri mesece "Ameriško Domovino."
Res je težko za denar, a toliko boste že utrpeli, saj zavest, da ste napravili veselje svojim dragim, je tudi veliko vredna.
To vse lahko pišem, ker sem vse to sam občutil in se veselil lansko zimo še tudi jaz.
Louis Seme,
4026 W. 226th St.
NARODNI OBRANI V CLEVELANDU
Branko šolič
Ugledala je svetlost dana i •Jugoslovanska Narodna Obrana u Sjed. državama Amerike. Svi smo sada uprli oči u nju i mislimo o njenoj bliskoj pojavi med nami!
Bez sumnje, ona bude na ponos svem Jugoslovenstvu kako u Americi tako i u staroj nam domovini, a sve one iluzije, što smetaju stvarnom napretku ce-lokupnog naroda, ona če da ih uklone, pokazujuč tim dolazak
svetlije nam narodne budučno-sti.
Nadamo se da če ona razviti med nama kulturnu delavnost, u cilju potpunog oslobodenja na-rodnog, i da če ta kulturna aktivnost probuditi nacijonalnu svest o sebi samima, oživeti duh u narodu: — duh bratske Ijuba-vi, sloge i jedinstva!
živela Jugoslovenska Narodna Obrana!
KAJ PRAVI TVOREC ' DEčJe PRIČESKE
Gospod Antoine, tvorec, krat-kolase ženske pričeske (kratko striženje ženskih las) in kralj
ženski obraz pomladi in mu daje dražest; vrhu tega se dado kratki lasje in hitreje počesati in čistiti. Zato je bubikopf noša in ne zgolj moda in se bo — ker
Tu je krasno urejena bolnica, 0> kako šaljiv> zabaven in do
zelo dobri in prijazni zdravniki zelo uljudne in postrežljive so strežnice, in izborna hrana.
Tu je tudi krasna dvorana in v nji velika čitalnica, s knjigami v vseh jezikih. Dalje je tu bi- j ljard, klavir, gramofon, vse to I
--o—
ber je ta naš rojak, g. Petkovšek! Kako ljubezniva in dobra je gospa! Za vse se vama nu tem mestu iz srca zahvaljujem.
Louis Seme,
<1026 W. 226th St.
vse lepotne umetnosti vobče, pre- docela odgovarja življenjskim stoluje na eni najodličnejših pa- pogojem in nazorom današnjega riških cest: na rue Cambon. časa — ohranil tako gotovo, ka-Njegovi obratni prostori zavze- kor se bo ohranil radio in druge
majo celo prvo nadstropje velike hiše in so seveda opremljeni z najizbranejšo eleganco. Uslužbencev ženskega in moškega spola ima nad petdeset. V pogovoru z neko dunajsko poročevalko je gospod Antoine te dni dejal o svoji znameniti iznajdbi:
moderne pridobitve. Na tem dejstvu ničesar ne izpremeni okolnost, da utegne ta ali ona dama nositi dolge lase.
-o-
NOVI IZUM NA RADIO APARATIH
Z ARO AG A — SLEPAR?
Naši čitatelji se gotovo spominjajo Turka Zaro age, ki je Dečja pričeska — Bubikopf j kot "najstarejši človek na sve-— je sad najstrožjega logičnega |tu" prišel v Ameriko, da dela tu-razmišljanja. Prišel sem bil do j kaj propagando za "suhost." Za-prepričanja, da je treba žensko j ro aga pravi, da je star 156 let frizuro na vsak način času pri-1 in tudi njegove listine se glase merno presnovati. Pri tem se- jI ako. "A ameriškim zdravnikom veda nisem smel misliti samo na Zaro aga in* ta starost nista ho-
V soboto popoldne sem bil povabljen v trgovino A. Grdina & Nočem se ustavljati pri vsaki j neupogljiv trud na polju inštru- Sons na 15301 Waterloo Rd., da posamezni programni točki, ker mentalne godbe.	si ogledam novi izum, ki mi je
če hočem izreči objektivno sod-1 Med odmori godbe sta nasto- bil prvotno nevrjeten in nera-bo, lahko v kratkih besedah po-1 pila solista L. Belle, Fr. Plut in zumljiv. Opisati hočem na krat-vem, da sem bil močno očaran i priljubljen" Jadranov kvartet" ko ta čudodelni izum ali kakor nad lepoto igranja te inštrumen-.z vso "lepoto lepega petja. Belle bi imenoval dodatek k radio apa-talne godbe. Da bi bil jaz upra- {in Plut sta se pokazala, da sta ratu. Skrivnost izuma se skriva vičen jim dati red v procentih, ' neprekosljiva pevca v naselbini, j v lični omarici, v kateri je na-
meščen radio aparat znamke "Victor" konbiniran z gramofonom. Na desni strani zgornjega dela je opaziti neko malo ročno slušalo v obliki velikosti telefo-ničnega slušala. Novi izum bi jaz imenoval aparatno ušesce, ki se v njega govori in glas prihaja skozi aparatov zvočnik v naravni izgovorjavi kot bi to na
dame odlične družbe, marveč na ženske vseh stanov. In tu se je ob sebi ponudila oblika kratko ostriženih las kot najidealnejša rešitev. Ko sem potem svojo zamisel izvršil in predstavil javnosti prve dečje pričeske, se je dvignila proti meni v Parizu in po vsem svetu prava revolucija. Kljub temu je bubikopf zmagal in osvojil svet. Zakaj? Bubikopf
tela v glavo. Pa so se dogovorili in si turškega Metuzalema drug za drugim ogledali od blizu. In njihova sodba se glasi tako, da je mož nedvomno prekoračil 70. leto, da bi bil pa zagledal luč sveta pred poldrugim stoletjem, izključeno. Turek pa si svojih let, na katerih sloni vsa njegova slava, ne da vzeti, in vztraja na tem, da je bil rojen leta 1774.
Na, štirje smo že kar nas je od moške strani, da se otepava-mo sitnih žensk. Se reče, saj to ni dosti proti vsem mušketirkam, kanonirkam in amaconkam, ampak nekaj je pa le, in ima človek večjo korajžo, če dobi vsaj malo "padpure," da ni sam na bojnem polju.
Tukaj je zopet eno pisemce priletelo iz vzhodne strani mesta in tako nas je sedaj ravno za en pod. Druge pa, ko so mi poslali dopise za to kolono, lepo prosim, da potrpijo. Vse bo pri-občeno eno za drugim in po vrsti.
Dragi Jaka! Se mi ne zdi čudno, če te jezi, pa le nič se ne podaj. Le korajžo pa šnajt, in France in John Widervol tudi. Saj tudi mene grize, da ne morem spat ponoči, odkar sem bral v tvoji koloni, da nas bodo ženske namlatile, kakor bobov snop, da nas bodo možičke kar po trikrat obrnile. Harduš, veste, enkrat so se zmotile ženice. Kakor hitro sem prebral tisto stvar o mlačvi, sem vzel sekiro in sem šel takoj doli v creek in sem odsekal pet gabrovih cepcev, štiri imam že pripravljene, ta peti je pa v delu. Ta bo za preber, če se kateremu eden sname, ali če se goža pretrga in bo lahko kar za drugega zagrabil.
