^LASILO OBČINE MENGEŠ HšTEVILKA86 ea m&ahgim KNJ^'CADOMŽALE LJUBUANSKA58 1230 DOMŽALE OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale Telefon: 061 714 006 P.E. MENGEŠ SLOVENSKA 24 Telefon: 061 738 980 TRGOAVTO KOPER Trgovina BURNIK Mengel, Prelemova 3, fel./fax: 061 7237 785 AKCIJE V MESECU SEPTEMBRU OKRASNI POKROVI KOLES GRT OD 3.451,00 SIT GUMI TEPIH GRT 1.487,00 SIT DODATNE STOP SVETILKE OD 1.1 78,00 SIT GRT. AVTO PREVLEK OD 5.950,00 SIT ROG DAKOTA 21 PRESTAV 31.990,00 SIT PIAGGIO NRG 449.991,00 SIT TOMOS ATX 209.000,00 SIT 10% POPUST ZA ROT.KOSILNICE HARRV IN CG GRT. SVEDROV 999,00 SIT 100-DELNA GRT. ORODJA 3.990,00 SIT ISKRA VRTALKA 13.990,00 SIT ZATOPAMO: Zavorne plošćice Lucas, zavorni drski Brembo, el. Mat. Hella, FAE, Satumus; metlice Trico, avtoakustika Clarion, svečke Champion, Eyquem, stikala Fae, Itab, filtri Tecnocar, končniki DYS, električno orodje Felisatti, generatorji Genmac, rot. Kosilnice Harry, Castel garden, avtoplašči Sava, Pneumant. MOŽNOST PLAČILA NA VEĆ OBROKOV, S KARTICAMI, KREDIT Trgovina je odprta vsak dan od 8.do 19. ure, v soboto od 8, do 12. ure. elektroinštalaclje: novogradnje, adaptacije, prenoue ♦ domoioni, video domof oni ♦ avtomatizacija dvoriščnih, garažnih... vrat na daljinsko odpiranje ♦ zapornice ♦ ogrevanje žlebou. tal, duorišč. Mančin IZVEDBA je kvalitetna invdogovorjenemroku! PlACllO na obroke! GARANCIJA in SERVIS zagotouljena! telefon: 01 723 8167 GSM: 041 683 671 Miroslav BRVAR s.p. Zavrti 36 1234 Mengeš ■ Im/IBlIm^L/ INŽENIRING d.o.o. Slovenska cesta 24 • Mengeš Telefon: 01-7230 986, 7230 987 URADNE URE: PON-PET: 9.00-12.00, 16.00-18.00, SOB 9.00-12.00 Prodamo: - V Loki pri Metilu jm/nIInvo paiclo, povrSinc (i'jfj m', rvi mirni in lonfni lokaciji, vw kornunala ob parceli, - Ns Gorjitft pri Dolm prodamo /a/idljivi grdili, površine. |io 1100 m', som'na le;;,i, lep r,i/j;!ed, komunalni vodi v blizini. - V f*reserjari pri R.idomljah /a/idljivo p.irodo, povene t'>2() nV. Vf,i komunalni prikljnČki ob ptirf cli, - VMali l.oki pri Drajjornlju /.l/idljivo parcHo, povrSinO1 470 m'; v;.i komunalni vodi r>h parceli. - V Wm.i pri Kamniltu /a/.idljivo p.irr.olo 2M)() nv', knt n^domcstno gradnjo za poslovne prostore. Lokacija dok. Z m' n,i parceli (i()rj rrr'- ■ V Mi^nj^u prodamo trisobno stanovanje v bloku, druj^o nadstropje, vsi priključki, prev/otn t.ikoj, lopo olifan-jeno, vseljivo t;tkoj. Fer dvoinjKilsobno '.trmovtinj*.' v četrtem naostrnpju, /afiodna logri, inirn,i lokacija, balkon, vs'i |)riklju(*ki, pre.v/em aprila 202. - V kranju triwlinn stanovanje v dni^em fi.idstropju vc^tfinovjjnjrikcga objekta, ki "itoji v bli/ini /iinr>k(ilflne(;a kopaliinoy pridobiti uhođen kredit, - Kodica pri Dom>alah ■ /biramo interesente /,i nakup dvowibriih stanovarij, luksuzno opremljenih s klimo. Predviđen prev/e.m poloti 2002. ' ('Sata pri Dra^omlju ■ dvoinpoisobno stanovanje ?; pripad.ijoi'im atrijem v pritlifjti ^tiristdnovarijskefja objekta. -■ V UomJtoldh po'Jovni prodor, (»rime.ren /.i trgovino, 1 tovornlm livigalor«, v dveh e!a>ah / i/del-iniiiri in opremljenim pritltćjem površno U\\,W) wl tor i/clclano kletjo povrSine 6'l,2() IT'2- Oddamo: - V emiru Motici poslovni prostor v i/meri 25,75 ni', primemo /j pK-dstavniSlvo ali mimo obrt, l'arkirK6> s'o zagotovljf-nii. uvodnik; se-\& KfiZflLO ■i—^— ŽUPANOV UVODNIK 4 OBČINSKA UPRAVA 6 ŽIVLJENJE V OBČINI 9 INTERVJU 10 Stane Šimenc POLICIJA 10 PROMET 11 PODJETNIŠTVO 13 DRUŠTVA 13 KULTURA 17 I POUflBUEni ^ U flSTRflLni SUET KONCERT BARILOŠKIH VRABČKOV USTflOUITEU ZUEZE KULTURniH društeu oBčint menGEš ŽUPNIJA MENCEŠ 22 NAŠA ŠOLA 23 NAŠ VRTEC 25 IZ PRETEKLOSTI 26 m ŠPORT 28 ŠPElfl BURGfffl POTOPISI 31 ZAHVALE 32 OGLASI 34 GLASILO OBČINE MENCEŠ • Glasilo ureja uredniški odbor: Matjaž Koncilja - odg. urednik (041 661 517, e-mail:matjaz.koncilja@siol. net), Alojzij Janežič, Maleja )emec, Ana Jernejčić, Terezija Potočar - KoroSec, Tatjana Sivec Strmšek, Majda Trobec Odgovorna urednica Uradnega vestnika: Irena Podboršek, tel. (01) 7247 106 • Tehnična urednica in oblikovanje: Sabina Kompare, tel. (01) 723 0 903 Lektoriranje: Lili Epih Realizacija: Nagelj d.o.o. GRAFIČNI STUDIO HERLE tel. & fax: (01) 721 30 74 Izdaja: Občmski svet Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejemajo ga vsa gos-podinjstva v občini Mengeš brezplačno na dom. • Distribucija: Primož Kržan, tel. 7237 296 ■ ■■ ■■ ^m ^m ih ^m ■■ ^ ■■ ^ ^m ^m m PRISPEVKE z disketami (zapis v VVordu, shranjene kot 'samo tekst/text only'), rokopise, fotografije, oglase ter drugo gradivo za naslednjo številko Mengšana lahko pošljete na naslov: Slovenska c. 30, 1234 Mengeš ali oddate osebno v sprejemni pisarni Občine Mengeš med uradnimi urami, najkasneje do IO. oktobra. Drage bralke, spoštouani bralci! Po vročem in sorazmerno mirnem poletju je prišel september in prinesel precej stresnih dogodkov. Svet je nedvomno najbolj pretresel teroristični napad na Ameriko, ki ga skoraj ni mogoče razumeti, če pa to poskušam, se mi zdi, da se je nekdo strašno ponorčeval iz ameriških obveščevalnih služb in ameriške težnje, da si zgradi vesoljski ščit. Druga asociacija pa se mi navezuje na simbolno raven porušenih stolpov Svetovnega trgovskega centra, simbola ameriške gospodarske uspešnosti, ki očitno nekoga zelo moti. Gre torej za zavist na svetovnem nivoju? Ob poslušanju poročil sem izvedel, da je bilo tuđi v Sloveniji več varnostnih ukrepov, ki pa, tako se mi zdi, nimajo pravega smisla, saj je Slovenija premajhna in premalo pomembna v svetovnem merilu, da bi jo teroristi lahko vzeli na muho. Terorizem v Sloveniji ne prihaja od zunaj ampak si ga znamo ustvariti kar sami. Pred dnevi sem prejel ponudbo Mladinske knjige - trgovine d.d., ki me je prepričevala, naj kot pišoči Slovenec kupim Slovenski pravopis za 17.910,00 SIT. Menim, da je poznavanje svojega jezika pomemben konstitutivni element vsakega naroda in bi torej moral biti pravopis med Ijudmi čim bolj razširjen. Prej omenjena cena je ekonomska, ko bi morala biti s pomočjo države precej znižana. In zakaj naša država tega ne stori? Urednik Foto: PETER ŠKRLEP MENGŠAN Drage občanke, spoštouani občani! Trideseti uvodnik pišem v tednu po nerazumnem terorističnem napadu na ZDA. Po številu žrtev in škodi, upam da ne tuđi po posledicah, presega japonski vojaški napad na ZDA. Napad s presenečenjem, brez vojne napovedi na Pearl Harbour, je potegnil ZDA v drugo vojno in jo s tem naredil kot svetovno. Svet je postal z informatiko (internetom) globalen, zelo povezan, soodvisen in občutljiv. To in zgodovinsko dejstvo, da je dobro vedno združevalo in zmagalo me prepričuje da do vojne ne more priti. Odpraviti moramo vzroke in onemogočiti skrajneže. Vprašajmo se kako ravnamo do sebe, svojih najbližjih, skupnosti in narave, do svoje in skupne lastnine. RAZMIŠLJANJE (aktualno ?!): TEROR-IZEM, TERORIZMI; brez besed, za razmišljanje jih lahko naštevamo: iz-kjučujoče agresivne ideologije; diktature; fundamentalizmi; rasni, etnični, verski, politični, medijski, potrošniški; mafijski in kriminalni; družinski, med-osebni; proti naravi in proti svetu! Pomislimo, pri katerih smo udeleženi sami! Prav lep pozdrav! Tomaž Štebe ŽUPAN ODCOVARjU Vprašanja posredovah PETER GUBANC, LDS Vprašanje županu: 1. V 8. številki časopisa Novice dne 19.4.2001 ste v rubriki »Vi sprašujete, župani odgovarja-jo« glede možnostji priključitve vodovoda iz občine Kamnik odgovorili, da imamo jasno izraženo pripravljenost občine Kamnik, da nas vključi kot enakopravne partnerje pri obnovi in uporabi kamniškega vodovodnega sistema. V nadaljevanju odgovora pojasnju-jete, da resno računate na kamniški vir, kar bi bil strateški interes pri planiranju vodooskrbe v naši občini. Poleg vas v istem časopisu na isto vprašanje odgovarja tuđi kamniški župan. Iz njegovega odgovora ni razviden jasen interes, da bi njihova občina predvidevala priključitev mengeškega vodovoda na njihov vodni vir, kot trdite vi. Prosim vas za pojasnilo ter vas sprašujem, če je smiselno še resno računati na kamniški vir ter na tem graditi strategijo oskrbe s pitno vodo v Mengšu, če v Kamniku ni interesa za to. Ali ne bi bilo boljše za Mengeš, da se enkrat resno lotimo obnove obstoječega krvavškega vodovoda. Odgovor: Dejstva so nedvoumna: kamniška voda je veliko boljša, vodozbirno in vodovarstveno območje je ncprimerno manj obremenjeno in urbanizirano; možni so dodatni novi pravi naravni vodni viri; sanacija sistema je lažja in bistveno cenejša! Župani občin Kamnik, Komenda, Mengeš in Vodice smo na ses-tanku na Križu, dne 23.11.2000, oblikovali glavna izhodišča za povezavo treh občin na kamnižki vodovodni sistem. Prisoten je bil direktor Komunale Kamnik, d.d. gospod Andrej Skodlar in svetovalec župana Komen-de gospod Stane Zamik. S slednjim sva ses-tavila zapisnik, župani treh občin smo ga podpisali. Žal ga Kamničani še nišo! Končana je bila studija treh občin in MOP. Končuje se dodatna hidravlična presoja takega sistema, ki ga je naročila Komunala Kamnik. Odkrito moram povedati, da so pogajanja s Kamničani dolga in z veliko nihanji. V naši občini, v skladu s studijo, nadaljujemo z vključevan-jem prve globinske vrtine in z raziskovanjem druge. Vprašanje županu: 2. Zakaj še vedno niste izbrali revizijske hiše za izvedbo revizije poslovanja Občine Mengeš v letu 1999, kar ste dolžni na osnovi sklepa Občinskega sveta Občine Mengeš, ki je bil sprejet pred slabim letom dni? Po mojem mnenju se reviziji izmikate, zato vam dajem pobudo, da nemudoma izvršite sklep občinskega sveta. Odgovor: Nadzorni odbor Občine Mengeš je v skladu s sklopom občinskega sveta že pričel s postop-kom izbire revizijske hiše. Po predvidevanjih bo revizijska hiša izbrana koncem meseca septembra 2001. Uprava občine nudi Nadzornomu odboru (NO) administrativno pod-poro. Sklep sveta je zadolžil NO za izvedbo postopka razpisa, izbora in spremljanja dela revi/.orske hišo. Občanom pa moram pojasniti, da sem svotu in NO prodlagal, da namesto toga sami izborejo strokovnjaka, ki jim bo pomagal pri nadzoru dela uprave občine. Menim, da bi bilo to koristnoje, tuđi stroški nišo nepomembni, uprava bi dobila več prcdlogov, kako izboljšati svoje delo. Tako pa borno za (rutinski?) rcvizorski pregled poslovanja v letu 1999 plačali okoli 3 milijonc tolarjev. Vprašanje županu: 3. V lanskem šolskem letu je Svet staršev dal pobudo Občini Mengeš, da zagotovi čisto pitno vodo za učence Osnovne sole Mengeš. Predlagali smo, da se nabavita dva filtra za vodo, ki bi ju priključili na vodovodno insta-lacijsko napeljavo v Osnovni soli Mengeš. Vodstvo OŠ je pobudo posredovalo občini. Ker v enem letu problem ni bil rešen, v imenu Sveta staršev in kot član OS predlagam, da se v proračunu zagotovi 600.000 SIT za nabavo in montažo dveh vodnih filtrov. Delo naj se izvrši najkasneje do začetka naslednjega šolskega leta. Strošek naj se potrdi z rebalan-som proračuna za