poletno zati{je Elektro-Slovenija, d.0.0. UREDNI[TVO Glavni in odgovorni urednik: Brane Janji} Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Toma` Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NA[ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (061) 174 30 00 faks: 061/ 174 25 02 e-mail:brane.janjicdeles.si predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda Kova~i~ (El. Gorenjska), Nata{a Toni (TE-TOL), Vladimir Vaupoti~ (SEL), Jadranka Lu`nik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc @galin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oro`im Kop~e (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), Nino Maleti~ (EGS-RI Maribor), Drago Skorn{ek (TE[), Janez Zadravec (ELES), Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jo{ko Zabavnik (Informatika), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana OBLIKOVAN Peter @ebre MAXILINE d.o.o. Ljubljana TISK DELO TISKARNA d.d., Ljubljana NA[ STIK je vpisan v register ~asopisov pri RSI pod{t. 746. Po mnenju urada za informiranje {t. 23/92 {teje NA[ STIK med izdelke informativnega zna~aja. NA[ STIK je brezpla~en. Naklada 8.000 izvodov Prihodnja {evilka Na{ega stika izide 29. septembra 2000. Prispevke zanjo lahko po{ljete najpozneje do 19. septembra 2000. www.eles.si o~itni{ka meseca sta `e od nekdaj veljala kot tista, ko se ne ogaja ni~ pomembnej{ega in vse te~e nekako bolj spro{~eno in gladko.V novinarskem `argonu se je ta ~as popularno imenoval tudi sezona kislih kumaric, kar naj bi ozna~evalo obdobje brez velikih atraktivnih dogodkov in nastop bolj obrobnih po~itni{ko obarvanih novic. Namenoma smo zapisali imenoval, saj `e nekaj zadnjih let velja, da tako ostro za~rtane meje ve~ ni in da se dejansko pomembne odlo~itve sprejemajo v vseh letnih ~asih in skozi vse leto. Zdi se, da smo vse bolj obremenjeni s ~asom, ki polagoma, a zanesljivo postaja na{ gospodar, in vse ve~ na{ih dejavnosti spreminja v natan~no dolo~en in na~rtovan urnik, ki mu ni mogo~e ube`ati. Lahko bi dejali, da za energetiko letos to {e posebej velja, saj smo si z na~rtovanim odprtjem trga z elektri~no energijo postavili ~asovne meje, ki se naglo bli`ajo in ne pu{~ajo predaha. Zato tudi ne presene~a, da je bilo na zadnji seji zdru`enja za energetiko znova sli{ati pozive, da je treba ~im prej sprejeti rebalans leto{njega vrednostnega plana in dolo~iti tudi druga izhodi{~a {e pred septembrom, saj bomo druga~e izgubili {e tistih nekaj dragocenih tednov, ki bi jih lahko koristno uporabili za bolj{o pripravo na spopad s konkurenco. Da se bo glede na razmere to tudi dejansko zgodilo, je sicer bolj malo verjetnosti, a je novi dr`avni sekretar za energetiko obljubil vsaj to, da bo sku{al izpostavljene probleme ~im prej prou~iti in nato tudi ustrezno ukrepati. Prav tako je tudi bolj malo verjetnosti, da bo novi garnituri na ministrstvu v nekaj dneh uspelo zvariti ~ude`no zdravilo za vse elektroenergetske te`ave, {e zlasti, ~e upo{tevamo to, da njihovim predhodnikom tega ni uspelo niti v nekajmese~nem obdobju. Vsekakor pa si lahko `elimo, da bi jim uspelo postaviti vsaj tiste osnovne temelje, na katerih bodo vodstva podjetij lahko za~ela graditi tudi dolgoro~nej{o poslovno politiko. Kajti v energetiki je ravno pomanjkanje teh temeljev tudi poglavitni razlog, da se ve~ina odlo~itev namesto v zati{ju strokovne in racionalne presoje sprejema v hudi ~asovni stiski. Da ta ni ravno boter najbolj{im re{itvam, pa je znano `e od nekdaj. I tema meseca turistiČne v točke Možnosti, ki jih dajejo akumulacijska jezera, vse bolj spoznavajo tudi pri nas in marsikje so dogajanja na vodi in ob njej že uspešno vključili v občinske turistične programe. Za uspeh je ključnega pomena dobro sodelovanje predstavnikov elektrarn in krajevnih turističnih društev. Gr radnje hidroelektrarn so zagotovo elektri~ni energiji in ima pomembno ob~utljiv poseg v prostor, ki pa lahko za prizadete regije pomenijo tudi nove pri-lo`nosti, saj je mogo~e mo`nosti, ki jih s seboj prina{ajo vodne pregrade, koristno izrabiti za namakalne sisteme, vodooskr-bo, ribogojni{tvo, plovbo in razvoj turiz- regulacijsko vlogo v slovenskem elektroenergetskem sistemu, v jezerih vseh elektrarn pa je akumulirano kar 84 milijonov kubi~nih metrov vode. Poleg pomembne energetske vloge imajo elektrarne na Dravi tudi pre- ma. Tak{ne pozitivne izku{nje z izrabo cej{en vpliv na turisti~na dogajanja v umetnih akumulacijskih jezer imajo {e obdravskih krajih, saj s svojim obrato-zlasti na{i severni sosedje Avstrijci, ki so vanjem uravnavajo nivo vode v strugi uspe{no zdru`ili razli~ne gospodarske in tudi druga~e vplivajo na dogajanja koristi. Prve poskuse ve~namenske izra- ob reki. Ravno zaradi te `ivljenjske be akumulacijskih jezer je zaznati tudi `e povezanosti elektrarn z naravo ne pre-pri nas, z namenom, da bi se tovrstno sene~a, da na Dravskih elektrarnah ve-sodelovanje med energetiko in turiz- liko pozornosti namenjajo sodelova-mom v prihodnje {e okrepilo, pa je bilo nju s turisti~nimi in {portnimi dru{tvi, nedavno na Zbiljah `e drugo sre~anje ribi{kimi dru`inami, posameznimi predstavnikov hidroelektrarn in turi- podjetniki in gostinci ter `upani ob-sti~nih dru{tev. Kot je bilo sli{ati, imamo dravskih ob~in. Kot pravijo, so v zad-v Sloveniji {e precej mo`nosti za razvoj njih letih za o`ivitev turizma in dejav-obvodnega turizma, ki bi lahko uspe{no nosti na Dravi `e veliko storili (sem dopolnil na{o turisti~no ponudbo. DRAVSKE LEPOTICE ZBUJAJO POZORNOST lahko denimo {tejemo obse`en projekt ~i{~enja mulja pred elektrarno Mariborski otok) in so vedno pripravljeni prisluhniti vsem pobudam in v okviru svojih mo`nosti tudi pomagati posa-Drava sodi med tiste evropske reke, ki meznim turisti~nim projektom, kate-so energetsko skoraj v celoti izko- rih {tevilo vendarle postopoma na-ri{~ene, saj je na njej zgrajenih kar 22 ra{~a. Tako je, kot je dejal vodja teh-elektrarn s skupno mo~jo milijon 400 ni~nega sektorja pri Dravskih elektrar-tiso~ k W, od tega jih je v Avstriji enajst, nah Ladislav Tom{i~, v teku gradnja v Sloveniji osem in na Hrva{kem tri. evropske kolesarske poti ob obre`ju Dravska veriga elektrarn pokriva sko- dravograjskega bazena do Lavamun-raj tretjino vseh slovenskih potreb po da,Vi~a do Dravograda, opravljen je bil izkop in ohranitev mokri{~a v bli`ini hidroelektrarne Dravograd, ki je dom velikega {tevila ptic. V bazenu hidroelektarne O`balt se je uveljavilo splavarstvo, kmalu pa naj bi po Dravi zapeljala tudi turisti~na ladja