ALKEMIST
EUROPEAN TRANSLATION AGENCY
■	prevajanje v 80 jezikov
■	sodno overjeni prevodi
■	tečaji tujih jezikov
■	priprave na maturo za angleški in nemški jezik
030 23 03
B/S/H/	<UUmnMmmi (ggjljj) liiriJSt
Številka 2.	letnik 13	marec 2007
KNJIŽNICA IVANČNA GORICA CESTA II. GRUPE ODREDOV 17
• ,„«Mr«IA GORICA
Ivančna Gorica (domoznanstvo) sp 908(497.4) KLASJE 2007
i
120070168,2	cobiss ®
C-'<;Av<~J/:J/Jf&b*¿u a/c-'of-uci-n.cí-yici CZ/o ficJCi
RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o, Sokolska ulica S, 1295 Ivančna Gorica TEL: 0117869-040, FAX: 0117869-045
SENČILA
OVEN:
ZALUZIJE ROLETE •TENDE LAMELNE ZAVESE PLISE ZAVESE
Tomaž Oven s.p. GSM: 031/679-079
Pot v resje 1,1295 Ivančna Gorica Tel./fax: 01/7878-266
mu
^¡BCMBfaMiaMUal ffilih il«
IGNAC CUGEU s.p. Stična 102. Ivančna Gorica tel./faks: 01/7878 S3S gsm: 041/757 OSS
PROGRAMSKA OPREMA
... za FINANCE iN RAČUNOVODSTVO ... za podjetja in s.p. FAKTURIRANJE ■ MATERIALNO KNJIGOVODSTVO GLAVNA KNJIGA ■ SALDAKONTI - D D V OBRAČUN PLAČ ■ OSNOVNA SREDSTVA - BLAGAJNA PROGRAM ZA TRGOVINE ■ GOST. LOKALE - KEM.ČISTILNICE...
PREVERJENA KVALITETA • 20 LET TRADICIJE • POKLIČITE ZA DEMONSTRACIJO
120070168,2
Iz Jernejeve malhe
Mesec marec je že tista prelomnica v letu, ko z marčevsko sapo zavihamo rokave, rdečico na obrazu nam ogreva sonce, vinogradniki, tisti najbolj pridni, pa s svojimi prijatelji že sušijo sode v vinskih goricah.
Za občino je to prelomni čas, saj se prav zdaj najbolj pospešeno dogovarjamo o prihodku in odhodku proračunskih sredstev, ki jih bomo namenili za težko pričakovane naloge. Občni zbori v društvenih dejavnostih so za nami. Bilanca je pokazala, da smo dobro delali na vseh tistih področjih, kjer smo v slogi iskali moč. Naloge, ki nas še čakajo po krajevnih skupnostih, so spet in spet ceste, ki letos niso okusile soli in peska, so pa na drug način pokazale svoj razcvet, saj kar kličejo po asfaltnih prevlekah in obsipih bankin. Velike investicije, po katerih so naši kraji prepoznavni, se bodo zaključevale, pred nami pa so nove naloge po prioriteti in naših večletnih željah. Zaključila se bo prenova šole v Šentvidu pri Stični, prizadevali si bomo za izgradnjo novega vrtca na območju Osnovne šole Stična in Srednje šole Josipa Jurčiča; določena investicijska sredstva za to bomo namenili že v letošnjem programu, da bo gradnja mogoča in že končana v prihodnjem letu. Pogovori z ministrstvom potekajo tako za dela kakor tudi za zahvalo za že vložena sredstva, ki smo jih dobili nazadnje za šolo v Šentvidu in srednjo šolo v Višnji Gori. V Višnji Gori sta minister dr. Milan Zver in direktor šole Jože Horvat s številnimi sodelavci in gojenci odprla za uporabo sodobno opremljen objekt za program srednje šole, ki z vsebino dopolnjuje ponudbo srednješolcem ob široki ponudbi programov srednješolskega centra Josipa Jurčiča. Dijaki SS Josipa Jurčiča Ivančna Gorica so staršem in ostali javnosti pokazali, kaj zmorejo v enem letu, kakšna ustvarjalnost je v mladih takrat, ko svobodno izbirajo glasbo, šport, ples, likovno in literarno izražanje tudi ob rednem šolskem delu, ki ga nalaga šolski program, seveda ob vestnem delu profesorjev in ravnatelja šole. Svoje zadovoljstvo pa izražajo tudi gospodinjstva, ki se priključujejo na kanalizacijski sistem in čistilne naprave, tako na Mleščevem kakor tudi v Šentvidu. Vodovod na obsežni Polževski planoti se tudi že zaključuje na pipah odjemalcev. Gospodinjstva ob vodovodu Visoka cona Stična pa to še čaka v bližnji prihodnosti.
Jurčičev pohod je spet zdramil slovenske pohodnike in vsem organizatorjem - društvom in posameznikom - dal priznanje za načrtno in tradicionalno delo; v ospredje in v ponos postavljamo pisatelja Jurčiča kot tistega literata, publicista in politika, ki nam že več kot 160 let daje smernice za rodoljuba in domoljuba. Na tem mestu bi se rad zahvalil vsem svojim sodelavcem po društvih v dveh krajevnih skupnostih, ki vedno vložijo delo in zaokrožijo svoje letne programe v korist, lahko rečemo, že nacionalne prireditve. Ne bom poveličeval, ne bom iskal visokih besed. Ob uspehu 14. pohoda bi želel poudariti, da enostavne stvari, prenesene v prakso, z osmišljenjem najdejo vsakega posameznika znotraj organizacije pohoda, le najti se je treba. Dogovarjali smo se dobro, izpeljali pa še bolje.
Če sem opozoril na sušenje sodov, naj opozorim še na delo v vinogradu, na vrtu, poljih in v gozdu, saj smo le tu lahko odločujoči pri pogovoru z zemljo, kolikšen in kakšen pridelek lahko pričakujemo. Če bomo v jamico dali sedem fižolčkov namesto treh, po enostavnem računu lahko pričakujemo večji pridelek, ampak prakticirajte po svoji glavi in svojem znanju.
Zupan Jernej
RAZSTAVA ILUSTRACIJ MARJANA MANČKA NA TRADICIONALNEM POKLONU ROJAKU
Letošnji predvečer pohoda po Jurčičevi poti je na Muljavi zaznamoval tradicionalni Poklon rojaku z odprtjem razstave ilustratorja Marjana Mančka. Moški pevski zbor Kulturnega društva Josipa Jurčiča z Muljave je simbolno zapel podoknico svojemu rojaku, v prostorih galerije Kresnička na Jurčičevi domačiji pa so odprli razstavo ilustracij Marjana Mančka. Na ogled so bile postavljene ilustracije, s katerimi je opremil eno izmed knjižnih izdaj Jurčičeve Kozlovske sodbe v Višnji Gori.
Mančkove ilustracije Kozlovske sodbe so že kar klasično delo. O tem nam govori tudi ponatis knjige v letu 2006, ki tudi dokazuje, kako poenoten, lep in večen izdelek je pri Mladinski knjigi izšel že v leta 1977. Po Mančkovih podobah za knjigo pa je nastala tudi lutkovna predstava, ki je dobesedno obkrožila svet.
Na otvoritvi so Kozlovsko sodbo v Višnji Gori pod mentorstvom profesorice Vesne Celarc uprizorili dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, program pa je popestrila tudi Jerica Steklasa na violini. Zbrani so se tako rojaku dostojno poklonili in pripravili za pohod naslednjega dne, ko so si razstavo lahko ogledali tudi številni pohodniki.
mš
®mjm
MNOŽICA POHODNIKOV S TOPLIMI VTISE IN NASMEJANIMI LICI
SLIKARSKA RAZSTAVA IN LITERARNI VEČER
Na predvečer 14. pohoda po Jurčičevi poti je Turistično društvo Višnja Gora v Mestni hiši pripravilo obsežno razstavo slik in literarni večer ljubiteljske slikarke in pesnice Valerije Polanec. Gospa Valerija, sicer pravnica - sodnica, se s slikarstvom ukvarja že od mladosti, poezijo pa je začela pisati pred nekaj leti. Valerijina poezija je kot beg iz vsakdanjega primeža v trenutno brezčasnost, spraševanje o izviru in bistvu čustev, upanja, zaupanja in smisla. Njeno slikanje je čas, posvečen razmišljanju, doživljanju lepot, bogatenju notranjosti in sproščanju duha. Slike odražajo duševnost, oboževanje narave, iskanje počitka, zasanjanost in lepoto.
Zelo nas je razveselila številna udeležba ljubiteljev slikarstva in poezije, med katerimi ni manjkalo tudi prijateljev in sodelavcev avtorice. Program je v režiji gospe Anice Petrič vodila Lucija, pesmi Valerije
Polanec sta recitirali Barbara in Anita, na citre pa je igrala Marija. Skupaj smo preživeli neponovljive trenutke umetnosti in poezije ter tako počasti-
li ne samo vsakoletni pohod po Jurčičevi poti, temveč tudi pisateljev rojstni dan, saj je bil Josip Jurčič rojen 4. marca.
TD Višnja Gora
Na prvo soboto v marcu smo se že štirinajstič podali na tradicionalni pohod po Jurčičevi poti. Spet smo se lahko prepričali, da je naš literarni rojak priljubljen kulturni velikan in naša blaga dolenjska pokrajina prijazen svet, ki privabi množice od vsepovsod. Organizatorji pod okriljem Občine Ivančna Gorica so ob pomoči številnih domačih društev in organizacij vsakomur ponudili prijazen in bogat program, vse od štarta v Višnji Gori do cilja na Muljavi in podaljšane poti do Krke. Na Jurčičevim je bil pripravljen bogat kulturni program, ki mu je s slavnostno besedo dal pečat minister za gospodarstvo Vlade RS, mag. Andrej Vizjak.
Za razliko od minulih nekaj bolj zimskih let je letošnji pohod potekal v povsem drugačnih razmerah. Dež na dan pred pohodom je sicer številnim, ki so se naslednje jutro podali na pot, obljubljal blatno hojo po razgibani pokrajini, vendar je bilo blata komaj kaj opaziti in ni bilo malo tistih, ki so ugotavljali, da je pohod potekal pravzaprav v odličnih razmerah. Starodavna Višnja Gora je že od zgodnjega jutra sprejemala pohodnike z vseh koncev Slovenije. Ocenili smo, da se jih je to soboto podalo na pot šest do osem tisoč; tisti največji optimisti (tudi v različnih medijih) pa so ocenjevali obisk tudi s številko 10.000.
Za veselo razpoloženje je že zgodaj zjutraj poskrbela stiška godba, pokazali so se tudi domači konjeniki, ki so se jim na poti pridružili tudi kolegi iz Konjerejske-ga društva Radohova vas. Prvič letos je pot za pohodnike pripravilo domače Planinsko društvo Polž iz Višnje Gore, ki je to delo prevzelo od Planinskega društva Viharnik iz Ljubljane. To je pred štirinajstimi leti trasiralo omenjeno pot. Seveda pa so višnjanski planinci znali svoje planinske kolege po vsej Sloveniji povabiti, naj pridejo tudi na Jurčičevo pot. Sicer pa je Višnja Gora v zadnjem tednu kar živela za prihajajoči dogodek. Tako je večina društev pod okriljem Krajevne skupnosti Višnja Gora poskrbela za čistočo kraja, planinci pa so s podobno nalogo prehodili vso pot do Muljave; tam so svoje priprave na sobotno prireditev dalj časa
izvajali tudi Muljavci. Kako tudi ne, saj je prav Muljava tista, ki na koncu sprejme številne pohodnike.
Na vmesni postaji na Polževem, kjer je bil letos tudi kontrolni žig, je bilo dogajanje še posebej pestro. Pohodnike so poleg osebja hotela pričakali tudi številni drugi gostitelji: od članic Društva podeželskih žena Ivanjščice do gasilcev iz Kriške vasi in domačega Turističnega društva Polževo, ki je v imenu Občinske turistične zveze predstavljalo promocijsko gradivo o naši občini.
Letošnjo prireditev je aktivno izkoristila tudi naša srednja šola. ki nosi ime po pisatelju Josipu Jurčiču, in ena od dveh njihovih stojnic je stala prav na Polževem. Tja pa so letos prišli tudi ustvarjalci zdaj že tradicionalnega Festivala Krka, ki bo tudi letos ponudil svoj pester program. In tak je tudi namen sodelovanja najrazličnejših društev pri organizaciji pohoda: da pohodniku ponudijo prijazno besedo in kakšen priboljšek ter se širni Sloveniji predstavijo s svojo dejavnostjo. Z vrha Polževega je pot peljala samo še navzdol proti Muljavi in krajem Jurčičevih del. Kot bi mignil, je bil pohodnik v objemu Jurčičeve domačije, ki je vsakogar velikodušno sprejela. Odkrito povedano: mnogi so si cilj poti prikrojili po svoje in morda Jurčičeve domačije niso doživeli kot večina, ki se je tam še dolgo zadržala. Nekateri so pot podaljšali tudi do Krke, kjer jim je Turistično društvo Krka odprlo tudi Krško jamo.
PREKOSAU VITRANC
Osrednja slovesnost v čudovitem okolju letnega gledališča na Muljavi je ponudila pohodnikom tudi nekaj kulturne popotnice, preden so zapustili Deželo Desetega brata. Letos je slavnostna beseda pripadla ministru za gospodarstvo, mag. Andreju Vizjaku, ki si je, kakor je sam dejal, utrgal čas in z veseljem prišel pozdravit zbrane pohodnike. Tisto soboto je v Kranjski Gori potekal tradicionalni smučarki praznik, pokal Vitranc, toda minister je odkrito pohvalil muljavski praznik v naši občini, in pohodniki so ga seveda znali nagraditi z aplavzom. S prijazno besedo gostitelja je pohodnike pozdravil in v imenu organizatorja nagovoril tudi župan Jernej Lam-pret, ki je tudi tokrat nastopil v različnih vlogah: vlogi župana, pohodnika, športnika, pedagoga in kulturnega delavca se je pridružil tudi Krjavelj, ki je zbrane iz različnih slovenskih krajev nagovoril v pristni domači govorici. Kulturni program so oblikovali še nepogrešljivi stiški godbeniki, folkloristi iz Šentvida pri Stični, Mešani pevski zbor iz Ambrusa in dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča, ki so uprizorili odlomek iz Jurčičeve Kozlovske sodbe v Višnji Gori. Za tiste najbolj vztrajne pa je z veselo glasbo poskrbel ansambel Krjavelj.
Občina Ivančna Gorica je tako v svoje kraje spet prijazno sprejela številne planince in ljubitelje narave ter slovenske kulture, ki očitno kažejo, da so Jurčičevo pot sprejeli za svojo. Prav pohod v spomin na prvega slovenskega romanopisca ostaja eden redkih v Sloveniji brez t.i. štart-nine, poleg tega pa pot z znanimi ljudmi pohodniku ponudi še obilo gostoljubja v najrazličnejših oblikah. Morda je tudi to ena od značilnosti tega pohoda, ki ga prihodnje leto čaka okrogli jubilej. Upajmo, da bodo organizatorji tudi prihodnje leto združili moči in se izkazali vsaj v taki luči kakor letos, saj gre za velik in odmeven promocijski dogodek.
Matej Šteh
Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, telefon: 781 21 30, fax: 7812131, e-mail: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net. Uredniški odbor: Andrej Agnič, odgovorni urednik, Matej Šteh, pomočnik odgovornega urednika, NatalijaPavlin,LeopoldSever(zadnjastran),MajaFicko,MaijetaGlavan (lektor), SimonBregar (šport), Milena Vrhovec (kmetijstvo), Saša Senica (kultura), Nataša Erjavec (gospodinjska stran), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET d.o.o., Grosuplje, Pod gozdom c. 3/9; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas 10. Časopis KLASJE izhaja v 4.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevke sprejemamo do 20. v mesecu.
O--—-- Ivančna Gorica, marec 2007
visoka priznanja civilne zaščite tudi letos v našo občino
Tudi v začetku letošnjega marca so po vsej Sloveniji potekale slovesnosti v okviru obeležitve svetovnega dneva Civilne zaščite in ena takšnih je za ljubljansko izpostavo Uprave RS za zaščito in reševanje bila 7. marca v dvorni Kulturnega doma v Grosuplju. Občina Grosuplje je gostila prejemnike letošnjih dobitnikov priznanj, ki prihajajo iz občin ljubljanske izpostave. Na predlog našega župana sta bila med njimi tudi Tatjana Markelj z Rdečega Kala in podjetje Komunalne gradnje Grosuplje. Naša občina pa je podprla tudi predlog za visoko priznanje - plaketo Civilne zaščite - Francu Skalji iz Grosuplja.
Letošnji prejemniki Franc Skalja, Tatjana Markelj in Viktor Dolinšek (Komunalne gradnje Grosuplje).
Zupan Občine Grosuplje Janez Les-jak je v svojem nagovoru poudaril pomen podobnih struktur, kakršna je civilna zaščita. Pri tem je posebej predstavil civilno zaščito nekdanje občine Grosuplje, pri tem pa je - razumljivo, ker je bil tudi sam aktivno vključen v takratno dogajanje - izpostavil obdobje osamosvojitvene vojne, ko je grosupeljska CZ odigrala pomembno vlogo. Grosuplju in okolici je namreč grozila katastrofa, v primeru da bi se uresničile grožnje o miniranju vojaškega skladišča takratne jugoslovanske vojske. Slavnostni govornik na podelitvi, generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Bojan Zmauc, je ob številnih zahvalah prostovoljcem in gasilskim društvom, ki delujejo v sestavah občinskih štabov civilne zaščite, izrazil posebno zahvalo županom občin ljubljanske izpostave, ki s svojo pripravljenostjo za sodelovanje omogočajo organiziranost civilne zaščite v svojih občinah, kar je izrednega pomena za prebivalstvo v primerih najrazličnejših nesreč. Da
gre za pomembno sodelovanje, priča tudi podatek, da je samo v občinah ljubljanske izpostave v sestavah civilne zaščite aktivnih 11.800 posameznikov.
Dobitniki priznanj
Letošnja dobitnica iz občine Ivanč-na Gorica Tatjana Markelj je prejela bronasti znak CZ. Tatjana Markelj je kot strokovna sodelavka zaposlena na Občini Ivančna Gorica že od njene ustanovitve dalje. Ves čas opravlja tudi strokovna opravila za področje in potrebe naše občinske civilne zaščite, ki tudi deluje že od ustanovitve Občine dalje. Posebej je zaslužna za dobro sodelovanje z drugimi organizacijami, ki sodelujejo pri skrbi za zaščito in reševanje v občini, kot so Gasilska zveza občine Ivančna Gorica, razne humanitarne organizacije in posamezna društva.
Bronasti znak CZ je prejelo tudi podjetje Komunalne gradnje Grosuplje. Začetki delovanja naše občinske civilne zaščite so namreč povezani tudi s podjetjem Komunalne Gradnje iz
Grosuplja, saj so bili njeni zaposleni razporejeni v tehnično reševalno enoto naše občine že leta 1995, ves ta čas pa se podjetje aktivno vključuje v akcije, ki jih vodi štab naše civilne zaščite v primerih raznih nesreč. Iz vodstvenih vrst podjetja prihaja tudi dolgoletni član štaba Civilne zaščite občine Ivančna Gorica Jože Kozinc s Krke. Ker se ni mogel udeležiti podelitve priznanj, je bronasti znak v njegovem imenu prejel direktor Komunalnih gradenj Grosuplje Viktor Dolinšek.
Na predlog štirih občin: Ivančna Gorica, Grosuplje, Dobrepolje in Velike Lašče pa je visoko priznanje civilne zaščite, plaketo CZ prejel Franc Skalja. Franc Skalja kot strokovni delavec na ljubljanski izpostavi Uprave RS za zaščito in reševanje nudi svojo strokovno pomoč pri organizaciji dela štabov Civilne zaščite v občinah, ki so bile predlagateljice za visoko priznanje. Njegovo delo ima seveda temelje v dolgoletnih izkušnjah na področju civilne zaščite in reševanja. Že leta 1979 je koordiniral odpravo posledic nesreče z naravnimi snovmi na avtocesti v bližini takratne bencinske postaje v Ivančni Gorici, ob posledicah nesreče v Černobilu leta 1986 je koordiniral delo pri čiščenju kapnic in pri preskrbi s pitno vodo v takratni občini Grosuplje. Posebej aktiven in uspešen pa je bil pri svojem delu v času vojne za Slovenijo, leta 1991, ko je vodil pomembne razgovore v pogajanjih z vojaškim vodstvom grosupeljske vojašnice oz. skladišča minsko-eksplozivnih sredstev. V letih 1992/93 je vodil zbirni center za začasne begunce v Višnji Gori, v letih 1994/95 pa je bil tudi poveljnik štaba za civilno zaščito takratne občine Grosuplje. Zadnje desetletje se je izkazal kot uspešen in zanesljiv strokovnjak na svojem področju, ki pa bo kot prostovoljec, član domačega gasilskega društva in območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje lahko svoje znanje in izkušnje uporabljal tudi od bližajoče se upokojitve dalje.
Matej Šteh
enaindvajset let r1vnateuevanja je pustilo svojevrsten pečat
Spoštovani ravnatelj, gospod Jernej Lampret, je v 21 letih ravnateljeva-nja vtisnil Osnovni šoli Ferda Vesela Šentvid pri Stični svojevrsten pečat. Z inteligentno širino in odličnim pedagoškim zgledom je učil življenjske modrosti, ljubezni do narave ter predvsem do domovine. Tej šoli je dal svoje najboljše moči, sposobnosti in vrline. Poklicne izkušnje je mnogo let predajal učencem in sodelavcem. Skušal jim je približati vrednote, kot so vztrajnost, strpnost, odgovornost, poštenost. Ko posameznik te globlje razume, udejanja tudi spoštovanje, sočutje, prijaznost ... Spodbujal je vedoželjnost in jih učil kritično razmišljati. Ob številnih reformah, ki so zahtevale veliko prilagajanja in pripravljenosti na spremembe, je s svojo strokovnostjo in pokončno držo našel pravo pot.
Za njim je del prehojene poti, zazna-
movane s sledmi učenja, dela, ustvarjalnosti in talentov. Pred njim pa je še širno obzorje, ki vabi, da pogumno nadaljuje korak.
S svojim odnosom je med učenci in sodelavci ustvarjal toplo in prijetno ozračje, dojemal in sprejemal različnost ter drugačnost. V vsakem trenutku je izražal svojo človečnost v načinu komuniciranja in sposobnosti, prisluhniti. Pod njegovim vodstvom je šola postala prostor demokratičnega dialoga, sproščenih možnosti ustvarjanja kakovostnega znanja in izvajanja ter oblikovanja razgledanih, odgovornih, samozavestnih, zadovoljnih učencev in dokaj avtonomnih delavcev.
S svojo razgledanostjo, družabnostjo in modrostjo je svojim učencem odkrival lepoto okolice šole, širše domovine in tujine ter ustvarjal prijetne medsebojne vezi ne le z znanjem iz
knjig, temveč tudi iz svojih bogatih življenjskih izkušenj skozi šalo. Ni bilo ne dogodka ne področja, kjer ne bi sodeloval in dovolil sodelovati drugim.
Strasti njegovega življenja so razpete med ljudi naše občine, med lepoto vinorodnih gričev in zasneženih gora, med športne aktivnosti in kulturo v najširšem pomenu besede. Učenci in sodelavci se mu iskreno zahvaljujemo, ker je s svojim znanjem, razumom, upanjem in vedrino bogatil naše življenje. V nas bo ostal ne le učitelj in ravnatelj, marveč tudi izjemen človek, vzgojitelj, dober prijatelj in sodelavec. Pričakujemo, da mu čas ne bo tako hitro tekel, da ne bi pomislil na nas, ki bi radi ostali vidna sled v vezenini njegovih bogatih spominov.
Nuša Volkar
imamo profesionalnega župana
Od 1. marca Jernej Lampret funkcijo župana opravlja poklicno
Tisto, kar je kar nekaj časa »viselo« v zraku, se je v začetku marca razrešilo. Župan Jernej Lampret je prenehal z delom ravnatelja na OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični in se zaposlil na naši Občini kot poklicni župan.
Če samo povzamemo dogajanje v zadnjih mesecih, poudarimo, da je sklep t.i. Ko-sove komisije o nezdružljivosti funkcije župana in ravnatelja javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je Občina, prišel na dan ravno v času pred začetkom volilne kampanje za lanske lokalne volitve, tako da je vprašanje, ki ga je tudi širša javnost zastavljala županu Lampretu, za katero delovno mesto se bo odločil, imelo prav posebno težo. Direktnega odgovora župan takrat javnosti ni dal, je pa bilo moč razumeti njegove izjave, da bo njegova odločitev, če bo dobil novi mandat za župana, to delo tudi izbral za svojo službo. Prav tako je takrat jasno poudaril, da njegova kandidatura temelji na Zakonu o lokalni samoupravi in je bil na podlagi tega tudi izvoljen, kar mu tudi omogoča opravljanje obeh funkcij. To stališče zavzema še danes.
Odločitev o odstopu z mesta ravnatelja ni bila lahka, še toliko bolj ne, ker je za njim dolga doba več kot 20-letnega ravnatelj evanj a na šentviški osnovni šoli, po-
vrhu vsega pa se je prav lani začela na šoli velika investicija - prenova in dozidava šole, ki je gotovo eden večjih projektov v njegovi dobi dela na šoli. Razmišljanje o svoji odločitvi je podal za Klasje tudi sam župan, zato na tem mestu objavljamo tudi njegov prispevek.
Zaposleni šentviške šole so se poslovili od svojega dolgoletnega ravnatelja na prijetni slovesnosti 5. marca v prostorih šole, vršilka dolžnosti ravnatelja pa je do imenovanja novega ravnatelja postala učiteljica likovne vzgoje Jelka Roječ. Dela na šentviški šoli se medtem nadaljujejo po načrtovanem redu. V času zimskih počitnic so bili preseljeni razredi nad upravnimi prostori šole v nadstropje novega prizidka, kjer bo del šentviški učencev prebil čas do konca šolskega leta v novih prostorih, vendar ne še na novo opremljenih. Ravno v teh dneh je namreč Občina objavila razpis za opremo novih šolskih prostorov šentviške osnovne šole, opremljanje pa bo sledilo v času letošnjih poletnih počitnic, po zaključku gradbeno-obrtniških del. Nad upravnimi prostori bosta namesto sedanjih učilnic nova knjižnica in multimedijska učilnica. Otvoritev nove šole je predvidena 14. septembra 2007
Matej Steh
Delo ravnatelja OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični sem opravljal v polnem delovnem času več kot 20 let - v dobro otrok, staršev in okolja, v katerem se šola nahaja. Med drugim sem vodil našo veliko prireditev Tabor slovenskih pevskih zborov, pri čemer nam je vedno uspelo združevati šolsko obveznost in samo šolo z društvi v kraju in vsemi prebivalci, ki so želeli kulturno delovati. Moje delo je bilo opazno, zato se je to odrazilo tudi pri odločitvi občanov na volitvah za prvega župana občine, kar se je ponovilo vse do četrtega mandata tega izredno odgovornega dela. Da je lahko človek kos vodenju tako velike občine, so temu lahko porok le bogate izkušnje in dobro strokovno usposobljeni ljudje, najsibo v občinski upravi ali na šoli, nenazadnje pa tudi organiziranost znotraj krajevnih skupnosti in društvenih dejavnosti ter javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Občina.
Pri vodenju mi politika ni bila vodilo, temveč približevanje vsem ljudem, željnim udejstvovanja v javnem interesu in napredka v naši občini. Človeške vrline, delavnost in izkušnje so se znašle znotraj osebe in lokalnega okolja, zato ob zaključku dela na šoli lahko govorim o uspehih, ki nam jih priznavajo tudi strokovne institucije.
To, da sem opustil delo ravnatelja, vsekakor ni povezano z nezdružljivostjo funkcij župana in ravnatelja javnega zavoda, kar mi je očitala t.i. Kosova komisija. Ta očita tako meni kakor še mnogim drugim, ki so v dvojnih vlogah, da župan ne more biti hkrati ravnatelj v zavodu, katerega ustanoviteljica je Občina. Državni zbor in ministrstvo za lokalno samoupravo seveda ta problem drugače tolmačita, zato se je ta tematika znašla tudi na ustavnem sodišču, kjer naj bi bila dana obrazložitev o nadzoru sredstev, ki jih Občina vlaga v nek javni zavod. Tolmačenje državnega zbora je namreč tako, da sredstva nadzira Občinski svet, ki sredstva po proračunu tudi namenja. Nenazadnje pa je za nadzor odgovoren
tudi nadzorni organ pri Občini ter državni nadzor z inšpekcijskimi službami in računskim sodiščem, kjer naj bi bil glavni nadzor nad porabo javnih sredstev. V oporo za razmislek naj pa še povem, da večino sredstev za osnovno šolo namenja država preko Ministrstva za šolstvo in šport, kar zadostuje za plače vseh delavcev in za nekatera materialna sredstva, ki so v domeni proračunskega denarja. Občina je OŠ Ferda Vesela v preteklem letu dodelila približno 14 milijonov tolarjev, kar je iz uporabe razvidno za plačilo računov kurjave, elektrike, vode in zavarovanje objekta. Zato menim, da kot župan in ravnatelj hkrati nisem svoje avtoritete, pa če hočete očitano avtonomnost, uporabljal za privilegij šole, saj je dograditev in gradnja matične šole v Šentvidu prišla po prioriteti kot tretja šola, ki bo dograjena v tem času, učenci pa so še do nedavnega imeli dvoizmenski pouk. Razdajanje pri delu na dveh delovnih mestih ni pogojeval gmotni interes, saj bi kot profesionalni župan prejemal bolj primerljive prihodke kot za dela na obeh mestih.
Obilica dela in ambiciozni načrti, tako zasebni kakor poklicni, v vlogi župana zahtevajo 24-urno delo v okolju, kjer je potreben intelektualni potencial, poznanstva in sprejemanje pobud in težav vsakega izmed občanov, ki z osebnostnimi in kolektivnimi problemi iščejo odgovore. Prav zaradi tega sem se proti koncu aktivnega dela odločil, da bom sledil profesionalizaciji, kar pa ne pomeni, da predhodno velika dela niso bila opravljena za ceno morda družinskega in osebnega odrekanja.
Spoštovani občani! Želimo si dobrega sodelovanja v zastavljenem obsegu in vsebini na vseh naših področjih in stičiščih dela za kvalitetnejše življenje in rast občine. V poduk nam vsem pa je zadovoljstvo, vredno toliko več, če postorimo veliko vsak zase in šele takrat lahko pričakujemo več tudi od družbe.
Župan Jernej Lampret
obvestilo rokodelcem domače obrti
Občina Ivančna Gorica pridobiva informacije o izvajalcih domače obrti na območju občine. Veseli nas, da imamo ljudi, ki hočejo prenašati tradicijo današnjim rodovom, ki so v tem tehničnem svetu v mnogočem izgubili skrb za ohranjanje le-te.
Vsakega izmed izdelovalcev bi radi nagradili, če ne drugače s toplo besedo in njihova dela predstavili naši ožji in širši javnosti. Če imate v svoji sredini soseda, znanca, prijatelja, ki mu je domača obrt blizu potem nam sporočite na tel. številko 7812112. Zaradi skromnosti vseh teh naših ustvarjalcev, skoraj ne moremo pričakovati, da se nam boste javili, prav pa je da vaše delo skušamo ovrednotiti ali pa vsaj preveriti kako naš prostor diha s preteklostjo.
Občina Ivančna Gorica
Ivančna Gorica,marec 2007
3
visok državliški obisk v naši občini
GOSPODARSKI INFO
Podjetja ustanavlja vse manj žensk
V Sloveniji je razlika med moškimi in ženskami v podjetništvu največja v starostni skupini od 18 do 24 let. Med 15 podjetji jih kar 14 ustanovijo moški in le eno ženska. Med 35. in 44. letom pa ženske podjetje ustanavljajo skoraj tako pogosto kot moški. Skrb zbujajoče pa je, da se vrzel med moškimi in ženskami v podjetništvu v Sloveniji še poglablja. Čeprav je bilo lani v Sloveniji za spoznanje več podjetništva kot leta 2005, se je odstotek odraslih žensk, ki so se začele ukvarjati s podjetništvom ali so imele podjetje manj kot tri leta in pol, lani v primerjavi z letom prej znižal z 2,92 na 2,29 odstotka. Razmerje med moškimi in ženskami pa se je povečalo tako pri nastajajočih in novih podjetnih kot pri ustaljenih podjetjih.
Estonija prva z e-volitvami
Estonija bo kot prva država na svetu uvedla glasovanje preko interneta za prihajajoče parlamentarne volitve, poroča BBC. E-volitve je že testirala leta 2005 pri občinskih volitvah, ko je glasove preko spleta oddalo 10 tisoč ljudi. Elektronsko glasovanje bo možno le v zadnjih treh dneh pred volitvami, na dan volitev pa bo oddaja glasov možna le na voliščih. E-volitve so sicer izvedli že v nekaj evropskih državah, kjer so se volivci morali registrirati, da so dobili geslo, vendar so pri tem sistemu obstajali dvomi o varnosti. Pri estonskem sistemu pa teh skrbi ni, saj imajo Estonci že možnost dobiti s PIN kodo zaščitene osebne izkaznice z mikročipom, s katerimi lahko izpolnijo glasovnice. Vseeno pa obstajajo strahovi, da bo zaradi oddajanja glasov preko spleta možnost vplivanja na rezultate večja.
Za novomeškega twinga naj bi bilo treba odšteti približno 7.500
evrov
Novi renault twingo je 3,6 metra dolg mestni avto, ki bo v "nakladi" okoli 200 tisoč primerkov prihajal s tekočih trakov novomeškega Revoza. Predvidena cena zanj je okoli 7.500 evrov, med slovenske in francoske kupce bo zapeljal junija, med preostale pa pozneje. Za proizvodnjo twinga so v Revozu letos že zaposlili dodatnih 400 delavcev za nočno izmeno, 300 pa jih še iščejo med državlj ani iz Hrvaške, Bolgarije in drugih držav, saj jih v Sloveniji niso našli dovolj, nam je povedal Renaultov šef za kakovost Yann Vin-cent. Vrednostno bo vsaj 30 odstotkov delov za novi model prišlo iz slovenskih podjetij v slovenski ali tuji lasti, še najmanj je ob tem pomembna prodaja twinga v Sloveniji, ki bi lahko dosegla okoli tisoč avtomobilov na leto ter poskrbela za dodaten posel nekaj deset trgovcev in serviserjev.
OBVESTILO
Občina Ivančna Gorica obvešča, da poteka javna razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta za daljnovod 2 x 110 kV RTP Grosuplje
-	RTP Trebnje, in sicer v času od 9. marca 2007 pa do 9. aprila 2007.
Predlog je razgrnjen:
-	na sedežu Občine Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica, -na sedežu KS Višnja Gora, Mestni trg 21, Višnja Gora,
-	na sedežu KS Dob, Dob 2, Šentvid pri Stični
-	in na sedežu KS Šentvid pri Stični, Šentvid pri Stični 65, Šentvid pri Stični.
Javna obravnava bo potekala 20. marca 2007, ob 18.30 uri, v Kulturnem domu v Ivančni Gorici.
Občina Ivančna Gorica