leto 2001. Odgovor: Ravnatelj OŠ Mengeš lahko nabavi sistem za pitno vodo vedno po lastni presoji in s pre-vzemom odgovornosti za izbor. Tako kot ravnateljica vrtca Mengoš. Sam so pogajam z raznimi dobavitelji. Zahtevam garancijo za ustroznost naprav in pogodbeno odgovornost. Šola, učenci in star-ši so dobili obvestilo o uvedbi sistema. Sedaj čakam dobavitolja, da podpiše pogodbo in dobavi napravo. šola pa mora izbrati ustrezen prostor za namestitev! Voda bo ustrezno obdolana in obogatena s kalcijem in magnezijem. Učenci jo bodo lahko točili v stekleničkc neomejeno, namenjena pa bo tuđi kuhinji za čajc, sokove in kuhanje. | ŽUPANOV UVODNIK Đ MENGŠAN ŽUPAN ODCOVARIA Vprašanje županu: 4. Kakšno je stanje pri projektu gradnje Lekar- ne pri Zdravstvenem domu Mengeš? Odgovor: Občinski svet je na 30. seji, 12.09.2001, potrdil prodajo zemljišča pri Zdravstvenem domu. Občina bo sodelovala kot soinvestitor z znc-skom vrednosti komunalnoga prispevka in prodajne vrednosti lekarne v sedanjih pro-storih. Znesek borno zavarovali s pogodbo za primer spremembe zakonodaje in morebitne privatizacije. V tem primeru bo morala lekar-na vrniti ustrezno revaloriziran znesek soin-vestitorstva. Vprašanje posredoval gospod MARKO JER1Č, SDS Vprašanje županu: Na koncu Testenove ulice v Loki ob križišču z glavno cesto se vsak dan večkrat slišijo zavore. Razlog je previsoka živa meja ob hiši št. 113, last Šonje Bregar. Če pripelješ po Teste-novi ulici do glavne ceste, komaj vidiš 50 me-trov daleč na glavno cesto, in to je bilo že prevečkrat premalo. Ali je mogoče zahtevati od lastnika te meje tuđi zakonsko, da odstrani previsoko ograjo? Če pa to ni mogoče, pa naj se postavi bočno cestno ogledalo, tako da bo varnosti zadoščeno. Odgovor: Lastnika borno opozorili na problem. V takih primerih, ko ograja služi tuđi kot protihrup-na zaščita hiše, bo potrebno pobudo širšc ob-ravnavati. Za mnenje smo zaprosili Direkcijo RS za ceste (DRSC), da pove svoje mnenje o tem problemu in predlaga rešitev. Na tem odseku obstaja prav tako nevarnost naleta ob zavijanju levo iz smeri Trzina na Testenovo ulico. Brez soglasja DRSC Občina Mengeš sama ne more reševati tega vprašanja. Vprašanja posedoval gospod BRANKO LIPAR, LDS Vprašanje županu: 1- V občini Mengeš že vrsto let primanjkuje Prostih mest za organizirano predšolsko vzgo-jo v vrtcu Mengeš. Nerešenih vlog je veliko, razmerje med številom vključenih otrok ter številom otrok, čakajočih na prosto mesto v vftcu, pa je zaskrbljujoče. O tej problematiki večkrat opozarja tuđi vodstvo vrtca; nazadnje je o tem v Mengšanu (št. 81, marec 01) razmišljala ravnateljica gospa Kavka: »Če bodo imeli devetletko, bo možno-sti za vključitev več, saj borno imeli okrog sto prostih mest, če pa bo ostala v Mengšu tuđi naprej osemletna osnovna šola, bo prostih mest v vrtcu manj, okoli 61 - kot vsa leta došle j.« Po mojem mnenju bo število prostih mest glede na število prvošolcev osemletke v no-vem šolskem letu še manj, saj bo vseh prvošolcev le okrog 65, vendar pa je med njimi precej otrok, ki nišo v vrtcu. Zakon o vrtcih je nekako uzakonil pravico staršev do vključitve otroka v vrtec, s tem pa tuđi zadolžil lokalne skupnosti, da za ures-ničenje te pravice ustvarijo dejanske možnos-ti. 10. člen citiranega zakona je to obveznost določil tako: »Kadar v kraju bivanja ni vrtca, ki izvaja javno službo, oziroma vrtec nima prostih mest, starši pa izrazijo interes za vključitev v vrtec tolikšnega števila otrok, da bi se v skladu s standardi in normativi obliko-val en oddelek, je lokalna skupnost dolžna najkasneje v 30 dneh začeti postopek za za-gotovitev dodatnih prostih mest v javnem vrtcu ali razpisati koncesijo.« Postavljam vprašanje: Kako bo Občina Mengeš uresničila to zakonsko obveznost? Odgovor: Ravnateljica vrtca na naših sestankih te problematike ni nikoli izpostavljala. Tch ses-tankov je bilo kar nekaj, saj projektiramo nov vrtec na lokaciji pri banki. Odgovor je torej z novim vrtcem. Zaradi velikosti je bilo kar nekaj dilem - tuđi zaradi zaskbljujočih demografskih podatkov, zaradi premajhnega števila rojstev. Srednjoročno pa bo potrebno s širjenjem občine in rastjo števila prebivalstva pripravljati lokacijo vrtca na jugu Mengša, za ta del in Loko. Pristop naj bi bil v manjših enotah, ki so ustrezno razporejene in na primernem prometno dostopnem mestu. Vprašanje županu: 2. Predlog: Vključevanje vozil iz Šolske ulice na Slovensko cesto je zelo otežkočeno, v določenih časovnih obdobjih dneva pa ćelo problematično. Vozil iz Šolske ulice je zelo veliko, na Slovenski cesti pa je pogosto neprekinjena kolona vozil v obe smeri. Nujen je ukrep, v namestitev dodatne prometne signalizacije. Predlagani, da se v dogovoru z upravljavcem Slovenske ceste uredijo prometne razmere, ki bodo dopuščale varno in nemoteno vključevanje v promet iz Šolske ulice. Odgovor: Zaradi ponovne odločitve sveta glede gradnje velike športne dvorane na mestu sedanje telovadnice borno morali njeno ustreznost s prometnoga vidika še preveriti. Rezultate prometne studije, ki pa bo vključevala tuđi to križišče bomo posredovali upravljalcu te državne ceste. S pozidavo območja stari Trak in Eta pa bo na tem mestu nastalo pravo križišče in potrebno bo pri tem upoštevati tuđi to! Vprašanje županu: 3. Novi lastnik nepremičnine - zemljišča in stavb Staretovega gradu, je s fizično zaporo preprečil uporabo dela zemljišča, na katerem je bilo možno obračati avtobuse. Na tem mestu so učenci vstopali (oz. izstopali) v avtobus, ko so odhajali na ekskurzije ali izlete ali prihajali z njih. Ustreznejšega prostora za te namene v blizini sole ni. Prostor pred vrtcem ni uporaben, ker je zaparkiran, potre-buje pa ga vrtec za starše svojih otrok. Postavljam vprašanje: Ali Občina Mengeš lahko uveljavi javni interes, da bi to zemljišče lahko uporabljali za opisani namen? Odgovor: Menim, da bi avtobusi lahko parkirali na območju parkirišč občine. Tako smo z dopisom svetovali tuđi staršem. Zapora poti proti Sašotovem drevoredu in tuđi drugi pre-senetljivi in meni nerazumni ukrepi lastnika so privedli do tega, da je občina vložila zahtevo po reviziji postopka vračanja tega dela lastnine, da bi zaščitila javni interes. Si-cer pa je to javna pot ima tako zagotovljeno služnost javnosti. Pisma članov Sveta staršev Osnovne sole Mengeš, objavljenega v zadnjem Mengšanu, nisem razumel kot konstruktiven prispevek k skrbi za našo osnovno solo in naše učence. Vrednostnih sodb, ki jih je v pismu podal pisec pisma in kažejo bolj na nestrpen oseben odnos do župana kot na razpravo o vsebinski problematiki, ne bom komentiral. Mnenje o njih naj si bralci ustvarijo sami. Navajam le nekaj dejstev, ki marsikaj pojasnjujejo. Kot župan sem se javno odzval v zvezi s prob-lematiko uvajanja devetletne osnovne sole v naši občini, potem ko so me nekateri starši zasebno in javno seznanili z načinom pridobivanja soglasja staršev za devetletko in terjali ustrezen odgovor. B MENGŠAN ŽUPAN ODGOVARJA Način, ki ga je pri tem uporabil ravnatelj osnovne sole, prav gotovo ni bil ustrezen. Star-šem ni omogočil normalne izbire med osem-letno ali devetletno osnovno solo, kot je to zahtevalo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, pač pa je staršem, ki se ne bi strinjali z letošnjo uvedbo devetletke, sporočil, da morali otroke prepisati na drugo osnovno solo. Ni bil župan tišti, ki je na podlagi neprimer-nega načina pridobivanja podpore staršev zavrnil uvedbo devetletke, pač pa je bilo to Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, ki je zaradi tega dovoljenje zavrnilo. O tem dejstvu, kot kaže, člani Sveta staršev OŠ Men-geš nišo razpravljali. Ker ne razumem »velik val ogorčenja«, ki naj bi bil sprožen med člani Sveta staršev zaradi zadnjega odstavka članka (le-ta namreč govori ravno o večji skrbi za učence, kar starši želi-jo in pričakujejo), ki sem ga objavil v junijski številki Mengšana, ga v celoti še enkrat citiram, tako da lahko bralci sami presodijo, ali je »ogorčenje« članov Sveta staršev upraviče-no ali ne: Menim, da bi bilo v prihodnje precej bolj smotrno usmeriti energijo tuđi v čim kako-vostnejšo zagotavljanje izobraževanja in vzgajanja osnovnošolcev kot pa forsiranje eksperimentalnih rešitev, ki se v praksi še nišo potrdile, ne glede na to, ali bodo takšne rešitve v prihodnjih letih z Ministrstva za šolstvo dejansko uvedene ali ne. Nenazadnje je skrb vzbujajoče dejstvo, da je Osnovna šola Mengeš ena redkih osnovnih šol v Sloveniji, kjer je bil ravnatelj zaradi po-javov nasilništva in vandalizma prisiljen uvesti posebno varovanje. Z zagotavljanjem ustreznih vzgojnoizo-braževalnih prijemov, v kar bi bilo potrebno vložiti nekaj dodatnega truda in strokovnih znanj, bi šola prav gotovo lahko bistveno zmanjšala preventivno pojavnost ekscesnih pojavov na svojem območju. Pričakujem in prosim da, me ob podobnih razpravah na svetu staršev povabite in mi omogočite neposredno pojasnjevanje in odgovore. Ni najbolj demokratično in produktivno razpravljati enostransko in kriviti brcz poslušanja tuđi okrivljenega. Župan Mag. Tomaž Štebe Društua in organizacije u Občini Illengeš ponouno javno povprašujemo, ali imate interse za upRfluunnjE mi nnjem prostorov nad knjižnico (čitalnica, manjša dvorana, trije pisarniški prostori) in v severnem delu KD Mengeš ter ORGflMZnCIJO OBČinSKIH PRIREDITEU III RKTIUI10STI Svoj interes in predloge posredujte na Občino Mengeš, Slovenska c. 30, pisno, elektronsko ali po telefonu najkasneje do sredine oktobra 2001. Naslovi in informacije: obcina@menges.si, tel. 01 7237081 / 7247100 ali neposredno na gospa Rika Binter (Rika.Binter@menges.si, tel. 7247107, 040 852351) ali gospa Irena Podboršek (lrena.Podborsek@menges.si, tel. 7247106, 040 852351). Predvsem pričakujemo odziv društev in organizacij s področja kulture. V neposrednem pogovoru in v pripravah programov ter proračuna za leto 2002 borno poskušali uskladiti potrebe, predloge in možnosti. mag. Tomaž Štebe, dipl. ing., župan PSATA StUđ6n6C POBUDA OBČINAM POREČJA PŠATE Kako je prišlo u« poijude? O pogovorih glede postopka uvajanja čišćenja vseh odpadnih voda, preverjanja in uresničevanja koncepta centralne čistilne naprave ter zagotavl-janja izkoriščanja njenih prostih kapacitet, pri pre-verjanju specifikacij glavnega kanalizacijskega kolektorja in ob predvidenem uvajanju ločenega kanalizacijskega sistema, zaradi nezavidljivega stanja okolja v porečju in vodozbirnem območju Pšate in velikih problemih pri varovanju temeljnih naravnih virov (podtalnice, vodozbirnih in vodo-varstvenih območij v gorskem in ravninskem delu porečja) in pri zagotavljanju zdrave pitne vode, smo ugotovili, da je bilo preteklo ravnanje pogosto kratkovidno in tuđi neodgovorno ter nezakonito in da zadeve moramo nujno v temeljih spremeniti. Najprej v našem odnosu do narave, za kar bo potrebno veliko časa - morda ćela generacija in