Dravska Ro`a, saj so `e bila izdana soglasja za ureditev pristanov ob gosti{~ih v bazenu elektrarne Mariborski otok. O tem je bil tudi dose`en dogovor o skupni nalo`bi treh ob~in, pri ~emer ~akamo {e na nekatere zakonske okvire, predvsem zakon o vodah. Ob tem gre poudariti, da je s ~i{~enjem mulja in ustvarjanjem umetnih otokov v bazenu hidroelektrarne Mariborski otok naraslo tudi zanimanje za ~olnarjenje, aktiven pa je tudi vesla{ki klub. Zelo dobro se je prijela tudi zdaj `e tradicionalna turisti~na prireditev Lent, ki delno poteka tudi na Dravi, kon~ana pa je `e tudi sprehajalna pot od Lenta do Mariborskega otoka. Z dograditvijo in zavarovanjem otoka pred elektrarno smo pridobili tudi nove po-vr{ine, ki jih bo mogo~e izrabljati za rekreacijske namene. Precej pestra so tudi dogajanja ni`je od Maribora, kjer je {e zlasti razvito ribi{tvo, uveljavlja pa se tudi vsakoletna prireditev Ran-carija v Dupleku. Dravske elektrarne so tudi v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja za {iritev odvodnega kanala elektrarne Zlatoli~je, tako da bo leva bre`ina dobila obliko re~nega na-bre`ja, vodne hitrosti pa bi dovoljevale tudi turisti~no dejavnost kot podalj{ek ptujskega jezera. Prostor, ki je zdaj vpet med kanal in Dravo, bo s tem dobil tudi ve~jo vrednost in bo tako tudi bolj zanimiv za lovce, ribi~e in druge. Naj omenim, da je izdelana in bila tudi `e predstavljena raziskovalna naloga o plovnosti reke Drave, ki jo je financirala evropska fondacija, `al pa so predlagane re{itve povezane z velikimi finan~nimi vlaganji, ki jih bo zelo te`ko zagotoviti. OBUJANJE SPLAVARSTVA Ena zanimivej{ih dejavnosti na Dravi, ki je v zadnjih dveh letih postala `e prava turisti~na atrakcija, je vsekakor vo`nja s splavom med hidroelektrarnama Vuhred in O`balt, ki jo je obudil podjetnik Franjo [arman. Kot je dejal, se je o splavarjenju po Dravi in starih flosarskih obi~ajih velikokrat pogovarjal z dedkom in glede na to, da sta se z `eno odlo~ila za gostinstvo in turizem, se mu je to zazdela zanimiva prilo`nost. Prvotni na~rt je bil, da bi ob Dravi zgradili gosti{~e in goste 2 brez varovalke na otvoritev pripeljali s splavom. Ob ob~inskem prazniku ob~ine Podvelka pa se je nato porodila zamisel o obuditvi splavarstva kot dela turisti~ne ponudbe. Ideja je padla na plodna tla in splavarstvo je bilo tudi rde~a nit prireditev ob 850-letnici kraja Brezno ter se je pozneje prijelo kot atraktivna popestritev dogajanj na Dravi. Letos tako te~e `e druga komercialna sezona, Dravski splavarji pa so doslej s splavom prepeljali `e ve~ kot pet tiso~ ljudi, kar je zagotovo spodbudna {tevil-ka. Franjo [arman ob tem poudarja, da gre za razcvet splavarstva v tem delu Dravske doline zagotovo zasluga tudi Dravskim elektrarnam, ki so za njegove pobude imele vedno veliko razumevanja, pri ~emer gre predvsem za {tevilna soglasja, najemno pogodbo, uravnavanje nihanja Drave in tudi pripravljenost za odstranitev mulja, ki pa naj bi bil skupen projekt s tamkaj{njo ob~ino. Glede na to, da eni in drugi `ivimo z Dravo, pravi Franjo [arman, si prihodnosti brez dobrega sodelovanja sploh ne znam predstavljati, glede na sedanje zelo pozitivne izku{nje, pa tudi ne vidim nobenih razlogov, da tudi v prihodnje ne bi mogli uskladiti na{ih interesov. Druga~e pa Dravskim splavarjem zamisli ne manjka. Tako pod gosti{~em, ki naj bi ga v kratkem dokon~ali, skupaj z ob~ino `e preurejajo staro hi{o v splavarski muzej, uredili bodo okolico in parkiri{~a, postavili otro{ka igri{~a in uredili tudi prostore za piknike. Hkrati nameravajo {e raz{iriti sedanjo turisti~no ponudbo, saj naj bi poleg vo`nje s splavom in splavarskega krsta, za~eli na splavu prirejati tudi poroke, same splave pa je mogo~e uporabiti tudi kot atraktiven oder za razli~ne prireditve, kot so flo-sarski bal, kulturni ve~eri, gledali{ke predstave in podobno. Skratka, lahko re~emo, da [armanovi dobro razumejo izraz so`itja z reko in znajo iz `ivljenja ob vodi potegniti ko-risti.Vsekakor primer, ki bi mu lahko sledili tudi drugi. Reke so na[e skupno bogastvo za Vo`nja s splavom je posebno do`ivetje tudi zaradi zabavnega spremnega programa s tradicionalnim flosarskim krstom, ki dobro popestri dveurno vo`njo iz Javnika do O`balta. Na dveh splavih, za katere skrbi 11 ljudi, pa je prostora kar za 120 ljudi. Med gosti je vse ve~ tudi tujcev, saj je vo`nja s splavom posebnost, ki je ne morejo vsi ponuditi. aphe o slovenskih rekah bi načelno lahko razvrstili v dve večji skupini. V tisto, kjer o njih pišejo kot naravnih lepotah in turističnih atrakcijah, in drugo, kjer so zapisi o rekah povezani predvsem s takšnim in drugačnim onesnaževanjem. Večina ljudi bi energetsko izkoriščanje naših voda verjetno uvrstila v drugo skupino, saj elektrarne in akumulacijski bazeni ob njih dejansko pomenijo precejšen umeten poseg v prostor, pri čemer pa se zastavlja tudi vprašanje, aH gre v teh primerih resnično za onesnaževanje ali zgolj za ozkoglednost, izsiljevanja in zeljo občin po lahkem zaslužku. Ce namreč zadevo pogledamo bliže, lahko hitro odkrijemo, da vodne elektrarne pogosto delujejo tudi kot filtri in čistilci naplavljenih odpadkov, akumulacijska jezera ob njih pa niso le velike moteče vodne površine, ampak so pogosto tudi nujno potrebna zaloga vode, uravnalni in obrambni mehanizem pred poplavami, nova bivališča rib in ptic in ne nazadnje tudi turistične zanimivosti. Slednje so denimo še zlasti dobro spoznali Avstrijci, ki so svoje ogromne akumulacije spremenili v dobro obiskane izletniške točke (spomnimo se znamenitega sistema HE Malta), in s tem prej težko dostopne in nezanimive kraje odprli ne le za turizem, temveč tudi za kmetijstvo in gozdarstvo. Na posvetovanju v Zbiljah je bilo slišati kar nekaj spodbudnih besed, denimo o začetku projekta AKUTUR, ki naj bi na eni strani označeval vključitev akumulacijskih jezer v turistično ponudbo Slovenije in pomenil novo kakovost v trženju naravnih danosti in lepot, na drugi pa pomenil odločnejše povezovanje energetike in turizma, kar je nedvomno korak v smeri pozitivnega gledanja na večnamensko izrabo rek tudi pri nas. Pri obravnavanju vseh tovrstnih vprašanj namreč ne bi smeli nikoli pozabiti ravno tega, da so reke naše skupno bogastvo, in da je uskladitev interesov in tvorno sodelovanje vseh, ki živijo ob rekah ali od njih, tudi edini recept, ki lahko pripelje do zelenega uspeha. BRANE JANJIČ 3 tema meseca hid idroenergetika je s pribli`no tretjinskim dele`em proizvodnje elektri~ne energije v Sloveniji