Enkrat jo bomo mi štirje udarili, da bomo videli, kako se bo to glasilo, potem jih pa pokličemo od vseh vetrov: iz Loraina, iz Collinwooda, iz Pennsylvanije in od drugod, potem bomo pa udarili. BomQ videli kaj bo hujše: kadar bodo topovi zagrmeli, ali ko bodo cepci zapeli. Pa mi jih ne bomo samo po trikrat obrnili, ampak po štirikrat, da jih bomo dobro premlatili. Zraven bomo pa še zapeli: Pika poka — Marjanca stoka, pika poka — Rozi joka, pika poka, pika pok, pok, pok. Potem jih bomo pa zvezali kakr škupnik v starem kraju, potem pridejo pa na slamnato streho.
Pa še nekaj sem te pozabil vprašat, Jaka, če znaš ti v štirih mlatiti. Pa mislim, da znaš, ker znaš z štirimi asi napraviti petel in plauder. (Znam, znam, pa šo prebirati znam vmes tako, da nekaj, časa trije udrihajo, jaz dajem pa vmes štimo kot četrti, da «e prav lepo sliši. Tako smo mlatili na našem podu in nas je celo Trantarjeva Marjeta pohvalila. Op Jakata).
Torej še enkrat: le korajžo Jaka. Tako bo pokalo kot na ruski fronti, čeprav bomo samo štirje. Lepo pozdravljam vse či-tateljice in seve tudi čitatelje Ameriške Domovine,
Demshar iz Westside.
A
V šoli vpraša učitelj malega dečka: "Ako vzamem krompir i" ga prerežem na polovico, potem na štiri dele, in potem vsak ta del zopet na polovico, kaj dobini potem ?"
"Krompirjevo s-olato," se odreže modri deček.
'A
"Ata, zakaj pa ni bila tudi naša mama "sudat?"
"Zato, ker pri vojakih je treba ubogati."
'A'
France: "Jaz in moja žeiiu sva eno."
Jaka: "A jaz in moja stara
sva pa deset."
France: "Kako to?"
Jaka: "Moja žena je ena. 11 jaz sem poleg nje — ničla."
A
"Johny, ali si ukrenil že vse potrebno za najin beg?"
"Da, dragica. Odpotovala bova v Niagara Falls, iz New Yor-ka bova v tolažbo pisala tvoji"1 staršem, iz Washingtona jih bova prosila za odpuščanje in Philadelphije jim bova brzoja-vila po denar, da se zopet lahko vrneva domov."
DVA TEDNA V KANADSKIH GOZDOVIH
Piše JAKA DEBEVEC
Priganjal sem reveža Jova, naj hitreje vesla, ker se mi je zdelo, da sva vedno na enem mestu. Končno le dospeva do taborišča, pustiva čoln na bregu potoka in se napotiva k tovarišem. Dobiva jih sedeti pri ognju : doktor je strgal krompir, ki ga je bil spekel in ga samo na pol sežgal, Frank je slonel ob smrekovem deblu in stoje spal, kar je za druge zemljane prava umetnost, ne pa zanj, Johny in Anton sta pa vneto gledala doktorju v prste, ko je strgal krompir in čakala, kedaj pade kaka drobtina z bogatiAove mize za revnega Lazarja. Z Jovom nasloniva svoji puški ob drevo in se vsedeva k ognju. Doktor je bil ravno gotov z enim krompirjem, ga del poleg sebe na paro-bek in začel strgati drugega. Ker se mi je zdelo, da bo enemu krompirju dolgčas, sem ga hitro pograbil, ga prelomil in nesel v usta, ne da bi bil v tem oziru napravil kakšno posebno rezoluci-jo na lastništvo pečenega krompirja, ker se navadno vedno držim tistega zlatega reka: pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Doktor ni rekel nič, še celo po prstih me ni krenil, ko sem pograbil krompir, samo pogledal me je iznad očal. Ta pogled je, mnogo povedal, česar pa jaz nisem hotel razumeti, in ker ne dam mnogo na besede, ki niso izgovorjene, ampak se samo porodijo v srcu.
Zleknil sem se udobno ob ognju in predaval v roki vroč krompir, rekel pa nisem nič, ravno tako tudi Joe ne, ker nisem vedel, kako bi začel, da bi bolj udarilo. Ko sem pohrustal še skorjo in si obrisal usta z rokavom, ki je bil za tako podjetje najbližje, si nažgem cigareto in počasi rečem:
"Kaj misliš, Joe, kako bi spek-li steak, na masti-, ali na sirovem maslu?"
"Well, če vprašaš mene, potem ga bomo pekli na sirovem maslu," odvrne Joe. Pogledam po ostali družbi, kakšen vtis so napravile te besede, pa vidim v svoje veliko začudenje, da sem govoril parobkom tam okrog. Doktor kar naprej strže krompir. Frank se je premaknil toliko, da se je naslonil na levo nogo, z desno je pa počival, ostala dva pa tudi nista kazala kakega posebnega zanimanja za moje namigavanje glede steaka.
"No, pa sem ga le!" zopet po-primem.
"Si ga, Jack," sekundira Joe. "Dovolj opravka nama je dal."
"Jaz sem mislil, da nama bo ušel."
"Koliko misliš, Joe, da tehta?"
"Najmanj dvanajststo funtov."
"Lepa žival je." "In kako lepo rogovje ima." Tako se pogovarjava z Jovom, Pa se ostala družba niti toliko ne zmeni, da bi kdo stegnil jezik in vprašal, o čem se pogovarjava. "Moosa sem ustrelil," povem naravnost in brez ovinkov, ker nisem mogel več zadrževati važne novice.
"Da, Jack, je moosa ustrelil," pritrdi Joe.
"Ja?" vpraša doktor s takim glasom, kot bi mu bil povedal, da sem zajel v čevlje vodo ii) si zmočil nogavice.
Ta malomarnost o tako važni stvari me je pa zgrabila in sem začel: *
"Ja, ja, ustrelil sem ga, pa še Zares, štiri krogle sem mu dal Hi sedaj leži v jezeru in čaka, da Ka potegnemo na suho. Kaj mislite, da ga nisem, kali? Ali pa, da nisem fant zato, da bi ga? ftforda mislite, da nisem za dru-k'o rabo, kot da jem vsak dan trikrat fižol iz kante? Če pa nočete iti pomagat, da ga potegnejo na suho, pa ga pustite, pa "aj ga ribe pojedo, meni je tudi vseeno."
Te besede so napravile tak učinek, da je padel doktorju krompir iz rok in je Frank zdrsnil ob
deblu na tla in sta Johny in Anton skočila pokonci in vsi hkrati so začeli spraševati: kje, kedaj, kako in zakaj. Ko sva jim vse natanko povedala, se je na obrazu vseh pojavilo najprej veselje, takoj zatem pa je legla vsem na obraz nekaka senca in izraz: le zakaj ga nisem jaz, ali jaz!
"No, in sedaj, ko si dobil, kar si želel, kaj boš pa napravil z moosom?" se oglasi izpod smreke Frank.