V okviru skupine Livar uresničujemo vizijo postati vodilno podjetje v EU na področju integriranih livarskih storitev.
S svojimi izkušnjami in znanjem izdelujemo in obdelujemo kakovostne ulitke iz sive, nodularne ter jeklo litine. Za uresničevanje naše vizije in razvojnih načrtov vas vabimo k sodelovanju za naslednja delovna mesta:
1.	VEČ OPERATERJEV NA CNC BRUSNIH IN ORODJARSKIH STROJIH
s končano IV.stopnjo strojne, kovinarske, elektro ali druge ustrezne izobrazbe
2.	LIVARSKE MODELARJE
s končano IV. ali V. stopnjo lesne ali druge ustrezne izobrazbe
3.	VEČJE ŠTEVILO DELAVCEV ZA DELO V PROIZVODNJI
s končano poklicno šolo ali brez
Ustrezne delovne izkušnje na vseh prostih delovnih mestih so zaželjene, niso pa pogoj za sklenitev pogodbe.
Z izbranimi kandidati bomo sklenili pogodbo za določen čas, ker gre za začasno povečan obseg dela, po tem roku pa obstajajo možnosti zaposlitve za nedoločen čas.
Vaše pisne ponudbe z dokazili sprejemamo do zapolnitve potreb v kadrovski službi družbe LIVAR d.d., LJUBLJANSKA CESTA 43,1295 IVANČNA GORICA ali na elektronski naslov zaposlitve@Iivar.si, do 30.3.2007 oziroma do zasedbe delovnih mest. Za informacije pa nas lahko pokličete na telefon 78 69 914 ali 78 69 995.
VABIMO VAS, DA SE NAM PRIDRUŽITE!
CENTER ZA RAZVOJ LITIJA, D.0.0. IZPOSTAVA GROSUPLJE
Točka VEM -vse na enem mestu
Nudimo svetovanje za podjetnike, potencialne podjetnike in brezposelne.
Preden se odločite za samostojno podjetniško pot, obiščite svetovalca na vstopni točki VEM, ki vam bo brezplačno svetoval ter vas seznanil z vsemi potrebnimi in pomembnimi informacijami o vodenju podjetja. Na vsa vprašanja vam bomo odgovorili in vam pomagali do uspešne
Dogovorite se za sestanek, na katerem vam bomo podrobno predstavili pogoje in obveznosti za pridobitev nepovratnih ali povratnih sredstev. Skupaj bomo pregledali profil vašega podjetja in opcijo kandidiranja na posameznih razpisih. Predlagali vam bomo razpis, na katerem bi lahko dosegli optimalne točke, in predstavili vsebino razpisa.
Vljudno vabljeni!
Kontaktni podatki: Grosuplje, Ob Grosupeljščici lb, 1290 Grosuplje,
T: 01/786 23 08, F: 01/786 23 09, E: grosuplje@razvoj.si, W: www.razvoj.si/grosuplje
registracije s.p.-ja. Če pa podjetje že imate in potrebujete informacijo o tem, kako naprej, se prav tako oglasite pri nas. Pričakujejo vas svetovalci, ki vam bodo z veseljem prisluhnili in pomagali na vaši podjetniški poti.
Svetovanje in pomoč pri razpisih
Če vaše podjetje namerava izpeljati kakršnokoli investicijo - pokličite nas!
Za vsa področja obstajajo nepovratna in povratna sredstva (mikrokre-diti, garancije, posredni dolgoročni investicijski krediti...), ki so namenjena prav vam - podjetnikom!
Ob prihodu v Ivanino Gorico.
Srečanje z županom je bilo predvsem protokolarnega značaja, saj je veleposlanik prišel v občino na povabilo podjetnika Igorja Akrapoviča. V navadi pa je, da se ob takšnih priložnostih sreča tudi z gostujočim županom. Jernej Lampret ga je s podžupanom Dušanom Strnadom in sodelavci iz občinske uprave sprejel pred občinsko stavbo, nato pa je, kot že rečeno, v novi sejni dvorani potekalo približno uro dolgo srečanje. Robertson, za katerega se ve, da mu slovenščina ni tuja, je tako rekoč brez prevajanja poslušal besede župana. Ta je visokemu gostu na kratko predstavil našo občino, opozoril na njene geografske in demografske značilnosti ter na razvoj, ki ga doživlja. V smislu gospodarskega obiska je Robertsona zanimalo kar nekaj podatkov s tega področja; župana je vprašal tudi, koliko Romov živi v občini. Očitno je z romsko problematiko seznanjeno tudi ameriško veleposlaništvo. Presenetil pa ga je podatek, da je val priseljevanja v občino, zlasti iz Ljubljane v zadnjih letih tako velik.
V spomin na to prijetno srečanje je župan podaril veleposlaniku Jurčičevega Desetega brata v angleškem prevodu skupaj z glinenim popotnim čevljem, ob razlagi, da se je v naši občini rodil prvi slovenski romanopisec in da smo po njem poimenovali vsakoletno pešpot od Višnje Gore do Muljave. Zanimivo je, da je Robertson že hodil po naših krajih, saj je pred časom prehodil evropsko pešpot, ki pelje tudi čez ozemlje naše občine. Tudi veleposlanik je županu podaril knjigo, in sicer je, vedoč, daje župan športnik po duši
Veleposlanik Robertson v pogovoru z Igorjem Akrapovičem in vodjem razvoja Alojzom Trstenjakom.
popeljal po prostorih podjetja, skozi proizvodnjo, do razvojnega oddelka, ter mu predstavil zgodovino svojega podjetja in rezultate, ki jih vsako leto dosegajo v gospodarstvu. Podjetje je menda veleposlanika vabilo na ogled že dalj časa, saj so tam prepričani, da bi jim pri njihovih načrtih na ameriškem trgu veleposlanikova naklonjenost lahko bila v veliko pomoč. Pri tem ne gre za sam prodor na ameriški trg, saj Akrapovič že zdaj veliko
je v njegovi moči, če bo podjetje pri svojih načrtih v ZDA potrebovalo pomoč, bolj v šali pa je dejal, da ima gospod Akrapovič verjetno boljše povezave v Ameriki kakor on sam. Veleposlanik si je ogledal tudi nove prostore razvojnega oddelka za avtomobilski trg, kjer že poteka razvoj za opremljanje avtomobilov z Akrapovi-čevimi izpuhi.
Matej Steh
in poklicu, le-temu izročil izdajo prestižne ameriške športne revije Sports illustrated, ki je v knjižni obliki izšla ob 50-letnici njenega izhajanja. Kot že rečeno, je veleposlanik obisk nadaljeval v podjetju Akrapovič, kjer ga je sprejel Igor Akrapovič s svojimi sodelavci. Robertsona je osebno
Sicer pa je veleposlanik Robertson vidno izrazil zadovoljstvo oz. navdušenje nad tem, kar je videl v prostorih ivanškega podjetja. Kot je sam dejal, je bil že pred leti v Mercedesovi tovarni v Stuttgartu, vendar je tu, v Ivančni Gorici, doživel pravi pomen moderne tehnologije. Dejal je, da bo storil, kar
Podjetje Akrapovič pri navezovanju stikov na ameriškem trgu povabilo v goste ameriškega veleposlanika v Sloveniji
Če se še spominjate, dragi bralci, smo v prvi letošnji številki Klasja poročali o novi sejni sobi Občine, ki bo zdaj lahko služila tudi kot prijeten in moderen ambient ob sprejemu najrazličnejših gostov, ki obiščejo našo občino ali se srečajo z županom. Ena takšnih priložnosti se je zgodila 20. februarja, ko je našo občino obiskal veleposlanik Združenih držav Amerike v Sloveniji, gospod Thomas B. Robertson. Ob tej priložnosti se je srečal tudi z županom Jernejem Lampretom.
izvaža tudi v ZDA; gre predvsem za širitev podjetja, ki bi z lastno enoto nekakšnega razvojnega oddelka na ameriških tleh omogočala boljšo pokritost z Akrapovičevimi izpuhi zlasti v dirkalnem športu. Po besedah Igorja Akrapoviča jim zlasti primanjkuje t.i. suporta (podpore) v motokrosu, kjer je potrebno večje sodelovanje s tekmovalnimi ekipami, kar pa ni možno, če nisi tako rekoč na licu mesta. Navezovanje stikov preko uradne ameriške politike lahko pride prav zlasti takrat, ko lahko različne težave v administraciji ogrozijo uresničitev načrtov, kakršne imajo pri Akrapoviču.
O
—		 Ivančna Gorica, marec 2007