in pribli`no sedemodstotnim v svetu pomemben uporabnik vode kot naravnega energetskega vira. Dele` energije, ki ga vsak dan prispevajo hidroelektrarne, lahko primerjamo z ekvivalentno koli~ino 9 milijonov sod~kov nafte. Izgorevanje take koli~ine nafte pa bi poleg drugih {kodljivih plinov v ozra~je sprostilo okrog 970.000 ton ogljikovega dioksida na leto. Torej, ~e ob energetskih prednostih upo{te-vamo {e ekolo{ke, postane hitro jasno, da so hidroelektrarne najdragocenej{i obnovljivi vir energije, ki se mu ni mogo~e odpovedati. Pri tem pa ne gre zanemariti tudi ve~namenskosti hidroenergetskih objektov za potrebe vododo-skrbe, namakanja, varstva pred poplavami in ne nazadnje turizma. [tevilo prebivalcev se je od konca prej{njega stoletja potrojilo, poraba vode pa se je v istem obdobju pove~ala za desetkrat. Ocenjene koli~ine vode na na{em planetu so nepredstavljive, saj zna{ajo 1,4 milijarde kubi~nih kilometrov. Vendar je samo 2,5 odstotka te vode sladke, kar pomeni le 35 milijonov kubi~nih kilometrov, pa {e ve~ina te vode je spremenjene v ledene kristale ali pa se nahaja globoko pod zemljo. Druga~e re~eno, to pomeni, da je za vse bolj nara{~ajo~e potrebe ~lo-ve{tva in drugih `ivih bitij v jezerih, rekah in podtalnici na voljo le odstotek vseh sladkih vodnih virov. Ve~ina strokovnjakov meni, da bi lahko razpolo`ljivo koli~ino sladke vode z zgraditvijo vodnih zbiralnikov pove~ali vsaj desetino. za MOST NA SOČI ŽIVI Z JEZmOM Okrog dvajset turističnih društev v Sloveniji je starejših od 95 let. Med njimi je tudi Turistično društvo Most na Soči, ki ga zadnje leto vodi Rado Taljat, sicer direktor Avtoprevoza Tolmin. Precejšnji del dejavnosti tega društva se odvija na akumulacijskem jezeru za HE Doblar v Mostu na Soči. Kot pravi Rado Taljat, je postalo akumulacijsko jezero znamenitost kraja in deluje skoraj kot naravno. Glede na to, da se nahaja v neposredni bližini Triglavskega narodnega parka, ob vstopu v zgornjo Soško dolino, je jezero toliko bolj atraktivno, predvsem za tranzitne goste. Zelo je privlačno tudi za ribiče, ki turizmu tega področja prinaša precejšni delež. »Pred petnajstimi leti je bilo jezero z obale nedostopno. Takrat sta si Turistično društvo in krajevna skupnost Most na Soči začela prizadevati za smotrnejše izkoriščanje jezera. K sode- lovanju smo pritegnili So{ke elektrarne. Najprej smo za~eli urejati bre`ine in trasirati sprehajalno pot ob jezeru. Pot je danes zelo priljubljena tako med doma~ini kot turisti, ki se peljejo mimo naprej v Poso~je. Za`ivela je okrep~evalnica na koncu poti, v njeni neposredni bli`ini pa pristani{~e za tu-risti~no ladjo in izposojevalnica ~ol-nov, kajakov in kanujev. Panoramskega izleta po jezeru se na leto udele`i ve~ kot 10.000 turistov,» pojasni turi-sti~no `ivljenje na jezeru sogovornik in ob tem ne pozabi omeniti ve~dnev-ne prireditve No~ na jezeru, ki je bila letos `e osemindvajseti~ in je nastala iz plesne prireditve. Ve~ji del programa te prireditve se odvija na vodi, med drugim kajaka{ko tekmovanje, skoki v vodo, v~asih je bilo tudi smu~anje na vodi, pa jadranje, deskanje, odvisno od trenutne popularnosti posameznega {porta. Pravi, da je ve~ina krajanov vzela jezero za svoje z `eljo, da se uredi v vsestransko korist. Rado Taljat pravi, ~e je pripravljenost ljudi za sodelovanje, se da marsikaj narediti. Seveda pa morata prevladati ve~inski interes v kraju in upo{tevanje vseh uporabnikov. V Mostu na So~i so na ta na~in re{ili problem dostopa do jezera ~ez zasebno zemlji{~e. Prizna, da ~e ne bi bilo v tolminski ob~ini tako dobrega sodelovanja s So{kimi elektrarnami, ob~ina {e danes ne bi imela ustrezne oskrbe z vodo. Kot je znano, so ti kraji, ki so se v poletnih mesecih borili z Rado Taljat velikim pomanjkanjem vode, konec osemdesetih let dobili vodovod z ustrezno zmogljivostjo - z dograditvijo 8 MW HE Zadlaščica, ki je dvonamen-ski objekt. »Pripravljenost za sodelovanje mora biti na obeh straneh. Če bi nas o turizmu na jezeru in njegovi krajinski ureditvi vprašali pred 15 leti, ne bi verjeli, da bomo tako uspešni. Uspeli smo tudi z našimi zahtevami pri vodnem režimu po obratovanju novih dveh elektrarn na Soči. Največje nihanje gladine ne bo smelo biti večje kot 1,20 metra. To ne pomeni, da nam uspe uresničiti vse naše zahteve, saj vemo, da tudi Soške elektrarne ne zmorejo financirati vseh naših potreb. Zagotovimo pa si pokritje finančne konstrukcije iz različnih virov in vseh porabnikov voda za čim bolj sonaravno ureditev jezera in našega bivalnega okolja. V zadnjih letih se del teh projektov financira iz prispevka za stavbno zemljišče, ki ga plačujejo tudi Soške elektrarne za svoje objekte v občini Tolmin. V njej prav sedaj poteka projekt celostne ureditve občine z določitvijo mikrolokacij za posamezne objekte.« Za bližnjo prihodnost si v TD Most na Soči prizadevajo, da bi v opuščenem objektu ob jezeru postopno uredili zbirko razvoja ribištva na Tolminskem. Pri tem računajo, da bi v stavbi imele prostor za meritve tudi Soške elektrarne, ki bi jim v ta namen pomagale pri obnovi hiše. Drug projekt, ki ga želijo izvesti, je park skulptur, ki bi popestril pešpot ob jezeru. Skulpture bodo delo umetnikov mednarodne likovne kolonije Posočje. Tretji večji projekt pa je ureditev izpusta kanalizacije za naselje Modrej in hortikulturna ureditev brežin jezera. Sicer pa Rado Taljat meni, da večjih posegov v brežine jezera ne načrtujejo več, ker bi bilo škoda, da bi bile vse brežine dostopne. Načrtujejo pa gradnjo več pešpoti in kolesarskih stez, med drugim dokončanje petkilometrske poti od Tolmina do Mosta na Soči, ki gre precejšen del ob Soči in bi popestrila turistično ponudbo osrednjega dela Posočja. PROJECT HE MOSTE OMOGOČA CaOVITO SANACIJO Kot je na 2. srečanju predstavnikov hidroelektrarn poudaril mag. Andrej Kry`anowski iz Savskih elektrarn Ljubljana, se HE Moste vključuje v sistem po potrebi, in to s polno močjo, 4 prete`no v vr{nem re`imu dnevne po-tro{nje. Zaradi takega na~ina obratovanja se pojavljajo zna~ilni obratovalni valovi, katerih vpliv sega v dol`ini 40 kilometrov, vse do naslednje HE Mav-~i~e. Pojavlja se pove~ana erozija bre`in in dna struge Save, ki na posameznih odsekih ogro`a tudi infra-strukturne objekte (`eleznica, ceste, mostovi). Zaradi tega je bilo treba opraviti ustrezne sanacijske ukrepe z zavarovanjem bre`in in regulacije vodotoka. Nihanje gladine pa povzro~a nev{e~nosti tudi pri razvoju drugih gospodarskih panog, ki so vezane na vplivno obmo~je vodotoka (turizem, ribi{tvo, lov). Poseben ekolo{ki problem pomeni obstoje~a akumulacija Moste. S pre-graditvijo struge Save se je znatno spremenila re~na dinamika in s tem transportna sposobnost vodotoka. Akumulacijski bazen je postal za-dr`evalnik proda. Na podlagi meritev ocenjujejo, da je zaprodenega okoli 25 odstotkov celotnega volumna. Znatna koli~ina usedlin v akumulacijskem bazenu (po oceni okrog 40 odstotkov) je umetnega izvora, kar je posledica ve~desetletnega odlaganja odpadkov industrijske proizvodnje neposredno ob bre`ine akumulacijskega bazena. Projekt sanacije in doin{talacije HE Moste obsega celovito sanacijo obsto-je~e pregrade in evakuacijskih objektov, okoljsko sanacijo obstoje~e akumulacije, zgraditev nove strojnice (HE Moste II.) z derivacijami ter izravnalni bazen s pregrado in strojnico (HE Moste III.) dolvodno od obstoje~e pregrade. Izravnalni bazen z elektrarno Moste III. ne pomeni zgolj novega energetskega objekta, temve~ je nedeljiv del novega doin{taliranega sistema HE Moste. Samo tako bo mogo~e do-se~i na~rtovano vlogo doin{talirane elektrarne v sistemu ob hkratni zagotovitvi ve~je kakovosti v prostoru in okolju. Projekt namre~ omogo~a bolj{o izkori{~enost vodnega potenciala, ve~jo energetsko vrednost sistema in omogo~a bolj{o prilagodljivost v okviru elektroenergetskega sistema. Hkrati pa ob celoviti re{itvi izrabe vodnega potenciala v okviru re{evanja vodnogospodarskih ureditev (dolvod-no od obstoje~e pregrade Moste) pomeni tudi omilitveni ukrep za regulacijo pretokov. Mag. Andrej Kry`anowski je predstavil tudi vplive tega projekta na razvoj v regiji z vidika turizma. Izhajajo~ iz projektnih ciljev je projekt revitalizaci- je HE Moste del {ir{e zastavljenih razvojnih projektov v regiji, ki zao-kro`ujejo gospodarski razvoj z upo{te-vanjem okoljevarstvenih in naravovarstvenih meril in na~el. Ker pomeni turizem v regiji eno od pomembnej{ih gospodarskih panog, je bila namenjena posebna pozornost vplivu zgraditve novega izravnalnega bazena na mo`nosti razvoja turizma na Bledu in {ir{e v regiji. Projekt je bil pripravljen v sodelovanju med ob~ino Bled in Savskimi elektrarnami. Pri pripravi strokovnih podlag so bile analizirane razvojne mo`nosti turisti~ne dejavnosti v ob~ini Bled v sistemu regijske povezave in mo`nosti izrabe izravnalnega bazena v turisti~ne namene z navezavo na obstoje~e turisti~ne potenciale v ob~ini in zaledju. Podro~je obdelave je zajemalo obvodni prostor izravnalnega bazena z vsemi zna~ilnostmi pri obratovanju ter {ir{e zaledje s svojimi naravnimi in ustvarjenimi zna~ilnost-mi. Predlog mo`nih dejavnosti sloni na pregledu potencialnih rab vode in obvodnega prostora, ki so prilagojene glede na funkcijo izravnalnega bazena pri obratovanju elektrarne. Ob tem je mag. Andrej Kry`anowski pojasnil mo`nosti razvoja turizma, prostorske in naravne razmere na tamkaj{njem obmo~ju ter predvideni razvoj turi-sti~nih dejavnosti. Med drugim je poudaril, da izravnalni bazen in novo nastale povr{ine ob jezeru glede na bli`ino turisti~nih centrov pomenijo novo vrednost v prostoru. Glede na naravne danosti je na tem obmo~ju mogo~ razvoj vodnih in obvodnih {portov ter rekreativnih in drugih dejavnosti, ki so prostorsko in okoljsko sprejemljive in se medsebojno dopolnjujejo. Kot izhaja iz zaklju~kov {tudi-je o mo`nostih turisti~ne izrabe izravnalnega bazena, ta objekt nikakor ne pomeni ovire za razvoj turizma na Bledu in v regiji. Ob in na izravnalnem bazenu je mogo~e predvideti pogoje za razvoj turisti~nih dejavnosti. Razvojni programi morajo obravnavati izravnalni bazen v sklopu, ki vklju~uje celotno regijo zunaj ob~inskih meja. Odlo~itev o izrabi nove danosti pa mora biti prepu{~ena volji in interesu ljudi, ki `ivijo ob umetnih jezerih. V nasprotnem primeru bo vedno prihajalo do navzkri`ja interesov, kar gotovo ne prispeva k harmoniji `ivljenja. V zvezi s to problematiko navajamo tudi del prispevka, ki nam ga je posredoval univerzitetni diplomirani in`e-nir in diplomirani ekonomist Anton Koselj iz Elesa. Poleg opisa potrebe po revitalizaciji dotrajane HE Moste ter njene vloge z vidika energetike in varovanja okolja omenja tudi velik pomen tega projekta za dodatno turi-sti~no ponudbo. Dokler ni v javnost pri{la novica, da bodo obnavljali HE Moste in gradili izravnalni bazen v Bre-jah, je bil to za prebivalstvo Bleda in okolice mrtev prostor. Mrtev prostor zlasti za nekatere politi~ne akterje, ki nasprotujejo revitalizaciji HE Moste. Njim je sam projekt sredstvo za nabiranje politi~nih to~k, dejanska skrb za varstvo okolja pa jim je deveta briga. Prostor, na katerem se bo gradil kompenzacijski bazen, je zanimiv samo za lastnike gozdnih parcel. Dejstvo je, da obmo~je Brej, kjer se bo gradil izravnalni bazen, ve~ini ljudi, ki `ivijo v njegovi bli`ini, ni poznano. Ta kraj je zelo odro~en, in kot tak za turizem ni zanimiv. V okviru rekonstrukcije HE Moste pa bi ta prostor lahko tako uredili, da bi bil tudi turisti~no zanimiv. Nasprotnike obnove HE Moste zelo skrbi, kako bo kompenzacijski bazen {kodlji-vo vplival na podobo okolice in oviral razvoj turizma. Niti z eno besedo pa ne omenjajo, kako bi o~istili divja odlaga-li{~a odpadkov na lokaciji kompenzacijskega bazena in v strugi Save, in kako bi prepre~ili odlaganje odpadkov v Savo in druge vodotoke. Divja odlagali{~a najbolj kvarijo videz okolice in zbujajo slab vtis tako o ljudeh, ki tam `ivijo, kakor tudi o turisti~nem in splo{nem kulturnem nivoju. Izravnalni bazen bo okolico Bleda prav gotovo popestril tudi kot turi-sti~no zanimiv objekt. Za mnoge tuje in doma~e turiste, ki pridejo ob~udo-vat lepote Bleda in njegove okolice, so zanimivi tudi gospodarski objekti, ki slu`ijo koristim prebivalstva ob izko-ri{~anju obnovljivih virov energije. Turisti~na vrednost tega projekta bo odvisna od tega, kako ga bomo v fazi projektiranja znali zunanje oblikovati in ga po uresni~itvi tudi turisti~no vnov~iti. Zato bi ob~ina Bled, kot naj-ve~ji nasprotnik zgraditve kompenzacijskega bazena, morala uresni~evanje tega projekta podpirati in ne zavirati, saj bo z njim dobila v svoji neposredni bli`ini, brez posebnega truda in stro{kov, zanimiv objekt za dodatno turisti~no ponudbo. Kot je {e poudaril Anton Koselj, je `e ~as, da se Slovenci zavemo, da je kakovost na{ega `ivlje-nja precej odvisna tudi od tega, kako bomo znali izkori{~ati naravne danosti. Uresni~evanje projekta revitalizaci- 5 tema meseca je HE Moste je treba podpreti brez vsakih namišljenih ovir. Lokalne skupnosti, to je občine