pri našem načrtovanju investicij in gospodarno upravljanju! Pšata nekdaj - Pšata danes Večkrat smo obujali mlaclostne spomine na čaše, ko smo se v Pšati kopali, se po njej drsali, vlačili drevje za pusta in vodo iz nje tuđi pili (pred 50 ali še manj leti). Danes imamo probleme s pitno vodo iz vodovodov, podtalnica za pitje ni več primerna. Okoliščine, pobude Zavedamo se, da bo potrebno veliko let, da borno lahko uživali v čisti vodi Pšate, da bo voda v Pšati postala studence - pitna!? Pomembna je naša pripravljenost, odločilna so naša ravnanja, da se nam želja uresniči: da bo voda v Pšati postala stu-denec - povsem primerna za kopanje/pitna!? Vsebina pobude - ZAHTEVE: Občine v porečju Pšate: Cerklje na Gorenjskem, Domžale, Komenda, Mengeš, Vodice, Trzin in odgovorni državni organi bodo sprejele vse potrebne ukrepe da povrnemo Pšato v čist vodotok - stu-denec. Predlagamo in zahtevamo, da se v celotnem porečju in vodozbirnem območju Pšate: - zberejo vse fekalne in tehnološke odpadne vode v skupni kolektor, odvedejo in očistijo na skupni Centralni čistilni napravi v Domžalah, - uvede ločen sistem kanalizacije za padavinske odpadne vode z lovilci olj in usedalniki, - odvajajo čiste padavinske (meteorne) vode v po-nikovalnice, kjer je to mogoče za bogatenje podtalnice, - vzpostavi na vodovarstvenih in vodozbirnih ob-močjih ter v gorah stanje in delovanje, ki prepre-čuje kakršnokoli onesnaževanje. Tomaž Štebe, župan Občine Mengeš Tomaž Drolec, župan Občine Komenda OBĆINSKA UPRAVA Đ MENGŠAN Telefonske ste Splošne zadeve, vložišče tajništvo uprave, tajništvo župana vilke občinsl 01/723 70 81 01/ 724 70 00 5 80 ali na anonimni brezplačni telefon 080 1200. Policisti PP Domžale fPROMET Spoštovani starši in otroci Obraćamo se na vas z željo, ; da bi bila udeležba vaših I otrok v prometu prijetna, ; predvsem pa varna. Zato vas i v sestavku obveščamo o ; temeljnih pogojih za udele- j žbo pešcev, kolesarjev in i -■drugih udeležencev v pro- i . metu. S skupnimi močmi se ; potrudimo, da bo otroštvo varno in brez i neprijetnih posledic. i Pešci \ Na otroke - udeležence v prometu - so ostali ude- ; leženci dolžni posebej paziti in jim pomagati. j Otroci smejo samostojno sodelovati v prome- ; tu sele, ko se starši prepričajo, da so sposobni i razumeti nevarnosti v prometu in da so sez- ; nanjeni s prometnimi razmerami na promet- j nih površinah. I Otroci morajo imeti na poti v prvi razred os- j novne sole ter domov spremstvo. Sprem- j Ijevalci so poleg odraslih oseb lahko tuđi otro- ; ci, stari od 10 do 14 let, će to dovolijo otro- i kovi starši. Otroci, mlajši od 7 let, lahko ho- j dijo v solo brez spremstva, če to dovolijo star- j ši, vendar le v območju umirjenega prometa, j Otroci morajo ponoći in ob zmanjšani vi- i dljivosti med hojo po cesti nositi na vidnem I mestu predpisan odsevnik - kresničko. i Otroci, ki obiskujejo prvi razred osnovne sole, ; morajo na poti v solo in iz nje nositi poleg od- i sevnika tuđi rumeno rutico, namešćeno okoli j vratu. ; Pešci morajo hoditi po površinah, namenjenih j za hojo pešcev, če te nišo urejene, smejo izje- ; moma hoditi tuđi po drugih površinah (kole- j sarska steza, cesta). Pri tem pa ne smejo ovi- j rati drugih udeležencev v prometu, katerim je ! omenjena površina namenjena. Zunaj naselja j in v naselju, kjer ni urejenih površin za pešce, j morajo pešci hoditi ob levem robu vozišča v ; smeri hoje, vendar lahko uporabljajo le 1 j meter ceste. Izjemoma lahko pešci hodijo po i desni strani vozišča v smeri hoje, če je to j žanje varneje (nepregleden ovinek, plaz). ; Pešec mora prečkati cesto ali kolesarsko stezo ; na prehodu za pešce, če je ta oddaljen več kot j 100 metrov, pa srne cesto prečkati izven pre- i hoda za pešce. ; Pešec ne srne prečkati vozišča izven prehoda I za pešce, kadar sta smerni vozišči ločeni ; fizično ali ju ločuje neprekinjena crta. j Pešec mora prečkati vozišće brez ustavljanja in po najkrajši poti, predno stopi na vozišče, se mora prepričati, ali lahko to varno stori. Kolesarji Kolo lahko samostojno v prometu vozi otrok, ki je star najmanj 8 let in ima pri sebi kolesarsko izkaznico, brez kolesarske izkaznice pa sele po dopolnjenem 14. letu. Otrok od 6. do 8. leta starosti in otrok do 14. leta, ki nima opravljenega kolesarskega izpita, srne voziti kolo le v spremstvu polnoletne osebe (nad 18 let). Otrok, mlajši od 14 let, ki vozi kolo, mora med vožnjo imeti na glavi pripeto kolesarsko zaščitno čelado, zaradi varnosti uporabo kolesarske zaščitne čelade priporočamo tuđi starejšim kolesarjem. Oprema kolesa Zavore Na vsako kolo mora biti nameščena najmanj ena zavora. Zavori za sprednje in zadnje kolo sta med seboj neodvisni, sprednja zavora mora biti ročna. Luči Obe, sprednja in zadnja luč, morata biti pritr-jeni na kolo. Sprednja luč mora biti nameščena v visini med 40 in 120 cm, zadnja luč mora biti nameščena med 25 in 90 cm. Odsevniki Rdeč odsevnik mora biti nameščen na zadnjem delu kolesa, na obeh straneh pedal pa odsevnika rumene ali oranžne barve. Na kolesih z bočne strani morata biti na vsakem kolesu nameščena odsevnika bele ali rumene barve. Na kolesu mora biti nameščena naprava za dajanje zvočnih znakov (zvonec). Pravila za kolesarje Kolesarji morajo za vožnjo uporabljati kole-sarski pas, kolesarsko stezo ali kolesarsko pot. Kjer teh ni, smejo voziti po cesti, če to ni pre-povedano s prometnimi znaki ali prometnimi pravili. Pri tem morajo voziti čim bližje desnemu robu vozišča in ne več kot en meter od roba ceste. Kolesarji, ki vozijo v skupini, morajo voziti drug za drugim. Med vožnjo s kolesom je prepovedano: - spuščati roke s krmila kolesa, - dvigovati noge s pedal, MENGSAN |PROMET - vleči ali potiskati druga vozila (kolesarji, rol-karji), - pustiti se vleči s strani drugega vozila, - voziti predmete, ki ovirajo kolesarja pri vožnji, - voziti druge osebe. Voznik kolesa mora ponoći in ob zmanjšani vidljivosti uporabljati predpisane luči. Kolesarji morajo med vožnjo upoštevati prometne znake, svetlobne prometne znake -semaforje in znake, ki jih dajejo policisti. Starše opozarjamo, da so dolžni poskrbeti za opremo kolesa in predpisano zaščitno opremo otroka - kolesarja s predpisano zaščitno čelado. Otroci ■ udeleženci v prometu Otroci se lahko vozijo v vozilih le, če so starosti primerno zavarovani v ležiščih, homologiranih otroških varnostnih sedežih ali s homologiranimi pripomočki, ki omogočajo uporabo običajnih varnostnih pasov. Otroci morajo do 12. leta starosti sedeti na zadnjih sedežih, ražen če zaradi konstrukcijskih last-nosti vozila omenjene pripomočke ni mogoče uporabljati na zadnjih sedežih. Starši Opozarjamo vas, da v prisotnosti otrok in tuđi sicer ne kršite cestno-prometnih predpisov, saj boste s tem pripomogli k varnejši udeležbi v prometu, prav tako bodo tuđi vaši otroci v prometu varnejši, ko se bodo po vas zgle-dovali. V soli se pozanimajte, kje mimo vašega doma poteka vama šolska pot in po njej spremljajte otroka v solo. Pozivamo vas, da vaša pozornost in previd-nost ob začetku šolskega leta ne bo trajala samo nekaj dni ali tednov, saj so otroci na cesti vse I eto. Otroke opazujte in nadzorujte tuđi v prostem času, saj se njihova igra lahko kmalu sprevrže v nesrećo. r———— —~\ j Skupcu za varno in sretno j i šolsko pot i i___________________________________________i Policijska postaja Domžale Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Mengeš PRomemn uzGOjn «*>■•*-«»** Policijska postaja Domžale in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sta že prve dni novega šolskega leta organizirala prometno vzgojo naših šolarjev. Policisti so povedali učen-cem nekaj besed o svojem delu in orodjih, ki jih pri tem uporabljajo. Najbolj zanimivo je bilo zajahati policijski motor. Policist Marko je nato popeljal skupino šolarjev po Šolski ulici, ki nima pločnika. Otroci so zvedeli, I da skupina v tem primeru hodi po *-desnem robu ceste, posamezniki . pa hodijo po levi. * Varno prečkanje ceste brez semaforja. Varno prečkanje ceste s semaforjem. Zeleni interval na semaforju je bil za skupino prekratek. Pešci ne moremo povsem brezskrbno hoditi po pločniku. Biti moramo previ-dni ob vsakem izvozu na cesto. Nekateri prehodi za pešce imajo ^^*l tuđi tipko, na katero pritisnejo pešci, "^ ki želijo prečkati cesto. MENGŠAN OBISK DELAVNICE KONCEPT ČISTEJŠE PROIZVODNJE: | METODOLOGIJA IN PRIMERI« j TER DNEVA ODPRTIH VRAT MAG- | ISTRSKEGA STUDIJA »MENEDEMENT | TRAJNOSTNEGA RAZVOJA« | Onesnaženost našega planeta je vse večji prob- j lem človeštva in posledice občutimo živali in i Ijudje. Kisel dež uničuje naravni ekosistem, i luknja v ozonu dopušča ultravijoličnemu sevan- i ju Sonca dostop do Zemlje, kar povzroča global- i no otoplitev našega planeta, povečuje pa se tuđi i število obolenj za kožnim rakom. In krivdo za i vse to nosimo izključno Ijudje. Tuđi v Sloveniji i je onesnaževanje okolja močno prisotno. ; Količina izpušnih plinov in uporabe drugih stru- I penih snovi se iz leta v leto veča, velik delež pa I prispevajo predvsem podjetja z odpadki, ki nas- i tanejo pri proizvodnji (velikokrat jih izlivajo kar j v reke), škodo pa povzročajo tuđi z neekono- i mičnim trošenjem neobnovljivih virov). i Tako sem se 6. julija udeležila zgoraj omen- I jene delavnice, ki je potekala v prostorih j Mednarodnega centra za promocijo podjetij na i Dunajski 104 v Ljubljani. Dogajanje je vodil i gospod Janez Petek z Univerze v Mariboru, ki i ima bogate izkušnje z uvajanjem čistejše i proizvodnje v prakso. Govora je bilo predvsem o i tem, kako s čistejšo proizvodnjo izboljšati i ekonomsko učinkovitost poslovanja. j Najprej smo si ogledali zaskrbljujoč video ; posnetek o globalnih okoljskih problemih in nji- ; hovih vzrokih ter o preventivnom varstvu okolja; i z industrijsko revolucijo se je povećalo število I prebivalcev in posledično je eksponentno ! naraščala tuđi proizvodnja hrane, raba surovin- i skih in energetskih virov ter proizvodnja odpad- i kov in onesnaževanje okolja. Zaradi pozidavan-ja kmetijskih površin se pojavlja vprašanje, kako prehraniti celotno prebivalstvo, samo spremin-janje naravnega okolja pa ima številne posledice (npr. erozija - spiranje prsti). Pojavlja se torej vprašanje, kako doseći sonaravni razvoj - to je takšno zadovoljevanje lastnih potreb, da ne ogrožamo obstoja prihodnjih generacij. Ali je to sploh mogoče? Najprej bi morali zmanjšati porabo naravnih virov in povećati učinkovitost njihove uporabe. Odpraviti je potrebno vzrok -preprečiti nastajanje odpadkov na izvoru in tako doseći čistejšo proizvodnjo. Veščine vođenja in poslovne tehnike v podjetju ter samo proizvodnjo je treba naravnati tako, da se poveća učinkovitost, kvaliteta okolja ter da se znižajo stroški. To lahko dosežemo npr. s čišćenjem snovi, z uporabo okoljsko sprejemljivejših snovi, preprečevanjem izgub, ločevanjem odpadkov in njihovo ponovno uporabo, izboljšano rabo surovin, racionalno rabo energije, predelavo odpadkov v stranski produkt, pridobivanjem odpadne toplote...Bistvenega pomena je torej preprečevanje nastajanja odpadkov in njihovo zmanjšanje na minimum. Čistejša proizvodnja se prične s spoznanjem o nujnosti projekta čistejše proizvodnje. Sledijo: 1. Planiranje in organiziranje: - pridobivanje podpore vodstva podjetja; poiskati moramo osebo, ki ima največjo moč odločanja v podjetju, pomembno je tuđi soglasje celotne- \ ga kolektiva; - sestavljanje projektne skupine: za uspešnost j projekta je dobro imeti zunanjega svetovalca, i ki ima bogato znanje in izkušnje na področju j čistejše proizvodnje; i - določanje projektnih ciljev; cilji se morajo uje- j mati s politiko podjetja; i - premagovanje ovir; npr. sprememba lastnosti j izdelka lahko zniža povpraševanje, zato je i potrebno povećano trženje; i - predraziskava; z njeno pomočjo dobimo osnovne podatke o mestih in količinah odpadkov, mestih neracionalne porabe surovin, energije... 