"Ne vem, kaj bi napravil. Najboljše bo, če ostanemo tukaj toliko časa, da bomo pojedli vse meso," odvrnem.
"Pa da si ga ustrelil v tem, od Boga pozabljenem kraju, še sami smo težko prilezli tukaj sem, sedaj naj pa spravljamo še moosovo meso domov, če bi imel kaj soli v glavi, bi bil moosa podil do Klukove hiše in ga tam na dvorišču ustrelil, pa bi ne imeli nobenih sitnosti žnjim," modruje doktor.
"Kakor se vidi, vam zopet nisem ustregel, že celih štirinajst dni jokate za steakom in sedaj, ko vam ga ponujem v ponev, pa zopet nergate. Kaj sem jaz kriv. če se je zaletel v moje krogle? Kar na Jova se obrnite, ki ga je klical, saj jaz ga nisem."
"Bomo že kako napravili," se oglasi Joe. "Celega moosa res ne moremo spraviti domov, napravili bomo pa drugače. Vsi poj-demo doli k jezeru, da ga potegnemo na obrežje. Potem ga bova dela z mojim sinom iz kože, odrezala glavo, oba prednja plečeta in zadnja stegna. Glava bo tehtala kakih sto funtov, ostalo meso pa kakih petsto funtov. Doktor, Frank in Jack ostanejo tukaj čez noč, Johny, moj sin in jaz pa odpeljemo s čolnom meso čez jezero. Od tam ga prenesemo do drugega jezera, kolikor ga bomo pač mogli, po ostalo meso pridemo pa jutri. Glavo, katero pravi Jack da bo dal na-gačiti, pustimo do jutri v taborišču, ker bi bila za vse prevelika teža v čolnu. Jutri pride Anton s čolnom po vas, da vas prepelje čez jezero, tam vas bomo pa že drugi čakali, da vam pomagamo nositi moosovo glavo in prtljago."
"Lepo se to sliši Joe," reče doktor, "toda kaj bomo pa mi trije jedli danes za večerjo in jutri, ko ni ostalo drugega kot skorjica kruha, nekaj čaja in kanta fižola?"
"Temu se bo že dalo odpomo-či. Odrezal bom vam sirloin steaka 6d moosa, da ga boste imeli dosti, pa si ga boste pekli."
"Fantje," povzamem jaz besedo, "kaj se bomo tukaj pregovarjali za prazen nič. Sedaj ne kaže drugega, da napravimo, kakor nam je svetoval Joe. Predno bomo gotovi z moosom, bo najmanj druga ura popoldne in bo itak prekasno, da bi šli vsi danes domov. Joe s čolnom pa še lahko pride domov do noči. Kar pojdimo doli k jezeru, boste vsaj videli, kaj sem ustrelil.
Vsi so sprevideli, da res ni druge poti, pa gremo vsi k čolnu, ki je bil napravljen za dve osebi, pa se nas je sedaj vseh šest stlačilo vanj. Sedeli smo kakor sardine v škatlji in si skoro dihati nismo upali, boječ se ,da bi se čoln prevrnil. Toda zaupali smo se Jovu, ki nas je tako varno vo- j zil, da čoln niti kapljice vode ni j zajel vso pot.
Kmalu pridemo do jezera in ; tam pokažem na moosa, ki je le- j žal v vodi, moleč samo rogovje j iz vode. Izstopimo na bregu in : Joe zopet vzame vse delo v roke. j Ukaže meni, Johnytu in Antonu, da veslamo do moosa. Jaz naj ga držim za rogovje, ona dva naj pa veslata, kakor bližje pač mo- j reta do obrežja, kjer ga bomo vsi skupaj potegnili na suho. Ko I pridemo do moosa, Johny in Anton obrneta čoln, jaz pa primem j moosa za glavo ter jo dvignem na rob čolna. Z eno roko držim za rogove, z drugo pa primem moosovo prednjo nogo. Veslača j se uprela v čoln in začnemo ga j vleči proti obrežju. Dasi sta obu
v _ 13
krepka fanta in sta se upirala v vesli na vso moč, smo se pomikali le počasi dalje. Zadnje mooso-ve noge so se vlekle po pesku,
iinimHiiiiiiiiimmniiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiii
V taborišču. — Jaka prebav-Ije fižol in pripoveduje, kako je ustrelil moosa.
kar nas je jako zadrževalo. Nekajkrat smo morali počivati, da smo si "opljunili" roke in boljše poprijeli. Z največjim naporom smo spravili moosa kakih deset čevljev do obrežja, potem pa ni šlo več, ker je bila voda le kaka dva čevlja globoka.
Ni kazalo drugega, da smo stopili vsi v vodo, na pomoč sta prišla še Joe in Frank in vsak je zagrabil, kjer je mogel: za noge in za glavo. Joe je pa komandi-ral — ha-ruk, in na vsako njegovo povelje se je moose premaknil za en čevelj. Doktor je pa stal na obrežju in jemal premikajoče slike, da bodo še naši potomci videli, kako smo v potu svojega obraza vlekli divjačino iz vode. Končno se je oglasil zadnji — ha-ruk in moose je ležal na obrežju v vsej svoji velikosti. šele sedaj smo si ga mogli
T. C. Bridges—Ant. Anžič
NA P0M0C!
Novele
Grazia Deledda
Ko smo moosa privlekli na breg.
natančneje ogledati. Bila je to res lepa žival s prožnimi dolgimi nogami. Rogovje je kazalo, da je star ne več kot pet let, kar je tudi pričala siva dlaka. Stari samci imajo namreč bolj rujav-kasto dlako in večje rogovje. Glava je bila krasno oblikovana, in pod brado je imel kakih šest palcev dolg šop dlake, ki mu pravijo "beli — zvonec."
Joe je najprej pogledal, kamo so ga zadele krogle. Našli smo štiri rane, oziroma tudi krogle, ki smo jih z nožem dobili ven: dve v vratu, dve pa v križu. Ena krogla ga je zadela v tilnik, se odbila ob vratni kosti in se ustavila pod kožo na drugi strani. Dasi je bila krogla prevlečena z
Joe, levo, Jaka, desno, občudujeta moosove rogove.
jeklom in izstreljena iz močne karabinke, pa ni napravila v kosti nobene škode, ampak se je odbila od kosti in se zarila v vrat. Te krogle so dolge kaka dva palca in ko smo jo vzeli iz vratu ven, je bila stlačena skupaj kakor bi stisnil kos glinfc skupaj. Ena krogla je bila zadela v stegno pod križem in je po-snesla kos mesa ter ga zanesla v moosovo drobovje, kjer je krogla obstala. To je bila moja druga krogla, s katero sem ga bil zadel in vendar je bilo treba potem še tri krogle, da je moose poginil. Iz tega se vidi, kako je to trdoživa žival. Zato tudi pravijo, da je težko spraviti moosa na tla. razen ako zadeneš naravnost v srce ali v tilnik.
(Pride še)
Devet žensk se nahaja v kongresu Zed. držav
Washington, 1. decembra. — Ko sc je danes sestala poslanska zbornica kongresa, je med 435 poslanci bilo devet žensk, ki so bile izvoljene v svojih državah.