Bled, Žirovnica in Jesenice, pa naj se skupno s predstavniki investitorja dogovorijo, kako po uresničitvi projekta urediti okolico, da bo omogočila dobro počutje prebivalstva in turizmu zagotovila nove razvojne možnosti. ZBILJE PRED NOVO ETAPO TURISTI^NEGA RAZVOJA Po besedah tajnika Iztoka Pipana je Turistično društvo Zbilje že vse od ustanovitve motor razvoja turizma ob Zbiljskem jezeru. Pod okriljem društva so potekale različne prireditve, srečanja, tečaji in predavanja. Društvo je skrbelo tudi za urejanje obale in postavilo turistične objekte: gostišče, bistro, čolnarno, brunarice, parkirišča in druge objekte. V minulem desetletju je bila večina dejavnosti društva usmerjena k sanaciji jezera, saj je mulj obsegal že okrog 40 odstotkov njegove prostornine. V minulih letih je bila pod vodstvom Savskih elektrarn Ljubljana uspešno uresničena osnovna sanacija jezera. V zvezi s tem je Iztok Pipan omenil dobro sodelovanje med Turističnim društvom Zbilje, Krajevno skupnostjo, Savskimi elektrarnami Ljubljana, občino Medvode in državo z njenimi institucijami. Ob tem se je zahvalil direktorjem drugih HE in predstavnikom objezerskih turističnih društev za posredovanje njihovih izkušenj in znanja. V tem času so dejavnosti Turističnega društva Zbilje usmerjene v uresničevanje končnih sanacijskih del. Ko jih bodo končali, bo na vrsti nova etapa razvoja turizma ter pridobitve turističnih in športno rekreacijskih površin. To je navsezadnje v interesu vseh državljanov in še posebej tistih institucij, ki se v Sloveniji ukvarjajo z razvojem turizma. Projekt ima širši družbeni značaj, saj bodo površine namenjene rekreaciji in oddihu vseh obiskovalcev. Z dokončno ureditvijo tega prostora bodo znatno prispevali k istovetnosti Medvod. Hkrati je to tudi priložnost za zaokrožitev prihodnje turistične ponudbe občine Medvode. In če hoče občina doseči ta cilj, bo morala poskrbeti za kakovostno infrastrukturo (dostop, parkirišča). Čeprav je od sanacije minilo dobrih 5 let, se v tem času po besedah Iztoka 6 Pipana ni zgodilo skoraj nič. Zaradi zanemarjenega stanja se je Turistično dru{tvo Zbilje samoiniciativno, brez ustrezne dokumentacije in z lastnimi sredstvi lotilo urejanja nasipa. SEL so v za~etku sanacije obljubile ureditev osnovnih prostorskih pogojev za turi-sti~no rekreacijsko izkori{~anje deponije. S~asoma je ta del povr{ine postal zaradi intenzivnega zara{~anja drevja skoraj neprehoden. Prvo polovico nasipa je turisti~no dru{tvo z velikimi stro{ki `e uredilo, na njih postavilo nekaj igral in {tiri {portna igri{~a, tri za odbojko na mivki in eno za nogomet na mivki. Poleg tega so del deponije `e preuredili za turisti~no izkori{~anje. Sicer pa je problem v tem, da je deponija last SEL, in da jim {e ni uspelo dose~i pisnega dogovora o dovoljenju za turisti~no izkori{~anje teh povr{in. Po besedah Iztoka Pipana turisti~na dru{tva skrbijo za obale svojih jezer ne samo v korist obiskovalcev, temve~ tudi hidroelektrarn. Meni, da je mo`no le s skupnimi mo~mi in partnerskimi odnosi urediti Zbilje in druge kraje ob slovenskih jezerih tako, da nam bodo v ponos. Tako bi lahko omogo~ili razvoj turisti~nih in {portnorekreacijskih dejavnosti, obiskovalcem zagotovili mo`nosti za izlet in oddih, elektrarnam vir energije, novozaposlenim vir pre`ivetja, ob~inam vir dav~nih dohodkov, krajanom pa predvsem kakovosten bivanjski prostor. VSAKA HE LAHKO PRISPEVA K PO@IVITVI TURIZMA Na podlagi referatov, razprav in ugotovitev z 2. sre~anja predstavnikov slovenskih hidroelektrarn, je delovna skupina (dr. Marjan Ro`i~, Turisti~na zveza Slovenije, mag. Andrej Kry`a-nowski, Savske elektrarne Ljubljana, Iztok Pipan, Turisti~no dru{tvo Zbilje) pripravila ve~ pomembnih sklepov. Udele`enci omenjenega sre~anja se zavzemajo, da je pri na~rtovanju energetske izrabe slovenskih rek treba ugotavljati in izrabljati mo`nost ve~na-menske uporabe akumulacijskih jezer, zlasti za potrebe turizma. Pri tem je treba uporabiti izku{nje dr`av, ki so pri tem dosegle dobre rezultate. Za us-pe{no uresni~evanje zagotovljenih ciljev je nujno potrebno sodelovanje tako elektroenergetskih podjetij kot tudi vodooskrbnih organizacij, lokalnih skupnosti, turisti~nih dru{tev, ribi{kih in {portnih organizacij ter turisti~nih podjetij. Na sre~anju je bilo dogovorjeno, da so akumulacijska jezera prilo`nost in mo`nost za {iritev turisti~ne ponudbe in s tem koristen prispevek k razvoju turizma. Te mo`nosti naj pristojni organi upo{tevajo pri pripravi in ure-sni~evanju programov razvoja turizma na lokalni, regijski in dr`avni ravni. Turisti~ne aktivnosti na rekah naj prispevajo k skladnemu razvoju turizma pri varovanju okolja. Posebno skrb je treba nameniti stalnemu urejanju in varovanju okolja. Pomembna je skladnost razvoja energetike, okolja in turizma. ^is-te vode so pogoj turisti~nega razvoja. Izjemnega pomena je sodelovanje in skupno na~rtovanje razvoja lastnikov, upravljalcev in uporabnikov voda in na-bre`ij. Pri pripravi in sprejemanju zakonodaje (zakon o vodah, drugi zakoni, podzakonski akti) naj pristojni organi pripravijo re{itve, ki bodo omogo~ale in spodbujale turisti~ni razvoj na akumulacijskih jezerih in ob njih. Elektrogospodarska podjetja in turi-sti~na dru{tva bodo sodelovala pri oblikovanju kon~nih re{itev v zakonu. Turisti~na dru{tva naj bodo tudi v prihodnje nosilci turisti~nih aktivnosti ob jezerih. V zvezi s tem jim je treba omogo~iti, da za dolo~ena opravila dobijo koncesijo in s tem stabilne pravne in ekonomske pogoje za svoje delovanje. Hidroelektrarne in turisti~na dru{tva naj v prihodnje v medsebojnem sodelovanju pripravljajo projekte raz{iritve turisti~ne ponudbe na hidroakumulacij-skih jezerih. Turisti~na dru{tva bodo tudi v prihodnje organizirala in koordinirala turisti~ne aktivnosti na jezerih. Odprta vpra{anja je treba re{evati v medsebojnih dogovorih. Turisti~na zveza Slovenije bo izdelala natan~nej{i pregled objezerskih turisti~nih dru{tev, pri tem pa naj se vpi{ejo tudi posebnosti posameznih dru{tev. Slovenske HE opozarjajo slovensko javnost, da je problematika hidroenergetskih objektov {ir{ega pomena in ni usmerjena le lokalno na posamezna po-dro~ja. Nujno potrebno je, da se na rekah v skladu s predpisi organizira plovba kot del turisti~ne dejavnosti, ki ustreza kriterijem okolja in varnosti. Nujno je treba nadaljevati z znanstveno raziskovalnim delom o mo`nostih turisti~nega razvoja na in ob rekah. Udele`enci posvetovanja vabijo pristojna ministrstva in strokovne organizacije, da