Krajevna skupnost Stična obvešča vse krajane, da so uradne ure ob torkih od 16.00 do 18.00 v prostorih KS Stična, Stična 11.
KS Stična
URADNE URE KS ŠENTVID PRI STIČNI
Krajevna skupnost Šentvid pri Stični obvešča vse krajane, da so od 1. 3.2007 dalje uradne ure na sedežu KS vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu med 17.00 in 18.30.
V tem času bo za osebni pogovor na voljo dežurni predstavnik sveta KS, prav tako pa lahko krajani v času uradnih ur pokličejo tudi na telefonsko številko 7885 - 001.
Svet KS Šentvid pri Stični
Drevesna vrsta
Št.
hlodov
Št.
ponudb
jr ,	Povprečna
Kubatura r ,	cena
i-5
EUR/m3
Najvišja
cena
EUR/m3
macesen
Roman Crnič, inž. gozd.
revirni gozdar
241,95

gorski javor
130,67
hrasti
hruška
smreka
ostrolistni javor jablana_

skorš
gorski brest bukev_
10,42 560,99

Povzetek
LICITACIJA VREDNEJŠIH SORTIMENTOV IESA ¥ SLOVENJ GRADCU
fiŽUR Kolodvorska c, 2 Grosuplje tel. 01 786 0880 031 610 644
NEPREMIČNINE, DELNICE, SKLADI, MENJALNICA
^ DRUŠTVO
6-stična
Pravijo, da je dobro, če se kaj dogaja. Se bolje pa je, če se ob tem tudi kaj naučimo, pa pravimo v Govedorejskem društvu Stična, zato smo 9. marca v Temenici, na Kmečkem turizmu Fajdiga, organizirali salamiado. V oceno so naši člani prinesli domače salame, ocenila pa jih je strokovna komisija, ki jo je vodil prof. dr. Božidar Zlender, predstojnik katedre za meso in mesne izdelke Biotehniške fakultete v Ljubljani. V komisiji sta sodelovala tudi naša krajana, izkušena mesarja iz nekdanje Stiske mesarije, Zdravko Verčič in Lojze Ceglar.
Postopek ocenjevanja je ob zagotovljeni anonimnosti potekal po uveljavljenih mednarodnih normativih. Ocenjuje se tako, da se od maksimalnega števila točk - 20 - odvzema točke za posamezno pomanjkljivost. Najprej se oceni zunanji izgled cele salame, zatem pa se ta še prečno in vzdolžno prereže ter oceni pravo razmerje med mesom in slanino, struktura prereza ter barva, vonj in okus. Tako ostane izdelkom, ki so brez napake, 20 točk ali zlato priznanje, srebrno priznanje dobijo tisti, ki imajo eno do dve napaki, torej 19 ali 18 točk, bronasto pa tisti s 17 in 16 točkami, torej s tremi ali štirimi napakami.
V našem primeru smo imeli štiri izdelke ocenjene z 18 točkami, torej za srebrno priznanje, ostali pa so bili slabše ocenjeni. Gotovo je bilo tudi v te vloženega veliko dobrega materiala in truda, vendar premalo znanja, da bi bil izdelek v ponos izdelovalcu.
Po končanem ocenjevanju je prof. dr. Zlender pripravil predavanje o izdelavi suhih mesnin. Se posebno pozornost je namenil najpogostejšim napakam, zaradi katerih izdelek ni tak. kot smo si ga želeli. Na koncu je odgovaijal še na posamezna konkretna vprašanja udeležencev.
dobovska salamiada
2. tekmovanje privabilo na plan kvalitetne izdelovalce salam
V petek, 9. marca, je PGD Dob organiziralo 2. salamiado in tako privabilo na plan 23 proizvajalcev salam iz Doba in okoliških krajev, ki so na tak način želeli potrditev, da njihovi salami pač ni para. Strokovna 3-članska komisija je res imela težko delo. Določiti tri najboljše salame izmed 23 dobrih! A so se na koncu le odločili, da prejme diplomo za 1. mesto Jože Trnovšek, Pristavica, za 2. mesto Marko Smole, Zubina, diplomi za dve tretji mesti pa Anton Klemenčič iz Doba in Vili Prašnikar iz Zagorice.
Po mnenju komisije tovrstna tekmovanja oz. salamiade bistveno pripomorejo k vedno boljši kvaliteti salam.
AA
1. februarja letos je na letališču v Slovenj Gradcu potekala prva licitacija vrednejših sortimentov lesa. Zavod za gozdove Slovenije, KE Grosuplje, je skupaj s Strojnim krožkom Kmetovalec tja organiziral ekskurzijo za lastnike gozdov in člane strojnega krožka. Najprej smo si ogledali eno največjih žag v Sloveniji v Otiškem Vrhu, nato pa še hlodovino, pripeljano na licitacijo.
Žaga Otiški Vrh je ena najsodobnejših v Sloveniji, saj je skoraj v celoti vodena računalniško, izžagajo pa letno približno 50 000m3 iglavcev. Tam je zaposlenih kakih 25 ljudi.
Licitacija vrednejših sortimentov je bila pripravljena in izpeljana po vzoru licitacij na avstrijskem Štajerskem, v režiji Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline in Zveze lastnikov gozdov Slovenije. Iz vse Slovenije: od Prekmurja do Notranjske, od Gorenjske do Bele krajine in tudi Ivančne Gorice in Višnje Gore so pripeljali kar 890 hlodov različne kakovosti v skupni izmeri 560 m3. Marsikateri sortiment, ki bi to zimo pristal v peči, je na licitaciji dosegel zelo dobro ceno (150 evrov in več/m3). Razumljivo pa je, da vsi niso dosegli vrtoglavih cen. Lahko rečemo, da nekateri na licitacijo sploh niso sodili. Vendar pa so organizatorji na tak način ugotovili, kakšne so potrebe kupcev.
Hniška, kije bila pripeljana iz naših gozdov.
Sortimenti, ki v okviru licitacije niso bili prodani ali niso dosegli želene cene, bodo po dogovoru s kupci zagotovo prodani po minimalnih odkupnih cenah lokalnih odkupovalcev.
Zbirnik rezultatov po drevesnih vrstah
VSE
salamiada 2007
Ob tem predavanju smo se marsičesa naučili in mislim, da bo naslednje leto še manj slabo ocenjenih izdelkov, kar je tudi cilj naše pobude.
Ob koncu smo seveda razglasili še rezultate. Vsak udeleženec je dobil ocenjevalni list za svoj izdelek, na katerem so bile opisane napake in seveda število osvojenih točk. Gotovo so bili najbolj zadovoljni prvi štirje, ki so dobili oceno 18 točk oziroma srebrno priznanje. Po končanem uradnem delu smo ocenjene izdelke poizkusili. Seveda so najprej pošle najbolje ocenjene salame, iz katerih je razviden strokovni pristop pri izdelavi ter trud in nega pri zorenju, kajti le to nam na koncu zagotovi dober izdelek. Pa se ob tej priložnosti spomnimo še veličine nekdaj tako ugledne stiske mesarije, kije s svojimi izdelki zadovoljevala kupce po Sloveniji. Takrat, v 60. in 70. letih, je zaposlovala kar 70 delavcev, seveda so tu vštete tudi zunanje prodajalne. Blagovna znamka Stiska salama se je takrat prijela, saj so jo izdelovali najboljši mojstri pod
iz Češke. Starejši se ga še dobro spomnijo, kako se je ob praznikih s sprehajalno palico in cilindrom ter v fraku sprehajal po Ivančni Gorici, zavedajoč se znanja in pomena, ki ga je takrat imel. Zal pa stiška mesarija takrat ni znala izkoristiti priložnosti za razvoj. Napačna strategija vodilnih je pripeljala do tega, da danes stisko salamo izdelujejo v Celju in v Škofji Loki, pa morda še kje, o mesariji v Stični pa ni več ne duha ne sluha. Prepričan pa sem, da je znanje ostalo pri ljudeh, domačinih, ki so takrat ustvarjali to blagovno znamko, kajti ti mojstri še danes ohranjajo posebnosti in specifičnosti stiske salame, saj so izdelali tudi letošnje zmagovalne salame.
Tisti pa, ki so potopili to perspektivno, za kraj in kmetijstvo tako pomembno firmo, zdaj z drugih položajev prodajajo svoje usluge slovenskemu narodu. Kaj hočemo, tako pač je.
Lojze Podobnik
vodstvom vrhunskega strokovnjaka, pokojnega g. Bubenička, ki je v Stično prišel
NEPREMIČNINSKE STORITVE NA ENEM MESTU!
Ivančna Gorica,marec 2007
5

POVRAČILO TROŠARINE PO NOVEM NA PODLAGI GERK-OV
Na pobudo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije se bodo v vlogah, ki se bodo v letu 2008 vlagale za leto 2007, pri uveljavljanju pravice do povračila trošarine upoštevale grafične enote rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev (GERK-i). Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je septembra 2006 ministru za finance dr. Andreju Bajuku predlagala, naj se za uveljavljanje pravic do povračila trošarine upoštevajo GERK-i. Ministrstvo za finance je sprejelo argumente KGZS in spremenilo Pravilnik o vračilu trošarine za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije. Za vračilo trošarine za leto 2007 (vloge se bodo oddale v letu 2008) se bodo kot podlaga za dokazovanje uporabe kmetijskih zemljišč uporabljali GERK-i.
Pred spremembo pravilnika so kot površino v uporabi upoštevali zemljišča v lasti, zakupu ali v uporabi na
osnovi drugega pravnega naslova: po stanju v zemljiški knjigi, zemljiškem katastru ali evidentirana pri davčnem organu, zmanjšana za površino neobdelanih površin oziroma tistih, danih v zakup. Kmetje so imeli velike težave pri sklepanju zakupnih pogodb, saj pogostokrat najemodajalci le-teh ne želijo sklepati, tako da tisti, ki so dejansko obdelovali zemljo, niso imeli podlage za povračilo trošarin.
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so v letu 2005 vzpostavili sistem GERK-ov, ki pri povračilu trošarine zagotavlja, da bodo kmetje v prihodnje dobili povrnjen del trošarine za toliko upravičenih površin, kolikor jih dejansko obdelujejo.
Vir: Zbornični urad Pripravila: M. V
PRAVILNIK 0 MINIMALNIH POGOJIH ZA ZAŠČITO REJNIH ŽIVALI IN 0 POSTOPKU REGISTRACIJE HLEVOV ZA REJO KOKOŠI
Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito živali (Ur. list 41/2003) v 44. členu določa, da se določbe 15. člena začnejo izvajati 1. 1. 2007. Zaradi zahtevnosti in sprememb tehnologije reje in prilagoditve objektov pa je že prišlo do sprememb. Te določajo nov rok za izvajanje 15. člena, ki pravi, da teleta, starejša od 8 tednov, ne smejo biti nameščena individualno, ampak samo v skupinah. Določba ne velja za gospodarstva z manj kot 6 teleti. Novi rok za izvajanje omenjenih določb (15. člen) je tako 1.1. 2009.
vabilo
predstavitev standardov navzkrižne skladnosti
bo v torek, 20.marca 2007, ob 10. uri v Gasilskem domu v Stični.
Predavanje je namenjeno vsem kmetovalcem, saj morajo standarde navzkrižne skladnosti upoštevati vsa kmetijska gospodarstva, tudi če niso vključena v SKOP ali KOP program. Izobraževanje velja tudi za SKOP in KOP program.
Kmetijska svetovalna služba Ivančna Gorica
kosovni odvoz in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev - pomlad 2007
Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Ivančna Gorica, da bo v pomladanskem času odvažalo kosovne in nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu:
Načrt kosovnega odvoza:
ponedeljek	19. 3. 2007	KS Ambrus in KS Zagradec, naselji Korinj in Laze nad Krko
torek	20. 3. 2007	KS Krka, KS Muljava
sreda	21. 3. 2007	KS Temenica, KS Sobrače
četrtek	22. 3. 2007	KS Dob, KS Šentvid - naselje
petek	23. 3. 2007	KS Šentvid okolica
		
ponedeljek	26. 3. 2007	KS Stična, KS Metnaj
torek	27. 3. 2007	KS Ivančna Gorica - okolica
sreda	28. 3. 2007	KS Ivančna Gorica - naselje
četrtek	29. 3. 2007	KS Višnja Gora
Med kosovne odpadke spadajo pohištvo, sanitarni elementi, gospodinjski aparati in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev. Izrabljene avtomobilske gume ne sodijo med kosovne odpadke.
Kosovne odpadke je treba primerno zložiti, povezati oz. zapakirati ter jih na dan odvoza do 7. ure zjutraj odložiti pri zabojnikih, kjer običajno pobiramo odpadke.
Načrt zbiranja nevarnih odpadkov:
	DATUM	NASELJE	STOJNO MESTO	ČAS ZBIRANJA
sobota	21. 4. 2007	Ivančna Gorica	parkirišče pri Zdav. domu	8.00-10.00
sobota	21. 4. 2007	Šentvid pri Stični	parkirišče pri trgovini Tuš	10.30-12.00
sobota	21. 4. 2007	Stična	arkirišče pri samostanu	12.30-14.00
sobota	21. 4. 2007	Muljava	parkirišče pred kulturnim domom	14.30-16.00
sobota	21. 4. 2007	Višnja Gora	parkirišče pri Cestnem podjetju	16.30-18.00
ponedeljek	23. 4. 2007	Ambrus	parkirišče pred družbenim domom	14.00-15.30
ponedeljek	23. 4. 2007	Zagradec	parkirišče pri trgovini Kmetijskezadru- ge	16.00-17.30
ponedeljek	23. 4. 2007	Krka	parkirišče pri gostilni Nace	18.00-19.30
Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno. Proti plačilu pa bomo sprejemali tudi manjše količine nevarnih odpadkov od podjetnikov.
Naša prihodnost je čisto okolje!
KMETIJSKA ZADRUGA STIČNA
tt CDnn/rr & r%A ktcittit mcccvtii «rmr. V orUj«i^l//ljVo/vixl iuJ&olvLin ivui/1.
VSE ZA SPOMLADANSKA OPRAVILA NA NJIVI IN NA VRTU:
SEMENSKI KROMPIR SEMENSKA KORUZA MINERALNA IN ORGANSKA GNOJILA SREDSTVA ZA ZAŠČITO IN VARSTVO RASTLIN SEMENA TRAV IN POLJŠČIN SEMENA IN SADIKE ZA VRTIČKARJE SADIKE SADNEGA DREVJA
V ZELEZNINIRADOHOVA VAS - 01/7887-628 NUDIJO PO NAJUGODNEJŠIH CENAH
KOLESA MERIDA
V ŽELEZNIM ZAGRADEC -01/7888-032 VSE ZA GRADNJO IN ZA OBRTNIKE !
V KMETIJSKO VRTNEM CENTRU VIVANCNI GORICI 01-7887-624 AKCIJSKA PRODAJA MREŽ BEKAERT:
AKCIJA ŽIVKO
Javno komunalno podjetje Grosuplje
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA LJUBLJANA Krajevna enota Grosuplje
obvestilo lastnikom gozdov
Leta 2006 je bilo v gozdovih občine Ivančna Gorica evidentiranih približno 60 000 m3 smrekovega lubadarja, kar je tudi za slovenske razmere zelo veliko. Zaradi tople zime predvidevamo, da se bo gradacija tega škodljivca nadaljevala tudi v letošnjem letu. Zato prosimo vse lastnike gozdov, v katerih rastejo smreke, v lanskem letu pa so imeli jedra smrekovih lubadark, da svoje gozdove pregledujejo.
Splošni vidni znaki napada lubadarja so:
•	majhne okrogle luknjice na deblu in vejah, dobro vidne le na gladkem lubju, sicer skrite pod luskami lubja;
•	pojavi se rjava črvina, ki je dobro vidna na lubju, na lišajih in mahu, ki poraščajo deblo, ter na koreninskem vratu;
•	okoli luknjic se nabira smola, včasih se celo cedi po deblu; iglice odpadajo.
Pri jesenskem napadu lubadarja so v marcu stoječe smreke že brez lubja oziroma postajajo iglice rjave in odpadajo.
V pomladanskem času pa se kmalu po napadu pokažejo: sprememba barve krošnje, osip iglic, po osipu pa odstopi in odpade lubje z debla. Do pomladanskega napada smrek pride, ko se temperatura čez dan dvigne na približno 17 stopinj celzija!
Če opazimo navedene znake napada lubadarja na svojih smrekah, o tem nemudoma obvestimo svojega revirnega gozdarja, žarišče lubadarja pa v skladu z njegovimi navodili saniramo.
OZNAČEVANJE MEJ MED PARCELAMI
Vse lastnike gozdov bi rad opozoril, daje treba meje v gozdovih obnavljati! Meje med parcelami so na našem območju označene z eno rdečo črto; če so označene z dvema ali tremi črtami, pa običajno pomeni, da je to oddelčna (gozdarska) meja ali pa celo državna parcela.
Telefonske številke revirnih gozdarjev:
Roman Črnič Marko Slapničar Franci Kogovšek Jože Prime Milan Kosi
041-657-214 041-657-229 041-657-217 041-657-458 051-391-344
Pripravil Roman Črnič revirni gozdar
O	—		 Ivančna Gorica, marec 2007

Avto - tek Kavšek Branko s.p., Mrzlo polje 3A, 1295 Ivančna Gorica
zaposlimo
voznika za mednarodni pilvoz avtomobilov, c in e kategorije
Pogoji:
- IV. stopnja izobrazbe ali nacionalna poklicna kvalifikacija (NPK) Možnost zaposlitve za nedoločen čas. Vse dodatne informacije na telefonski številki: 041/ 613-551.
tradicionalni 9. božični odmev ¥ krški jami
Ob izteku starega in v pričakovanju novega leta, na Štefanovo, smo na Krki znova pripravili tradicionalni, že deveti Božični odmev v Krški jami. Povabili smo obiskovalce, da preživijo nekaj trenutkov v značilnem ambientu jame, iz katere izvira reka Krka. S kulturno prireditvijo smo poskušali pričarati del tistega vzdušja, ki naredi praznike slovesne in posebne.
Število obiskovalcev našega koncerta raste iz leta v leto. Tokrat jih je bilo rekordnih 2000. Prireditev je prerasla v tretjo največjo v Občini Ivančna Gorica, takoj za Taborom v Šentvidu pri Stični in Pohodom po Jurčičevi poti, kljub temu da organizacija temelji na prostovoljnem delu članov turističnega, kulturnega, gasilskega in jamarskega društva na Krki.
Zahvaljujemo se vsem našim obiskovalcem, ki so nam zaupali svoj prosti čas in se skupaj z nami izobraževali in veselili.
Zahvaljujemo se sponzorjem za njihov prispevek in podporo prireditve. Naj bo naš uspeh tudi Vaš uspeh!
Organizacijski odbor Božičnega odmeva
Pust je tudi letos vstopil v naš zimski dan. No, letos zime ni bilo, tako da naporno preganjanje te starke ni bilo potrebno, pa vendar so pustne maškarade in norčije privabile na plan marsikatero maškaro, tako kakšno mlajšo kakor tudi marsikatero odraslo. Na enem izmed obhodov na pustni torek smo v Ivančni Gorici srečali prav zanimivo in izvirno masko - EVRO KOVANCA. Kovanec za en evro in tisti mali za 2 centa sta šla na sprehod - in ni jih bilo malo, ki so se ozirali za njima. No, kljub izvirni maski pa smo lahko prepoznali skrita obraza, ki si mask nista nadela prvič.
Pravijo, da je prvo leto najtežje. Mi smo ga uspešno zaključili in se veliko naučili, tako na napakah kot na uspehih.
Naj vam bežno opišemo to leto. Na osnovi prijavnice je v klub vstopilo 45 članov. S pomočjo Občine Ivančna Gorica smo pridobili začasen nujno potreben prostor za delovanje kluba, kjer se srečujemo in imamo shranjeno opremo. S člani smo zbrali nekaj nujno potrebne opreme za delovanje kluba. Vzpostavili smo stike z Jamarsko zvezo Slovenije in se na osnovi prošnje včlanili v omenjeno organizacijo, v kateri so včlanjeni vsi jamarski klubi v Sloveniji. Jamarska zveza Slovenije nam je zaupala organizacijo izpita za naziv jamar pripravnik, ki je bil 23. septembra lani na Krki. Občine Ivančna Gorica, Trebnje in Žužemberk so nam nakazale nekaj nujno potrebnih finančnih sredstev za zagon in delovanje kluba. Vzpostavili smo stike z ostalimi delujočimi klubi na Krki, s katerimi vzorno sodelujemo (TD Krka, PGD Krka, Jamarski klub Krka, Festival Krka ...).
V klubu smo zastavili celoten izobraževalni sistem po vzoru Jamarske Zveze Slovenije, ki zajema izobraževanje na vseh nivojih jamarstva. Raziskovanje je poleg izobraževanja naša osnovna dejavnost, zato smo temu posvetili kar nekaj časa. Jame raziskujemo in dokumentiramo pred-
¥se najboljše za pr¥i rojstni dan - praznujte z nami!
vsem na področjih občin Ivančna Gorica, Trebnje, Žužemberk ter Novo mesto. V letu 2006 smo raziskali in dokumentirali 6 novih jam, zapisnike pa oddali v kataster jam Jamarske Zveze Slovenije in klubski kataster, ki smo ga uredili in v njem zbiramo vse podatke jam. Skrb za neokrnjeno naravo je naša prioriteta. Na osnovi ogroženosti podtalnice in s tem pitne vode v dogovoru z lokalnimi skupnostmi čistimo onesnažene jame. Žal je teh preveč. Zaradi velikih količin odpadkov smo le delno uspeli očistiti brezno nad izvirom Poltarice, dokončno pa ga bomo v letošnjem letu. Imamo sedem članov z opravljenim izpitom za jamarskega reševalca in aktivno delujemo v Jamarski reševalni Službi Slovenije. V letu 2006 smo aktivno sodelovali pri dveh reševanjih. Imeli smo kar 111 različnih akcij, kar nas po aktivnosti uvršča v sam vrh vseh delujočih klubov v Sloveniji. To pomeni, da smo bili na terenu vse
vikende v letu, akcije pa smo izvajali tudi med tednom. Na dosežene rezultate smo lahko upravičeno ponosni, saj je vsak posameznik v delovanje kluba vložil del sebe in svojega dragocenega časa. Zavedamo se, da brez izredno zagnanih članov, simpa-tizerjev in sponzorjev vsega tega ne bi bilo moč opraviti in izkoriščamo to priložnost, da se vsakemu posebej za sodelovanje zahvaljujemo. Prepričani smo, da nam je še marsikaj po-storj enega ušlo iz spomina in ne bo nikoli zapisano.
Vsi tisti, ki se želite naučiti plezanja po vrvi oziroma postati jamarji in o nas kaj več zvedeti, se nam pridružite na našem Občnem zboru, ki bo 24. marca 2007, ob 19. uri, v dvorani Družbenega centra na Krki.
Upravni odbor Jamarskega kluba KRKA
na pustni torek so se ¥ ivančno
gorico vrnili romi
Člani in članice godbe Stična so v sodelovanju z Javnim skladom za ljubiteljsko kulturno dejavnost občine Ivančna Gorica pripravili pustno rajanje pred kulturnim domom v Ivančni Gorici.
Godbeniki smo se na povabilo Pustnega društva Gorična vas v soboto, 17. februarja, odpravili na pustni karneval v Ribnico. Postavili so nam pogoj, da pridemo igrat na povorko našemljeni. Kaj obleči? Kaj je bilo aktualno v letu 2006 v naši občini? Vsi smo si bili enotni - romsko vprašanje.
Na godbenih vajah smo zato sklenili, da bomo predstavljali »avtohtone« cigane občine Ivančna Gorica. Ko smo prišli v Ribnico kot cigani,
smo kmalu ugotovili, da smo zadeli v polno. Sprejeli so nas navdušeno, saj je bilo kmalu okrog nas vse polno gasilcev z gasilskimi vozili. Namesto da bi postavili barikade, so navdušeno spremljali naše igranje in ples. Po karnevalu se nismo takoj odpravili v Stično, ampak nas je pot vodila še po naši lepi občini. In takrat se je nekaterim občanom utrnila ideja, da bi na pustni torek zbudili center Ivančne Gorice iz zaspanosti. Godbeniki smo vedno za to, da se ljudje dobre volje zabavajo in jim mi pri tem pomagamo. Naš šofer Janez Rokavec je vzel stvar zares in že takoj naslednji dan nagovoril Milana Vrhovca, da v svoj zapravljivček za-preže konja in poprosi za sodelova-
nje še Miha Skubica, ki je kar z dvema konjema in vozom prišel na naš sprevod.
V torek ob 18. uri je oživelo parkirišče pred samostanom v Stični. Z vseh smeri so začeli prihajati »cigani«. Nekateri so imeli dojenčke v culah, drugi otroke pod roko, spet tretji kokoši, pse, zajce ... vsi pa obvezno inštrumente.
Voz se je hitro napolnil z raznovrstnimi rekviziti: od šotora, vzmetnic, starih cunj do krompirja ... Odpravili smo se smo proti Ivančni Gorici. Pred kulturni dom na Sokol-ski ulici smo prikorakali med igranjem koračnic. (Bila je že taka tema, da smo igrali kar brez not!) Bili smo prijetno presenečeni, saj nas je pričakala množica občanov. Ob zvokih pesmi iz filma Ko to tamo pjeva, ki jo je za godbene inštrumente priredil naš Domen, je bil hitro postavljen ciganski tabor, vključno s tabornim ognjem. Nad ognjem se je začel vrteti piščanec (saj za odojka nimamo denarja), ob zvokih godbe pa so se tudi »civili« zavrteli. Vzdušje je bilo zelo prijetno in primerno pustnemu torku, saj je bilo poskrbljeno celo za krofe in pijačo. Ko smo se utrujeni vračali v Stično, smo ugotovili, da je treba zelo malo dobre volje, da se lahko vsi skupaj poveselimo in pozabimo na težave, s katerimi se srečamo že naslednji dan, na pepelnično sredo.
Maria Omejec
Ivančna Gorica,marec 2007
7
MMH0