...................................
66. Mrzel ogenj
Mala možička sta počakala, da se je vsa družba zvrstila skozi vrata, nato pa spravita obojno svojo težo na kovinast vzvod, ki je štrlel iz stene. Zopet se zasliši votli glas kot bi se nekaj mle-lo in kamenita vrata se zvalijo nazaj na svoje mesto.
Jima je bolj ko vse drugo zanimala modra luč in ni bilo dolgo pa je odkril njen vir. Pridejo namreč do korita, ki je bilo vsekano v živo skalo in obrobljeno s kovino ter bilo do roba napolnjeno z neko tekočino. To je torej bil ogenj z modro svetlobo. Hula sta šla mimo, ne da bi se zanj zmenila, ostali pa se ustavijo in ši ga ogledujejo.
Profesor položi roko nad tekočino, nato pa se je drzne celo 1 s prstom dotekniti. "Ni vroča!" vzklikne strme. "To je mrzel ogenj!"
"Podoben je lučki kresnice,'' pravi Jim.
"Prav to je, da," pritrdi profesor Thorold. "To je tajna, ki se je naša veda pehala za njo cela leta, a brez uspeha; ta pozabljeni narod pa jo je že davno rešil."
Tu spregovori Gadsden in reče hlastno: "Skleda je iz čistega zlata."
"Tudi jaz sem opazil," reče profesor, "a skleda, Mr. Gadsden, je malenkost v primeri s tem, kar je v njej."
"Jaz bi pa vendar rajši izbra1 zlato," reče Gadsden.
"Prav nič ne dvomim, da ga boste lahko dobili, kolikor ga boste mogli nesti," odgovori profesor nekoliko zbadljivo, kar se pa Gadsdena niti malo ni prijelo. Njegovi ljudje so bili nič manj razburjeni in se živahno pogovarjali med seboj, ko so zopet stopali po predoru naprej.
"Stavim, da bomo imeli s to sodrgo še sitnosti, preden opravimo," pravi Andy polglasno napram profesorju.
"Tudi jaz se tega hudo bojim," pravi profesor. "Edino to me tolaži, da jih bomo lahko zadovoljili z zlatom in se jih izne-bili."
Dolgi predor se je stalno spuščal navzdol. Tla so bila gladka kakor tlak, zrak prijeten in hladen, razsvetljava izvrstna, zakaj na vsakih petdeset korakov so se vrstile zlate sklede, zvrha-! ne z modrim ognjem. Kako dolga je bila pot, Jim ne bi mogel povedati, vendar pa so hodili kar naprej dobrih deset minut; tu pa jim naenkrat zapre pot druga skalnata stena.
"So to zopet vrata?" je rekel Greg in takoj zopet nadaljeval: "Da, je že vzvod tukaj!"
Mala možička sta si dala opraviti ž njim in prav tako, kakor prej, se odvali ogromna skalna klada. Tedaj pa udere v rov ve-letok močne solnčne svetlobe. — Vsi pohitijo naprej in obstanejo kakor začarani, kajfi pokaže se jim tam spodaj prizor, ki je bil tako krasen, da jim je kar sapo zaprlo.
Prvi se oglasi Andy. "Pra-: vim, fantje, to bi pa mehkemu človeku vzelo pamet."
Profesor se nasmehne in pravi: "Noben slikar kaj takega ne more naslikati! Še sanjalo se mi nikoli ni, da bi mogle take barve res kje bivati. Jezero je kakor topaz, drevesa okoli njega imajo pa tudi tako cvetje in listje, da bi bil vsak opis pravi zmazek."
"In mesto, očka," reče Greg navdušeno. "Ali ste že kdaj videli taka čudovita poslopja?"
"A polovica jih je v razvalinah," reče Sam.
"Potres," pravi profesor, "nedvomno isti, ki je poškodoval tudi veliko cesto."
Od preddvorovega vhoda se je spuščala proti duu doline v veli-
kih švigšvagah v živo skalo vsekana cesta. Bila je prav kakor predor in glavna cesta čudovito zgrajena. Njej nasproti je ležalo jezero, kako miljo široko; imelo je kakor zrcalo prozorno vodo in blestelo je kakor velik dragulj. Okoli in okoli njega pa so se ljubko menjavale cvetlice z vrtovi, razen na zadnjem koncu; tam pa je stalo mogočno mesto Hulak, zgrajeno iz istega rdečkastega kamna, iz kakršnega so bile čeri. Te čeri pa so obdajale vso dolino liki stena in bile visoke vsaj štiristo čevljev, samo na južnem koncu, tam za mestom, so bile za polovico nižje.
Na vrhu čeri opazi Jim postave, ki so se premikale semtertja ter jih pokaže Samu. Sam jih nekaj časa opazuje, potem pa reče: "To niso Hula, ampak Indijanci !"
67. Solnce iz draguljev
Ko so prišli v dolino, se Greg odtrga od družbe ter steče velikemu, mlademu možu naproti, ki je bil oblečen v modro hulaš-ko tuniko, pa so njegov suhi ru-javi obraz in velike oči razodevale Angleža.
"Evo nas, Alan!" zavpije tedaj Greg; "in prinesli smo ti tudi bencin, ki si ga tako želel."
Alanu Uptonu obraz kar posije. "Junak!" veselo vikne in stisne bratrancu roko. "Zdaj pa bomo že pokazali tem zverinskim Bakairom tam gori! In tu je stric"! To je pa gotovo Jim, ki sem ž njim že tolikokrat govoril, pa ga še nikoli nisem videl. Tudi Sam! No, vidite, da vas vse dobro poznam," reče in se prijazno nasmehne. «
"Tale tukaj je pa Andy," je pripomnil Amerikanec in podal roko, ki mu jo'je Alan prisrčno stisnil.
Gadsden in njegova družba se ostali zadaj, zdaj pa stopi Gadsden sam naprej in Alan ga ostro pogleda. Profesor pošepeta svojemu nečaku nekaj besed, in obraz Alana dobi trde poteze. Gre torej h Gadsdenu in mu reče naravnost in brez ovinkov:
"Mr. Gadsčlen, vem, da se vam imam zahvaliti, da ste rešili mojega strica Bakairov in sem vam tudi hvaležen. Nikakor pa ne morem reči, da sem vesel, ko vas vidim tukaj."
"Si tudi nisem nikoli domišljal, da boste," odvrne Gadsden. "Vendar pa vidite, da sem pač tukaj in Mr. Thorold ve, čemu."
"Jaz tudi," odgovori Alan odsekano; "in če se boste zadovoljili s tem, da dobite toliko zlata, kolikor ga vi in vaši ljudje morejo nesti, vam bomo željo izpolnili. Povem vam pa tudi popolnoma odkrito, da nikakor ne ma-rem, da bi se vtikali v zadeve ljudstva, ki biva v tej dolini."
"Mogočno govorite, mladi mož," reče Gadsden rezko; "toda dal sem svojo besedo in kakor hitro dobim zlato, bom izginil."