2. Faza poizvedovanja; najobsežnejši in naj-daljši del projekta - zbiranje podatkov; obstoječa dokumentacija, projektna poročila, podatki o napravah, strojih in tehnologijah, analize odpadnih tokov... - izbira dodatnih sodelavcev - obisk proizvodnih obratov - procesna shema - masna in energetska bilanca - predlogi alternativ 3. Analiza možnosti izvedbe - tehnično vrednotenje; ali je projekt tehnično izvedljiv - ekonomsko vrednotenje; ali imamo dovolj fi-nančnih sredstev - okoljsko vrednotenje; ali je sprememba spre-jemljiva za okolje - izbira alternativ za izvedbo; vrednotenje ra-zličnih predlogov 4. Praktična izvedba - zagotovitev financiranja - nabava opreme, izgradnja in sprememba obrata - analiza učinkov Zgornji formalni obliki čistejše proizvodnje so nato sledili tuđi praktični primeri njene izvedbe, tako da smo se prisotni lahko na lastne oči prepričali, da deluje tuđi v realnosti. Vendar pa nišo zgolj podjetja tista, ki morajo spremeniti svojo miselnost in način poslovanja, da bi zmanjšali škodo, ki smo jo že in jo še borno povzročili. Veliko moramo storiti tuđi posamezniki; ločevanje odpadkov bi moralo biti nekaj vsakdanjega, namesto z avtom bi se v trgovino lahko peljali s kolesom, vrtove zalivali z deževnico, stanovanja ogrevali s plinom...Kajti, kot pravi star pregovor: »Košček na košček pogača,...«. Urša Jelen SKRLATICA V sredo, 1. avgusta 2001 je Občinski odbor SDS Mengeš organizira! z gorniško skupino Skala tradicionalni pohod na Škrlatico (2740 m). Zbor je bil ob 3.30 uri izpred Občine Mengeš, kjer smo se odpeljali do Vrat. Skupinska slika prispelih gurnikov na Škrlatici. Od tam smo v spremstvu z i/kušenimi gomiki in dvema skupinama (ena je prišla iz tabora v Lepeni, druga pa je prespala v bivaku - udeleženec je bil tuđi gospod JanSa) nadaljevali pot proti vrhu Škrlatice. Po 4 do 6 urah hojc nas je na vrhu Škrlatice pričakal prisrcni dovški župnik gospod Franc Urbanija. Na vrhu je priredi! kratko maso za vse prispele gornike, predvsem pa za srečni spust v dolino. Ko smo se odpočili in se nagledali lepot ostalih slovenskih vrhov in dolin z druge najvišje gore, smo se odpravili v dolino. Spust je bil zelo zahteven, tako da smo po 4 do 5 urah hoje prišli nazaj do Vrat. Tam pa nam je dovški župnik pred kapelo posvetil še maso za srečni spust. Vsi veseli in zdravi smo se po dobri družbi in lepem dnevu, vendar malo utru-jeni, srečno vrnili v Mengeš. Najbolj pogumni Mengšani na drugem najvišjem vrhu v Sloveniji. PODJETNIŠTVO DRUŠTVA 19 MENGŠAN plani n§r|Rz;leti PD lanez Trlfinn Menegtt v mesecu OKTOBRU :^M L % -j,m HB/ ^^| m 1 1» POKLIUKA -HRaHODN^^H i ■ VODI G(^fK|AN BORŠj^H p ■ina, laB IHp v(ospoD uro ■gradim I HB pozdrav Triglav, 13. julij 2001 Pesem ueteranou Kljubuj usodi, mož sam suoj bodi! Kar koli naj se ti zgodi, usode gospodar si ti. Si ti! Če res, če cei si mož, i suoj i nje gospod ti boš. Usode ni, usoda tuoja - to si ti! Simon Gregorčič V SPOMIN NAŠI DOLGOLETNI SODELAVKI MIMI PAVLI 5 tesnobo v naših srcih smo se v mesecu avgustu tako nepričako-vano poslovili od naše dolgoletne sodelavke Mirni Pavlič, ki je več kot 7 7 let aktivno delovala v Društvu upokojencev Mengeš. Vsa leta je sodelovala kot članica upravnega odbora in vodila blagajniške in računovodske naloge ter opravljala še vrsto drugih del v našem društvu. Spoštovana sodelavka Mirni, v imenu vseh članov društva, med katerimi si bila tako priljubljena, se ti lepo zahvaljujemo za opravljeno vestno delo. Vsem, ki pa smo s tabo tesno sodelovali, nam boš ostala kot vzornik, ki ga je vredno posnemati. Društvo upokojencev Mengeš predseclnik: Slavko PIŠEK Letno taborjenje mladinskega octseka PDJanez Trdina Mengeš Člani mladinskega odseka mengeškega planinskega društva smo zadnji teden v juliju preživeli na letnem taborjenju na Jezerskem. S prostora ob uscdalniku ob Planšarskem jezeru, kjer smo imeli postavljene naSe šotore, smo se vsako jutro odpravili na bolj (Velika Baba, Rinke, Kočna) ali manj (slap Čedca, Virnikov Grintovec, Goli vrh) zahtevno turo. Vsaka tura je imela obračališče za primer, če se kdo od udelezencev ni čutil dovolj pripravljenoga za nadaljevanje poti do vrha. Vsem pa je bilo omogočeno, da so odšli i/, tabora na turo. Na turah smo se seznanili z gibanjem v gorskom svetu v letnih razmerah, spoznavali gorsko cvetje, s katerim so bile posute vse naše poti, se preverjali v prepoznavanju razgleda z različnih vrhov... Nekaj poglavij Planinske sole smo predelali Se prek predavanj v taboru. Orientirati smo se učili na pohodu v okolici tabornega prostora. Čas, ko nismo bili na turah, smo si polnili z dru/.abnimi in Sportnimi igrami, med katerimi nam bo zagotovo ostal v spominu nogomet z Jezerjani. Pod vodstvom Ane in Jancza Kešnarja smo v plczalnem vrtcu preplezali par nam primernih smeri. Doživdi smo resnično lep teden. Našega veselja ni okrnila nobena poškodba, za kar se imamo poleg vsem vodnikom, ki smo jim zau-pali vođenje, zahvaliti šc Občini Mengeš, ki nam je omogočila nakup samovarovalnih kompletov, na katere smo se zanesli na tistih bolj izpostavljcnih mestih. VESELIMO SE ŽE TABORA NASLEDN|E POLET|E, KO BOŠ Z NAMI TUĐI Ti! Samo šc pol ure, pa bomo na vrhu Virnikovcga Cirintovca. MO PD Mengeš Za: Katarina Marin H) R U S T V A BI MENGŠAN Kdaj bo držaua Slouenija urnila preueč plaćane uložke u telekomunikacije Prvega marca 2001 na Trojanah se je povabilu na ustanovni občni zbor vseslovenskega združenja upravičencev do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje udeležilo šestdeset udeležencev, med njimi so bili tuđi župani. Vabilu se veliko občin ni odzvalo. Med prisotnimi so bili tuđi minister dr. Pavel Cantar, državni sekretar dr. Tomaž Kalin in predstavniki Telekoma. Protokolu ustanavljanja je sledila razprava, v kateri so oblikovali mnenja in predloge tega združenja. Razprava je potekala predvsem o prizadetih vlagateljih in vračanju preveč vplačanih sredstev ter o novem zakonu o telekomunikacijah, ki je že bil pripravljen in je vlagateljem zagotavljal s 64. členom zakona tuđi način vraćanja. Nova vlada Janeza Drnovška in njen minister Pavel Gantar pa sta ta člen izločila iz novega zakona in tako pravno preprečila vračanje lastnine upravičencem preveč vplačanih sredstev. Ustanovno društvo je sprejelo devet sklepov za nadaljnje smernice združenja. Vložili so predlog amandmaja k predlogu zakona o telekomunikacijah (EPA 1203-II). Več predstavnikov združenja se je odzvalo vabilu odbora za gospodarstvo v Državnem zboru RS na temo Zakon o telekomunikacijah. Predsednik odbora je pozval ministrstvo, ki sta ga zastopala minister Gantar in sekretar Kalin, ki sta tuđi predstavila zakon. Nato je poročal še slovenski predstavnik pogajalcev telekomu-nikacij v EU in med drugim povedal, da so ta zakon med pogajanji Evropski zvezi obljubili. Vendar je na vprašanje enega od navzočih, za kakšno ceno impulza so se dogovorili, saj ta v EU znaša petkrat več kot je pri nas, predstavnik onemel! Sledila je razprava, v kateri je sodelo-val tuđi predsednik našega združenja gospod Darko Fras in med drugim poudaril, da je zakon res nujen, vendar ne brez zaščite za vla-gatelje. Minister Gantar je odgovoril, da bo vlada sprejela poseben zakon o vračanju v telekomunikacijsko omrežje. Upniki seveda ne moremo verjeti tem obljubam. Teden po razpravi smo bili priča podražitvi telefonskega impulza in napovedi še večjega povišanja cen med letom. Na Trojanah smo se ponovno zbrali 14. marca na razširjeni seji Upravnega odbora združenja, na katerem smo sprejeli štiri sklepe: Upravičenci do vraćanja vlaganj so vsi, ki so po Zakonu o telekomunikacijah, sprejetega konec leta 1973, ki govori o sofinanciranju občanov in lokalni skupnosti od 1974. leta dalje. Primer občine Lukovica - po zadnjih vlaganjih v telefonijo bi moral odškodnino (pro- tivrednost vlaganja) vmiti Telekom, saj je ta podpisnik pogodbe z občino Lukovica o sofinanciranju in je tuđi dobil denar, nasprotno pa je v intervjuju na TV Slovenija predsednik uprave Telekoma Marjan Podobnik izjavil, da bi morala takšne vložke vrniti država Slovenija, ne pa Telekom Slovenije. Če ste tuđi vi oškodovanec ali vas ta problem zanima, vam priporočam, da stopite v stik z združenjem. Pravni zastopnik in predsednik Upravnega odbora je gospod Darko Fras. Članarina - prispevek je 200 SIT za vlagatelja in je prostovoljna. Pomembno je poudariti, da članarino za vlagatel-je lahko poravnajo lokalne skupnosti. Potrebno je namreč informirati upravičence po medijih v vsaki občini. Osnovne informacije pa si lahko preberete tuđi na (internetni) spletni strani . V Državnem zboru so 28.3. sprejemali Zakon o telekomunikacijah navkljub vložitvi pobude za referendum v Državni zbor RS o vprašanju vraćanja sredstev vlagateljem v telekomunikacijsko omrežje. Vložilo ga je naše združenje. Vladni valjar pa melje in se ne ozira na prizadete upravičence. Novica predsednika Državnega zbora RS z dne 28.3.2001 ob 15.30 uri je dovoljevala začetek 60-dnevnega zbiranja podpisov za izvedbo referenduma o vračanju sredstev v telekomunikacije RS. Vsem županom in občinskim svetom v Republiki Sloveniji smo poslali zbirnik podatkov o vlaganjih posameznikov in lokalnih skupnosti v telekomunikacijsko omrežje, seznam delovnih teles vseslovenskega združenja, pristopno izjavo in prošnjo za sodelovanje ter imenovanje zastopnikov ali komisije, ki bo ta vprašanja in gradivo poslala na naš naslov. V prošnji smo prosili občine, da nam sporočijo svoje zastopnike v tej zadevi do 11.7.2001, ker pa so se začeli dopusti, občine ponovno pozivamo, da se nam oglasijo do konca septembra. Naše združenje bo delovalo, dokler ne dosežemo končnega cilja, čeprav ima morda vlada drugačne namene. Naj citiram enega naših članov: »... kar smo naročili, izvajali z delom in plaćali, ne more biti last države, temveč je last naših vlagateljev. Ali nas je sram zahtevati svoje nazaj, saj nismo ponovno v času nacionalizacije!