SKUPINSKI DELAVNICE ZA OPiŠCliJE KAJlili
ROTARY KLUB ßitOSiPUl
NOVO
šok tretma program s pomočjo kaviarja za odpravo celalita.
OXI proti odvečnim kilogramom
PRIROČNIK ZA SREČNE
UPOKOJENCE
Založba Maks Viktor, d.o.o. je prva v Sloveniji izdala priročnik za upokojensko populacijo z naslovom PRAKTIČNI VODNIK ZA UPOKOJENCE, ki na prijazen in poljuden način obravnava vse vidike upokojenskega življenja: upokojensko politiko, statistične preglede. p>okojnine, bolezni, zdravstveno varnost upokojencev, socialno varstvo, izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju, turizem, hobije, rekreacijo ...
V 64 poglavjih na 350 straneh vam 38 strokovnjakov podaja strokovne in koristne informacije za upokojensko populacijo, del priročnika pa je zasnovan kot pregled turističnih destinacij po vsej Sloveniji. Skoraj sto ustanov in podjetij je omogočilo, daje priročnik kljub profesionalni zasnovi, oblikovanju in obsegu cenovno dosegljiv vsakomur.
Cena v prednaročilu s 25-odstotnim popustom je 19,00 €. Ustanovam, ki se ukvarjajo z upokojensko populacijo, nudimo še dodatnih 10% popusta, upokojencem pa 25% popusta. Prednaročniške cene veljajo do izida priročnika v sredini marca, naročila pa sprejemamo na brezplačnem telefonu: 080 15 17.
Založba Maks Viktor
Da bodo rezultati RES vidni vam lahko pomagamo tudi mi.
PizioFit center Mediko
"Fizioterapija, kozmetika in pedikura Dedni dol 33, 1294 Višnja Gora tel. 01 7| 84631, 78 03 069 wwvv.taediko.si, www.tico.si/mediko,
mediko@siol.net
	 Ivančna Gorica, marec 2007
Delavnice »Da, opuščam kajenje« so prirejena oblika programa, ki so ga razvili v Kanadi na podlagi izkušenj in strokovnega znanja. V učnih delavnicah udeleženci razvijajo veščine in sposobnosti, ki pripomorejo k pozitivnim spremembam. To znanje jim bo v pomoč pri premagovanju stranskih pojavov, ki se pojavljajo ob opuščanju kajenja, krepitvi pozitivne samopodobe, obvladovanju stresa, nadzorovanju telesne teže in pri vzdrževanju nekajenja. Sporočila so pozitivna in spodbujajo k zdravemu
načinu življenja.
Delavnice za skupinsko odvajanje od kajenja potekajo v zdravstvenih domovih po Sloveniji. V SREDO, 28. MARCA 2007, se bo začela taka delavnica tudi v ZD Ivančna Gorica. Namenjena je skupini do 15 oseb in obsega šest srečanj po dve uri. Med prvimi petimi je po en teden razmika, medtem ko je zadnje srečanje po dvotedenskem premoru. Udeleženci prenehajo s kajenjem na tretjem srečanju, do takrat pa poteka priprava na ta korak pod strokovnim
vodstvom zdravstvenega delavca. Od četrtega srečanja do konca se udeleženci učijo vztrajati v nekajenju. V delavnico se lahko vključi vsak, ki želi opustiti kajenje. Udeležba je brezplačna, vanjo vas lahko napoti vaš osebni zdravnik ali pa se prijavite sami, na telefon 01/781 90 20 (gospa Mira). Prijave zbiramo do 20. 3. 2007.
Iz obstoječih publikacij izbrala Helena Skrabec Travnik, VMS, ZD Ivančna Gotica
POMAGA ŠTEVILČNI DRUŽINI
MODRA UNIFORMA m ŠE NA ilŠIi CIII1H
Konec januarja je Rotary klub Grosuplje štirinajstčlanski družini Zemljič iz občine Dobrepolje namenil denarno pomoč, ki sta jo iz rok predsednice Zdenke Cerar prejela šestnajstletni lose in osemnajstletni Matias. Družina, ki je do zdaj bivala v Argentini, se je v lanskem letu preselila v sosednjo občino, saj korenine obeh staršev segajo v slovensko grudo. Da bi mogli uspešno zaživeti v novem okolju, predvsem pa, da bi sinova nemoteno nadaljevala šolanje, je vsak izmed njiju prejel denarno pomoč v višini 200 evrov. Ob tem so bila družini izročena tudi uporabna darila.
Denarno pomoč sta iz rok predsednice Zdenke Cerar prejela šestnajstletni lose in osemnajstletni Matias.
Za Rotary klub Grosuplje Iztok SINJUR
Na zadnjo februarsko nedeljo je v dvorani ivanškega kulturnega doma že tradicionalno potekal vsakoletni občni zbor Združenja šoferjev in avtomeha-nikov iz Ivanine Gorice. Letošnji zbor je bil tudi volilni in je dal združenju novega-starega predsednika. Ob številnem članstvu pa tudi letos ni manjkalo visokih gostov.
Predsednik Franc Bivic je v svojem poročilu nazorno predstavil aktivnosti združenja v minulem letu, pri čemer gre za številne dejavnosti v občini in zunaj nje. Pravzaprav iz leta v leto ugotavljamo, da si v občini ne znamo več predstavljati prireditev z večjim številom obiskovalcev brez sodelovanja članov ZŠAM Ivančna Gorica, ki ponavadi vestno skrbijo za redarstvo in podobne aktivnosti. Njihovo delo dobiva poseben pomen z vključevanjem v vzgojo v cestnem prometu in ob najrazličnejših drugih akcijah, zlasti pri delu z mladimi, ki
O--—
jih izvajajo naše šole. Poleg sodelovanja s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Ivančna Gorica je tradicionalno tudi sodelovanje z RK SVIŠ ter AMD Šentvid pri Stični. Na delu ob prvem šolskem dnevu sta jih lani lahko opazovala tudi minister za notranje zadeve Dragutin Mate in generalni direktor Policije Jože Romšek, ki sta obiskala ivanško osnovno šolo. Vsem tem številnim aktivnostim so svojo pohvalo izrekli tudi navzoči gostje, od župana Jerneja Lampreta (občnega zbora se je udeležil v svečani uniformi, ki jo je prejel lansko leto) do podpredsednika Zveze ZŠAM Slovenije Rudija Arenška in njenega sekretarja Zlata Zaletela.
Letošnji zbor je bil, kot rečeno, volilni in navzoči člani so tudi tokrat izkazali zaupanje dosedanjemu predsedniku Francu Bivicu, ki bo po 16 letih predsednikovanja že petič na-
ii poti ii nasilja
prakse dela psšciti nasilju nad ženskah
Projekte Društva SOS-telefon podpira tudi Občina Ivančna Gorica.
»Ženskam bi rada sporočila, naj se pravi čas obrnejo po pomoč. Prenehajo naj si lagati in prikrivati nasilje z izjavami, kot na primer, da so padle po stopnicah ali se udarile v drog na avtobusu. Vem, da je težko povedati, kaj se v resnici dogaja za štirimi stenami, a je vseeno vredno. Druge izbire pravzaprav ni. Vzgojena sem bila v krščanskem duhu in sem mislila, da moram potrpeti, da bodo otroci imeli očeta. Zdaj vidim, da tudi otroci ne bi šli skozi vse te muke, če bi prej poskrbela zase.« (Ana, 56 let) Knjiga Na poti iz nasilja - Prakse dela proti nasilju nad ženskami, ki jo je Društvo SOS telefon izdalo 8. marca 2007, prinaša izkušnje osmih žensk, žrtev nasilja, in njihovo pot iz odnosa s povzročiteljem nasilja.
Ženske pripovedujejo o izkušnjah, ki so jih imele, ko so se obrnile na različne naslove: na nevladne organizacije, centre za socialno delo, policijo, tožilstva, sodišča in druge. Knjiga na podlagi subjektivnih izkušenj žensk usmerja pozornost strokovne in drugih javnosti na primere dobrih praks, ki bi jih v Sloveniji bilo mogoče izvajati in uporabljati, če bi bila strokovna javnost bolj senzibil-na, bolje informirana in bolje seznanjena s problematiko nasilja nad ženskami v družini. Prav primere dobrih praks so v drugem delu knjige osvetlile strokovnjakinje in strokovnjaki iz posameznih vladnih in nevladnih organizacij. Na ta način knjiga strokovnjakinje in strokovnjake spodbuja, da navedene
stopil štiriletni mandat. Kar številne pomladitve v ostalih organih pa kažejo, da združenje zre v prihodnost z optimizmom in ne bo zmanjkalo prizadevnosti in svežih idej. Prav s tem zanosom je bilo lani končano tudi pomembno delo v združenju, ki je na očeh vsem, ki se vozimo skozi Ivančno Gorico: združenje je namreč obnovilo fasado šoferskega doma na Sokolski ulici.
Ob tej priložnosti je združenje podelilo tudi jubilejne značke -prejelo jih je kar 36 članov za najrazličnejše jubileje. Med tiste največje letošnje jubilante spadajo predsednik Bivic s 35 leti delovanja, za 40 let delovanja je prejel jubilejno značko Alojz Kastelic, za 50 let pa Franc Strmole. Prav posebno priznanje, t.i plaketo tovarištva, pa je iz rok predsednika združenja prejel vodja policijskega okoliša Ivančna Gorica Marjan Fric, ki kot predstavnik Policijske postaje Grosuplje zelo aktivno sodeluje z ZŠAM Ivančna Gorica, na kar so v združenju še posebej ponosni.
Na cestah v naši občini lahko torej tudi v bodoče pričakujemo može v modri uniformi, tako policijski kakor šoferski - za našo skupno varnost.
Matej Steh Foto: Travnik
Predsednik Bivic podeljuje plaketo tovarištva članu in policistu Marjanu Fricu.
DRUŠTVO SOS TELEFON
ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASIUA
P. p. 2726, 1001 Ljubljana
Tel.: + 386 1 / 544 35 13, 544 35 14
Faks: + 386 1 / 524 19 93
E-pošta: drustvo-sos@drustvo-sos.si
Spletna stran: http://www.drustvo-sos.si
Pr, ?*' OT ■ f,^- MAJÜLUT-IA
PRAKSE DELA PROTI NAD ŽENSKAM
primere dobrih praks uporabljajo in tako sodelujejo pri spremembi obstoječega sistema v žrtvam prijaznejši sistem, ki bo ustrezal njihovim potrebam.
V tretjem delu pa knjiga predstavlja primere dobrih praks na področju t. i. policy dokumentov, ki jih je pri vzpostavljanju sistema za preprečevanje nasilja nad ženskami in odpravljanja njegovih psledic mogoče s pridom uporabljati.
Za Društvo SOS-telefon Spela Veselic

informativni dan na ss josipa jurčiča
V skladu z Razpisom za vpis za šolsko leto 2007/2008, ki ga je izdalo Ministrstvo za šolstvo in šport, smo v petek, 9. februarja 2007, ob 9. in 15. uri, ter v soboto, 10. februarja, ob 9. uri izvedli informativni dan. Vodja priprav in izvedbe je bil ravnatelj Milan Jevnikar. Informatorji - profesorji in dijaki - so bodočim srednješolcem predstavili programe naše šole. Največ zanimanja je bilo, kot običajno,
za program gimnazija - prišlo je 95 bodočih dijakov. Za program ekonomski tehnik se je zanimalo 42 de-vetošolcev, za program trgovec 13 in za maturitetni tečaj 6 dijakov. Vedo-željnim dekletom in fantom, ki bodo že jeseni gulili srednješolske klopi, smo poleg običajnih informacij o vpisu, šolanju in posameznih programih ponudili na ogled tudi pester izbor dejavnosti na naši šoli. Že pri
sami predstavitvi so sodelovali člani debaterske skupine, dijaki 2.f so bodočim ekonomistom predstavili posebnosti, ki jih prinaša program ekonomski tehnik, obiskovalci so si ogledali pouk poslovne informatike, strojepisja in praktičnega pouka v učni firmi. Kulturne dejavnosti so predstavljale plesna delavnice, ogled likovne učilnice in knjižnice. Seveda ni manjkal niti spust do šolske telovadnice in ogled fitnesa. Ker je bil urnik sila poln in bogat, se je gostom in gostiteljem prilegel prigrizek v osrednjem delu jedilnice, kjer pa so za dogajanje skrbeli dijaki l.g in 3.c s svojima stojnicama. Po pogostitvi pa so bodoči dijaki odšli po razredih in prisostvovali pouku angleščine, nemščine, francoščine, fizike, matematike, športne vzgoje ali pa so se udeležili vaj pevskega zbora, debatnega kluba oz. literarne delavnice. Več o tem, koliko učenk in učencev smo na informativnem dnevu prepričali za vpis prav na našo šolo, pa seveda v poročilu v eni naslednjih številk.
dš
strokovni ogledi dijakov srednje sole josipa jurčiča ivančna gorica
Začetek novega ocenjevalnega obdobja (letos imamo samo dve konferenci) je na naši šoli vedno priložnost za izvedbo strokovnih ekskurzij, zato smo to v programu ekonomski tehnik tudi tokrat izkoristili in si ogledali več različnih podjetij in drugih zanimivosti.
Spar. Spoznali smo pomen dobro organizirane notranje in zunanje logistike, dostavljanja, skladiščenja in odpremljanja blaga. Skladišče je sodobno zasnovano, delno avtomatizirano in računalniško vodeno, opremljeno z novimi dvigali in viličarji. Pomembno je tudi. da je v bližini avtoceste.
Ogledali smo si tudi tovarno ventilov in komponente za daljinsko ogrevanje Dan-foss, kjer smo videli, kako je lahko tovarna v tuji lasti tudi uspešna oz. so njeni delavci zadovoljni. Proizvodni proces je tudi tu precej avtomatiziran, delavci so specializirani za posamezne vrste opravil, tako da je delovna učinkovitost visoka in poslovanje uspešno.
novejši film priznanega italijanskega komika Roberta Benignija in tako prijetno zaključili in popestrili bolj strokovni prvi del ekskurzije.
Tretja strokovna ekskurzija je bila obisk sejma učnih podjetij v Celju, na katerem je aktivno sodelovala tudi naša šola in v močni konkurenci 50. podjetij dosegla odlično 3. mesto. V svojem učnem podjetju Kmetic so »prodali« veliko kmetijskih strojev in biološko pridelanih pridelkov. Dijaki so bili na sejmu prizadevni, kupce so znali navdušiti z osnovnim prodajnim programom pa tudi s priložnostno pogostitvijo.
Na koncu naj povemo, da brez prizadevnosti in pozitivnega pristopa učiteljev, ki
Na strokovni ekskurziji v Novem mestu smo si ogledali Krkin novi obrat NOTOL, kjer izdelujejo trdne oblike zdravil. Najprej so nam predstavili to uspešno slovensko farmacevtsko podjetje. Izvedeli smo, kaj vse delajo, kje so njihovi prodajni trgi in kako uspešno poslujejo. Na strokovno vodenem ogledu tovarne tablet, ki je ena najsodobnejših v Evropi, smo spoznali, kako v avtomatizirani proizvodnji iz surovin preko različnih faz (granulacija, table -tiranje, oblaganje s filmom ...) izdelujejo tablete. Vsi proizvodni, logistični in varnostni postopki so skrbno premišljeni in natančni. Spoznali smo sistem vertikalnih in horizontalnih povezav med proizvodnimi in tehničnimi (servisnimi) nadstropji; to si obiskovalci lahko ogledajo za dvojnim steklom na hodniku, ki poteka ob proizvodnih prostorih. Videli smo, da le sodobno organizirana proizvodnja s tržno zanimivimi izdelki lahko zagotovi uspeh na zahtevnem trgu.
Po ogledu Krke in odmoru za malico smo se z vodičem odpravili na poučen sprehod po starem Novem mestu. Ogledali smo si frančiškanski samostan, mestno hišo in Glavni trg, ostanke srednjeveškega obzidja, Kapitelj s cerkvijo sv. Nikolaja, v akustični kripti pa nam je vodič celo zapel nekaj pesmi. V lepem vremenu je bil ogled prav prijeten in ravno prav poučen. Druga strokovna ekskurzija je potekala v Ljubljani, kjer smo si najprej ogledali visokoregalno skladišče trgovske družbe
Druga skupina dijakov si je ogledala, kako poteka organizacija dela in produkcija televizijskih oddaj na RTV Slovenija, kaj vse je potrebno za snemanje studijskih oddaj, kako poteka sodelovanje med različnimi uredništvi in tehničnimi službami. Dijaki so se preizkusili tudi v napovedovanju športnih in vremenskih poročil. Na koncu ekskurzije so si ogledali še naj-
so organizirali vse te dogodke in dijake spremljali na vseh treh prizoriščih, vtisi in izkušnje ne bi bili takšni, kakršni so. Vsi skupaj smo na teh strokovnih ogledih veliko pridobili in videli, kako se šolsko znanje slej ko prej učinkovito odrazi tudi v vsakdanjem poslovnem življenju.
Ingrit Grum, Irena Kastelic in Igor Gruden
tudi ml smo se predstavili
Tretjega marca, ko je bil tradicionalni pohod po poti našega »patrona« Josipa Jurčiča, smo dijaki 2.f oddelka Srednje šole iz Ivančne Gorice na Polževem predstavljali našo šolo. Imeli smo svojo stojnico, na kateri so si mimoidoči lahko pridobili nekaj informacij o tej ustanovi - delili smo letake, šolsko glasilo, zbornik ob 50-letnici šole ... Bivši dijaki pa so se lahko tudi poiskali na slikah izpred nekaj let.
Vsi smo bili zelo prijetno presenečeni nad zanimanjem in prijaznostjo ljudi, saj so letaki in ostala gradiva, ki smo jih imeli na voljo, zelo hitro pošli. Zato smo sklenili, da se bomo naslednje leto še bolj potrudili pri promociji svoje šole.
Lea Avbcirm Lea Matjaš, Karmen Ižanec, Maja Germ in Gregor Koščak
višnjanje, višnjanje...
»Višnjanje, Višnjanje, ljudje - postojte, počakajte.« Takole se naznanja prihod častitega sodnika višnjanskega Pavleta Zaropotaja na začetku skrajšane verzije Jurčičeve Kozlovske sodbe v Višnji Gori. Večina Slovencev pozna zgodbo o kozlu višnjanskega mestnega čuvaja Lukeža Drnulje, ki je pregrešno čez plot gledal na vrt uglednega meščana Andraža Slamorezca in zato po senci tepen bil.
Dva dijaka 3. letnika, Simon Černe in Klemen Janežič, in dijak 1. letnika Matic Omejec smo se pod vodstvom mentorice, prof. Vesne Celarc, odločili za uprizoritev skrajšane verzije humoreske Josipa Jurčiča Kozlovska sodba v Višnji Gori. Nastop na sklepni prireditvi ob letošnjem pohodu po Jurčičevi poti je bil zaradi velikega števila gledalcev in seveda počastitve Josipa Jurčiča prijetna in nepozabna izkušnja. Vsi skupaj bi se radi ob tej priložnosti zahvalili organizatorjem, ker so nam omogočil, da smo pokazali, kaj znamo. Hvala.
Klemen Janežič, 3. a., SS Josipa Jurčiča Ivančna Gorica
B0D0CISTARSI
VABLJENI
VSOLOZASTARSE
zd ivanCna gorica
Nosečnost je čas pričakovanja, veselja, vznemirjanja, pa tudi negotovosti in strahu.
Pomagali vam bomo, da se boste na prihod novega družinskega člana dobro pripravili.
03. 4. 2007	ob 17:00
05. 4. 2007	ob 17:00
10. 4. 2007	ob 17:00
12. 4. 2007	ob 17:00
Srečanja bodo v sejni sobi Kmetijske zadruge Stična (2. nadstropje).
Prijavite se lahko:
' v ginekološki ambulanti
•	po telefonu 01/ 781 90 15
•	na prvem srečanju
Mateja Pevec, dipl. babica
Ivančna Gorica,marec 2007
9
■ ___
WSm.