se dejavneje vklju~ujejo v re{evanje odprtih vpra{anj, vezanih za razvoj okolja, energetike in turizma. Naslednje, to je tretje, sre~anje predstavnikov slovenskih hidroelektrarn bo prihodnje leto v Mariboru. Udele`enci so sprejeli predlog, da bosta organizatorja Dravske elektrarne Maribor in Turisti~no dru{tvo Maribor. Sicer pa bo povzetek gradiv in razprav objavljen v prilogi slovenske turisti~ne revije Lipov list. BRANE JANJI] MINKA SKUBIC MIRO JAKOMIN oskrba M or aba električne energije v Sloveniji letos Le ves čas narašča in tuši junijski rezultati potrjujejo, da si lahko letos obetamo rekordno rast, ki bo na letni ravni verjetno znašla okrog 5 odstotkov. Sicer pa smo šesti letošnji mesec v Sloveniji skupaj porabili 852,7 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 5,5 odstotka več kot v istem času lani. Poraba se je povečala tako pri neposrednih odjemalcih, ki so junija iz prenosnega omrežja prevzeli 182,7 milijona kilovatnih ur električne energije (za 7,4 odstotka več), kot pri distribucijskih podjetjih, ki so prevzela 669,7 milijona kilovatnih ur oziroma za 5 odstotkov več kot junija lani. Dejansko doseženi rezultati so bili tudi precej večji od pričakovanj, zapisanih v letošnji elektroenergetski bilanci, saj je junijska poraba presegla prvotne načrte za dobre štiri odstotke. GWh 1000 800 600 400 200 junij 1999 junij 2000 U NEPOSREDNI |__| DISTRIBUCIJA |__| SKUPAJ /^ aradi še vedno trajajočega remonta naše edine nuklearke v prvi polovici junija smo morali za pokritje vseh potreb nekaj več elektrike uvoziti, tako da je junijski nakup elektrike v tujini dosegel 115,2 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 46,9 milijona oziroma skoraj 70 odstotkov več kot v istem času lani. Nekoliko manjši od pričakovanega je bil zaradi izjemno sušnih dni tudi izkupiček iz hidroelektrarn, ki so v omrežje oddale le 302.4 milijona kilovatnih ur oziroma za 15 odstotkov manj kot junija lani. Termoelektrarne, katerim se je v drugi polovici meseca zopet pridružila jedrska elektrarna Krško, pa so šesti letošnji mesec zagotovile 536,1 milijona kilovatnih ur oziroma za 4,6 odstotka manj kot lani. Tako smo skupaj v domačih elektrarnah junija proizvedli 838.5 milijona kilovatnih ur ter tako za lanskimi rezultati zaostali za 8,7 odstotka. GWh 400 350 300 250 200 150 100 50 = PTTPm E ^l-rn * upoštevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu OB POLLETJU SKORAJ 5 ODSTOTNA RAST DEM SEL SENG NEK* TE[ TET TE-TOL TEB junij1999 |_| junij 2000 J^ivahna gospodarska rast, mrzli začetni in izjemno topli poletni meseci ter verjetno tudi postopno, a vztrajno, naraščanje cen drugih energentov so poglavitni razlogi, da imamo v prvih šestih letošnjih mesecih precejšnjo rast porabe električne energije. Tako številke govorijo o Le porabljenih 5 milijard 256,4 milijona kilovatnih ur do polletja, kar konkretno pomeni tudi 4,8-odstotno rast v primerjavi z istim obdobjem lani. Slovensko elektrogospodarstvo za zdaj še uspešno sledi večjemu povpraševanju, saj smo v tem času iz domačih elektrarn zagotovili 5 milijard 597,9 milijona kilovatnih ur, od tega milijardo 479,8 milijona iz hidroelektrarn in 4 milijarde 118,1 milijona iz jedrske elektrarne Krško in drugih termoelektrarn. Tako smo lahko nekaj električne energije v prvi polovici leta celo izvozili (708,4 milijona kilovatnih ur), za pokritje konic in nemoteno obratovanje sistema pa smo jo morali tudi nekaj uvoziti (523,6 milijona kilovatnih ur). 1000 800J 600 400 200 junij 1999 junij 2000 IJPROIZVODNJA |__JPORABA |__] UVOZ |__jIZVOZ 7 0 iz elektrogospodarskih podjetij NEK CILJI POSODOBITVE DOSE@ENI Konec junija je imela NE Kr{ko novinarsko konferenco, na kateri je vodstvo elektrarne predstavilo rezultate junija kon~ane posodobitve elektrarne in izku{nje pri obratovanju nuklearke z ve~jo mo~jo po opravljenih testiranjih. Po kon~anju posodobitve in leto{-njem 62-dnevnem remontu je bila sredi junija elektrarna ponovno pri-klju~ena v elektroenergetski sistem in je postopno pridobivala na obratovalni mo~i. Zmogljivost elektrarne je pove~ana za 40 MW in je sedaj s 700 MW postala v slovenskem prostoru najve~ji proizvajalec elektri~ne energije, tako v celoti kot po posamezni enoti. Kot je povedal Stane Ro`man, direktor elektrarne, so z dokon~anjem projekta posodobitve dosegli na~rtovane cilje, kot so us-pe{na zamenjava uparjalnikov, dvig mo~i elektrarne in s tem njena ve~ja proizvodnja nad 5 milijard kWh in pa ve~ja varnost elektrarne. »Najve~ji prispevek k varnosti je zagotovo postavitev in delovanje lastnega simulatorja, ki bo omogo~al operativnemu osebju s pomo~jo treningov opraviti vsa testiranja elektrarne,« je poudaril direktor Ro`man. Predra~unska vrednost posodobitve je bila 205 milijonov mark. Kot ka`ejo kon~ni izra-~uni, bodo stro{ki ve~ji za pet do {est odstotkov. Po direktorjevih besedah je razlog za prekora~itev iskati v nekaj ve~ porabljenega denarja pri usposobitvi cestne infrastrukture za prevoz uparjalnikov in nekaterih dodatnih vlaganjih, povezanih z modernizacijo. Je pa to bil eden redkih projektov pri nas, ki je bil izveden v roku in ni preve~ prekora~il na~rto-vane vrednosti. S posodobitvijo je kr{ka jedrska elektrarna postala bolj prilagodljiva na razli~nih parametrih, kar pomeni prihranek pri obratovalnih stro{kih. Po zagotovilu vodstva elektrarne ta vstopa na odprti trg z ni`jo lastno ceno. Zaklju~ena posodobitev je vsekakor dobra referenca elektrarni ob odpiranju trga Evropske zveze. Vse jedrske elektrarne so pred tem dele`ne posebne presoje in Kr{ko izpolnjuje vse zahteve. Naslednji remont na~rtujejo za 15. april prihodnjega leta. Do takrat ra~unajo, da bodo dobili trajno dovoljenje za obratovanje Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost. Sicer pa bodo po posodobitvi vsakoletni remonti ~asovno kraj{i, dalj{i bodo le na vsake tri do {tiri leta. MINKA SKUBIC SEL PODELITEV KONCESIJE ZA SPODNJO SAVO Po dolgoletnih prizadevanjih in od-la{anjih je dr`avni zbor junija po hitrem postopku sprejel Zakon o pogojih koncesije za izkori{~anje energetskega potenciala spodnje Save, in sicer na obmo~ju od Suhadola do dr`avne meje s Hrva{ko. S tem zakonom, ki je bil objavljen v leto{nji 61. {tevilki Uradnega lista RS, se pravica za omenjeno energetsko izkori{~anje podeli lastniku objektov HE Vrhovo (koncesija se podeli za 50 let). Za~etek izvajanja koncesije za vsako HE posebej se {teje od dneva prav-nomo~nosti lokacijskega dovoljenja. Sicer pa vlada podeli koncesijo najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. Koncedent uredi koncesijsko razmerje za HE Vrhovo in HE Bo{tanj najpozneje v {estih mesecih ter koncesijsko razmerje za preostale HE najpozneje eno leto po uveljavitvi tega zakona. Medsebojna razmerja med koncesionarjem in koncedentom se uredijo s koncesijsko pogodbo. Pet savskih hidroelektrarn naj bi zgradili v desetih letih in tako v skladu s temeljnimi energetskimi opredelitvami dr`ave omo-go~ili u~inkovitej{o izrabo naravnih virov pri oskrbi Slovenije z elektri~no energijo. Za celotno gradnjo je od skupno načrtovanih skoraj 93 milijard tolarjev oziroma 460 milijonov evrov predvidenih 340 milijonov evrov iz lastnih sredstev koncesionar-ja in 120 milijonov evrov iz državnega proračuna, delno neposredno in v večjem delu s posojili z jamstvom države, medtem ko naj bi lastna sredstva koncesionarja zagotavljali iz prodajne cene električne energije. Čeprav so bile strokovne podlage za spodnjesavski projekt pripravljene že leta 1964, je bil izkupiček v minulih letih zelo skromen, ugotavlja državni sekretar za energetiko Severin Maffi. S sprejetjem zakona so podane možnosti, da se bo zadeva vendarle začela razvijati v pozitivno smer. Kot sta julija na srečanju s posavskimi gospodarstveniki obljubila predsednik vlade dr. Andrej Bajuk in gospodarski minister dr. Jože Zagožen, bo vlada že letos spodbudila začetek del pri gradnji HE Boštanj, saj je gradnja spodnjesavskih HE ena od prednostnih nalog. mIRo JAKOmin NOVO GIS STIKALI[^E V ljubljanski Termoelektrarni toplarni so konec junija po 14 mesecih gradnje uspešno preklopili 110 kV polja starega prostozračnega stikališ-ča na novo 110 kV stikališče v ok-lopljeni GIS izvedbi. Dela na prevzemu funkcije novega stikališča so trajala mesec dni. Predračunska vrednost stikališča je znašala 2,8 milijarde tolarjev in tudi končna vrednost naložbe bo ostala v tem okviru. 8 pod medijskim `arometom podjetij Jeseni na~rtujejo opraviti {e EMC meritve, pripraviti dokumentacijo za poiskusno obratovanje, tehni~ni pregled in demonta`o obstoje~ih naprav. V za~etku prihodnjega leta pa pride na vrsto zunanja ureditev stika-li{~nega platoja in za~asen prevzem novega stikali{~a. MINKA SKUBIC ELES V PRIPRAVI NA^RT PREOBLIKOVANJA PODJETJA Kot je sporo~il Bojan Drol, predsednik sindikata Eles, ki deluje v okviru Sindikata dejavnosti energetike, so se na seji 4. julija pogovarjali o predvidenih spremembah v organiziranosti Elesa v skladu z dolo~ili sprejetega energetskega zakona in o mo`nih spremembah socialno pravnega po-lo`aja zaposlenih. Predstavnika poslovodstva mag. Vekoslav Koro{ec in Marjeta Marcon sta seznanila sindikalne zaupnike z dejavnostmi, ki jih bo moral oziroma jih bo lahko opravljal Eles ali h~erinska podjetja v lasti Elesa. Na~rt preoblikovanja Ele-sa je v izdelavi in bo pripravljen do jeseni, mora pa ga potrditi tudi pristojno ministrstvo. Kot je zagotovil mag. Vekoslav Koro{ec, bo predstavnike sindikata seznanil z novo organizacijo podjetja, ko bo ta pripravljena za obravnavo. Vsaj za zdaj se ne predvideva niti zmanj{evanja obsega dejavnosti (predvsem glede vzdr`e- DRAVSKE V za~etku aprila so Dravske elektrarne vlo`ile v preizkus ELEKTRARNE ustavnosti ob~inske odloke, s katerimi ob~ine zara~unavajo ZAHTEVAJO nadomestilo za uporabo stavbnega zemlji{~a tudi za vodne USTAVNO povr{ine kanala, ki pelje k hidroelektrarnama Zlatoli~je in PRESOJO Formin. Kot je povedal direktor Dravskih elektrarn Ivan Kralj, naj bi po odlokih ob~in ob kanalu bili letos dol`ni pla~ati `e za ve~ kot 1,74 milijarde tolarjev nadomestil za uporabo stavbnih zemlji{~. Ta znesek presega stro{ke investicijskega vzdr`evanja, ob letnih prihodkih 26 milijard tolarjev pa je jasno, da tako velike dajatve bistveno vplivajo tudi na raven cene elektri~ne energije iz teh elektrarn. Poleg tega pa naj bi bil sporen tudi sam na~in pobiranja nadomestila, saj si vsaka ob~ina sama izbere, koliko nadomestila naj bi jim bile Dravske elektrarne dol`ne pla~ati. Tako naj bi ena izmed »obkanalskih« ob~in lani zahtevala 26 milijonov, letos pa `e kar 43 milijonov tolarjev nadomestila, kar je seveda nesprejemljivo. Dnevnik, 18. julij ZASAVSKI Leto{nji poslovni na~rt Rudnika Trbovlje-Hrastnik ka`e, RUDNIKI da naj bi v obeh rudnikih letos nakopali 740 tiso~ ton Z IZGUBO premoga in ga na ra~un zmanj{evanja zalog prodali {e za 8 tiso~ ton ve~, s ~imer naj bi ustvarili za nekaj ve~ kot 7,6 milijarde tolarjev prihodkov. Leto{nji zaslu`ek bo tako za dobrih 300 milijonov tolarjev manj{i od lanskega, ko so po zaslugi izjemno dobrih pogojev poslovanja ustvarili celo nekaj dobi~ka. Druga~e pa v Rudniku v prihodnjih letih oziroma do predvidenega zaprtja pri~akujejo nara{~anje izgube, saj se bo proizvodnja vsako leto zmanj{evala, hkrati zaradi fiksnih stro{kov pa postajala tudi vse bolj draga. Dnevnik, 18. julij JUNIJA SMO V Sloveniji je bila povpre~na majska pla~a oziroma V POVPRE^JU natan~neje, majski zaslu`ki, izpla~ani junija, 118.275 PREJELI DOBRIH tolarjev, kar je za 3,1 odstotka ve~ kot aprila in za 11 odstotkov ve~ kot maja lani. Kot so sporo~ili iz dr`avnega 118 TISO^AKOV statisti~nega zavoda, so v leto{njih prvih petih mesecih zaposleni v povpre~ju prejeli po 115.346 tolarjev neto pla~e, kar je za 9,2 odstotka ve~ od povpre~ja v istem obdobju lani. Za enak odstotek pa naj bi se v tem obdobju okrepila tudi povpre~na bruto pla~a, ki je konec maja zna{ala 182.441 tolarjev. Profit, 19. julij DOGOVOR ^e bo slovenska vlada {e julija sprejela nova izhodi{~a O NEK @E glede sklenitve sporazuma o jedrski elektrarni Kr{ko, bi po SEPTEMBRA? pisanju Slobodne Dalmacije lahko kon~ni sporazum med dr`avama podpisali `e v za~etku septembra. Tako optimisti~ni razplet spornih vpra{anj, ki bremenijo odnose med dr`avama `e lep ~as, naj bi skupaj z ministrom za gospodarske dejavnosti dr. Jo`etom Zago`nom potrdili tudi vodilni nuklearke. Ti naj bi pomagali sestaviti nov predlog izhodi{~ za pogajanja, pri ~emer so v ospredju {e vedno vpra{anja, povezana z lastnino, upravljanjem elektrarne, razgradnjo, skladi{~enjem radioaktivnih odpadkov, zaposlovanjem, nalo`bami in poravnavo starih dolgov. Sicer pa naj bi bila zdaj ena prednostnih nalog dogovor s Hrvati o vnovi~nem odjemu polovice elektrike iz Kr{kega. Ve~er, 20. julij PRIREDIL BRANE JANJI] 9 iz elektrogospodarskih podjetij 10 vanja prenosnega omrežja) niti zmanjševanja števila zaposlenih. Seveda pa bo del delavcev po preoblikovanju Elesa v več podjetij ostal v tem podjetju, del pa