"Dobro," reče Alan. "Pojdite torej z nami vred v mesto; družba njegovega strica ga je spremljala, Gadsden pa ji je s svojimi ljudmi sledil.
"Prav ža.l mi je bilo, da vam nisem mogel priti naproti," reče Alan stricu. "Ameida in jaz ne smeva niti za kratek čas pustiti tega naroda Hulov samega. So najljubeznivejši narod, prav naravnost očarljivi, v stiski pa si ne znajo prav nič pomagati in vendar nas neprestano strašijo Bakairi, ki hočejo priti v dolino nad nas. Sami ste videli, da se je tem zverem že posrečilo, zasesti gorenji del doline južno od mesta."
"Videla sva jih s Samom na onihle čereh," dostavi Jim.
"Da," reče Alan, "in neprestano poskušajo priti po vrveh v dolino. Almeida ali pa jaz morava prav vsako noč stati na straži, da jih zadržujeva in ta naloga postaja že jako naporna."
"Toda ali ni nobene druge poti sem dol razen po vrveh?" je vprašal profesor.
"Pač," odvrne Alan, "je tudi predor, pa je k sreči prav tako zavarovan kakor ta, ki ste vi prišli skozenj. Bakairi so se pa za-
grizli v misel, da morajo tod priti dol in zasesti še spodnjo dolino. Potem bodo naredili Hula za sužnje in jih prisilili, da obdelujejo zanje vso dolino."
"Ali jih boš pa mogel zadrževati?" vpraša njegov stric. "Ali jih boš mpgel odgnati?"
"Da," odvrne Alan samozavestno. "Zdaj, ko ste mi prinesli bencin, sem popolnoma prepričan, da bom stvar izvršil. Toda svoj načrt vam povem pozneje. Zdaj vas moram predstaviti Ilaku, velikemu duhovniku. Je krasen starček in moj zaupen ; prijatelj."
1 Prišli so do mestnih vrat in Greg pomigne Jimu:
"Jim, glej te stebre! Kakor ! vhod v britski muzej !" j "No, vidite duhovnika," reče [Greg. "Prav je povedal Alan: krasen starček je."
Duhovnik res ni bil visoke postave, pa vendar lep starček z blesteče belo brado in čuda čistimi modrimi očmi. Govoril jim je dobrodošlico, čeprav seveda potniki niti ene njegove besede niso mogli razumeti; nato pa jih je peljal preko velikega trga do ogromnega templja, ki je bil videti, kakor da bi bil na trg počenih Za njim pa je šla množica, ki je štela tri- do štiristo ljudi.
(Dalie Drihodniič.)
DNEVNE VESTI
Banditi v Cincinnati odnesli $20,000
Cincinnati, O., 1. decembra.— Trije možje so napadli truck American Express družbe v tem mestu in odnesli $20.000 v gotovini. Napad na truk se je izvršil komaj en blok od Pennsylvania postaje, kjer bi ekspresma-ni morali oddati denar.
Peti poskus samomora se je posrečil
New York, 1. decembra. — 21 letno dekle, Agnes Arabie, je bilo danes najdeno mrtvo od policije. V njeni šobi je bil odprt plin, ki jo je zadušil. Štirikrat prej je že poskusila samomor, ki se ji ni posrečil. Včeraj pa je odšel njen fant iz mesta in to priliko je dekle izrabilo za samomor. Zapustila je pismo, v katerem naznanja, da je "vsega sita."
Avstrija je dobila nov kabinet
Dunaj, 1. decembra. — Predsednik avstrijske republike Mik-las je danes naročil Otonu En-derju, governerju province Vor-arlberg, da sestavi nov kabinet. Ender bo novi avstrijski ministrski predsednik, kateremu tla niso postlana z rožicami.
MALI OGLASI
Pozor, farmarji!
Ali ima kdo izmed vas rjavo kozo, ki bi dajala d v a kvorta mleka vsak dan ? Rabi se mleko za štiri ali pet mesecev v svrho zdravil. Kdor kaj ve, naj piše na John Intihar, 900 E. 237. St, Plača se dobro za kozo, in $5.00 onemu, ki bi izvedel zanjo.
(284)
Zahvala
Prosim dovolite nama malo prostora v vašem cenjenem listu v Ameriška Domovina. V dolžnost si štejeva izreči na tem mestu najtoplejšo zahvalo našim številnim prijateljem in prijateljicam, ker so nas tako izne-nadili z lepim surprise party na dan 15, novembra, ter nama kupili tako krasen Velour set, katerega so izbrale pri Anton Gr-dina in Sinovi.
Priporočam ga za vse take namene, da pri njem kupujete. V prvi vrsti gre zahvala Mrs. Jennie Milavec-, ker ona ga je izbrala tako krasnega, potem gre zahvala Mrs. Jennie Koss E. 70th St., Mrs. Mary Godec, Mrs. Rozi Zajc iz Spilker Ave., Mrs. Mary Znidaršič E. 72nd St. Mrs. Mary Tekavec E. 70th St. ker so se tako potrudile, da so mogle tako lep set nama kupiti, dalje se morava zahvaliti dobri kuharici, ki je vse tako dobro in okurino pripravila in to je Mrs. Leiht. Zahvala gre tudi Mrs. Mismas, E. 72ml Place, ker se je toliko žr-
tvovala in darovala. Hvala lepa njej. Dalje lepa hvala našima rojakoma Mr. Joe Rolih in Mr. John Godec, ker sta tako lepo valčke igrala, kar do 9 ure v nedeljo zjutraj, ter jih priporočam, kadar boste kaj takega obhajali, da jih pokličete, 6414 Spilker Ave. ter ona dva za malo svoto igrata tako da vam kar srce igra od veselja, ko jih poslušate. Torej še enkrat vama kličeva prisrčna zahvala vsem skupaj. Naj navedeva zdaj še imena vseh prijateljev in prijateljic in te so:
Mrs. in Mr. Znidarsic, Mrs. in Mr Mismas, Mrs. in Mr. Adler, Mrs in Mr. Oboldnar, Mrs. in Mr. Rolih, Mrs. in Mr. Koss, Mrs in Mr. Leiht, Mrs. Yakanin iz Euclid Village, Mrs. Sintecic iz Euclid Village, Mrs. Korošec iz Euclid Village, Mrs. Zajc iz Euclid Village, Mrs. Skubek iz Euclid Village, Mrs. Godec, Mrs. Tekavec, Mrs. Koss, Mrs. Milavec, Mrs. Pirnat, Mrs. Milavec, Mrs. Zlatorepec, Mrs. Candak, Mrs. Lunder, Mr. Mrhar, Mrs. Pečjak, Mrs. Brodnik, Mrs. Za-krajšek, Mrs. Andolek, Mr Tekavec, Mr. Somrak, Mr. Turk. Mrs. Delgaldio, Mr. Azman, Mrs. Cimperman, Mrs Kovacic, Mrs. Princ, Mr. Repar, Mr. Leu-stig, Mrs. Depar, Mrs. Zajc, Mrs. Mervar, Mrs Kremzar, Mrs. Sadar, Mrs. Ladiha, Mrs. Kocjancic, Mrs. Novak, Mrs. Su-hadolc, Mrs. Zgonc, Mrs. Kure, Mrs Brandula, Mrs. Tekavec, Mrs. Kmc, Mrs. Kocjan, Mrs. Vidmar, Mrs. Lah, Mrs. Nosse, Mr. Anzlovar.