naše podjetji mini wolf, d.d.
Dijaki 3.c smo se pri pouku podjetništva odločili, da to področje spoznamo s praktične strani in se namesto teorije lotimo kar posla. Pod mentorstvom naše profesorice Ane Godec smo izbrali pravnoorganiza-cijsko obliko delniška družba. Naš ustanovni kapital so torej predstavljale delnice. Delničarjev imamo zaenkrat 8. Izbrali smo si še ime, in ker smo majhen razred - samo 14 nas je - smo izbrali Mini Wolf. Naše podjetje lahko obstaja s podporo Junior Achievement.
Lotili smo se posla in najprej organizirali prodajo ključev. Potem smo dekleta, ki imamo malo bolj umetniški
talent, začele ustvarjati izdelke, da bi se z njimi predstavili na novoletnem sejmu. Tako smo najprej izdelale voščilnice in svečke iz gela. Naš projekt je bil dobro sprejet in tako smo se lotili naslednjega. To je bil Valentinov sejem, ki smo ga predstavili na informativnih dnevih. Ponudba izdelkov se je povečala. Poleg svečk iz gela, ki so se najbolje prodajale, smo ustvarile še okraske iz mavca: metuljčke, vrtnice in podobno. Obiskovalci sejma pa so se zelo zanimali tudi za okvirje iz mavca. Ker so bili naši izdelki mnogim všeč, smo se odločili, da se predstavimo tudi na Jurčičevem pohodu. Tam smo ponudili tudi
risbe Josipa Jurčiča, ki jih je izdelal naš sošolec.
Predstavili smo se tudi na dnevu šole; tudi takrat smo organizirali prodajo naših izdelkov.
Z denarjem, ki smo ga tako zbrali, smo lahko pokrili stroške. Veliko nam je pomagala naša iznajdljivost, saj smo predvsem dekleta kdaj prinesle kaj od doma in ustvarile lepe izdelke iz skoraj ničesar. Pri ustvarjanju in spoznavanju posla smo se naučile veliko praktičnih stvari, ki so nam koristile bolj, kot če bi vse obravnavale le teoretično. Smo se pa veliko tudi zabavale.
Dijaki 3c
pust krivih ust med otroki v šentvidu
RAČUNOVODSKI SERVIS VRAGO KASrmC s.e
FRANSIZNA SKUPINA
041/741-500
■¡■■■■I
....................i
■ PARTNERJI
Spoštovani poslovni partnerji, obrtniki in podjetniki!
S ponosom Vas obveščamo, da se nam je dolgoletno delo na področju računovodstva in davčnega svetovanja obrestovalo.
Postali smo član največje franšizne skupine računovodskih servisov v Sloveniji.
Več kot 20 računovodskih servisov, z več kot 100 strokovnjaki, si prizadeva svojim strankam ponuditi največ.
To pa je možno v današnjem času, ob dnevnih spremembah zakonodaje, predpisov,... le ob združevanju znanja.
Adamičeva cesta 3D, GROSUPLJE
UEČ KOT LE RAČUNOVODSKI SERVIS!
AVTO
SERVIS VLEKA
MARJAN KLEMENOIC S.F».
ŠENTVID PRI STIČNI
AVTOKLEPARSTVO AVTOLIČARSTVO AVTOMEHANIKA VULKANIZERSTVO AVTOOPTIKA AVTOVLEKA non-stop
V vrtcu Čebelica v Šentvidu pri Stični je bila skupina zajčkov teden dni pred praznovanjem pusta zelo živahna. Otroci so skupaj z vzgojiteljicama Mileno in Marijo pripravljali projekt Pust krivih ust. Bili so zelo ustvarjalni: učili so se pustne pesmice, peli, plesali, risali in izdelovali pustne maske. Komaj so čakali, da pride tisti norčavi torek. A glej! Zaradi virusnih hudobcev se je število otrok v vrtcu vsak dan zmanjševalo. Vzgojiteljici sta bili iz dneva v dan bolj zaskrbljeni, kako bosta ta projekt zaključili: za zaključek sta namreč načrtovali še nekaj prav posebnega. Vsaka pravljica pa ima srečen konec. Tudi tu se je vse srečno izteklo - zajčki so ozdraveli in se vrnili v skupino. In kaj je bilo tisto nekaj posebnega, kar sta vzgojiteljici prihranili za zaključek? Žigov očka je predlagal, da bi maškare s pravim lojtrni-kom, vpreženim v traktor, popeljal naokrog po Šentvidu. Še nekaj seje zataknilo. Nameravali so obiskati bolnega Vida, a tudi ta zajček je ozdravel in se na pustni torek vrnil v skupino. Kam pa zdaj? Vzgojiteljici sta se znašli, spremenili načrt in sklenili, da pustni sprevod obišče zajčkovi babici.
Pustni torek se je začel zelo živahno, za vzgojiteljici Mileno in Marijo pa zelo delavno. Po zajtrku je šlo zares. Gospod Tomaž je pripravil nenavadno vprego. Kako zanimiv je bil pogled na lojtrnik, okrašen z živopisanimi baloni in trakovi. Z voza so kukali zadovoljni obrazki gusarjev, indijancev, klovnov, vil, princes, petelinčkov... Nad vsemi sta ves čas bedeli dve ciganski mami, ki sta skrbno čuvali svoj rod. Petje, smeh, veseli živžav in godba je donela z voza, ko se je sprevod peljal po vasi. Obiskal je babici, kjer so si maškare s petjem in dobro voljo prislužile topel čaj in sladkarije.
In še nekaj! Starši, res škoda, da ste zamudili žareče očke svojih otrok, ki so presrečne pogledovale z lojtrnika. Morda pa jih boste videli naslednje leto, če bo tradicija pustovanja v Šentvidu spet oživela ter pregnala zimo in zle duhove iz kraja. Tako kot nekoč.
Hvala g. Tomažu, da si je vzel čas in otroke razveselil s tem nepozabnim dogodkom.
AKCIJA!!!
% za
vse pnevmatike!
Gsm: 041/785 333
http://www.avto-klernencic.si
So ljudje, ki iz sonca naredijo rumen madež. Obstajajo pa tudi ljudje, ki s svojo ljubeznijo in sposobnostmi naredijo SONCE.
Hvala vama, ga. Milena in ga. Marija, še naprej imejta svoje zajčke tako radi!
Mamica
ameriške zoge v viz višnja gora
V	torek, 6. februarja, nas je obiskala gospa Coleen Hyland, direktorica političnega oddelkla ambasade ZDA v Ljubljani. Povod za njen obisk je bila dobrodelna akcija, ki so jo sprožili naši športniki, ki živijo v Združenih državah. Med njimi je Raša Nesterovič, ki igra v ligi MBA in je zbral donacije za slovenske zavode, v okviru katerih dobi vsak košarkarske žoge.
Gospa direktorica je z velikim zanimanjem spremljala predstavitev naše ustanove: zgodovino, spremembe, vključevanje fantov, poslanstvo ter vizijo razvoja.
V	razgovoru jo je zanimala uspešnost ter vključenost v okolje, glede športa pa, ali je za naše gojence šport sredstvo za pozitivno identifikacijo. Ogledala si je prenovljeno stavbo in stavbi dveh skupin ter pohvalila prenovo in ohranjenost inventarja. V učnih delavnicah se je zanimala za usposobljenost pri praktičnem delu, dijaki so ji tudi povedali, da so vključeni v več mednarodnih izmenjav in da jim delo v Španiji, Italiji ali Latviji ni delalo težav.
V	okviru predmeta strežba, soji dijaki 3. kuh. B pripravili slavnostni pogrinjek, prelistala je publikacije zavoda ter se razveselila obeska v obliki duhana, dela dijakov tekstilne usmeritve.
Sledil je akt predaje košarskarskih žog; te so bile zaradi svoje originalne podobe prava atrakcija za dijake 2. letnika kuhar, ki so jih prejeli pri uri športne vzgoje.
Ob slovesu smo ji izročili potico in jo napotili skozi stari del Višnje Gore, da si je lahko ogledala še staro mestno jedro.
Doroteja Gamse
lepo pozdravljeni, ljubitelji čiste narave!
V prejšnji številki časopisa sva se dogovorila, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da ohranimo čisto naravo. Za radijski projekt: »EKO FERDO GRE NA POTEP Z LUMPIJEM« si že slišal, o njem se pogovarjajo, v ptičjem jeziku seveda, že vse srake na vejah dreves. Mimogrede, srakam je všeč vse, kar se sveti, zato pobirajo tudi koščke stekla, ki se lesketa v soncu. Steči in vprašaj koga od odraslih, v kateri zabojnik sodi steklo. Če ti ne znajo odgovoriti na vprašanje, se obleci, primi očeta, mami, dedka, babico in jih odpelji na izlet do ekološkega otoka. Tam si dobro oglejte, katere odpadke ločujemo. Saj veš: če ločuješ, OHRANJAŠ NARAVO!
Od zdaj naprej boš moj pomočnik. Sploh ne veš, kako je to zabavno. Morda pa veš? Ti že ločuješ odpadke? Juhej! Vse pohvale! Tudi ti tečeš proti ekološkemu otoku s kar tremi zabojniki? Jaz imam enega za steklo. Vanj vsi: očka, mamica in vsi, ki delajo na radiu, mečemo vse, kar je steklenega. Steklenice od sokov, razbite kozarce. Zadnjič se nam je razbilo okensko steklo. Bi ga ti dal v zabojnik za steklo? Marsikdo od odraslih bi to naredil, ti pa ne, kajne? Ti veš, da bi zabojnik močno zajokal, če bi se nekdo zmotil in mu dal jesti okensko steklo. Se smejiš, da zabojnik za steklo je steklo? Ha, ha. Prav nič smešno, razen če ti je smešno, da ješ kruh in marmelado. Ooo, kam damo pa prazen kozarec od marmelade? Prav imaš, v zabojnik za steklo. Ti moram povedati še, da je zadnjič nekdo vrgel v zabojnik za steklo ogledalo in žarnice. Saj vem, da tudi to ne sodi vanj, a vsi niso tako pametni kot ti.
Ponoviva še enkrat za odrasle:» ZABOJNIK ZA STEKLO IMA RAD KOZARCE IN STEKLENICE!« Ko poje kos res dobrega kozarca, zaprede kot kakšen mucek. Poslušaj in boš slišal. Poslušaj tudi srake, ko te bodo hvalile: «Kra, kra, kra, ta otrok pa zna. Poglej, kra, kako ločuje odpadke, kra, kra, kra.« Zdaj pa domača naloga. Si mislil, da bom pozabil, kaj? Saj ne bo težka. Vzemi manjšo škatlo in njen pokrov pobarvaj z barvo, ki v tvojem kraju označuje zabojnik, v katerem se zbira steklo. Si? Pri robu še malo popravi. Tako, ja. Zdaj pa na karton nariši in pobarvaj steklenice živil, pijač, drugo stekleno embalažo. Kar si narisal, SODI v zabojnik. Ko boš vrgel narisano v svoj zabojnik, reci: »Mmm, dobra hrana. Še bi jedel.« Nariši še ogledalo, izdelke iz porcelana in keramike, računalniški ekran, vse vrste žarnic, okensko steklo. Kar si narisal zdaj, NE SODI v zabojnik. Ko boš vrgel narisano v svoj zabojnik, reci: »Fuj, tega ne maram, slabo mi je, trebušček me boli.« Predstavo zaigraj še odraslim - tako jih boš lažje naučil, kaj sodi in kaj ne sodi v zabojnik za steklo. Do prihodnjič se lepo imej in čuvaj našo naravo! Tvoj zmajček Ferdo!
Petra Bor (Radio Zeleni val)
GENERALNI POKROVITELJ:

ercator
TRUNKEL)
■ i p. t, i ¿-i. <;c; fedalŠ«'« m awfisje -astra«,3
'Pekarna (jrosuplje
[■Snippa] (^D Mladinska knjiga
[["liii Illjl	Hiša dobrih zgcdb
Ev 3

II Iskra
xi Republic Slovonijo
t no lav Vb7ATO/7LA7
ISpP^'	www.koala.si
EKO PRETOK d.„ o
O
—		 Ivančna Gorica, marec 2007

AVGUŠTIN (GUSTEli) FABJAN f 1892-1972)
organist in 36 let osrednja osebnost kulturnega življenja v višnji gori v prejšnjem stoletju
I. del
Avguštin Fabjan se je rodil 5. avgusta 1892 v Stražišču pri Kranju. V družini osmih otrok je bil šesti po vrsti. Starši so imeli obrt, izdelovali so izdelke iz žime, sita, krtače. Imel je sorazmerno mirno in lepo mladost. V šoli je bil zelo priden otrok, že zgodaj je pokazal svoje glasbene talente, sodeloval je v domačem dramskem društvu, poleg tega pa se je zelo rad ukvarjal tudi s športom.
Kmalu po osnovni šoli ga je stric, ki je bil duhovnik v Radovljici, vpisal na škofijsko orglarsko šolo v Ljubljani, ki jo je tedaj vodil Anton Foerster. Takoj potem, ko jo je leta 1910 z odliko končal, je komaj osemnajstleten nastopil prvo službo organista v Dolu pri Ljubljani. Verjetno je bil tedaj eden najmlajših organistov v škofiji.
stopal na raznih tekmovanjih in shodih, tudi v tujini (Brno na Češkem, 1922). Dobil je kar nekaj diplom in odlikovanj, vendar so se ob mnogih selitvah izgubila. Žal se je izgubila tudi fotografija gimnastične telovadne vrste iz Brna, ki je krasila njegovo pevsko sobo v »organistovi hiši« v Višnji Gori.
O njegovem delovanju v Dolu, v Radovljici in Hinjah se ne ve veliko, saj je bil v vseh teh župnijah med drugo svetovno vojno uničen župnijski arhiv. Tako je ostalo le nekaj ustnega izročila njegovih treh še živečih otrok in nekaj spominov avtorja tega prispevka iz razgovorov z njegovo vdovo Ivanko, ki je umrla leta 1989 v Višnji Gori.
Zanimivo je, da si lastnih zapiskov za svoj arhiv skoraj ni delal. Tako v njegovi notni zapuščini, kije ostala v Višnji Gori, ne najdemo ne seznamov pevcev ne programov maš, niti ne tistih najslovesnejših obredov ob novih mašah. Le sem in tja kakšen njegov podpis na note, pa množica prepisov not in izvajalskih opazk v tiskanih notnih izdajah.
Čeprav je bil vsestranski kulturni delavec in ustvarjalec, je zanimivo, da o svojih dejavnostih praktično ni poročal niti v Cerkvenem Glasbeniku, ki je v času pred drugo svetovno vojno sicer zelo dobro pokrival glasbeno in sploh kulturno dejavnost v celem slovenskem prostoru. Ve se, daje povsod, kjer je sprejel službo organista, deloval tudi na dramskem področju. V Radovljici je sodeloval v igralski skupini. Igral je v Hamletu in še v drugih delih. Z režijo pa se je začel ukvarjati šele po prihodu v Višnjo Goro.
Leta 1930 se je poročil z Ivanko Zadnikar iz Hruševega pri Dobrovi, roj. 1906 v kmečki družini z osmimi otroki. Spoznala sta se v Ljubljani, kjer je bila Ivanka zaposlena v trgovini. Istega leta je sprejel službo organista v Hinjah v Suhi krajini, v naši sosednji dekaniji Žužemberk. V Hinjah se je 1932 mladi družini rodil prvi otrok, hčerka Ivica.
Družina Fabjan v Višnji Gori sredi štiridesetih let
Energični Gorenjec Avguštin Fabjan je ljudem v Višnji Gori kmalu prirasel k srcu. S svojo vsestransko aktivnostjo je pomembno zaznamoval skoraj štiri nadaljnja desetletja.
V Višnji Gori je dobil nove prijatelje in sodelavce na kulturnem področju, med njimi so bili Zalokarjevi (gospod je bil sodnik, gospa pa je bila doma iz Radovljice), Bašarjevi, ki so bili tudi Gorenjci, pa učiteljica Terezija Samec (1911-2006) in še mnogi drugi. Zelo rad pa je zahajal v Dedni Dol, k Liparjevim, Šklopovim, Suhorebnikovim, Mačkovim in k sosedom Korletovim, k Streškovim iz Polja ... Družina se je vsekakor vživela v okolje in postali so pravi Višnjani.
Moški cerkveni pevski zbor v Višnji Gori pred 2. svetovno vojno
Avguštin Fabjan (desno) s prijateljem 1915
Dolu pri Ljubljani
Po nekaj letih, verjetno okoli leta 1920, je nastopil službo organista v Radovljici, kjer je ostal približno 10 let. Leta 1928 je, po smrti Janka Škrbinca, ki je 35 let orglal v Višnji Gori, neuspešno kandidiral za službo organista v tem kraju-
Kot mladenič je ob svoji redni službi celo tekmoval v orodni telovadbi in balinanju. V gimnastiki je kot član Orlov na-
Ženski pevski zbor v Radovljici 1928-1930
Družina Fabjan s prvo hčerko v Hinjah 1933
Jeseni leta 1934 pa je Avguštin končno prišel za organista v Višnjo Goro. Najprej se je družina začasno naselila na Peščeniku 16, okoli leta 1937 pa je dobila stanovanje v t.i. »organistovi hiši« poleg farne cerkve sv. Tilna in Kulturnega (orlovskega) doma. Istega leta se je v Višnji Gori rodila druga hčerka Cilka - 1934, nato pa še oba sinova: Avguštin - 1936 in Tomaž - 1938.
Stanje na glasbenem področju je dobil kar dobro utečeno. V cerkvi je imel dobra zbora: mešanega in moškega. Službo organista in cerkvenega zborovodje je uspešno in vestno opravljal celih 37 let. Poleg cerkvenega mešanega zbora, ki je imel bolj redne pevske vaje le pred prazniki, kar v organistovi hiši ali v prostoru nad zakristijo, je imel vedno tudi moški pevski zbor, ki je nastopal bolj za pogrebe in druge slovesnosti zunaj cerkve, občasno pa tudi v cerkvi. Petje v cerkvi je bilo takrat latinsko, v njegovem in cerkvenem arhivu je bil bogat repertoar latinskih maš, ki so jih izvajali. Večino notnega materiala je moral lastnoročno prepisati, deloma pa ga je razmnoževal s ciklostilom. Veliko je sodeloval tudi s patrom Antoninom, organistom v stiškem samostanu.
Mešani cerkveni pevski zbor pred drugo svetovno vojno
Milan Jevnikar
Ivančna Gorica,marec 2007
11

GLEDALIŠKA DRUŽINA DRZNE IN LEPI PRI KULTURNIM DRUŠTVU STIČNA SPET PRID PREMIERO
Ob 10-letnici delovanja so si za odrsko postavitev tokrat izbrali duhovito kriminalko Toma Stopparda Po Magrittu, v režiji dolgoletnega hišnega režiserja Igorja Grudna ter izvedbi mešanice izkušenih gledaliških mačkov in mladih nadebudnih upov gledališča.
Z njo želijo ustvarjalci predstave prikazati relativnost posameznikovega pogleda na svet, (ne)smisel dela preiskovalnih organov, zaplete v družinskem okolju treh umetnikov - in odgovoriti na večno vprašanje
o pravi resnici ob nekem dogodku. Tako kot je avtor v svojem delu sledil svojskim nadrealističnim izhodiščem belgijskega slikarja Magritta, bodo to navezavo v redizajniranem okolju šestdesetih let s svojo uprizoritvijo nadgradili tudi Drzne in lepi. Gledalci bodo lahko videli in spoznali, kam privede prevelika vnema za doseganje delovnih rezultatov, pa naj bo to plesni nastop, igranje glasbila ali pa preiskovanje domnevnega zločina. Odgovarjali si bodo na vprašanja, kot so: fanatizem ali predanost, objektivnost ali subjektivnost, laž ali
resnica, vljudnost ali iskrenost, sovraštvo ali ljubezen ali nekaj vmes? Pravzaprav smo največkrat res nekje vmes, na robu med dvema (ali več) svetovi in zgodbami.
Drzne in lepi upajo, da se jim boste v zabavnih variacijah in provokacijah ansambla Poskok pokvečenih popevkarjev pridružili in uživali. Kdaj in kje? V Kulturnem domu Stična, v soboto, 17. marca, ob 20. uri, in naslednji dan, v nedeljo, 18. marca, ob 19. uri, na istem mestu.
NAJ DOBROTA ODPRE SRCE
Gledališka skupina iz Temenice bo v soboto, 24. marca, ob 19. uri v Domu kulture v Šentvidu pri Stični uprizorila komedijo v treh dejanjih
z naslovom ZDRAVNIK PO SILI.
Ves izkupiček bo namenjen devetletni Tini Zinger iz Šentvida pri Stični za pomoč pri nakupu hišnega dvigala.
ZATO VSE DOBRE LJUDI VABIMO, DA SE PREDSTAVE UDELEŽITE IN POMAGATE TINI ZA BOLJŠI JUTRI.
Gledališka skupina iz Temenice