« Za Vseslovensko združenje upravičencev do vračila sredstev vlaganj v telekomunikacijsko omrežje Danilo Kastelic RK na obisku S Fanči Rožman sva v Domu počitka Mengeš obiskali Ljudmilo Kane, ki je 10.7.2001 praznovala svoj 90. rojstni dan. Nisva je dobili v sobi, ker je bila pri frizerju in sva se vrnili kasneje. Gospa Ljudmila je kljub visoki starosti še zelo urejena. V pogovoru je povedala, da se je rodila v Gamcljnah pri Ljubljani. V družini je bilo 10 otrok, štirje fantje in šest deklet. Ražen nje so že vsi pokojni. Kot mladenka je končala trgovsko solo, nato pa je šla za štiri leta v uršulinski samostan v Skofjo Loko, kjcr se je naučila vseh priročnih del in tujega jezika. Ko se je vrnila, se je zaposlila pri bratu Ivanu, ki je imel svoje podjetje, kasneje pa je delala v Ljubljanski banki in se tuđi starost-no upokojila. Vsa leta sta živeli s sestro Helo v Mengšu v hiši staršev. Poročcna ni bila nikoli, zato jo v domu sedaj obiskujejo le ožji sorodniki in prijatelji. Z gospo Rožman sva ji še enkrat zaželeli veliko zdravja in dobre volje ter se od nje poslovili. Članica OO RK Mengeš Draga Bevk Jd r u š t v a H ■a MENGSAN [DRUŠTVA Tabomiške novice September je mesec, ko pri tabornikih začnemo novo sezono. Vzposta-vimo delo v vod ih, poudarjamo zanimive in zabavne akcije. V septembru borno tako organizirali propagandni tabor, sodelovali na Mihaelovem se-jmu, odšli na tradicionalni kostanjev izlet... Veliko dela pa caka tuđi j rodovo upravo, saj moramo izdelati podrob- ; ne nacrte dela za vse leto. i In kaj smo počeli junija, julija in avgusta? i V juniju smo imeli prisego novih članov, se | udeležili raznih tekmovanj, srečanj in semi- I narjev. Julija smo imeli delo v letnem i gledališču, ki počasi dobiva končno podobo. i Avgust pa je bil čas za taborjenje. Konec juli- j ja smo mengeški taborniki postavili tabor v i Bohinju za približno 30 ljudi - 12 šotorov, i kuhinjo, jedilnico, jambor, ognjišče, tarčo za i lokostrelstvo, vhod, sušilnico, umivalnico, ; kolesarnico. j Najbolj obiskan objekt na taboru je bila i vsekakor umivalnica, saj jo je med taborjen- ; jem uporabljalo tuđi 180 nemških skavtov, ki i so taborili nad nami. Prvi teden v avgustu, ko ; je bil tabor namenjen mladini in klubovcem, I je bila zasedenost še kar sprejemljiva. j Taborilo nas je približno 20. Program si je i lahko sestavil vsak taboreči po svojih željah. i Veliko smo prekolesarili, preveslali, igrali I odbojko, plavali, skakali v vodo, hodili v hri- i be, streljali z lokom, pekli koruzo, si sami I kuhali, igrali na kitare, peli, kartali, sanirali... ; Povedano na kratko: imeli smo se zelo fino! i Od 5. do 12. avgusta pa je bil tabor rezerviran i za osnovnošolce. Udeležba pa je bila zelo, i zelo skromna, saj sta poleg taborovodje in I starešine na taboru taborila samo dva otroka. j Ne bom razpravljal, čemu tako majhna i udeležba, raje bom povedal, da je bil program i zelo dobro pripravljen in da je res škoda, da ni I bilo več taborečih. Kljub minimalni udeležbi ; so se vsi štirje imeli zelo dobro, saj so se I veliko kopali, veslali, se igrali, obiskali so i planšarski muzej, se povzpeli do slapa Savice, i streljali z lokom, kurili ogenj. i Ker za tako majhno število taborečih nismo j potrebovali kuharice, so si sami kuhali, tako i da sta se otroka veliko naučila tuđi o kuhi. \ Zadnji vikend pa smo zopet prišli v Bohinj I starejši taborniki, da smo lahko pospravili i tabor. Letos nam je bilo naklonjeno tuđi '■ vreme, saj v dveh tednih ni bilo večjih padavin, jezero pa je bilo primerno toplo. Naj še omenim, da so nam neznani objestneži ukradli zastavo, zadnjo noč pa so neznanci odpeljali tuđi naša kanuja, ki pa smo ju na srečo kmalu našli nepoškodo-vana, medtem ko zastave nismo uspeli dobiti nazaj. Naj se na koncu zahvalim še vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi letošnjega taborjenja. Zahvaljujemo se Igorju Ručmanu, ki je poskrbel za WC-je, trgovini Lipa v Bohinjski Bistrici, kjer smo kupovali hrano, in navsezadnje še Občini Bohinj, ki nas je nadvse prijazno spre-jela, prevoznikoma opreme. Še isti dan, ko smo pospravili tabor, pa smo se trije (Jure, Primož in jaz) odpravili proti Postojni, kjer se je 13.8. začel vodniški tečaj obljubljanskega in južnoprimorskega obmo-čja. Jure in Primož sta opravljala funkcijo ani-matorja, jaz pa funkcijo vodnika. Na tečaju se je šolalo 42 bodočih vodnikov, med njimi tuđi naš član Aljoša. Tečaj je bil zelo kvalitetno in dobro organiziran. Zaradi predavanj je bil kar precej naporen za vodstvo in tuđi za tečajnike, ven-dar napora ni bilo čutiti, saj je bilo vzdušje na tečaju enkratno in so bili vsi dnevi, še posebej pa večeri, zelo zabavni in zanimivi. Prvi vikend v septembru pa sem se udeležil še tabomiškega tekmovanja v odbojki (TOTEM), ki je potekalo v Ilirski Bistrici. Na tekmovanju je sodelovalo 20 mešanih četvork (2 fanta in 2 dekleti) iz vse Slovenije. Bil sem v domžalski ekipi. Žal se nam ni uspelo uvrstiti v polfinale, kljub dobrim igram in polovičnim uspehom (2 poraza in 2 zmagi), vendar značilnost vseh tabomiških tekmovanj je ta, da zmagamo vedno vsi, saj je glavni namen vseh tekmovanj druženje. Naj na koncu povabim še vse, ki jih taborništvo zanima, naj se nam pridružijo. Pri tabornikih se imamo zelo fino, smo zelo vesela in zabavna druščina, kjer vsak vsako-gar pozna. Lep pozdrav in uspešno šolsko leto vsem šolarjem želi Rod upomega plamena Mengeš in moja malenkost propagandist Urban-Bane. Z naravo k boljšomu človeku! REGIJSKO TEKMOVANJE VETERANOV V Mengšu je 8. septembra 2001 potekalo veteransko tekmovanje regije Ljubljana III, hkrati pa še tradicionalno tekmovanjc za Pokal Mengša, ki vsako leto v Mengeš privabi mnogo ekip gasilskih veteranov in veterank. Gasilke in gasilci so se pomerili v dveh kat-egorijah, najprej v vaji s hidrantom, zatem pa šc v vaji raznoterosti, kjer so morali prikazati svoje sposobnosti in spretnosti. Že 24. avgusta so veterani GZ Mengeš tekmovali v Mengšu, 8. septembra pa je bilo tekmovanje na višji ravni, ki vodi naprej na državno tekmovanje, ki bo pri-hodnje leto. Še posebej pohvalno je, da so ekipi veteranov zbrali tuđi v Loki in Topolah, kjer ju doslej še ni bilo. Z vajami in požrtvovalnim delom pa se da doseći tuđi dober rezultat in prav to dokazujejo tuđi veterani ter veteranke iz Mengša, ki so usvojili naslova regijskih prvakov. Na regijskem tekmovanju je tek-movalo namreč 12 ekip, od tega 2 v ženski konkuren-ci ter 10 v moški. Regija, ki šega od Kamnika preko Mengša do Domžal in Litije, se je izkazala za resno konkurenco tuđi mengeškim favoritom, ki že dlje časa sodelujejo na tekmovanjih širom po Sloveniji. Rezultati regijskoga tekmovanja: Veteranke 1. mesto: PGD Mengeš 2. mesto: PGD Jarše-Rodica Veterani 1. mesto: PGD Mengeš 2. mesto PGD Jarše-Rodica 3. mesto: PGD Topole Vsi našteti se bodo pomerili tuđi na državnem tekmovanju za memorial Matevža Haceta, ki bo prihod-nje leto. Hkrati je potekalo tuđi tekmovanje za Pokal Mengša, sodelovalo je kar 32 enot, od tega 9 v ženski in 23 v moški konkurenci. Zmagovalci so bili obakrat iz sosednje GZ Vodice, pri veterankah so bile to članice PGD Polje, ki so s svojo hitrostjo ugnale tuđi skoraj vse moške ekipe, 2. mesto PGD Bevče, 3. mesto pa PGD Mengeš, pri veteranih pa so bili 1. člani PGD Šinkov Turn, 2. mesto PGD Matke, 3. mesto PGD Grosuplje. Organizatorji, to so ćlani PGD Mengeš, pa so se še posebej izkazali tuđi z nagradami za najbolj oddaljene ekipe ter nagradami za najstarejšo udeleženko ter udeleženca. Ob zaključku tekmovanja je bila najprej parada z gasilskim znakom, zatem gasil-ska ter državna himna, spregovorili pa so tuđi pred-stavniki organizatorjev obeh tekmovanj ter župan Občine Mengeš Tomaž Štebe. K slovesnemu vzdušju so še bolj pripomogli godbeniki Mengeške godbe. Čestitke vsem sodelujočim in tištim, ki bodo pri-hodnje leto zastopali barve GZ Mengeš na državnem tekmovanju. NA POMOČ! Matcja Jemec o MENGŠAN POVABLJENI V ASTRALNI SVET V Mengšu imamo mnogo ansamblov, ki igrajo različne zvrsti in zato je naziv Evropsko glasbeno središče menda res kar upravičen. Tik pred zaključkom poletnih počitnic pa sem srečala tuđi mlade glas-benike skupine ASTRAL. Mladi člani in začetki V skupini je pet članov: Grega, Rok, )an, Nejc in Simon, ki se jim je pridružil sele pred kratkim. Mladi glasbeniki pa so skupaj od letošnje-ga 4. februarja. Naj jih najprej na kratko predstavimo: - Grega ima 16 let, obiskuje Srednjo solo za oblikovanje in fotografijo. Ostali člani so ga izbrali za neformalnega vodjo, saj so z igranjem začeli v garaži Gregorjevih staršev, on je tišti, ki izbira glasbo (»komade«, da se razumemo), svojo Ijubezen do rockovske glasbe pa je izražal že v skupini Feniks. Grega je obiskoval nižjo glasbeno solo, z rockom se ukvarja nekaj več kot 2 leti, glasbi pa je zapisan že 8 let. V skupini je solo kitarist. - Rok ima 15 let in obiskuje tehnično gimnazijo na Aškerčevi v Ljubljani. Z glasbo se ukvarja 7 let, obiskuje pa še srednjo glasbeno solo. Začel je z igranjem na klasično kitaro, sedaj pa igra ritem kitaro. - Jan je 16-letnik, ki obiskuje srednjo grafično solo, pet let je sedel v klopeh nižje glasbene sole, igral je tuđi pri godbi. V skupini tuđi on igra kitaro, vendar je to bas kitara, prej pa je igral pozavno in bariton. - Nejc je star 15 let, hodi na srednjo strojno solo na Aškerčevi v Ljubljani in v skupini igra bobne. Je edini glasbeni samouk, igranja bobnov pa se je naučil ob poslušanju glasbe. - Simon pa je 22-letni student medicine. Obiskuje tuđi srednjo glasbeno solo, igral je violino, z glasbo pa se ukvarja že 14 let. Ker se je skupini pridružil zadnji, rad pravi, da je »zmagal« na avdiciji. Njihove velike želje - Grega: »Radi bi, da bi imeli čim več koncertov, da bi posneli kakšno ploščo ter napredovali.« - Rok: »Želim si, da bi izpilili tehniko!« - Jan: »Rad bi, da bi nastopali na velikih odrih.« Dodal pa je še, da bi ne bilo slabo, če bi enkrat imeli tuđi večji avtobus, s katerimi se rockovske zvezde prevažajo s koncerta na koncert. - Nejc: »Želim si nov ojačevalec, ki bi imel lepši zvok in lepe dosežke na glasbenem področju!« - Simon: »Želim si, da bi naredili nekaj svojega in da bi nas poznali tuđi izven meja Mengša!