John in Mary Plut,
1040 E. 72nd St.
V fari sv. Vida
je naprodaj moderna hiša; 5 sob, za eno družino. Hiša je na Norwood Rd. Cena je samo $6200. Mr. Bratelj, 3103 Superior Ave.
(286)
Dobili jih boste!
Imamo jih in vi jih boste dobili ! Saj menda že veste kaj mišjim: No ja, tiste stenske "Ko-lendarje," brez katerih je težko in pomanjkljivo, če jih ni na svojem mestu, kjer ste se jih že tako navadili.
"Kolendarji" so veliki kakor vsako leto, 12 listov in v treh barvah.
Saj to tudi veste, da taki kolendarji precej stanejo. Nabavili smo jih toliko, da jih vse družine lahko dobijo.
Razume se, da so zastonj za vse naše odjemalee v njih stanovanjih. Nikakor pa ne zastonj za pošiljanje v stari kraj ali kam drugam. Nekateri so se že navadili,^ da jih jemljejo za sebe in potem sami pošiljajo v stari kraj, to pa ni prav.
Mi radi sami pošljemo v staro domovino Za vse naše naročnike, toda nekaj čisto malega nam morate plačati za poštnino in delo, kar je najmanj, kar računati moremo.
Za posamezne komade računamo za v stari kraj samo 20c. Ako pa jih pošljete po 6 skupaj vas stane samo $1.00.
Rajši prejemamo naročila za več skupaj kar nam zmanjša delo pri pošiljatvi. Za v staro domovino je ravno sedaj pravi čas. Le priglasite se kmalu.
P. S. Ako imate kakšne pritožbe, da niso vaši v stari domovini prejeli naročenega in plačanega kolendarja lansko leto, vam ga pošljemo to leto brezplačno v nadomestilo že plačanega. Naročila prejemamo v dveh prostorih: 6019 St. Clair Ave. in pa v podružnici na 15303 Waterloo Rd.
A. Grtlina in Sinovi,
Cleveland, O. (282)
Hiša v najem
osem sob, za eno družino, vse moderno, lopo urejeno stanova-, nje. 7505 Cornelia Ave. Vprašajte na 1162 E. 60th St. (2$2)
DOBER PREMOG!
Točna postrežba!
The Hill Coal Co.
1261 MARQUETTE RO. HEndcrson 5708

AMERIŠKA DOMOVINA, DficfouBfep. 2D, 1930
HENRIK 8IJ1NKIEWIOZ
POTOP
Iz poljščine prevel DR, RTJDOI.P MOLK
"Za Boga, gospodje! Navdahnjen sem s preroškim duhom! Samo sloge nam je treba in pobili bomo te lopove, te široko-hlačnike, nogovičarje, ribojede in druge ušivce, capine, ko/u-harje, ki se poleti vozijo v saneh ! Dali jim bomo popra, da bodo izgubili pri umikanju pete! Bij te pasje duše, kdor je živ! Bij, kdor v Boga veruje, komur sta čednost in domovina mila!"
Nekoliko tisoč sabelj se je naenkrat zabliskalo. Trume so obdale gospoda Zaglobo, pritiska-je, teptaje, suvaje in kričeč:
"Vodi nas! Vodi!"
"Jutri vas povedem! Pripravite se!" je zakričal navdušeno Zagloba.
Volitev se je vršila zjutraj, popoldne je bil pregled vojske Prapori so stali na horoščanski livadi, drug poleg drugega v velikem redu, s polkovniki in pra porščaki na čelu, pred prapori pa je jezdil poveljnik, pod bun-čukom, s pozlačeno bulavo v roki in s čapljinim peresom na čapki. Rekel bi: rojen hetman. In tako je pregledoval po vrsti prapore, kakor pregleduje pastir čredo, vojakom so pa bila sr ca ob pogledu na to krasno postavo. Vsak posamezen polkovnik je prihajal po vrsti k njemu, on pa je govoril z vsakim, tu pohvalil, tu pograjal in še celo oni izmed voditeljev, ki niso bili izpočetka zadovoljni z izvolitvijo, so morali v duhu priznati, da je novi poveljnik zelo izkušen v novem poslu, za katerega poveljništvo ni nič novega.
Edino gospod Volodijovski je nekako čudno vihal brke, ko ga je novi poveljnik pri pregledu potrkal po rami vpričo drugi! polkovnikov, in rekel: ■ "Gospod Mihael, zadovoljen sem s teboj, zakaj prapor je takem redu, v kakršnem ni nc ben drug. Le vztrajaj tako na prej in si lahko gotov, da te ne pozabim!"
"Dal Bog," je zašepetal go spod Volodijovski na uho Skr-zetuskemu, ko-se je vračal s pre gledovanja; "kaj drugega bi mi bil mogel povedati resnični het man?"
Tistega dne je odposlal go-gospod Zagloba ogledne čete \ one strani, kamor je bilo treba a tudi v one, kamor ni bilo treba. Ko so se zjutraj vrnili, je pazlji vo poslušal vsa poročila, potem se je pa' napotil v stanovanje gospoda Volodijovskega, ki je stanoval skupaj z obema Skrze-tuskima.
"Pri vojski moram varovati svoje dostojanstvo," je rekel lju beznivo, "a ko smo sami, lahko ostanemo v nekdanji zaupljivosti. Tu sem, prijatelji, ne poveljnik! Vaših nasvetov tudi ne bom zametaval, dasi imam last no pamet, ker vem, da ste izkušeni možje; takih vojakov j» malo v vsej ljudovladi."
Pozdravili so ga po starem in kmalu je zavladala popolna "zaupljivost;" edino Rzedzian si ni upal, kakor nekdaj, in je sedel na koncu klopi.
"Kaj misliš početi, oče?" ga je vprašal Jan Skrzetuski.
"Predvsem vzdrževati red in disciplino in zaposliti vojake, da bi se ne izpridili radi lenobe. Jaz sem videl dobro, gospod Mihael, da si včeraj mrmral kakor si-sun, ko sem bil razposlal te čete na vse štiri strani sveta, a sem moral to storiti, da bi pripravil ljudi do službe, ker so se že zelo polenili. To je prvič, a drugič, česa napi primanjkuje? Ne ljudi, ker so se našli in se jih bo 'še nateplo. Ona šlahta, ki je zbežala pred Svetli v Prusijo iz vojvodstva mazovskega, pride tudi semkaj. Ljudi in sabelj ne zmanjka, toda živeža ni dQVolj,
a brez prehrane ne vzdrži na bojnem polju nobena vojska na svetu. Torej mislim ukazati raznim oddelkom, da pripeljejo vse, kar .jam sploh pride pod roke: govedo, ovce, svinje, žito, seno in sicer iz tega vojvodstva in iz vidzke zemlje na Mozovju, ki še tudi ni videla sovražnika do sedaj in ima vsega v izobilju."