KD Šentviški Slavčki vas prijazno vabimo
na prvi koncert
slavčkov pozdrav pomladi
ki ga pripravljamo skupaj z žensko vokalno skupino
VOKALNI SEKSTET KOMPLET
iz Dobrepolja.
Koncert bo v petek, 30. marca, v avli OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, ob 19. uri.
Prijazno vabljeni, vstopnine ni.
USTVARJALNE DELAVNICI -KD AMBRUS
KD Ambrus bo v marcu začelo z organiziranimi ustvarjalnimi delavnicami, ki bodo primerne tako za otroke kot odrasle. Prva bo delavnica oblikovanja z glino v različnih tehnikah. Program vključuje: spoznavanje z glino, gnetenje gline, oblikovanje gline iz polnega volumna, kačasto, trakasto keramiko in oblikovanje keramike z valjanimi ploščami. Delavnica bo predvidoma trajala tri mesece, enkrat tedensko po dve uri. Odvijala pa se bo v Kulturnem domu v Ambrusu. Mentorica bo ga. Marjeta Baša, lončarka in oblikovalka unikatne keramike.
Kakršnekoli informacije lahko dobite po telefonu 041 938 558 ali 780 12 17 ali 031 770 066, veseli bomo vašega klica. Torej vabljeni vsi ljubitelji ročnih spretnosti. Lahko se nam pridružite kadarkoli.
KD Ambrus
STISKI GODBENIKI SMO SI UDELEŽILI REVIJE GODB DOLENJSKE IN Bili KRAJINE
V soboto, 27. januarja, se je v Vidmu - Dobrepolje odvijala revija godb Dolenjske in Bele krajine. Udeležilo se je je kar 13 godb in pihalnih orkestrov, ki so se s svojim programom predstavili strokovni komisiji in poslušalcem. Sodelovali so:
Godba na pihala Črnomelj, Mestna godba Metlika, Ribniška pihalna godba, Godba Dobrepolje, Pihalni orkester Šentjernej, Občinski pihalni orkester Trebnje, Pihalni orkester Kočevje, Pihalni orkester glasbene šole Grosuplje, Občinski pihalni orkester Šentrupert, Godba Semič, Mestna godba Novo mesto, Pihalni orkester Kostanjevica na Krki in Godba Stična.
Zaradi velikega števila orkestrov in godb je koncert trajal kar tri ure, vendar je bil zanimiv, saj je vsaka nastopajoča zasedba zaigrala zanimiv program.
Čeprav nas je bilo kar 500 nastopajočih, smo se v velikem Jakličevem domu na Vidmu kar porazgubili. Bili pa smo si enotni, da občanom občine Dobrepolje zavidamo, da imajo tako lep in velik dom kulture.
Po koncertu se je začela prava godbeniška zabava. Za pogostitev so s pomočjo Zveze godb Dolenjske in Bele krajine poskrbeli gostitelji, godbeniki iz Dobrepolja, za glasbo člani Pihalnega orkestra Kočevje, za ples in dobro voljo pa godbeniki iz Trebnjega in Stične. Ko je odpeljal avtobus v Kočevje, si je svojo diatonično harmoniko »oprtal« naš Domen in ples ter petje se je nadaljevalo vse do zgodnjih jutranjih ur.
Marta Omejec
SLOFOLK TUDI LETOS
Lahko bi se reklo, da je leto naokoli in spet se nam vztrajno približuje SloFolk, ki bo letos že tretje leto zaživel med prvomajskimi počitnicami. V skupini že nekaj časa potekajo priprave na to veliko prireditev in vse, kar s trdim delom vložimo v ta projekt, boste lahko videli na 3. mednarodnem folklornem festivalu SloFolk 2007.
Lani so se nam predstavile skupine iz Poljske in Litve. Skupina iz Grčije je morala predčasno odpotovati proti domu, Bolgari pa so zadnji hip odpovedali udeležbo. Pa vendarle je SloFolk 2006 uspel s pomočjo sponzorjev, gledalcev in vseh tistih, ki so nam pomagali.
Tudi letos vam obljubljamo nepozaben večer v družbi folkloristov iz Nemčije, Bolgarije, Francije in Turčije. S slednjo skupino pogovori še potekajo. Folkloristi se bodo na letošnjem festivalu v Šentvidu pri Stični predstavili v petek, 27. aprila.
Festival bo potekal še 28. aprila v Artičah, 29. aprila v Račni in 30. aprila v Novem mestu.
Vabimo vas, da se nam v čim večjem številu pridružite, da bomo skupaj uživali ob plesu tujih folklornih skupin.
KD Vidovo I.P. in G. S.
■ ^^TRJKATtO^- Q<T
d,Var OO^
Spoštovani Ljubitelji umetnosti in zgodovine
Slovenski verski muzej vabi k sodelovanju študente, ki jih veseli delo z obiskovalci samostana in muzeja v Stični. Od kandidatov pričakujemo zanimanje za: življenje prednikov v bližnji in daljni okolici, delo in vlogo stiskih menihov, pomen in vrednotenje kulturne dediščine...
V uvajalnem obdobju je treba usvojiti določena znanja. Delo je honorarno, priložnostno. Vodstva potekajo čez celo leto, največ spomladi in jeseni.
Interesenti nam lahko pišete ali nas pokličete na tel. 78 77 863,78 77 100. Kontaktna oseba je Marko Okorn. E -mail: marko.okorni @guest.ames.si
KOREKT PLUS -
jezikovna šola in storitve, d.o.o.
Zgornja Draga 4a, 1294 Višnja Gora
nudi:
•	začetne in nadaljevalne tečaje angleščine za osnovnošolce od 2. do 9. razreda OŠ,
•	pripravljalni tečaj iz angl./nem. Za 9./9 razred za vstop v srednjo šolo,
•	začetne in nadaljevalne tečaje angleščine in nemščine za srednješolce od 1 .-4. letnika SŠ v manjših intenzivnih skupinah od 2-6 učencev (pomoč pri težavah glede razumevanja šolske snovi ter dodatno izobraževanje,
•	pripravljalni tečaj za maturo iz angl. jezika za dijake 4. letnika,
•	individualno poučevanje angleščine in nemščine za učence in dijake s težavami v šoli ter pripravljanje študentov na izpite iz angleščine,
•	prevajanje iz angl. in nem. in obratno ter lektoriranje različnih angleških, nemških in slovenskih besedil.
Informacije in naročila na tel. 01/ 78 77 244 ali GSM 041 623 634 (prof. Lilijana Štepic).
O
—		 Ivančna Gorica, marec 2007
£ IA		Iv	D	Jav Ob		tur	
OI				Cesta 11. grupe odredov 17,1295 Ivančna Gorica, Slovenija T.:+ 386 1 78 69 070, F.: + 386 1 78 69 075 e-pošta: oi.ivancna.gfflrlca@jskd.si			
marec 2007
Grosuplje, kulturni dom - TOREK, 13.3., in SREDA, 14. 3.2007, ob 8.30
Območno srečanje otroških gledaliških in lutkovnih skupin
v torek bodo nastopili: Gledališka skupina Hiška, OŠ Lo-uisa Adamiča Grosuplje, Gledališka skupina Vrtec Kekec Grosuplje, Gledališka skupina Gorski Urh, OŠ Stična - PŠ Krka, Gledališka skupina Mucki Vrtec Kekec Grosuplje, Gledališka skupina OŠ Stična, PŠ Stična, Gibalno-plesna gledališka skupina OŠ Stična
v sredo bodo nastopili: Gledališka skupina Drzne in lepi KD Stična, Gledališka skupina Vrtec PŠ Kompolje, Glas-beno-gledališka delavnica OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, Gledališka skupina Navihančki OŠ Dobrepolje, Gledališko-glasbena delavnica OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični
19.3. 2007,8.30:
prostori Zveze kulturnih društev Ivanina Gorica
Območno srečanje mladih novinarjev in literatov občine Ivančna Gorica
23.3.2007,8.30: Kulturni dom Grosuplje
Območno srečanje mladih literatov in novinarjev občin Grosuplje in Dobrepolje
28. in 29. 3.2007: OŠ Ferda Vesela, Šentvid pri Stični
Območno srečanje predšolskih, otroških in mladinskih pevskih zborov občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica
knjižnica vivančni gorici
Enota Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica tel. št.: 787 81 21 sikivancna@gro.sik.si
PON., TOR., SRE., PET.: od 9. do 19. ure ČET.: od 9. do 14. ure SOBOTA: od 8. do 13. ure
KRAJEVNE KNJIŽNICE
Četrtkovi popoldnevi so namenjeni njihovi odprtosti, in sicer:
Višnja Gora: od 13. do 15. ure (788 45 88) Stična: od 13. do 15. ure (051 236 436) Šentvid: od 16. do 18. ure (051 236 436) Krka: od 16. do 18. ure (780 20 91)
POTOPISNO PREDAVANJE
V četrtek, 15. marca 2007, vas ob 19. uri vabimo v knjižnico v Ivančni Gorici na potopisno predavanje. Štefan Rehar bo predstavil svoje potovanje po Novi Zelandiji.
PRIPOVEDOVALSKI MARATON OB DNEVU KNJIG
Pred kratkim se je v Ljubljani končal pripovedovalski festival Pravljice danes. V tem duhu knjižničarji nadaljujemo in bomo v tednu otroka in v čast mednarodnega dne knjig za otroke -
v četrtek, 5. aprila 2007, pripovedovali ljudske pravljice in pesmice o živalih. Nosilna bo slovenska ljudska pripoved Ježek, mišek in lisica.
URNIK PRIP0VED0VALSKEGA MARATONA:
-	izposojevališče Višnja Gora (v Mestni hiši) ob 11. uri,
-	izposojevališče Stična (prostori bivše KS) ob 13. uri,
-	izposojevališče Krka (v Družbenem domu) ob 15. uri,
-	izposojevališče Šentvid (prostori KS) ob 17. uri,
-	knjižnica v Ivančni Gorici ob 19. uri.
Šport s skoraj polstoletno tradicijo
Uspehi grosupeljskih rokometašev
Članska ekipa Rokometnega kluba Pekarna Grosuplje.
Rokomet ima v Grosupljem skoraj jo-letno
tradicijo. Zadnjih pet
let klub nosi ime po najuspešnejšem podjetju
v občini - po Pekarni Grosuplje. V pekarni
namreč aktivno podpirajo dejavnosti v okolju, v katerem delujejo.
'Pekarna (jrosuplje
Narejeno z ljubeznijo
(jrosupeljčani smo se za rokomet navdušili v začetku šestdesetih let. Na začetku se je rokomet igral na »lešu«, kasneje se je preselil v dvorane," o zgodovini rokometne igre pove član upravnega odbora grosupeljskega rokometnega kluba, Stane Repar.
Danes v Rokometnem klubu Pekarna Grosuplje trenira in tekmuje skupno šest selekcij. V klubu igra sto dvajset igralcev
Jani Likavec, nekdanji igralec Celja Pivovarne Laško, Trima Trebnje in legendarni državni reprezentant slovenske rokometne selekcije, danes trener Rokometnega kluba Pekarna Grosuplje.
Strokovno delo in odlična fizična pripravljenost sta ključ do uspeha.
različnih starostnih kategorij. Ekipe starejših dečkov, kadetov in mladincev sodijo med šestnajst najboljših v Sloveniji. Trenersko mesto članske ekipe Rokometnega kluba Pekarne Grosuplje je v letošnjem letu prevzel Jani Likavec, nekdanji igralec Celja Pivovarne Laško, Trima Trebnje in legendarni državni reprezentant. Njegova ekipa je že nekaj let zapovrstjo stalni član v l.B-državni ligi.
"Imamo izredno mlado in perspektivno ekipo, znotraj katere opažam nekaj odličnih posameznikov. A rokomet je prvenstveno kolektivni šport, v katerem odločata srčnost in medsebojna uigranost," nam o igri in svojih varovancih pove Jani Likavec.
Uspehov, ki jih rokometaši dosegajo na parketu, se veselijo tudi v Pekarni Grosuplje. Tako pri kruhu kot pri športu je pomembno zaupanje in dobro sodelovanje. Dobri rezultati pa so brez dvoma najboljše poplačilo tega zaupanja.
Ivančna Gorica,marec 2007
13
S JLA&.
WBm
IBQßS?
PREMAGALI TUDI SOSEDI
Drugi del rokometne prve lige je v polnem zamahu, saj so rokometaši odigrali že štiri kroge. SVIŠ je dosegel dva poraza in dve zmagi. Ena izmed njih je še posebej sladka, saj je v Ivančni Gorici na zgodovinski prvi tekmi pred TV-kamerami »padel« Trimo. Vendar pa pojdimo lepo po vrsti.
14.	krog: Prevent: SVIS 27 : 26 (12 : 11)
To je bilo srečanje, na katerem je Jure Jeraj svoje soigralce še vedno moral spodbujati s tribun. Vijolični kar enajst minut niso dosegli gola, tako da so Korošci dosegli delni rezultat 5 : 0. Sledilo je naporno lovljenje prednosti, v katerem je SVIS ponovno prikazal svojo značilno nepopustljivost in dobro obrambo, vendar pa je bilo storjenih tudi preveč napak. Mednje lahko zagotovo štejemo štiri zgrešene sedemmetrovke, tekma pa se je »zlomila« v 54. minuti, ko so vijolični pri zadetku zaostanka zapravili dva »zicerja«. Kljub temu se je SVIS nekaj minut pozneje še enkrat vrnil v igro, ko sta iz težkih položajev z igralcem manj zadela Kogelnik in Ceglar. Domači so imeli nato za zadnji napad 30 sekund, 7 sekund pred koncem pa je Kukavica ukradel žogo, vendar, po mnenju sodnikov, s pomočjo prekrška.
15.	krog: SVIŠ : Gorenje 26 : 34 (10 :16)
V Ivančni Gorici so gledalci videli zasluženo zmago gostov iz Velenja. SVIŠ je v 12. minuti z golom Šparla vodil s 7 : 5, nato pa so ose dosegle delni rezultat 0 : 9 in »pobegnile« na varnih sedem zadetkov prednosti. V drugem delu se je ta nekajkrat zmanjšala na pet golov, na koncu pa je bila razlika osem zadetkov. Obe moštvi sta gledalcem pokazali nekaj lepih akcij, na sodnika pa sta se jezila oba stratega.
16.	krog: Velika Nedelja : SVIŠ 0 :10
Klub iz Velike Nedelje je zaradi finančnih težav izstopil iz lige, kar je za rokomet seveda velika škoda. Jesenski rezultati Velike Nedelje se štejejo, v drugem delu pa nasprotniki brez boja zmagujejo z 10 : 0.
Uroš Šparl in Primož Plazar v akciji na tekmi s Trimom. Foto: Janez Pavlin.
17. krog: SVIS : Ttimo 25 : 24 (12 :11)
Tekma bo šla v klubski arhiv kot prvo srečanje vijoličnih, ki si ga je bilo mogoče ogledati na malih zaslonih. Televizijci bi si za prenos težko izbrali boljšo tekmo, kot je bil tokratni dolenjski derbi. Prvi del je bil precej izenačen; domači, ki so bili izjemno motivirani, pa so imeli rahlo pobudo. Drugi polčas pa je bil razdeljen na dve različni polovici. V tretji četrtini srečanja si je Trimo priigral lepo prednost po zaslugi svoje dobre obrambe, ki je vijolične prisilila v številne izgubljene žoge in zgrešene strele. V 44. minuti je ob delnem rezultatu za Trimo 8 : 2 na semaforju pisalo 14.20. Domači trener Zarabec se je nato odločil za agresivnejšo obrambo, ki jo je večkrat spremenil, in prednost se je začela nižati. Kljub seriji zapravljenih napadov je bil SVIŠ dovolj vztrajen in je naredil delni rezultat 8 : 2, tokrat v svojo korist. V 57. minuti so tako Ivančani prišli do izenačenja. Nato so sledile dramatične minute, v katerih so se za odtenek bolje znašli domačini, piko na i pa je postavil Plazar, ki je svojo odlično predstavo kronal z zmagovitim zadetkom. Veselje domačih igralcev in navijačev je bilo seveda nepopisno, z razburljivim srečanjem pa so bili gotovo zadovoljni tudi ljubitelji rokometa pred malimi zasloni. Vendar pa sta v sladko zmago SVIŠ-a primešani tudi dve kaplji pelina, saj sta se poškodovala Muhovec in Kukavica.
SVIŠ tako po 17 krogih zaseda sedmo mesto na lestvici, vendar pa je liga letos zelo izenačena, zato so presenečenja ne le mogoča, ampak tudi precej verjetna. Za vijolične bodo pomembni naslednji krogi, ko se bodo srečali s tekmeci v boju za obstanek: Ribnico, Ormožem in Rudarjem.
Ml. dečki B	Ml. dečki A	St. dečki A	Kadeti	Mladinci
SVIŠ : Ribnica 9:20	SVIŠ : Ribnica 11: 17	Aleš Praznik: SVIŠ 21:31	SVIŠ : Grosuplje 20:31	SVIŠ : Slovan 26:41
		SVIŠ : Ig 36:16	Dol:SVIŠ 31:26	Prevent:SVIŠ 33:29
	*	Ajdovščina:SVIŠ 27:32	Ormož : SVIŠ 27:34	SVIŠ: Gorenje 22:32
		Koper: SVIŠ 30:24	SVIŠ : Radgona 33 : 33	
			Gorenje : SVIŠ 38:23	
Mladinci se borijo za obstanek v prvi ligi. Kadeti in starejši dečki A pa tekmujejo v polfinalnih skupinah, med 16 ekipami v državi. Starejši dečki A se borijo celo za uvrstitev na zaključni turnir - v osmih tekmah imajo le dva poraza.
Lojze Grčman
kvintet novih
Nogometna pomlad je tu. Livar jo bo pričakal v malce spremenjeni zasedbi, saj bo ivanški dres obleklo nekaj novih nogometašev. Trije med njimi so prišli iz Interblocka. To so vratar Romeo Križmanič, Josip Lukenda ter Žan Osredkar. Iz Avstrije je prišel stari znanec Bojan Žagar, iz Svobode pa Merim Ajderpašič. Livarji so bili tudi v Ankaranu na krajših pripravah, ob tem pa so odigrali nekaj prijateljskih tekem. Omenimo naj srečanje z vodilno ekipo prve lige Domžalami, ki je Livarja uspela premagati le z 1 : 0. Generalka pred prvenstvom pa je bilo srečanje z viško Svobodo, ki so jo Ivančani premagali s 3 :1. Cilj Livarja v letošnji sezoni je uvrstitev pri vrhu lestvice, s prvo ligo pa se v klubu ne obremenjujejo preveč.
Lojze Grčman
obvestilo glede prijave novih ekip v mal0n0g0metn0 občinsko ligo
Leto je hitro naokrog in aprila bo ponovno stekla občinska malonogometna liga, ki se je zadnja leta udeležuje veliko ekip. Menim, da bo tudi letos zanimiva, predvsem pa, da bo vsem udeležencem nudila dovolj gibanja in sprostitve, kar naj bi bilo poleg tekmovalnih ciljev najbolj pomembno.
Vse tiste, ki se na novo želite vključiti v ligo, obveščam, da se lahko javite vodji na telefon 041-810-660. Lep športni pozdrav!
Simon Bregar
šahovski kotiček
Obe ekipi ŠK Višnja Gora sta v minulem mesecu nadaljevali s tekmovanjem v I. in III. delavski ligi. V I. ligi, kjer nastopa 12 moštev, je že odigranih 8 kol. Ekipa je pet dvobojev dobila in tri izgubila. Kar štirikrat je zmagala z 2,5 : 1,5 (tudi zadnji dvoboj z ekipo Podpeči), enkrat pa s 3 : 1. Kljub lepim zmagam so pomembne predvsem osvojene točke, zato se najboljša moštva z visokimi zmagami oddaljujejo in boj za prva tri mesta je le še utopija. V III. ligi je naša druga ekipa dokaj uspešna po končanih osmih kolih. Ima tri zmage, tri remije (2 : 2) in dva poraza. Do zadnjega je bila v boju za drugo ali tretje mesto. Poraz z Vrhniko 0 : 4 pa je pomenil konec možnosti boja za sam vrh, saj je do konca ostala le še ena igra, doma s Toplarno iz Ljubljane. VII. ligi je 16 moštev, ki igrajo devet kol.
Janez Dremelj
smučarski dneve S ššd josipa jurčiča na osojščici
Šolsko športno društvo Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice je od 28. februarja do 3. marca letos že deveto leto zapored organiziralo štiridnevno smučanje na Osojščici na avstrijskem Koroškem. Smučanja ter športno-družabnih in zabavnih iger se nas je udeležilo 28 večinoma sedanjih in tudi nekaj nekdanjih dijakov naše Srednje šole ter 3 profesorji. Razen nekoliko težkega snega so bile smučarske proge v solidnem stanju, vreme pa je tudi bilo zelo dobro. Razpoloženje je bilo kot vedno na visokem nivoju, vnema pri smučanju in igrah pa prav tako. Na srečo in naše zadovoljstvo smo smučanje tudi letos zaključili brez poškodb in samo upamo lahko, da bo tako tudi v bodoče. Naše želje so, da bi po nekaj letih zamenjali kraj bivanja in smučanja, tako da že zdaj potekajo aktivnosti za organizacijo smučanja v prihodnjem letu.
S.B.
O
—		 Ivančna Gorica, marec 2007
SP0BÏÏ
teniški turnir teniške sole ivancna gorica
Turnir se je odvijal v telovadnici Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Tekmovalci so bili razvrščeni v tri kategorije:
-	ženske (turnir 20.1. 2007)
-	otroci do 11 let (turnir 27.1. 2007)
-	otroci nad 11 let (turnir 27.1. 2007)
V	kategoriji žensk je tekmovalo 9 tekmovalk po sistemu vsaka z vsako v dveh skupinah. Po dve najboljši iz vsake skupine sta se uvrstili v polfinale.
Rezultata polfinala:
Barbara Trunkelj: Nataša Gorišek	9 : 7
Maja Barle : Nika Markelj	9 : 2
Finale: Barbara Trunkelj : Maja Barle	9 : 3
V	kategoriji otrok do 11 let je tekmovalo 5 otrok, ki so
igrali po sistemu vsak z vsakim. Na koncu je zmagovalec postal Andrej Pire.
V kategoriji otrok nad 11 let pa je bilo 9 tekmovalcev, ki so igrali v dveh skupinah po sistemu vsak z vsakim. Rezultati polfinala:
Luka Markelj : Aljaž Lampret	7:11
Teja Jakoš : Sara Mišmaš	11: 3
Finale: Aljaž Lampret: Teja Jakoš 5 : 11
Teniška šola Ivančna Gorica, ki deluje že nekaj let, vabi vse, kijih zanima ta šport, da se pridružijo ostalim članom in tako še popestrijo teniško dogajanje v občini ter pridobijo nova športna znanja. Za informacije lahko pokličete na telefon: 041-256-972.
Simon Bregar
alenka hojc spet najiousa
dobrimi borbami izkazala tudi Liri-don Llugiqi in Robert Rogelj. Prav vsi tekmovalci TKD kluba Kang so bili na tekmovanju zelo motivirani in so pokazali, da kakovostni treningi niso bili zaman. Še posebej je treba izpostaviti prijateljsko vzdušje, ki so ga prikazali vsi člani kluba - tudi tisti, ki so prišli le navijat - saj so vedno znova glasno spodbujali svojega predstavnika v boju. Člani kluba Kang
bodo v kratkem dobili tudi nove klubske obleke, da bo še bolj vidno dobro prijateljsko vzdušje pravega moštva.
Taekwondo klub Kang v svoje vrste vabi nove člane vse leto, za več informacij pa je na voljo trener Tomaž Zakrajšek na telefonu 04-1589476 ali na spletni strani www. tkd-klub-kang.com.
TKD klub Kang
Člani taekwondo kluba Kang iz Ivančne Gorice so na Pokalu Šmartno-Litija, ki je bil v začetku marca v Litiji, zasedli osmo mesto. Posebej se je izkazala kadetinja Alenka Hojč, ki je v kategoriji do 39 kg dvakrat prepričljivo zmagala in si prislužila tudi naziv najboljše borke na turnirju. Tudi drugi kadeti so bili uspešni. Tako so šele v finalu izgubili štiije: Liridon Llugiqi (do 57 kg) in Timotej Todič (do 29 kg) samo za eno točko, tesno je, utrujen po dveh zmagah, izgubil tudi Aleš Tekavčič (do 31 kg), medtem ko je Blerton Llugiqi (do 36 kg) v finalu naletel na precej starejšega tekmeca. Ob tem je bronasto medaljo osvojila še Blerta Llugiqi (do 41 kg), podoben uspeh pa je med seniorji dosegel Aleš Hrast (do 78 kg). Med senioiji, kjer je bila konkurenca še posebej številčna in močna, sta se z
test hoje na 2 km
ZD Ivančna Gorica organizira TEST HOJE na 2 km, ki bo potekal v soboto, 21.4.2007,
med 9. in 12. uro, na športnem igrišču OŠ Stična (poleg šolskega centra).
Vabljeni vsi, ki ste stari med 18 in 70 let in želite ugotoviti stopnjo vaše telesne sposobnosti. Pridite športno oblečeni in obuti in vsaj 2 uri po obilnejšem obroku.
Ob slabem vremenu test hoje odpade.
TURISTIČNO DRUŠTVO KRKA HTTP://KS-KRKA.S!
voden ogled krške jame
*	april in september
sobota, nedelja, prazniki ob polni uri: lOh, lih, 12h in 15h, 16h in 17h
*	maj do avgust
sobota, nedelja, prazniki ob polni uri: lOh, lih, 12h in 15h, 16h, 17h in 18h
Skupine (najmanj 10 obiskovalcev) se lahko predhodno naročijo skozi celo leto. Pri vhodu v jamo vas sprejme vodnik.
Rezervacije ogledov na tel.št.: TD Krka: 041/ 276-252!
ODKUP IN PRODAJA VSEH VRST LESA
d.O.O.
Ivan LAŽNI K Briše 8, 1355 Polhov Gradec