« Začeli so igrati v garaži Gregorjevih staršev, toda tesen prostor jih je prisilil, da so začeli iskati drug prostor za vadbo. Obrnili so se na Franca Jeriča, ki upravlja mengeški kulturni dom in po nekaj pogovorih jih je le usliša). Fantje pravijo, da so sedaj že čisto domači v sobi, od koder so včasih vrteli filme. Seveda je rock glasba taka zvrst glasbe, ki je večina ljudi ne posluša namesto pravljice za lahko noč, zato mora-jo takrat, kadar je na odru predstava, prestaviti svoje vaje. Instrumente so jim pomagali kupiti njihovi starši, sedaj pa kakšen tolarček kane tuđi od koncertov, zato si želijo, da bi zbrali denar za lastno ozvočenje. (Pevcu namreč težko prisluhnemo, če so vse ostale kitare ojačane, Simon pa se lahko zanese le na lastna pljuča in glasilke!) Za njimi so že štirje samostojni nastopi in v času njihovega igranja so navezali stike tuđi z drugimi skupinami, kot so Simple plea-sure, Štrom zaston', Day out, Feniks, Stanje popolne bede. Nenavadno ime Fantje so zelo duhoviti in nadeli so si že zelo duhovite vzdevke, ki pa naj zaenkrat ostanejo skrivnost. Njihovi vzorniki so Guns' n' roses, Sidahrta, Doors, v svoje lastne skladbe pa skušajo združiti prvine vseh teh skupin in oblikovati svoj zvok. Tako kot so zelo izjemni sami, je nekaj posebnega tuđi njihovo ime. Astral je poimenovan svet, ki ga lahko vidimo ali občutimo le, če spremenimo stanje zavesti, saj v njem vidimo le čustva. Ta teorija zagovarja misel, da vsak človek hkrati živi v štirih svetovih, toda večina ljudi je sposobna videti le prvega, to je materialnega. Na njihovih koncertih je več deklet kot fantov, seveda pa so njihovi zvesti oboževalci predvsem njihovi prijatelji. Ker so sami in jim pri organizaciji koncertov ne pomaga nihče drug, si želijo, da bi dobili tuđi svojega sponzorja (predvsem medijskega) ter menedžerja. Zelo veliko jim pomagata tuđi Rok in lzzy. Veliki nacrt Mengšani so jih lahko spoznali ob petkih med počitnicami, saj so imeli fantje kar tri koncerte na ploščadi pred osnovno solo, kjer je potekalo neke vrste zabavno poletje. Konec septembra bi radi pripravili koncert s prijatelji v Letnem gledališču. Nanj bodo povabili prav tište skupine, ki so jih spoznali doslej, seveda pa si želijo še več samostojnih koncertov, zato pravijo, da jih lahko kdor koli pokliče. Njihovi »komadi« so slovenski, na koncertu pa zaigrajo tuđi skladbe svojih vzornikov in takrat pojejo tuđi v angleščini. Pred njimi ostaja še ena velika želja. Radi bi naredili svoje demo posnetke ter pravi videospot, s katerim bi se lahko predstavili širšemu občinstvu. Želja in načrtov je torej dovolj. Ob koncu pa še zahvala staršem, prijateljem in vsem, ki so jim pomagali, da so lahko začeli s svojo glasbeno potjo. Fantje si željo, da bi jih spremljali še naprej. Dragi fantje, hvala za zabavno popoldne in srečno še naprej! Mateja Jemec KULTURA MENGŠAN KONCERT BARILOSKIH VRABCKOV Sreda, 11. julij 2001, lep sončen dan se je prevešal v večer. Na polju majhna loška cerkev tokrat ni samevala. Ura se je bližala pol deveti zvečer, ko so iz vseh smeri proti cerkvi hiteli Ijudje. vrabčki. Našemu pesniku Gregorčiču pravimo, da je slavček, nekaterim zborom in pevcem pravijo: »Ti pa pojejo kot škrjančki«, tem naSim pevcem pa je najbližji izraz »vrabčki«, ker je Majhna poljska pot, ki vodi mimo cerkve, je bila kar preozka in prekratka za preštevilne avtomobile. Že nekaj minut pred napove-danim koncertom je bila cerkev polna obi-skovalcev iz Mengša, veliko je bilo tuđi Ločanov, nekaj Ljubljančanov in še mnogo ljudi iz drugih krajev. Veliko obiskovalcev je prišlo tuđi še med koncertom, ki so pogled na zbor iskali skozi okna cerkve in v zakris-tiji. Malo bolj iznajdljivi so si mesto našli na koru, nekateri pa so morali stati, vendar ver-jamem, da jim to ni bila muka in ovira pri poslušanju, kajti dvoumi koncert je prekinil tuđi polurni odmor, med katerim so se Ijudje sprehodili in poklepetali in povsod je bilo slišati pohvalne in izbrane besede. Doživeli smo koncert Bariloških vrabčkov, ki so prišli od daleč, iz Argentine, v domovino svojih dedov in babic z ljubeznijo do naših ljudi, prišli so nas razveselit s svojim perjem, s katerim so napolnili naše duše in nam pričarali nepozabno doživetje, še več iz navdušenega odziva vseh obiskovalcev so oni sami doživeli svoje korenine. Šio je za vrhunsko večglasno petje. K vrhuncu koncerta je prispevala tuđi akustičnost loške cerkve. In poglejmo, kdo so Bariloški vrabec preprost majhcn ptiček, ker se rad suce okoli hiš in je vedno med Ijudmi. Ptiček, ki ima ljudi rad in jim je zvest. Oktet sestav- • lja pet otrok in tri mladenke. Vsi ti otroci i obiskujejo poleg argentinske sole še sobotne ; slovenske sole. Že več let jih vodi in uči i zborovodkinja Lučka Kralj-Jerman, rojena v j Gorici in živi v Argentini od leta 1948. i Neutrudno vadijo in pojejo na prireditvah i slovenske skupnosti ter pri slovenskom I bogoslužju v bariloški stolnici. Med petjem j dajejo občutek skupnosti, usklajenosti in k ! temu pripomore tuđi sorodstvena vez, kajti ; Lučka Kralj-Jerman je babica sedmim med j njimi. Zapeli so nam čez trideset pesmi in j slišali smo slovenske narodne in umetne, ; cerkvene, argentinske in druge pesmi. Spret- I no, lepo in kratko je koncert povezoval i napovedovalec z radia Ognjišče. Koncert je i snemala RTV Slovenija. Na koncu so se orga- j nizatorji Iahko oddahnili: Kulturno društvo i Franca Jelovška Mengeš v sodelovanju z i Izseljenskim društvom Slovenija v svetu in i kulturnim društvom Antona Lobode Loka i pri Mengšu, kajti koncert je potekal brezhib- I no in na obiskovalčevih obra/ih smo Iahko i sprcmljali zadovoljstvo in nasmeh. Zahvale ; še Občini Mengeš in Župniji Mengeš, ki sta i koncert omogočili. i Lep zaključek tega koncerta je pripravilo j Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš I pred cerkvijo, v naravi, s pogostitvijo, kjer so I obiskovalci Iahko šc podoživljali preživeti i večer : Barbara Pavec K U L T U R A EU MENGSAN IHengeški godbeniki u Šuici in Franciji Že kar nekaj let se godbeniki udeležujemo raznih festivalov v Franciji in Španiji. Tokrat smo zadnji vikend v juliju sodelovali na cvetličnem festivalu v mestu Oradour v blizini Limogesa v Franciji. Značilnost vseh teh festivalov je, da v povorkah sodelu-jejo veliki cvetlični aranžmaji na vozovih, izdelanih iz papirja. Res lepo. Od daleč izgleda kot pravo cvetje! Med temi kompozi-cijami pa nastopajo razne glasbene in ostale show skupine iz različnih držav. Cvetlični aranžma z godbo v ozadju v Franciji. Ta gostovanja so godbenikom postala prava rutina in nas nič ne more presenetiti. Tuđi celodnevna in nočna vožnja v avtobusu ne. Ker v kraju Oradour nimajo ustreznih prenočitvenih zmogljivosti (podobno kot v Mengšu), srno spali v 50 km oddaljenem Limogesu. Vedno je bolje, če so nastopajoči nastanjeni v samem mestu festivala. No nekaj pravega festivalskega vzdušja pa smo le imeli oz. smo tuđi sami nekaj prispevali. Bil je en sam zabaviščni park. Veliko se nas je pošteno prestrašilo in prebledelo ob vožnjah na raznih vrtiljakih. Neverjetno, kakšno »fešto« priredi kraj s 1500 prebivalci. Kulturna razlika med našimi in tistimi kraji pa je zelo opazna. Tam se Ijudje precej manj sekirajo, so bolj odprti, nišo tako malenkostni. Imam občutek, da so prej z vsem zadovoljni. Mengeški godbeniki imamo dobro »nnvezo« v Franciji, ki jo lahko samo še utrdimo in se dogovorimo še za kakšno zanimivo gostovanje v zadovoljstvo in spodbudo predvsem mlajšim godbenikom. No pa tuđi na stare mačke je potrebno gledati. Letošnje gostovanje v Franciji je bilo še posebno zanimivo, ker smo šli na to V Luzernu z značilnim lesenim mostom v ozadju. dolgo pot preko Švice. In to ne brez razloga. Obiskali smo Hagendorf, kjer je nov dom znanega trobentača Franca Kompareta. Ker pa smo pravi »Gorenjci«, smo se spotoma srečali še z eno Mengšanko, poročeno v Švici, Andrejo Zabret iz Malega Mengša. Ogledali smo si najbolj značilni del Luzerna in seveda spili, res smo ga potrebovali po celodnevni vožnji, en »per«. Saj bi se morali že v Luzernu dobiti s Komparetom, pa je, ne boste ver-jeli - tuđi v Švici je to mogoče, razpadel sistem mobilne telefonije. Seveda smo se dobili. In na naše veliko presenečenje je bil pripravljen sprejem v centru mesta, tamkajšnjo godbo in vsemi mestnimi velja Naslop v Hagendorfu z gospodom Komparetom na levi. ki, vključno z glavnim občinskim »financarjem« (o tem kasneje). Pa kar precej ljudi se je zbralo. Sledili so obojestranski pozdravi in izmenja-va daril (žal je mengeških bolj malo!). Res je bil način, kako igramo znane polke in valčke, deležen pohvalnih besed. Naj se ve, od kod pri-hajamo! Seveda so nas že na mestnem trgu lepo postregli, za kar lepa hvala Francu Komparetu in njegovi ženi. Na njegovo presenečenje pa so se mestni možje odločili, da nas peljejo na res obilno večerjo in pri-jetno druženje, na nekakšen kmečki turizem. No, tu pa je prišel do izraza občinski finančnik. In godbo in predstavnike občine smo pova-bili v Mengeš, kar so z velikim veseljem sprejeli. Lađo Kosec Še eden od mnogih vozov. KULTURA BI MENGŠAN URA NASTOP MENGEŠKE GODBE V AVSTRIJI Sončnega sobotnega jutra v juniju smo se člani Mengeške godbe sku-paj s prijatelji iz PGD Mengeš odpravili v avstrijsko Vrbo, kjer so tamkajšnji gasilci praznovali visok jubilej delovanja društva. Ko smo se pripeljali čez karavanski predor na avstrijsko stran, se je še enkrat potrdil rek, ki velja za Slovenijo, da je dežela na sončni strani Alp. Avstrijska pokrajina je bila namreč pokrita /. oblaki in samo čakali smo, kdaj nas bodo pozdravile prve dežne kaplje. Kljub slabim vremenskim obetom smo takoj po prihodu v Vrbo izvlekli i/, kovčkov svoje instrumente in naredili ncobičajno budnico z igranjem koračnic ob pomolu, kjer nas je čakala privezana ladja; krajani in turisti so nas začuđeno, pa vendar z veseljem pozdravljali. Vožnja z ladjo po Vrbskem jezeru in igranje na krovu je bilo nekaj posebnega tuđi za nas godbenike. Po dopoldanskem rekreativnem delu nastopanja je sledil malo resnejši promenadni koncert v glavnem mestnem parku ob jezeru, kjer smo z igranjem priredb narodnoza-bavne glasbe in koračnic poželi veliko zanimanja in aplavzov. Šc enkrat smo se lahko zavedeli, kako je taka oblika nastopanja pomem-bna za promocijo Slovenije. Popoldan smo zaključili s sodelovanjem v povorki in na slavnosti vrbskih gasilcev. Da je obisk in naš nastop uspel, priča tuđi telegram, ki ga je poslal predsednik gasilskega društva takoj v ponedeljek in se /ahvalil za naše sodelovanje, ki je zares popestrilo dogajanje v Vrbi. Predsednik UO USTflllOUITEU ZUEZE KULTURMH DRUŠTEU OBČII1E UlEMEŠ V sredo, 4.7.2001 je bil v prostorih KD Men- i geška godba ustanovni zbor Skupščine Zveze i kulturnih društev Občine Mengeš (v nadalje- i vanju ZKDOM ali zveza). Trinajst prisotnih j članov skupščine zveze je soglasno potrdilo i sklep o ustanovitvi in statut zveze, v nadalje- i vanju pa so izvoiili tuđi organe zveze. So- i glasno izvoljeni predsednik Izvršilnega odbo- i ra zveze je Jože Vahtar. I Zvezo so ustanovila naslednja društva: i KD Mengeški zvon ; KD Franc Jelovšek i KD Mengeška godba ; KD Anton Loboda I KD Mihaelov sejem ; KD Vigred i KD Svoboda j Nekaj zgodovine in vzrokov za nastanek take i oblike dela pa v nadaljevanju: j V preteklih letih, nekje od časa formiranja no- i vih občin, se je povezovalna vloga sedaj že i nekdanje Zveze kulturnih