"Toda šlahta bo kričala do nebes," je pripomnil Skrzetuski, "če se .jim pobere pridelek in domača živina."
"Zame je več vojska, nego je šlahta. Naj kriče! Sicer se ne bo pobiralo zastonj, zakaj ukazal I bom izpolniti pobotnice, kakršnih sem že toliko dal napraviti nocoj, da bi lahko ž njimi pobrali polovico ljudovlade. Denarja nimam, toda po vojni, ko poženemo Švede, poplača ljudovlada. Kaj boste govorili! Za šlahto je slabše, če pridere sestradana vojska in ropa. Naj ta vojska zahvali sv. Duha, da jo je navdahnil, da je izvolila mene za poveljnika, ker sicer bi si tu nihče ne znal pomagati."
"V vaši velmožnosti "je sena-torska glava, to je gotovo," je dejal Rzedzian.
"Kaj? He?" je rekel Zagloba, ki ga je razveselila pohvala, "tudi tebi, navihanec, se pozna, da se nisi rodil v temi. še ogledati se ne boš utegnil, ko te napravim za namestnika, naj se le izprazni kako mesto."
"Zahvalim pokorno vašo vel-možnost," je odgovoril Rzedzian.
"Evo, to je moja misel," je nadaljeval Zagloba. "Najprej je treba nakopičiti veliko živeža, da bi lahko prebili še kako obleganje, potem zavarujemo tabor, in potem naj pride Radzivil s Švedi ali pa s hudiči. Lopov naj bom, če ne napravim tu drugega Zbaraža."
"Kakor mi je Bog mil, kako prijetna mi je ta misel!" je za-klical Volodijovski, "le kje dobimo topove?"
"Gospod Kotovski ima dve havbici, Kmitic en možnar, v Bi-alistoku so štiri oktve, ki so jih imeli odvesti v tikočinski grad. Gospodje nemara ne veste, da mora tikočinski grad vzdrževati v imenu Bialostoka gospod Vesi-olovski in da so bili ti topovi že lansko leto plačani iz obresti, o čemer mi je pravil tukajšnji gu-bernator Stempalski. Povedal mi je tudi, da je tu po sto nabojev za vsak top. Si bomo že kako pomagali, gospodje, le podpirajte me s svojo dušo, pa ne pozabite tudi telesa, katero bi se tudi rado česa napilo, zakaj čas je že za to."
Volodijevski je velel prinesti pijače in prijatelji so nadaljevali pogovor pri kozarcih.
'Mislili ste si, da boste imeli naslikanega poveljnika," je govoril Zagloba, "ter počasi srebal uležano medico. "Nisem se potegoval za to čast, toda ker ste me odičili ž njo, mora biti tudi posluh in red. Jaz že vem, kaj pomeni vsaka čast, in videli boste, če nisem vsaki kos. Drugi Zbaraž uredim tu, nič drugega, kakor drugi Zbaraž! Radzivil se dobro zadavi, zadavijo se tudi Švedje, preden me pohrustajo. Hotel bi pa tudi, da bi se z nami poizkusil Ilovanski, jaz bi ga tako pokopal, da bi ga niti na sodni dan ne bi našli. Ne stoje daleč. Naj pridejo! Naj poizkusijo! Medice, gospod Mihael!"
Volodijovski je nalil, gospod Zagloba pa je izpil na dušek, na-mršil obrvi in rekel, kakor bi govoril sam s seboj.
"O čem sem že govoril? Kaj sem hotel? Aha! Medice, gospod Mihael!"
Volodijovski je zopet nalil. "Pravijo," je govoril Zaglo-
ba, "da ga tudi gospod Sapieha rad potegne v dobri družbi. Ni čuda, saj si ga vsak pošten človek rad privošči. Edino izdaj-nild, ki goje neiskrene misli do domovine, se boje vina, da ne bi izbleknili svojih namenov. Rad živil pije brezov sok, pa smrti pa bo'pil smolo. Tako naj mi Bog pomaga! Vem že naprej, da se bova sporazumela z gospodom Sapieho, ker sva si podobna kakor eno konsko uho drugemu ali kakor par škornjev. In pri tem je on poveljnik, jaz drugi, toda jaz bom že tukaj vse uredil, da bo vse gotovo, ko pride on. Veliko breme leži na moji glavi, pa kaj hočem? Ker nihče ne utegne misliti na domovino, pa misli ti, stari Zagloba, dokler imaš še sape v nosnicah. Najhuje je, da nimam pisarne."
"Pa čemu ti bo neki pisarnji oče?" je vprašal Skrzetuski.
"I čemu ima kralj svojega kanclerja? I čemu mora biti pri vojski vojni pisar? Treba bo itak poslati koga v kako mesto, da mi narede pečat."
"Pečat?" je ponovil presenečen Rzedzian ter pogledoval gospoda Zaglobo z vedno večjim
spoštovanjem.
"Kaj pa boš pečatil, gospod?" je vprašal Volodijovski.
"V tako zaupni družbi mi že lahko rečeš, gospod Mihael, kakor nekdaj samo 'gospod'! Jaz ne bom pečatil, temveč moj kan cler. . .To si t:i zapiši za uho!" 4 Tu je pogledal Zagloba po navzočih s tako resnostjo in ponosom, da je Rzedzian skočil s klopi, gospod Stanislav Skrzetuski pa je zamrmral:
"Ilonores mutant mores!" "čemu mi bo pisarna? Le poslušajte!" je govori) gospod Zagloba.
"Najprej vedite, da ti porazi, ki jih trpi naš^ domovina, so po mojem mnenju le posledica'razkošja, svojevoljnosti in lahkomiselnosti (medice, gospod Mihael!), ki nas obkroža kakor kuga. Toda v prvi vrsti je vsled krivovercev čimdalje več' takih, ki s pravo vero zaničujejo tudi najsvetejšo našo zaščitnico, ki se mora radi tega zaničevanja po pravici srditi. . ."
"Resnico govori!" so se oglasili vsi naenkrat. "Disidentje so prvi prestopili k sovražnikom, in kdo ve, če ..jih niso sami pri-
vedli k nam?!"
"Vzgled, veliki hetman Hlevski !"
"Toda, ker je tudi v tem vojvodstva, kjer sem jaz poveljnik, precej krivovercev, kot v Tlkoči-nu in v' drugih mestih, se bo izdalo, da si pridobimo že v začetku blagoslov za naše podjetje, splošno povelje, da se morajo oni ki žive v zmoti, v treh dneh vrniti k pravi veri, sicer se jim zapleni premoženje v prid vojaštva."
Vitezi so se začudeni spogledali. Vedeli so sicer, da gospodu Zaglobi ne manjka razsodnosti in zvijač, a se niso nadejali, da bi bil gospod Zagloba tak politik in bi znal tako izvrstno razsojati javne zadeve.
"In vi še vprašate,' je rekel zmagoslavno Zagloba, "kje bom vzel denar za vojsko? S konfiskacijo. In vsa Radzivilska posestva postanejo na ta način last vojske."