odkupujemo hlodovino
POVPREČNE CENE:
LUBADARCE:
SMREKA:
JELKA:
CELULOZA:
LISTAVCI:
TEL.: 031/ 632-235 01/ 3645-530
ROK PLAČILA: 8 DNI KONT. OSEBA: LAZNIK IVAN
44-50 € 54-65€ 51-56€ 17-2l€ po dogovoru
IZVAJAMO TUDI POSEK IN SPRAVILO LESA
krka VAS ZAilMA TURIZEM, SPOSTUJETE NARAVO IN KRAŠKE JAME?
Če je odgovor DA, se nam pridružite kot

turistični vodič krške jame.
Ponujamo vam možnost, da s smislom za turizem postanete del
naše ekipe.
Vaše delo bo zajemalo: • vodenje ogledov Krške jame • delo z ljudmi
Od vas pričakujemo: • pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika
•	komunikativnost
•	samoiniciativnost
•	veselje do turizma
Pisne ponudbe pošljite do 28. marca 2007 na naslov: Turistično društvo Krka, Krka 4 ,1301 Krka
Upravni odbor TD Krka
TAEKWONDO klub
POLNOZRNATI
KRUH
\
Tekarna (jrosuplje
Narejeno z ljubeznijo
Ivančna Gorica,marec 2007
15
J
OKÍla ^jÍwsá
stran
Skupina MAŠČOBE II,
Maščobe sodijo med makrohranila in so za življenje zelo pomembne. Obenem pa je takšna hrana nevarna za diabetike, srčne in rakaste bolnike. Paziti moramo, da uživamo pretežno maščobe rastlinskega izvora; prednost dajemo oljčnemu in repičnemu olju. Priporočljivo je uživanje oreškov (okoli 30 g ali ena pest na dan), ki vsebujejo zdravju koristne večkrat nenasičene maščobne kisline, nekaj beljakovin, ogljikovih hidratov in v maščobah topnih vitaminov. Med oreške sodijo tudi orehi, ki so zelo uporabni pri pripravi različnih jedi.
OREHI_
Pred številnimi starejšimi slovenskimi hišami raste oreh. Navada sajenja tega drevesa na domače dvorišče je znana iz časov starih Slovanov; ti so verjeli, da je oreh sveto drevo, ki varuje pred nesrečo. Vsekakor sodi med najstarejša sadna drevesa, saj so naši predniki njegove plodove uživali že pred 9.000 leti. Orehova jedrca vplivajo na črevesno steno, pomagajo pri presnovi ter krepijo ledvice in pljuča. Pomagajo tudi pri znižanju maščob in holesterola v krvi, zavirajo nastanek koronarnih bolezni, delujejo protivnetno. Vsebujejo kalcij, vitamina C in E, železo, magnezij, fosfor, cink, folno kislino ter alfalinolne in linolne kisline. So bogat vir hranil.
Oreh vsebuje arginin, ki ščiti srce. Ta snov spodbuja nastajanje dušikovega oksida, ta pa skrbi, da arterije ostanejo prožne in omogočajo pretok krvi skozi srce. Se posebej jih je priporočljivo uživati ob obroku, ki je bogat z nasičenimi maščobami.
Prehrana, bogata z nasičenimi maščobami, zmanjšuje naravno sposobnost arterij, da proizvajajo dušikov oksid, zato se zmanjša prožnost žil in pretok krvi. Orehi pa vsebujejo tudi rastlinsko obliko maščobnih kislin omega-3. Pozitivne učinke le-teh poznamo, če uživamo ribe.
Jedi z orehi: bučni zavitek z orehi, krompirjevi rogljički z orehovim nadevom, široki rezanci z rukolo in orehi, sirovi cmočki z orehi, brokoli z orehovo omako, pečene piščančje prsi v orehovi srajčki, špageti z orehi in smetano, zelje z orehi in grozdjem, zelena solata z jogurtovim prelivom in orehovimi jedrci, slastne orehove palačinke, razni kolači, torte, orehovi piškoti, jabolčni muffini z orehi, razne orehove kreme za peciva, orehov kruh, orehova marmelada, orehov sladoled in celo orehovi napitki.
Jedi z orehi
Ohrovtove roladice z orehi
PREDJED
Priprava: Ohrovt razdelimo na liste, jim izrežemo trdi kocen in 12 do 16 listov blanširamo v slanem kropu 5 minut. Odlijemo vodo, jih prelijemo z mrzlo vodo in pustimo odcediti.
Očiščenim šampinjonom odrežemo kocen in glave drobno sesekljamo. Paradižnike osušimo in narežemo na majhne kocke. V ponvi segrejemo 2 žlici masla in na močni vročini pražimo šampinjone nekaj minut. Vmešamo orehe in narežemo paradižnik ter začinimo s soljo, poprom in žlico limoninega soka.
Pečico segrejemo na 200 stopinj. Na ohrovtove liste porazdelimo nadev, jih zvijemo v roladice in naložimo v namaščeno ognjevarno posodo. Roladice zalijemo s smetano, jih po vrhu pokapljamo z malo limoninega soka in potresemo s kosmi masla. Pečemo v sredini pečice 15 minut. Ohrovtove roladice ponudimo s krompirjevim pirejem.
Sestavine:
1 ohrovt, 400 g šampinjonov, 100 g mletih orehov, 6 posušenih paradižnikov v olju, limona, 4 žlice masla, sol, poper, 200 ml sladke smetane
Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec
Jedi z orehi
Cvetačna juha z orehi
JUHA
Sestavine: cvetača, čebula, 450 ml vode, jušna kocka, 450 ml mleka, 3 žlice orehov, sol, poper
Priprava: Cvetačo razrežemo na cvetove in jo umijemo. V lonec damo nasekljano čebulo, cvetačo in jušno osnovo. Zavremo in kuhamo 15 minut. Ko se cvetača zmehča, dodamo mleko in orehova jedrca, ter vse skupaj zmiksamo s paličnim mešalnikom. Juho nato še posolimo in popopramo ter jo potresemo z zmletimi orehi.
Dušen piščanec z orehi
GLAVNA JED
Sestavine za 4 osebe:
500g piščančjih prsi brez kože, 100 g šampinjonov, 50 g orehov, 20 g olja, 100 g pora, 2 žlici sojine omake, 2 žlici belega vina, 1 žlica jedilnega škroba, sol, poper, peteršilj
Priprava: Piščančje prsi narežemo na 1 cm debele in 3-4 cm dolge rezine. Por operemo, prerežemo in na drobno narežemo. Za marinado zamešamo sojino omako, vino, jedilni škrob, ščepec soli in popra. V omako vmešamo sesekljan por in z marinado prelijemo piščančje meso. Šampinjone operemo in narežemo na tanke rezine. Peteršilj sesekljamo. Orehe razpolovimo, prelijemo z vrelo vodo in odstranimo rjavo kožico. Na vročem olju zdušimo orehe, šampinjone in piščanca. Serviramo takoj. Pred serviranjem jed potresemo s sesekljanim peteršiljem.
Široki rezanci z gobami in orehi v baizamični omaki
PRILOGA
Sestavine: 500 g testenin, 400 g gobic (lisičke ali jurčki), 4 čebule, 3 stroki česna, 4 majhni krompirji, 80 g orehovih jedrc, 60 ml balzamičnega kisa, 300 ml zelenjavne juhe, 8 žlic olivnega olja, 4 žlice masla (15 g), 8 žlic narezanega drobnjaka
Priprava: Gobe očistimo in večje primerke prerežemo na polovico ali četrtine. Čebulo in olupljeni česen narežemo na tanke rezine. Krompir olupimo in shranimo v mrzli vodi.
V	ponvi segrejemo žlico olja in stekleno opražimo tanke rezine čebule in česna. Dolijemo baizamični kis, malce povremo, dolijemo juho, dodamo drobno nariban krompir in kuhamo vse skupaj nekaj minut. Omako zmiksamo s paličnim
mešalnikom in jo nato pretlačimo skozi cedilo.
V	ponvi segrejemo preostalo olje in na močni vročini opečemo očiščene, na kocke narezane gobe. Dodamo orehe ter jih rahlo posolimo. Prej pripravljeno omako zavremo, začinimo s soljo in poprom ter zgostimo z maslom. Vanjo zamešamo gobe, orehe in žlico drobnjaka, še enkrat segrejemo in nato v ponev stresemo še kuhane testenine. Pred serviranjem potresemo s preostalim drobnjakom.
Stročji fižol z orehi v kisli smetani
Sestavine: 1 kg stročjega fižola, 3 šalotke, 60 g orehovih jedrc, 2 dl kisle smetane, sol, beli poper v zrn u, 4 vejice peteršilja, 2 stroka česna
Priprava: Fižol očistimo, nato pa stresemo v krop in kuhamo približno 10 minut. Ohlajenega stresemo v skledo, dodamo sesekljano čebulo, česen, peteršilj, orehe, pomešane s kislo smetano, in sveže mlet beli poper. Dobro premešamo in po potrebi dosolimo. Stročji fižol z orehi v kisli smetani z dobrim domačim kruhom ponudimo kot hladno predjed ali malico, lahko pa tudi kot prilogo k jedem z žara.
VValdorfska solata
SOLATA
Večina ve za Waldorfsko šolo, bolj malo znana pa je vvaldorfska solata. Nimata nič skupnega, razen tega, da sta nekaj posebnega. Obstaja več različic to je ena od njih.
Sestavine: 250 ml na kocke narezanih jabolk, 250 ml na majhne koščke narezane stebelne zelene, 125 ml zdrobljenih orehov, 2 veliki žlici limon e, 12 veliki žlici majoneze
Priprava: Zmešamo zeleno, jabolka in orehe. Nekaj orehov pustimo celih, da z njimi okrasimo solato. V lončku zmešamo majonezo in dodamo limonin sok. Dobro premešamo in prelijemo solato. Okrasimo z orehi.
Orehova rolada s kislo smetano
SLADICA
Sestavine:
6 jajc, 6 žlic sladkorja, 100 g orehov, vanilijev sladkor, 400 g kisle smetane
Priprava: V posodo damo rumenjake in sladkor ter dobro zmiksamo. Dodamo še zmlete orehe, vanilijev sladkor in sneg iz beljakov. Narahlo premešamo in damo na peki papir. Pečemo 20 min. na 180°C. Ko je pečeno, testo zvijemo in ohladimo. Namažemo s kislo smetano in damo v hladilnik.
Džem iz orehov
SLADICA
Sestavine:
750 g orehovih jedrc, 750 g strtih lešnikov, 1200 g sladkorja, 3 dl nravnega jabolčnega soka.
Priprava: Z nožem nasekljamo orehe in lešnike, sladkor in 6 dl vode damo v kožico, zavremo in kuhamo toliko časa, dokler se sladkorni sirup ne začne lepiti na žlico. Nato prilijemo jabolčni sok ter dodamo nasekljane orehe in lešnike. Pustimo, da ponovno zavre, nato kuhamo še 20 minut. Medtem ves čas mešamo, da se džem ne bi prijel.
Naredimo poskus: na mrzel krožnik kanemo malo džema, in če se hitro strdi, je kuhan.
Napolnjene kozarce zapremo ter steriliziramo.
Džem iz orehov je zelo okusen kot preliv na vanilijevem sladoledu.
Napitek iz orehov in banan
SLADICA
Orehov napitek naredimo tako, da damo v mešalnik pomarančo, banano, 150 ml mleka, 150 ml jogurta, 25 g orehov in eno čajno žličko medu. Mešamo toliko časa, da dobimo penast napitek.
NASVET_
Izluščena orehova jedrca hitreje postanejo grenka. V nekaterih receptih zapišejo med sestavine mlete lešnike, mlete orehe, mleti mak in podobno. Vendar v trgovini nikoli ne kupujmo mletih oreškov in semen, ki se bistveno hitreje kvarijo oziroma postanejo žarki.
O
—		 Ivančna Gorica, marec 2007

XRATKOCASNJK
-	Gospod zdravnik, pomagajte, pogoltnil sem kovanec!
-	Je bil kovanec evro ali tolarski?
-	Evro.
-	Takoj pridem!
KVIZ
1.	Po katerem cvetju je znan Ivan Tavčar?
a)	po spomladanskem
b)	po jesenskem
c)	po poletnem
2.	Kateri dan v tednu se je nekdaj imenoval Gospodov dan?
a)	petek
b)	sobota
c)	nedelja
3.	Kako seje imenovala naša nekdanja himna?
a)	Hej, Jugoslovani
b)	Hej, Slovani
c)	Hej, Srbjanci
4.	Katero svetnico je ljudstvo povezalo z nesnostjo perjadi?
a)	sveto Katro
b)	sveto Magdo
c)	sveto Nežo
5. Koliko blagrov navaja krščanski nauk?
6.	Kateri atom ima najmanjše jedro?
a)	vodikov
b)	aluminijev
c)	berilijev
7.	Katera veda preučuje rastlinstvo?
a)	antropologija
b)	zoologija
c)	botanika
d)	ekologija
Odgovori na vprašanja iz prejšnje številke: 1. a, 2. c, 3. a, 4. d, 5. dve, 6. b, 7. b.
uganke sauivke
1.	V čem sta si podobna jež in denar?
2.	Kaj je po vsem telesu kosmato, čeprav nima ne dlake ne las?
3.	Kdaj je na ladji najbolj varno?
4.	Zakaj je pamet najbolj pravično porazdeljena?
5.	V čem sta si različna pijanec in luna?
ODGOVORI: 1. oba moraš prijemati zelo previdno, 2. plesniva klobasa, 3. kadar je na kopnem, 4. ker se nihče ne pritoži, daje ima premalo, 5. luna je le dvakrat na mesec okrogla, pijanec pa skoraj vsak dan.
štiri smesnice
1.	Zastopniki Rdečega križa so obiskali starejšo ženo. Najprej so jo obdarili, nato pa povprašali o njenem življenju. Med drugim je padlo tudi vprašanje, zakaj se ni omožila.
Zenica je nekaj časa razmišljala, nato pa odgovorila: »Doma imam psa, ki neprestano laja, mačka, ki se kar naprej ženi naokoli, in papagaja, ki me pogosto zmerja - jaz jim pa kuham. Ce to seštejem, je ravno za enega moža; zakaj bi se torej možila!«
2.	Turist pride na dopust in vpraša za prenočišče. »Imamo samo še eno sobo, vendar je precej dražja, ker ima pogled na motje,« pojasni receptorka.
Tedaj gost predlaga: »Svečano obljubim, da ne bom niti enkrat pogledal na morje, če mi jo daste po običajni ceni!«
3.	Peter in Tina se sprehajata po parku in se pomenkujeta. Peter: Tina, zdi se mi, da me nimaš preveč rada.
Tina: Bo prišlo, boš videl, da bo prišlo.
Peter: Kako pa veš, da me boš vzljubila?
Tina: Lej, nekdaj nisem marala zelja, zdaj ga imam pa rada!
4.	»Kolikokrat si že padel na izpitu?« vpraša študent študenta. »Jutri bom četrtič!« odgovori dober poznavalec samega sebe.
FOTOREBUS

Zadnjič je bil na podobi hlebec kruha. O kruhu je veliko pregovorov in drugih besednih stvaritev, zato najbrž niste bili v preveliki zadregi pri njihovem naštevanju. Poglejmo nekaj primerov iz mojega spominskega fonda: Najboljši kruh domača mati peče, Z belim kruhom seje skregal, Smeje se ko cigan belemu kruhu, Tistega hvali, čigar kruh je, Okrog hiše teče pa hlebčke peče, Otroci še niso pri kruhu, Imel je zateklo roko, ko hlebec... Kaj pa za naprej? Ne bo težko. Zato pisalo v roke in začnite. Podoba je pred vami.
\

\

\
\ ^
X
* Ll> F	\
x \ x \ X
\
- Moja sestra vam sporoča, da pride takoj, ko dež malo poneha.
Ivančna Gorica,marec 2007
17


Zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza daje ji moči. Kako je prazen dom, dvorišče, zaman oko te naše išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja.
zahvala
Ob težki in boleči izgubi dragega in ljubljenega moža, očeta in »opa« ter zeta
SLAVKA BERNČANA
(1926-2007) po domače Birtovega Slavka z Glogovice 19, Šentvid pri Stični
se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom in prijateljem ter znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vso pomoč, izražena sožalja in za prelepo cvetje ter sveče.
Še posebej iskrena zahvala krajevni cerkvi iz Ljubljane za tako lepo opravljen obred. Najlepša hvala tudi gospodu Janezu Perparju za opravljene pogrebne storitve.
Žalujoči žena Lojzka in hčerka Slavica z družino
Kje si, zlata moja mama, kako zelo pogrešam te. Bolečina in praznina je ostala, smrt mi mamo v večnost je odpeljala. Mama, mirno in spokojno si zaspala ter svoj križ z ramen oddala.
zahvai1
Ob boleči izgubi moje zlate mame
MARIJE SEVER
rojene Ilovar, nazadnje je živela v Črnučah,
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku, darovali za maše in za dober namen, sveče, cvetje, zanjo molili ter mi izrekli sožalje.
Hvala tudi g. župnikoma Štefaniču in Koželju za lepe besede in mašni obred ter Tonetu Grižniku za sestavljeno in prebrano pesem mami v spomin.
Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila KS Dob za novoletna darila in gospe Andreji Zoreč za obiske. Tudi vsem tistim, ki ste redno obiskovali mojo mamo v času njene bolezni, hvala. Tudi časopis Klasje je bil njen reden obiskovalec in ji je prinašal obilo novic.
Vsem se iskreno zahvaljuje žalujoča hčerka Vera.
Življenje je kot ladja, ki vse bolj se oddaljuje. Ko ni je več onstran obzorja, kdo jo pričakuje.
ihhvala
Za vedno je zaspala naša draga žena, mama in babica
PEPCAIIIM
roj. Germ iz Gabrovke pri Zagradcu
V težkih trenutkih slovesa nas je bodrila vaša bližina. Zato hvala za iskrene izraze sožalja, za darovano cvetje, sveče, darove za maše in cerkev.
Hvala župnikoma g. Žirovniku in g. Mrvarju ter ministrantom za lepo opravljen obred, g. Blatniku za čustven opis njene življenjske poti, pevovodji g. Kohku in pevcem za doživeto interpretacijo žalostink, g. in ge. Strmoletovima, g. Kralju, ge. Klavsovi in ge. Alenki Košak za vse potrebno pri organizaciji obreda. Zahvala tudi pogrebnemu podjetju Perpar ter Roku Godcu za lepo izvedbo Tišine, ki je mamo popeljala v večni mir. Nenazadnje prisrčna zahvala vsem sosedom, sorodnikom in krajanom, posebej še najbližjim sosedam: ge. Antončevi, ge. Kra-ljičevi in ge. Mavrovi, ki ste našo drago mamo spremljale skozi življenje in tudi v njenih težkih trenutkih ter na njeni zadnji zemeljski poti.
Žalujoči vsi njeni
Zaspal, predragi si nam ati, zaprl trudne si oči. Naj Bog odpre ti rajska vrata, želimo danes tebi vsi.
Na veke nismo se ločili, samo za nekaj let. Zato ne bomo solz točili: v nebesih vidimo se spet. Ojzbogom, zbogom ati ti...
zahvala
V 55. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, brat in stric
JOŽE VERBIČ
z Brega pri Temenici
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom Brega, prijateljem in znancem, ki so v težkih trenutkih z nami delili bolečino, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter za svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku za zadnjo molitev ter opravljeno pogrebno sveto mašo. Zahvala LD Veliki Gaber za lepo opravljen pogrebni obred in ganljive poslovilne besede, prav tako rogistom, pevcem in ostalim lovskim družinam za zadnje spremstvo.
Posebej pa hvala sosedom Šepčevim za nesebično pomoč in podporo v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste mu polepšali trenutke v življenju.
Žalujoči vsi njegovi
cenik oglasov in pogoji oglaševanja v klasju
KOMERCIALNI OGLASI:
Če bi lahko ti pomagali, ne bi zdaj ob tvojem grobu stali. Ne ljubezen ne solze tebe ata več ne prebude.
zanima
Po težki bolezni nas je v 66. letu življenja zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in dedek
VIKTOR ŽNIDARŠIČ
iz Radohove vasi 28
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, prispevke za svete maše in dobre namene. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči domači
VELIKOST OGLASA (glede na format časopisa)	OKVIRNA POVRŠINA	CENA (EUR) brez DDV
cela stran (A3)	1.239 cm2	440,66 (105.600 SIT)
polovica strani (A4)	619 cm2	276,33 (66.220 SIT)
četrtina strani (A5)	309 cm2	144,46 (33.660 SIT)
osmina strani (10 x 15 cmj	150 cm2	106,03 (25.410 SIT)
šestnajstina strani (10 x 6 cm)	60 cm2	61,05 (14.630 SIT)
vizitka (5x3 cm)	15 cm2	31,51 (7.550 SIT)
1.	Vsaka naslednja objava oglasa je cenejša za 5% , do največ 30%. Za 6 ali več objav se avtomatično upošteva 30% popust pri vsaki objavi.
2.	V letu 2007 je cena oglasov na naslovnici določena z javnim zbiranjem najboljših ponudnikov za oddajo oglasnega prostora. Osnovna cena na naslovnici:
-	za dimenzijo 5 x 3 cm je 35,29 EUR,
-	za dimenzija 10 x 6 cm je 73,21 EUR.
3.	Oglas na naslovnici je dodatno 100% dražji od osnovne cene in sicer za 50% ker je na prvi strani in za 50% ker je v več barvah.
4.	Oglasi znotraj časopisa so možni le v črno-belih barvah.
5.	Oglaševalec mora pred objavo posredovati:
-	podpisano in ožigosano naročilnico (lahko tudi dopis), iz katerega je razvidno v kateri številki Klasja želi oglaševati in kakšne dimenzije naj bo oglas,
-	kopijo potrdila o registraciji podjetja.
6.	Za enkratno objavo oglasa je dovolj naročilnica, za večkratno oglaševanje se sklepa pogodba z ustanoviteljico časopisa Klasje, Občino Ivančna Gorico.
MALI OGLASI:
Mali oglasi so brezplačni in so namenjeni le fizičnim osebam. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja malega oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika, v kolikor je to zaradi prostorske omejenosti potrebno. Pridržuje si pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti.
ZAHVALE:
Fizične osebe lahko objavijo zahvalo ob smrti svojcev, velikosti cca. 100 cm2. Cena je 13,77 EUR + DDV (3.300,00 SIT + DDV). Vse navede cene so brez 20 % DDV-ja.
Uredništvo si pridržuje pravico do različnega oblikovanja cen za različno oglaševanje. Prav tako lahko pride pri postavitvi oglasa do manjše spremembe dimenzije, ker včasih zahteva to tehnična izvedba postavitve člankov in oglasov v časopisu. Vsa dodatna posjanila so možna na telefonski številki uredništva 781 21 30 ah po faksu 781 21 31 ter na elektronskem naslovu klasje.casopis@siol.net. Oglase sprejemamo v digitalni obliki, bodisi po elektronski pošti ali na ostalih digitalnih nosilcih (disketa, CD, USB...).
Uredniški odbor, februar 2007
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje d.o.o.
•=> PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA
ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO:
-	izdelavo »urbanističnega dela« posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih)
-	izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov
-	pridobitev gradbenega dovoljenja
-	izdelavo geodetskega posnetka iti parcelacijo zemljišča
ČE PA STE ETAŽNI LASTNIK V VEČSTANOVANJSKI HIŠI NAS LAHKO NAJAMETE:
-	za upravnika vaše hiše
-	za vpis etažne lastnine
Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu 01 7810-320 ali 01 7810-329 ali 7810-333
O
—		 Ivančna Gorica, marec 2007
N
abožnA IíSíIiZnamen

t
n
NABOŽNA ZNAMENJA V ŽUPNIJI IVANCNA GORICA
STANJE NA PREHODU IZ 20. V 21. STOLETJE
1
2
M. HUDO
24
STUDENEC 22
IVANCNA GORICA
21
t
it
STRANSKA VAS
191 20
VRH POLJE
S
6
4®
st
MLEŠČEVO 7*0
MRZLO POLJE
SP. DRAGA
13 H 12
11
10
18IMJ
ŠKRJANČE
V. CRNELO
14
15
R I
M. CRNELO
16IMJ 17
GORENJA VAS
križi ( »bogci. BUHKI. PILI« ...)....................................^
kapelice (>» PILI, KUŽNA ZNAMENJA« ....).................tffll
zidni oltarčki (»trončkl zidne kapelice«)..."®
tf
marijina znamenja (»marije. pili«)......................J
ostala znamenja (freske, kamni..,) ..................o
1.	Skončnikov križ na Hudem	13. Taljanov bogec v Sp. Dragi
2.	Vaška kapelica na Hudem	14. Jeretova kapelica na M. Črnelem
3.	Bogec ob poti v Sp. Drago	15. Nadrahov križ na IVI. Črnelem
4.	Megličeva kapelica na Mleščevem	16. Grosova kapelica v Gorenji vasi
5.	Malnarčkov bogec na Mleščevem	17. Vaška kapelica v Gorenji vasi
6.	Frenckov križ v Sp.Dragi	18. Špajeva kapelica na Škrjančem
7.	Zupančičev tronček na Mleščevem	19. Križ pri progi na Vrhpolju
8.	Marijin tronček na Mleščevem	20. Gomilarjev križ pri Vrhpolju
9.	Gracarjeva kapelica na Mleščevem	21. Severjev križ pri Studencu
10.	Megličeva kapelica na Mleščevem 22. Mihelnova kapelica na Studencu
11.	Krapov bogec v Sp. Dragi	23. Kastelčev bogec na Studencu
12.	Mehletova kapelica v Sp. Dragi	24. Znamenje opata Lovrenca v Iv. Gorici
Dopolnilo: Splošna imena za nabožna znamenja so dokaj neenotna. Največ nedoslednosti je pri izrazu »pil«. Z njim nekje poimenujejo križe, drugod Marijina znamenja, kapelice ali stebrasta »kužna znamenja«. Velika zmeda je tudi pri »lastninskih« imenih, ki se spreminjajo iz generacije v generacijo.
LS
iz zakladnice naših domov
Tokratno etnološko skrivnost naj pričnem z uganko: Šviga švaga čez dva praga - kaj je to? Predmet na pričujoči podobi je namreč v tesni povezavi z odgovorom na uganko. Pri tem kajpak ne želim podcenjevati častitljivih reševalcev; ti bi prav gotovo tudi brez uganke prišli do prave rešitve in jo sporočili po utečenih poteh. Ime predmeta naj bo čim bolj natančno. Vsem hvala za sodelovanje.
LS
ANEKDOTA O FEDRANOVIH
Zdravnik Fedran je ob neki priložnosti v Avstriji kupil kvalitetno blago in ga odnesel h krojaču Lojzku, da bi mu naredil suknjo. Lojzek je skrbno vzel mero in spravil blago v omaro.
Bližala se je zima, suknje pa še ne. Zategadelj je doktor stopil k Lojzku, ki mu je za prrnej obljubil, da bo oblačilo v kratkem narejeno, a ni bilo. To se je bojda ponavljalo deset let. Neke jeseni se doktor hudo jezen spet napoti h krojaču terjat suknjo in vidi, kako se je Lojzek pred njim skril v bližnjo koruzo. Skoči za njim, ga ujame in privede v hišo.
Tam mu je veliki zamudnik moral izročiti blago, ki ga je potem doktor odnesel k drugemu krojaču.
LS
REŠITVE UGANK IZ NARODOPISJA ZA LETO 2006
V etnološkem kotičku je tudi v preteklem letu sodelovalo lepo števil bralcev. Ti so pridno pisali in sporočali svoje vedenje o upodobljenih predmetih iz minulih časov. Njihovo mnenje sem kajpak v polni meri upošteval in jih zapisal v pričujočih rešitvah.
Klasje št. 1: Zavorni maček. Uporabljali so ga za zaviranje sani vseh vrst. Reševalci so poleg tega napisali še naslednja imena: maček, sa-neni maček, praskač, snežna premza, parkelj, vlačugar ...
r- —^	-
	if "" ■»»
Klasje št. 2: Metrga. Najpogosteje je bila to univerzalna miza s premakljivim plohom, ki je med drugim rabila tudi za mesenje testa. Reševalci so zapisali še mentrga, mesilka, vmesilka, testovka, mesilna truga...
Klasje št 3: Pekač. Posodo so uporabljali za peko prazničnega, največkrat velikonočnega kolača. Druga imena so še: kolač, pogačar, po-gačnik, ribniški kolač, model, mudu, pekač za votlo potico...
Klasje št. 4: Viseča svetilka. Najdemo jih predvsem v sakralnih objektih, cerkvah in kapelicah, pa tudi v grajskih sobanah in meščanskih hišah. Reševalci so predlagali še naslednja imena: oljenka, večna lučka, lampijon, lampi-jonček, leščerba, svečnik...
Klasje št. 5: Pasji sodček. Sodček so uporabljali za prinašanje vode s pomočjo psov, predvsem v vojaške namene. Posodo so napolnili z rumom, z vinom, pa tudi z navadno vodo, jo obesili psu za vrat in ga poslali v prve frontne linije. Včasih je pes zagrabil nosilni jermen kar z zobmi. Sodček so veliko uporabljali tudi na -soški fronti. Po mnenju sodelujočih bi posodo lahko imenovali še putrih, putrh, banka, sodček za vodo, vinjek...
Klasje št. 6: Umivalni stol. Votlina v stolu je omogočila stabilno lego umivalnika. Tak kos pohištva so imeli na podeželju le v gostilnah in drugih premožnih hišah. Druga imena so še: stolček za umivalnik, stajca za lavor, umivalna stajca, lavornik, štokrle...
Klasje št. 7: Prijemke za drsalna vrata. Taka vrata so imeli zlasti pri skednjih. Običajno so bila enokrilna. Ta, ki so na naši podobi, pa so dvokrilna. Zareza v vratih je polmesečna zaradi prilagojenosti človeški dlani; omogoča dober prijem pri odpiranju (razmikanju) in še bolj pri zapiranju (primikanju). Bralci so dali še naslednje predloge: razmična vrata, skedenjska vrata, podna vrata, zapirka, dlančnica ...
Klasje št. 8: Vprežna vaga. Pri enovpregi so rabili le eno vago, pri dvovpregi pa tri: glavno in dve stranski. Sistem vag je živini omogočil prožnejšo vleko. Se nekaj podobnih predlogov: vaga, zaprežna vaga, vaga za vleko ...
Klasje št. 9: Nosila za apno. Nekdaj so v naših gozdovih žgali veliko apna. Ko so apneni-co razdrli, so »kuhano« apno nabirali v koše, opremljene z nosili. Koši so bili hkrati tudi mera za maso apna. Navadno so držali 50 ali 100 kg žganega apnenca. Ostali predlogi: tra-ge, gnojni koš, gnojne trage, vinogradniška nosila...
Klasje št. 10: Cepilnik za zobotrebce. Z napravo so razcepili nažagano lesko na oglate palčke, ki so jih z malim krivčkom ošilili v zobotrebce. Ponekod so to delali z navadnim nožem. Po mnenju bralcev bi napravi lahko rekli tudi kosa, klavka, kaleč, čepek, kajla ...
cvetke iz zelo starih sanjskih bukev
Če se ti je sanjalo:
-	da si češplje z drevesa trgal - vse ti bo steklo kot po maslu,
-	da vidiš cerkev v daljavi - tvoja vera bo oslabela,
-	da ti je zrasel na glavi lep čop - obetajo se težki letni časi,
-	da si jedel fižol - kratkotrajna bolezen,
-	da sta ti zrasla dva nosova - doživel boš ponižanje,
-	da si gol in z orožjem v roki - svetujemo previdnost.
Ivančna Gorica,marec 2007
19
KCEKVO
XXKX'.ul /MiaouMt
V
TRE reiaosn
* 2A bomo VOLJO $
KAKO JE BRI1MOVČEV 10)1 nOGOVILICO V/POHABIL
i N
+ "SEVERNA'
V_[____
Nekdaj so ljudje veliko jedli koruzni močnik. Da niso nastajali štrukelj-ci, so gospodinje med kuho močnik spretno žvrkljale z rogovilico. Bil je to obdelan smrekov vršiček, ki je imel spodaj prirezano vretence stranskih vejic. V pričujoči zgodbi bomo zvedeli, kako se rogovilica lahko simbolično uporabi še v druge namene.
Hostarjeva mati so bili vdova. Imeli so štiri otroke: odraslo hčer Milko in tri precej mlajše sinove. Fantini so poleti spali v svislih, Milka pa v kamri pod materinim nadzorstvom; za prikupnim dekletom je namreč sililo več fantov, med njimi tudi Bri-novčev Lojz. Poglejmo, kako se je slednji znašel in se ji približal. Nekega dne je, stoječ za grmom, slišal, kako so Hostarjeva mati potožili sosedi: »Hudo je, če ni odrasle moške roke pri hiši. Lej, rogovilica se mi je strla, pa nimam nikogar, ki bi mi novo naredil.« Tedaj Lojzu šine v glavo pametna misel in pri priči gre iskat primeren smrekov vršiček. Zvečer nekdo potrka na Hostarjeve duri in v vežo stopi Lojz z lepo obdelano rogovilico: »Mati, lejte, rogovilico sem vam prinesel, da boste lahko močnik mešali,« reče priliz-
njeno. »Joj, Lojz, kako si mi ustregel; že nekaj časa pogrešam to reč,« denejo mati in gredo pri priči kuhat močnik. Lojz pa, ne bodi len, skrivoma smukne v kamro k Milki. Ko je bilo notri najlepše, se sunkovito odpro vrata in Hostarica plane nad Lojza: »Ti grdun, ti; zdaj vidim, da nisi mislil na mojo rogovilico, temveč na svojo rogovilo.« Tako so
jezno rekli mati, a se je izkazalo, da je bila jeza narejena. Kajti po tistem je Lojz začel redno zahajati k Hostarjevim in čez pol leta je bila poroka. Poslej se je pri hiši veliko počelo: mati z rogovilico pri kuhanju močnika, Lojz pa z rogovilo pri Milki. Vidite, kaj vse zmore ta reč v pomanjšani ali povečani izvedbi.
LS
Petelin na zvoniku podružnične cerkve na Selih pri Višnji Gori. Vaščani so ga postavili zaradi davne tradicije.
SKRIVNOSTN
Narava nam na vsakem koraku kaže skrivnosti, zato hodimo naokoli z odprtimi očmi. Morda jo bomo potem bolje razumeli in jo varovali. V prvi polovici letošnje zime je samo enkrat zapadlo nekaj snega, pa še tega je hitro pobralo. Tedaj sem na sprehodu opazil zanimiv pojav. Na kupu odpadlega materiala se je sneg obdržal le na dveh kosih opeke (A in C) in na kosu lehnjaka (B), na apnenčevih kamnih je pa povsem izginil. To je nekoliko nepričakovano, saj sta opeka in lehnjak znana kot »topla« materiala, na katerih bi se moral sneg najprej stopiti, apnenec pa je mrzel. Jaz sem o tem razmišljal in prišel do določene razlage. Razmišljajte še vi. Tako bomo prihodnjič naše zaključke lahko primerjali.
LS
PoOifSffK
SLEDOVI ČAŠČENJA TIC IZ ČASOV NARAVOVERJA
so marsikje na vrhu zvonika poleg križa obnovili tudi ptico. Popasel sem radovednost in okoličane vprašal, zakaj so na zvonik poleg križa dali tudi ptico. Takole so mi dejali: »Bila je že prej, pa smo jo dali še mi!« Zakaj je ptica (nekdanja tica) tam gori, mi niso znali pojasniti. Na ta način so se v preteklih stoletjih (lahko bi rekli tudi v tisočletjih) ohranjala znamenja iz naravoverja globoko v krščanski čas, ne da bi se graditelji zavedali, odkod izvirajo. Mi kajpak vemo, da so tiče v času naravoverja (»poganstva«) predstavljale povezavo med nebom in zemljo. Tako razmišljanje je skladno tudi s priporočilom pokristjanjevalcem, naj stare verske vsebine v čim večji meri vključijo v krščanstvo. Številni primeri takega sožitja so značilni tudi za današnji čas, npr. med kristjani v Južni Ameriki.
značk z vseh vetrov
Zbiranje značk je bilo pred nekaj desetletji velika moda, pravi bum. Pozneje seje vnema nekoliko unesla, vendar omenjeni konjiček doživlja renesanso. Dokaz za to je dvanajstletni Matija Čebular iz Doba. Na podstrešju je našel manjšo zbirko značk deda Antona. Drobna znamenja so ga tako prevzela, da se je pri priči odločil nadaljevati z zbiranjem. Sredi letošnjega januarja smo s skupnimi močmi našteli 1079 značk, do danes pa je njegova kolekcija že krepko presegla enajstega stotaka. Po moji evidenci je to največja zbirka značk v naši občini, zato Matija Čebularja iz Doba nepreklicno proglašamo za Klasjevega rekorderja. Gredo mu tudi čestitke in priporočilo, naj z zbiranjem nadaljuje. Ko se bom spet kaj mudil v vasi, bom zagotovo pokukal tudi k Cebularjevim in popasel radovednost, kako je z zbirko.
Matijeve značke so z vseh koncev sveta, največ pa jih je iz Slovenije in iz nekdanje Jugoslavije. Nekoč bo to zelo obsežna zbirka, vam rečem.
LS
Odgovor na vprašanje, zakaj so prednamci v naših krajih dali na poslopje ravno petelina, je ta-le: žival ima lesketajoče se perje, je bleščeča, torej »šajnata«, kot so dejali davni častilci božjega stvarstva. Sajnata je bila tudi luna in vodna površina.
Pričujoče razlaganje naše prazgodovine v nobenem primeru ni plod bohotne domišljije, temveč temelji na številnih znamenjih, ki so jih posredno ali neposredno zapustili minuli časi. Lepo število le-teh smo lahko prebrali tudi v našem podlistku.
Množico teh znamenj je treba kajpak domiselno povezati in se dokopati do utemeljenih zaključkov. Pogoja, da to lahko počnemo, pa sta dobro in vsestransko poznavanje lokalne sedanjosti in preteklosti ter ne prehuda obremenjenost s stereotipi, ki so nam jih skozi stoletja vsiljevale raznovrstne ideologije. Eden od množice sledov so tudi upodobljene ptice na človeških bivališčih, na gospodarskih poslopjih in sakralnih objektih. V zadnjih desetletjih smo obnovili lepo število cerkva in drugih nabožnih zgradb. Pri obnovah sem opazil, da
cl. rekord: kolekcija
Lii>Pou>S£ven.

O
—		 Ivančna Gorica, marec 2007