organizacij Dom- i žale začela izgubljati, prevladovati so začeli i lokalni interesi, ki so se kazali predvsem v sla- j bem skupnem delu in parcialnem financiranju j občinskih programov. V lanskem letu je zveza ; prenehala z delovanjem, oziroma je razpadla, j ustanovljena je bila nova Zveza kulturnih | društev občine Domžale, za katero pa smo v i kulturnih društvih ostalih občin menili, da ne i bo enakovredno zastopala interesov društev, i ki nišo neposredno iz domžalske občine in ; zato v to obliko delovanja nismo pristopili. j Po drugi strani se je v preteklih letih na pod- i lagi republiškega zakona formirala Območna I izpostava Sklada za Ijubiteljske dejavnosti v ; Domžalah, ki naj bi imela povezovalno in i organizacijsko vlogo za potrjene programe iz i letnega razpisa in naj bi jih tuđi financirala. ; Če pustimo ob strani probleme z blokado i mengeških kulturnih društev v začetku leto-\ šnjega leta in neplačevanje obveznosti do sklada s strani naše občine, lahko vseeno ugo-tovimo, da ta oblika organiziranosti ne pokriva potreb kulturnih društev v zadostni meri. Financiranje dejavnosti kulturnih društev se je z ustanovitvijo Občine Mengeš preselilo iz-ključno na ramena lokalne skupnosti, ki je to svojo obveznost v preteklih letih včasih manj, včasih bolj uspešno tuđi izpolnjevala. Skupni programi, povezovalna vloga navzven na regijskem in državnem nivoju pa so področja, ki so ostala v naši mengeški občini nedorečena in društva so večinoma ostala prepuščena sebi in svoji iznajdljivosti. Zaradi vseh teh vzrokov, predvsem pa zaradi situacije v začetku letošnjega leta, ko smo iz Območne izpostave sklada Ijubiteljskih dejavnosti dobili obvestilo, da so mengeška kulturna društva izločena iz vseh prireditev : medobčinskega in regijskega značaja, se je rodila ideja, da je potrebno v Mengšu na področju povezovanja in programskega dela kulturnih društev, nekaj storiti. Na prvem sestanku, ki sem ga sklical v mesecu marcu, smo prisotni predstavniki treh kulturnih društev (KD Franc Jelovšek, KD Mihaelov sejem, KD Mengeška godba) ustanovili Iniciativni odbor za ustanovitev Zveze kulturnih društev Občine Mengeš. K pobudi so pristopila praktično vsa kulturna društva iz mengeške občine. Iniciativni odbor je imel 6 sej, na katerih je realiziral naslednje naloge: - izdelava osnutka Statuta ZKDOM - potrditev osnutka znaka in žiga zveze - informiranje svetniških skupin Občinskega sveta o namenu ustanovitve ZKDOM - koordiniracija aktivnosti priključitve posame-znih kulturnih društev - izdelava kandidatne liste za današnje volitve v organe zveze Celotno delo in sklepi so dokumentirani v za-pisnikih sestankov in bodo arhivirani v arhivu zveze. Upam in menim, da borno z ustanovitvijo ZKDOM začeli novo poglavje v kul-turnem življenju našega kraja. Zveza naj bi imela predvsem povezovalno in koordinacijsko vlogo, s poudarkom na izvedbi skupnih programov, ki bodo obogatili kulturno dogajanje v Mengšu. To so osnovna vodila in motivi, ki so nas spremljala skozi naše delo v Ini-ciativnem odboru, verjamem, da jim borno sledili in vsak po svojih močeh prispevali k njihovi uresničitvi. Predsednik Iniciativnega odbora Za ustanovitev Zveze kulturnih društev Občine Mengeš Franc Žun MENGŠAN Pepci Bleje Ko življenjska pot jeseni hiti nasproti, ne obupaj, bodi trden kot betonski most. Ne oziraj se nazaj, naj drugi premlevajo tvoj zemeljski raj. Že kot otrok si pesmi se učila, tuđi druge k Ijudskem instrumentu vabila, mnogo deklic in pobov, veliko je oclneslo iz tvojih logov. Zdaj pa življenje te je utrudilo, spomine take in drugačne je pustilo, toda ne obupaj, bodi vesela, v življenje jesensko upaj. Ne more drugi ti pisati vrstice, ko pa jih ni izkusilo marsikatero lice. Zato muzikant muzikantu naj pesmi piše, srčne rane s solzo naj mu obriše. Vem tuđi to, kako je to, ko harmoniko rad bi vzel v roko, tada pesem več iz nje ne vije, ne, ni več energije. Dajmo živemu človeku se priklonit, včasih treba je kaj zmolit, To življenje ti ohranja, saj polna vsakega si znanja. i|j 1|| Pepca bodi zdrava še naprej, če ne drugega radio prižgan imej, saj pesem iz njega veje, da ogreje trudno tvoje srce. :i "1 Ko pa bral nekoč, nekdo ti bo to, naj solza ne orosi ti oko, saj tišti, ki nad svojo življenjsko zgodbo, točil bi solze, ni dobro. Ohrani svojo zgodbo trpljenja, saj to sestavni del tvojega je življenja, naj ludi pozneje, večnosti naj ti bo lepo, tam pa veselo angelci naj ti pojo. Sedaj pa še poskočno polko, v zrak dvigni ti majolko, m^m Nazdravimo še mi, 'HIH naj Pepca clolgo še živi! •' Dušan Habjan «|^^^^K McngeŠ V letnem gledališču Studenec pri Domža-lah je od 27. do 29. julija potekal Kul- i turni poletni festival ; s predstavitvijo do-mače gledališke pre- ; dstave Miklova Zala. Napisal jo je župnik i in učitelj slovenščine na nekdanji celovški gimnaziji Jakob Sket, doma iz okolice Vrbskega jezera. Zgodovinska osnova in ustno izročilo o Miklovi Zali pričajo o trpljenju in prvem kmečkem uporu na Slovenskem, ki je bil leta 1478 na Koroškem v sami zibel-ki slovenstva. Ljudsko igro je napisal leta 1946 Fran Žižek in še istega leta je bila njena krstna predstava v mariborskem gledališču. Ljudska igra Miklova Zala je že vrsto let vznemirjala Lojzeta Stražarja, predsednika j Kultumega društva Miran Jare Škocjan. In želja se mu je uresničila v letošnji sezoni. V Ijudeh na Koroškem še danes živi spomin na to žalostno dobo, saj je od tistega časa minilo le dobrih 400 let. Tuđi zato sta režiser Lojze Stražar in asistent režije France Stražar pripravila bogato odrsko sceno: zbrala več kot 100 igralcev iz občin Lukovica, Moravče, Mengeš in Do- mžal, sodelovali so še pevci domžalskih zborov, folklorna skupina Svoboda iz Mengša ter Konjerejsko društvo Lukovica. Tribuna nad odrom je bila polno zasedena, vse do zadnjega kotička in predstava se je začela. Mlado dekle, Miklova Zala, doma v Rožu, je glavna oseba v ljudski igri in odigra v vseh prizorih pogumno in neustrašno dekle, ki se ne boji domaćih fantov pa tuđi Turkov ne. Tresoglav se z vsemi svojimi spletkami izda in za zlatnike proda Žalo. Premožen kmečki sin se izkaže za bojazljivca in spletkarja. Hlapec pri Miklovih skozi vse prizore vleče nit srčnosti, poštenosti in pravičnost, ki naposled tuđi zmaga. Na koncu se Zala sre-čno vrne iz suženjstva domov v Rož na Koro-ško in se poroci s svojim zaročencem, ki so i mu spletkarji pred tem že skoraj omajali vero i v Ijubezen in zvestobo. i Ljudsko igro Miklova Zala je režiser umestil v i naš čas prav zato, ker je pred slovenskim naro- ; dom zelo podoben prelomni čas - odločitev i obstanka naroda, ko odhajamo v zvezo evrop- \ skih držav. V družbi številčnejših narodov se i borno srečali s podobnim problemom kot Zala. j Najprej so jo hoteli prodati trgovci, spletkarji ; in premožni kmetje, ki so zavoljo svojih oseb- | nih koristi pripravljeni pozabiti svoj jezik in ; vero in svoj narod. i Zala je kot lik Slovenije, ki se je žrtvovala, ! trpela s svojo vztrajnostjo in neomajnostjo, ; ohranila vero in postavo. I Sporočilo bi se torej glasilo: V evropski zvezi ! narodov naj bi vsi narodi imeli enake pravice i do svojega jezika in identitete ne glede na i moč denarja. | Prav tu pa borno Slovenci morali vztrajati, da i borno ohranili nacionalno identiteto in suve- i renost na sovji zemlji. Kaj si bodo izborili naši i pogajalci za EU, je lahko predvideti, saj so po i većini takšni, ki radi slišijo le žvenket kovan- ; cev v žepu. : Kulturni poletni festival na Studencu je uspel v ! največji meri, kar se je videlo na veselih licih obiskovalcev, ki so zadovoljno zapuščali ljudsko igro Miklova Zala. | Pohvaliti moram vse, ki so kot igralci sodelovali na tem festivalu, posebej pa še režiserja, ki je vse skupaj srečno in uspešno izpeljal do i konca. Ta mi je namreč zatrdil, da je mislil | prav na vse, zato je tuđi »za maso dal« s pri-poročilom, da bi vreme zdržalo in tuđi je. Danilo Kastelic KULTURA MM MENGŠAN Letošnji oratorij je potekal od 6. do 8. avgusta. Zbralo se je precejšnje število otrok, ki jih je zaposlovalo precej manjše število animatorjev. Prvi dan je bil med vsemi najtežji, saj smo bili animatorji nekoliko bojeći, ker nismo vedeli, kako bodo otroci sprejeli naš način vođenja. A vse je potekalo po najlepšem redu. Najprej smo dvignili zastavo, nato pa odšli v atrij. Prisluhnili smo zgodbam o Don Boscu, se šli razne igre, peli in se porazdelili po delavnicah. Letos nam je pomagala Mohorjeva družba, ki je pripravila vrsto zanimivih delavnic. Ob koncu dneva smo pojedli torto velikanko, ki so jo spekli otroci. Otrokom smo pripravili tuđi presenečenja. Tako so nas obiskali loški in mengeški gasilci, ki so napravili vodno zaveso in nam omogočili vodne igre ter nas ohladili. En dan je potekal tuđi v naravi, pod Dobenom, kjer smo imeli zanimiv program. Igrali smo se različne igre v naravi. Zadnji dan pa je potekal v znamenju modnega kreatorstva in smešnih oblek. Zvečer je sledil program pred starši, nato pa masa, pri kateri so sodelovali otroci. Po koncu maše smo bili žalostni, da je že konec, vendar smo si obljubili, da se drugo leto spet vidimo. Animatorji pa smo si oddahnili in bili srečni, da sestanki in naš trud nišo bili zaman. Zahvale gredo Mohorjevi družbi, gasilcem, animatorjem in seveda gospodu župniku, brez katerega ne bi bilo vse tako, kot je bilo. Počitnice na PokUuki Kar nekaj iz Marijansko-vincencijanske mla- ; dine se nas je odločilo, da borno teden dni i počitnic preživeli na Pokljuki. Po ovinkasti ; cesti so me starši pripeljali na lepo planoto, i kjer leži vas Koprivnik. Zbranih je bilo že i nekaj znanih obrazov, ki so pričakovali novih i dogodivščin. Presenećeni smo bili nad soba- i mi, saj je imela vsaka svojo kopalnico. Kuhali i sta nam gospe Marija in Francka, ki sta poskr- ; beli tuđi za izbirćneže. j Vsakdan smo vstajali ob 7.30 uri. Pet minut i pred osmo smo se zbrali pred hišo, kjer smo i imeli jutranjo molitev. Pri zajtrku, kosilu in i večerji smo se vsakič zahvalili pred jedjo in i po njej. Po zajtrku smo se odpravili na pohod, j vsak dan drugam. Vrnili smo se do kosila, po i katerem smo imeli dve uri prosto. Lahko smo I igrali nogomet, šli na sprehod, se kartali ali pa i brali. i Okoli tretje ure smo se zbrali in se pogovarjali i o življenju Marije Goretti. Dobili smo tuđi I delo po skupinah, ki smo ga kasneje pred- i stavili ostalim. To je trajalo do večerje, potem j smo imeli družabne igre, pri katerih smo I najbolj uživali. Dan smo končali z molitvijo, i pri kateri smo se zahvalili za dan, ki smo ga i preživeli. i En dan je bil samo pohodniški, saj smo se j odpravili do Blejske koče (1630 m), nekateri i najbolj vztrajni pa še do Debele peči (2014 m). i Prvič sem hodila po snegu v kratk ih hlačah. Zelo je drselo, a po navodilih gorskega vodiča smo se varno vrnili. Zadnji dan smo pripravili piknik in povabili starše. Tuđi