"Ali pa bo pravica na naši strani?" je pripomnil Volodijovski.
"Danes so taki časi, da kdor ima sabljo, ima tudi pravico! Kakšno imajo švedje in vsi ti
sovražniki, ki razsajajo v mejah ljudovlade?"
"Res je!" je odgovoril s prepričanjem gospod Mihael.
"Toda tega še ni dovolj!" je zaklical Zagloba ter se razvnemal. "Drugo povelje se izda šlahti vojvodstva podleškega in onih zemelj v sosednjih vojvod-stvih, ki niso še v sovražnih rokah, da bi se oglasili v splošno vojsko, šlahta naj oboroži slu-žinčad, da bi nam ne manjkalo pohote. Vem, da bi marsikdo rad prišel, samo čaka še pisma in reda. Bodo torej imeli red in pismeno povelje."
"Gospod, ti imaš res toliko pameti, kakor veliki kronski kancler!" je zakričal gospod Volodijovski.
"Medice, gospod Mihael! . . . Tretje pismo pošljem Hovanske-mu, da naj se pobere k vragu, če ne, ga zapodimo iz vseh mest in gradov. Zares, oni stoje na Litvi mirno in se ne polaščajo gradov, toda Zoltarenkovi Kozaki ropajo, jezdeč 7v oddelkih po en tisoč ali dva tisoč mož. Te naj obdrži na uzdi, sicer jih pobijemo."
"Gotovo, da bi mogli to stori-
ti," je rekel Jan Skrzetuski, "bi vsaj vojska ne lenuharila."
"Mislil sem tudi na to in bas danes odpošljem nove oddelke proti Volkovisku. Tretje pismo pošljem našemu izvoljenemu dobremu gospodarju, da ga potolažim v njegovi žalosti, zakaj še se najdejo taki, kateri ga niso zapustili, da so srca in sablje pripravljene na njegov migljaj. Naj ima v tujini vsaj to tolažbo naš oče, naš ljubljeni gospodar, naša jagelonska kri, ki se mora sedaj potikati po svetu."
Tu se je gospodu Zaglobi za-kolcnilo, ker ga je imel že močno v glavi in naposled je zastokal od žalosti nad kraljevo usodo, a gospod Mihael se mu je takoj pridružil, samo malo bolj potiho. Rzedzian se je tudi cmeril, iili pa se je delal, da se cmeri. Skrzetuska sta pa oprla glavi na
roke in sta molče sedela. •
Nekaj hipov je vladala tišina, naenkrat pa je pograbila Zaglobo jeza.
(Dalje prihodnjič.)
ET H
II	II
Ii	If
1	ii
=	n
i	II
ii II
II if
H !i ii ii
ii 1;
i!
E3EI
iiiiiiiiiiiiiiiiiiriii
i.ihmihmimiiiimhi
mimmhihi»hiimi|miihihiiihimhimhmiimimimiimhmhimhihm|hmimi
llllll<lllt<IIIMIIIIIIItltllllWI|**>*'l*'l*lllll,llllllllll,l,,lll,,llll>ll,lllllll>1111111111111
IIHHIIHIIHIIMIIHIIIHHIHHIHHMIllllHMHIIHIIMilllllMHIIHHH
fcVjIl
H

THE NORTH AMERICAN TRUST COMPANY
62. CESTA IN ST. CLAIR AVE.	PODRUŽNICA: 15601 WATERLOO ROAD
CLEVELAND, O.
Naznanja odprtijo 1931
CHRISTMAS CLUBA
"Lahek način" za varčevanje denarja
Iskreno ste vabljeni, da se sedaj pridružite Božičnemu klubu z drugimi vred.
Lahko začnete z 25c, 50c, $1.00, $2.00, $3.00, $4.00, $5.00, $10,00, $20.00 ali več. Nič naklad, nič kazni, nič barantanja.
Naš Božični Klub je načrt, ki vsakomur pomaga, da si nabere denar za Božič, počitnice, davke, zavarovalnino, investiranje ali osebne potrebe.
Ta klub je namenjen, da vas uči in vam pomaga varčevati s tem, da redno vlagate v banko del vašega zaslužka. Ta navada, katere se takolahko primete, postane stalna ter neprecenljive vrednosti za bodočnost.
Naš Božični Klub ni samo za one, ki služijo denar, pač pa tudi za trgovce ter profesijonelne može in žene, ki bi radi spravili skupaj "pripravljen denar" ki se ga lahko rabi v slučaju potrebe.
Načrt kluba je zelo priprost: samo prinesite svoj prvi vložek, in tako postanete član.
Plačujete vsak teden ali pa vnaprej.
Sledeča tabela vam razloži posamezne razrede:
NAČRT ENAKEGA PLAČEVANJA:
9VQTVa/l Vložite vsak teden 25e in v
tot rdzreu 50 tednih imate..........................
50c razred
Vložite vsak teden 50c in v 50 tednih imate..........................
$1 fQ7rarl Vložite vsak teden $1.00 in v
1 I d/A ril 50 Wnih imatc..........................
$9 mvraA Vložite vsak teden $2.00 in v
L Id/iieil 50 tpdnlh imate..........................
$ 12.50 $ 25.00 $ 50.00 100.00
$9 ror/rnrl Vložite vsak t:den $3.00 in v
arazrea50 tedlUh lmate..........................
150.00
$ 4 razred 5?tlrlJ:Sn..$4:00..in...v $ 200.00
$ 250.00 $ 500.00
$ 5 razred vložite vsak tcden ,n v
50 tednili imate.
$10 razred J'0"*vsak teden 510 in v
$20 razredv,oiite vsak tcden 520 in v
50 tednih imate..
50 tednih imate.. $1,000.00
VI DOBITE TUDI 4 PROCENTE OBRESTI.
PRIDRUŽITE SE NAŠEMU BOŽIČNEMU KLUBU SEDAJ
J
If H
El If
g«
S«	S3
i	Ii
I	H
II	13
i! H
i i 1
IMtMHHMIHHIMHHHIMHMHIIHIIIHHlil
IIMIII11II Milil I lili Mllllllll
IIIIMIIMMHMIMIHIIIMMHHIIIMIMIIIHIIIIIHMMIHHIHIIMIIIIIMMH
HlfMIM.IIM.II.MII.H.I.IMMI.......HI..........................MIH.IHIHIIimi.......HIMIMIIIIMIIH......•»•MM................
IIIIMNMIIII4IIMMIIIIIIIf llllllliiiii HiiHlil|^||||||||||||||(|||)|||^||^^
.............................MIH......HHIIIIIIHH.HHMIIIMI..m.,IMIM.M..|....................I..........•••»•••■
•IIMIII......MMMIIMMM.................................................................IMHMIIMMM........MIMIIIMI................H.....""""IJIIZE^
MIIIMIIIHIMIMMMlMMMIHtMMtMIMtMIMMIIIMIMIIIMIIUIIIIIHUHlHlMII'W	......iiihiiiiimihiiiiimmiimimm
III I Mil IIMII III Mtl I MIHI Mill Mill
IIMMMMIMIIMMMIIIIIMMMMMIIMMMMMMMIMMH