brez TV, radia in računalnika sem preživela en čudovit teden na Pokljuki. f...........1......u.........p""n.......Tn^^n? n g""e........H ORATORIJ 2001 Eva, 13 let MENGŠAN Šola ob petju škržatov in šumer\ju valov - šola v naravi Ob koncu šolskega leta, ko se že vsi šolarji veselijo počitnic, so se zad- ; njih dni sole veselili otroci 2.a, b in c razreda OS Mengeš. ; Skoraj ćelo leto so se z razredničarkami pripravljali na najlepšo solo i za divljenje - na solo v naravi. Pri glasbeni vzgoji so izbirali "himno" ; razreda, pri naravoslovju so pokukali v svet morja, tuđi pri matemati- i ki so z lahkoto reševali tekstne naloge, povezane s počitnicami, mor- ; jem in plavanjem. V solo v naravi so se prijavili skoraj vsi drugošolci, j kar je zagotovo najlepše. Doma sta ostala le dva, pa še ta zaradi \ zdravstvenih razlogov. ; Solo v naravi smo, kot že vrsto let doslej, izvedli v domu domžalskih otrok v Vantaćićih - Malinska na Krku, ki nudi odlične nastanitvene pogoje. Ker je letošnjih drugošolcev bilo le 56, je na naše veliko zadovoljstvo, odpadel tuđi vsem znani problem s plažo. Ob vsebinski in organizacijski pripravi smo sledili širšim smotrom sole v naravi in svoj program sestavili v skladu s temi zahtevami. Za izvedbo tako široko zastavljenega programa smo potrebovali tuđi dodatna sredstva in material. Za pomoć smo tuđi letos poprosili kar nekaj organizacij, ustanov in posameznikov - zasebnikov. Lahko rečemo, da smo z rezultati zbiranja sredstev (denarnih in v materialu) zelo zadovoljni. Prav je, da poimenujemo vse, ki so nam po svojih močeh priskočili na pomoč, s tem nekoliko razbremenili starše, otroke pa z darili prijet-no razveselili. Kar žel nam je, da vsi dobrotniki nišo mogli videti veselih obrazov in iskrečih se oči otrok, ko so prejemali bolj ali manj vredna darila kot nagrado za uspešen literarni, pevski ali športni nastop. Izkoriščam priložnost, da se jim še enkrat zahvalim v svojem imenu ter v imenu otrok in staršev. Dobrotniki so: Varnost Mengeš Odvetnik Martin Bregant, Mengeš Trak Mengeš Soboslikarstvo in pleskarstvo Janez Stopar, Mengeš Papirna galanterija Anica Rženičnik, Mengeš Fotokopiranje Medic, Mengeš LIMATO d.o.o. Matko Lipovšek ml. HEPIS d.o.o., Mengeš Lekd.d. Ljubljana Servis avtomobilskih gum, Franc Cregorc, Mengeš Flexibile VM RECORDS d.o.o., Mengeš Avtoservis Debevc, Franc Debevc, Mengeš CMC d.o.o. Milan Cvetkovič, Kranj Izdelava cokel Frido Bele, Mengeš Foto Bobnar; Mengeš Frizerstvo Žnidaršič Vesna, Mengeš Intersnack d.o.o. Urška Logar, Domžale SPORT- ING, Plavšič, Ljubljana Avtosalon Renault Avto Car, Mengeš KAM- BUS Rožman, Kamnik Kovinopasarstvo Dolinšek, Mengeš SRCSI Ljubljana Badminton sekcija TRV Partizan Mengeš Pizza Skok, Kamnik Pečarstvo Pirnat, Mengeš Gospa Fani Testen, Loka pri Mengšu Gospa Andreja Župan, Loka pri Mengšu Gospod Marjan Bunta, Mengeš Gospod Dušan Pejić, Mengeš Gospod Robert Golob, Ljubljana Gospa Mojca Loboda, Loka pri Mengšu Veseli smo, da se spisek vsako leto daljša in da je še vedno veliko ljudi, ki jim je kaj do radosti in sreče naših otrok. Na te ljudi računamo tuđi v prihodnje in se jim že danes zahvaljujemo. Pred odhodom v solo v naravi smo tuđi letos izvedli preverjanje znanja plavanja oz. stopnjo prilagojenosti na vodo. V letošnji generaciji je bilo nekoliko manj neplavalcev kot prejšnje leto. Rezultati preverjanja so pokazali naslednje: Učenec je neprilagojen na vodo 1 Bronasti morski konjiček (otrok drsi po vodi vsaj 5 sek.) 4 Srebrni morski konjiček (otrok kakor koli preplava 8 m) 6 Zlati morski konjiček (otrok preplava 25 m) 14 Delfinček pripravnik (otrok preplava 35 m) 14 Bronasti delfinček (otrok preplava 50 m in opravi vmes še "mrtvaka") 19 Po opravljeni soli plavanja, ki je zajemala 34 ur dela v vodi, smo na zaključnem preverjanju lahko ugotovili naslednje rezultate: Neprilagojen na vodo 0 Bronasti morski konjiček (otrok drsi po vodi vsaj 5 sek.) 0 Srebrni morski konjiček (otrok kakor koli preplava 8 m) 2 Zlati morski konjiček (otrok preplava 25 m) 1 Delfinček pripravnik (otrok preplava 35 m) 1 Bronasti delfinček (otrok preplava 50 m in opravi vmes še "mrtvaka") 30 Srebrni delfinček (otrok preplava 50 m, v časovni omejitvi zmore neprekinjeno plavati 10 minut) 16 Zlati delfinček otrok preplava 3 x 50 m (prsno, hrbtno, kravi) v časovni omejitvi 6 Mislimo, da so rezultati odlični, hkrati pa smo ponovno dobili potr-ditev, da je bil premik sole v naravi v nižjo starostno obdobje pametna odločitev. Za nemoten potek sole plavanja so skrbeli učitelji plavanja: Primož Kos, janez Zajc, Jasmina Zajc, Katja Frol, Tomaž Soklič in Mojca Beber. Čas, ki so ga otroci preživeli v Malinski, smo jim zapolnili še z naslednjimi dejavnostmi: NAŠA ŠOLA MENGŠAN - pouk, prilagojen okolju in času, - športno-rekreativne dejavnosti, - kultura in zabava. POUK V okviru pouka so se učenci seznanili z bližnjo in daljno okolico, sez-nanjali so se z rastlinstvom in živalstvom obmorskega in morskega sveta. Vsa opažanja so strnili v zapise, staršem in prijateljem pa so poslali tuđi pozdrave na razglednicah. V sklopu glasbene vzgoje so se naučili himno sole v naravi, v okviru likovne vzgoje pa so iz slanega testa modelirali živali morja. Ob spoznavanju živali so se vživeli v vloge nekaterih od njih in se predstavili na zaključnem večeru. Vse dni sole v naravi so pisali dnevnik, kjer so beležili dogodke dneva, vreme in svoje počutje. V dnevniku pa ni manjkalo tuđi zabavne, počitniške matematike, ugank, rebusov, naravoslovnih nalog in ćelo napotkov za varno skakanje na glavo. Marsikateremu otroku bo ostal še dolgo v spominu izlet z barko v Malinsko in nakup spominkov za domaće, na mestni tržnici. Pouk smo imeli tuđi zvečer, ko so pred spanjem spoznavali še pravljične junake. Največ pa je bilo vzgojnega dela z otroki, pa najsi gre za posprav-Ijanje postelj in sob, za osebno higieno, vedenje pri mizi, dežurstva v jedilnici ali za medsebojne odnose in skrb za lastno zdravje in dobro počutje. Pouk in vse dejavnosti, vezane nanj, so izvajale učiteljice in rezervne mame: Marija Kamin, Petra Moravec, Janja Jeraj in Viktorija Uršnik. Za razgrete glavice, hripava grla, potolčena kolena in od morskih ježkov prebodene podplate pa je vzorno skrbela medicinska sestra Marička Volkar. SPORTNO-REKREATIVNE DEJAVNOSTI V sklopu športno rekreativnih dejavnostih so otroci opravili vrsto tek-movanj. V mešanih rekreativnih skupinah, ki so se imenovala Mravlje, Metulji in Čebele, so se pomerili v igri Med dvema ognjema in v šaljivih štafetnih igricah. Največ slave pa so tuđi letos požele najhitrejše plavalke in plavalci, ki so se pomerili v plavanju 50 m kravi. Prav je, da jih omenimo: Dekleta: 1. Marina Hrženjak 2. Nadja Čelofiga 3. Nina Kumer 4. Nina Premk Fantie: 1. Boštjan Brumec 2. Nejc Dolinšek 3. Nejc Bleje 4. Miha Kolenko KULTURA IN ZABAVA Prvi dan so se otroci na "Spoznavnem večeru" predstavili s pesmijo in plesom, naše tedensko druženje pa smo zaključili s kulturno prire-ditvijo, na kateri so se predstavile plavalne skupine, ki so pripravile skeče in pesmice. V zelo kulturnem vzdušju je potekal Pokaži, kaj znaš, kjcr ni manjkalo plesalcev, pevk, igralcev in pripovedovnlcev šal ali resnih "znanstvenih" tem. Vsi sodelujoči so prejeli manjše nagrade sponzorjev oz. donatorjev, nagrajeni pa seveda nekoliko vrednejše. Največ zabave in veselja pa so otroci doživeli v večeru, ko smo izbi-rali MISS in MISTRA "KRK 2001". Na tekmovanje se je prijavilo kar 25 deklet in 15 fantov. Za 2. spremljevalko so izbrali Polono Pestotnik, 1. spremljevalka je postala Lea Štrukelj, naslov "MISS KRKA 2001" pa je letos pripadel Petri Srdič. Tuđi fantje so poskušali prepričati komisijo, le da so uporabili razka-zovanja mišić in postave s pravimi, skoraj telovadnimi prvinami. Naslov 2. spremljevalca je osvojil Domen Pirnat, 1. spremljevnlec je postal Jure Gubanc, najvišji naslov "MISTER KRKA 2001" pa je bil dodeljen Tilnu Majdiču. Polni prijetnih vtisov smo se zadnji večer zbrali na obali, kjer smo se s spuščanjem lučk zahvalili bogu morja Neptunu za čudovite dneve, od Vantaćićev pa smo se poslovili z lepo slovensko pesmijo. Otroci so zagotovo doživeli veliko novega in lepega. Vsi, ki smo z otroki delali, pa si želimo,da bi jim ostala ta šola v naravi v spominu kot nekaj lepega in kot najbolj prijetna šola za življenje. Vodja ŠN: Milica Tomšič NAŠA ŠOLA EH MENGŠAN NAŠA ŠOLA Kako sem usvojil srebrnega delfinčka Ko smo prišli na plažo, je učitelj dejal: »Danes borno poizkusili usvojiti srebrnega delfinčka. Naš učlitelj Tomaž nam je povedal vsa navodila: najprej boste plavali 50 m kravla, ko boste vsi prišli na obalo, borno nazaj skočili v vodo in 10 minut plavali. Skočil sem v vodo in plaval kravi. Zelo hitro sem prišel na drugi konec. Potem ko smo se vsi zbrali, sem še enkrat skočil in plaval kar 12 minut. Zelo sem vesel, da sem osvojil tega delfinčka. Žiga Skok, 2. a Šola u naraui Ko smo prišli v dom, smo pospravili obleke. Potem smo šli na kosilo. Čez nekaj časa smo šli na plažo. Imeli smo učitelja. Ime mu je bilo Tomaž So-•!ptembra 2001 niMsIov: Društvo prijateljev športa, Moste 80 f, P.P. 11, I 2 IU Komenda. -BRAMAC - OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH) - ESAL (SALONIT ANHOVO) - TEGOLA CANADESE - TRIMO TREBNJE ^Garandia: k . /0 let za delo | I - An 50 let za motenol IRIMAGE ia;wgaTOai:iHm»Mn:/j: SPORTNI PARK H •raC|' PLES PRAVILNO .EOM.TELO ^V^ T0N*ED TrDAlFr "AZIL KVOTA LE-"•NE =??hin DIRKAČ SA ZA LE-PACINO (AYRT0N) TNIPOSEK NAJVECJI "TAM1A TELESNA AMAZONKE EH0TA ZA POSTAVA G0KNJ JAKOST RECICA EL T0K* PREBI J0.ZE ufnKf.1!!*« inrmui VPUVNA VALEC PLECNIK HULJGANOV 'KfSJf* INTERESNA OKOLICE ------------- _.„ uVKr »KUPINA UUT0- ZAKONČEV TEKV HICA lilM£L, MEtA OČE NARAVI PRAVNICA Z VODO ZALn ROV KIOVERJA VKRASKIJAML SIFON CRKI LUtI'iJIE NEZNANKA MISELNA „i ,.. V CNACBI IGRA ■ MIR ___--------------------------------------------.....----------------------------------------------------------------------------------------- najveCji zemelj. SPRIN- PRnOK ski tečaj TERKA "A -------------- BIKAR JOMAŽ. MAROKO »MAJSKA to/Hi-SLUŽBA Z BRB0 ITAL. GEOGRAF- I6RALKA fBATEU SKIPRI- STONE UMBERTOJ ROČNIK [ VARNA POT V SOLO, PARKIRIŠČA | IN CONE OMEJITEV PROMETA S HITROSTNIMI OVIRAMI NA ULIČNEM ZEMLJEVIDU LOKE, MENGŠA IN TOPOL | Prosim za umirjeno in strpno vožnjo. Zaradi divjanja in nevarne vožnje nekaterih voznikov imamo veliko zahtev občanov za postavitev hitrostnih ovir. Zavedajmo se, da ! je tuđi 40km/h nevarno v ozki in nepregledni ulici ali ol) slabih voznih razmerah. , ...V \j O *i^^™ « ........>^ Mengeš U^........ parkirna mesta Ijo,........cone omejitev prometa HB- ■• varna potv ^ol° Vsebina; Svet za preventivo in var nos t v < estni-m prometu, odgov(M*«n Srećko Hribar, predsednik). in Uprava Občine Mengeš, odgovoren fomaž Štebe, /up1 /f Tehnična priprava: Matevž Vrhovnik // \. -A