bo zaposlen v hčerinskih podjetjih. Predstavniki sindikata in poslovodstva so se načelno strinjali, da bi tudi po preoblikovanju Elesa za vse zaposlene tako v matičnem kot v hčerinskih podjetjih veljale iste kolektivne pogodbe. MIRO JAKOMIN DRAGA ODLOČITEV ZA DRŽAVO IN GORENJCE Konec junija je občinski svet Bleda na seji z glasovanjem odločno zavrnil vse nadaljnje obravnave izvedbenih načrtov, ki se nanašajo na gradnjo izravnalnega bazena HE Moste na Savi Dolinki. Odločitve so se najbolj razveselili v Odboru za zaščito Save Dolinke, kjer so v zadnjem letu zastavili vse moči, da bi ohranili to območje neokrnjeno. Njihova prizadevanja je v zadnjem času podprla tudi ženska vlada in se v začetku julija na okrogli mizi zavzela za prijaznejše rešitve do prebivalcev v rajsko lepem kotičku pod Triglavom. Čeprav pripadniki omenjenega odbora in njihovi somišljeniki odločno nasprotujejo gradnji izravnalnega bazena, pa to po njihovem mnenju ne pomeni, da nasprotujejo sanaciji HE Moste. Na drugem bregu predstavniki Savskih elektrarn Ljubljana zatrjujejo, da je smotrna in nujno potrebna le celovita izvedba sanacije HE Moste, torej z gradnjo izravnalnega bazena. Po besedah direktorja SEL Boruta Miklavčiča bodo posledice odločitve občinskega sveta Bleda drage tako za državo kot Gorenjsko. Sklep je bil očitno sprejet na podlagi mnogih dezinformacij, ki se pojavljajo v slovenski javnosti. Odločitvi blejskih svetnikov je botrovalo veliko nepoznavanje problematike. Kljub vabilu doslej nihče ni prišel v Savske elektrarne Ljubljana, si vzel potrebni čas in ta projekt resno proučil v vseh razsežnostih. V vodstvu Savskih elektrarn Ljubljana so trdno prepričani v strokovne podlage projekta in verjamejo mnenju recenzijske komisije desetih najuglednejših slovenskih strokovnjakov s tega področja, ki so ocenili, da je projekt izvedljiv samo z gradnjo izravnalnega bazena. Ob tem v SEL opozarjajo na problem posedanja strojnice v HE Moste in na nevarnost hude ekolo{ke katastrofe (zaradi ogromnih koli~in kontaminiranega mulja), ki se utegne zgoditi, ~e bo v primeru zaustavitve strojnice pri{lo do temeljnega izpusta vode. Obstoje~a pregrada namre~ ni zgrajena za trajno prelivanje vode. Ta problem bi lahko najbolj u~inkovito re{ili v okviru predlaganega projekta. Kot `e re~eno, pa celovito re{itev zavra~ajo prav blejski svetniki, ki v isti sapi zahtevajo ~isto vodo. Zgodba ponovno opozarja na potrebo po pripravi jasnih strate{kih na~r-tov tako na podro~ju energetike kot varstva okolja. Poleg tega je izredno pomembno, da dr`ava oziroma vlada spodbudi samostojne in neodvisne strokovne razprave na vseh ravneh ter zagotovi ustrezne oblike dialo{ke-ga sporazumevanja in usklajevanja razli~nih interesov. MIRO JAKOMIN PREMOGOVNIK VELENJE DELNI^ARJE SEZNANILI S POSLOVANJEM V ~etrtek, 6. julija, je bila 3. skup{~ina delni~arjev delni{ke dru`be Premogovnik Velenje, javnega podjetja za pridobivanje premoga. Delni~arji so najprej poslu{ali poro~ilo o proizvodnji in poslovanju dru`be v letu 1999. Iz poro~ila izhaja, da so lani v Premogovniku Velenje odkopali 3,804 milijona ton premoga in ga 98,93 odstotka prodali v TE [o{tanj. Delovne razmere so se iz-bolj{evale, saj je bilo manj bol-ni{kih izostankov in manj nezgod pri delu kot v prej{njih letih. Lani so za 2,2 odstotka zni`ali {tevilo zaposlenih. V investicije so vlo`ili 3.088,6 milijona tolarjev, kar je za dobrih 8 odstotkov manj, kot so na~rtovali. Dru`ba je leto 1999 kon~ala z izgubo 834 milijonov tolarjev, ki je posledica ni`je koli~in-ske proizvodnje zaradi ni`je mo`ne prodaje v skladu z elektroenergetsko bilanco. Dose`ena lastna stro{kovna cena premoga je bila 6,03 mar-ke/GJ, pogodbena cena za energetski premog pa 6,14 marke/GJ, pri ~emer je bil te~aj marke zamrznjen na njegovi vrednosti 1.1.1999 in je veljal za celo leto 1999. Revizijo poslovanja Premogovnika Velenje je opravila revizijska dru`ba Podbor- {ek, k.d., ki je izdala pozitivno mnenje. Delni~arji so soglasno potrdili poro~ilo uprave o poslovanju dru`be in sprejeli sklep o pokrivanju izgube, ki jo bodo v celoti pokrili iz rezerv in ustreznega revalorizacijskega popravka na dan 1. Januarja 2000. Dr`ava je ve~inski lastnik dru`be (75,94 odstotka), 12,67 odstotka delnic ima Infond KBM, medtem ko ima okrog 4.000 malih delni~arjev v lasti le 2,93 odstotka vseh delnic. Ob koncu skup{~ine so potrdili {e, da bo tudi v letu 2000 revizijska dru`ba v Premogovniku Velenje dru`ba Podbor{ek, k.d., iz Ljub--ljane. NATA[A KAPUN ELEKTRO LJUBLJANA IZ[LA NOVA BRO[URA Junija je iz{la leto{nja bro{ura Elek-tro Ljubljana, d.d., 2000 - Nevidno sonce v va{em domu, ki je namenjena predvsem obve{~anju gospodinjskih odjemalcev elektri~ne energije. Glede na velike spremembe, ki jih je napovedal Energetski zakon, so uvodna poglavja poleg predstavitve podjetja namenjena pojasnitvi odpiranja evropskega in slovenskega trga z elektri~no energijo. Osrednje poglavje predstavlja vodenje in nadzor distribucijskega elektroenergetskega sistema, saj le-ta omogo~a nemoteno in kakovostno oskrbo z elektri~no energijo. V zadnjem delu bro{ure najdemo predvsem odgovore na pogosta vpra{anja odjemalcev - na primer, kako podjetje obve{~a o prekinitvah oskrbe z elektri~no energijo, kaj se pla~uje v mese~nih obrokih za elektri~no energijo - in razlago po-lo`nic s pomo~jo shematskega prikaza. Bro{ura se kon~uje s poglavji o podeljenem certifikatu kakovosti, predstavitvi na spletnih straneh in seznamom de`urnih slu`b podjetja. Da bo zares dosegla svoj namen, bo dosegljiva in posredovana povsod, kjer zaposleni prihajajo v stik z odjemalci elektri~ne energije. VIOLETA IRGL SDE SPODBUDNI POGOVORI Z GOSPODARSKIM MINISTROM Po izvolitvi nove vlade so se predstavniki Sindikata dejavnosti za energetiko julija prvi~ sre~ali z dr. Jo`e-tom Zago`nom, novim ministrom za gospodarske dejavnosti, in Severi-nom Maffijem, dr`avnim sekretarjem za energetiko. Pogovarjali so se predvsem o pere~ih vpra{anjih glede poslovanja dru`be Nafta Lendava. Dr. Jo`e Zago`en je med drugim povedal, da bo skrbno spremljal socialno problematiko zaposlenih v energetskem sektorju in se zavzemal za pozitivne re{itve v duhu socialno-tr`nega gospodarjenja. Poudaril je tudi potrebo po dialogu in sodelovanju med predstavniki ministrstva in sindikata. Kot meni predsednik SDE-ja Franc Dolar, so bili prvi pogovori spodbudni. Pri~akuje, da se bo nova ekipa na gospodarskem ministrstvu tudi dejansko zavzela za re-{evanje problemov v pozitivni smeri. Pozneje so se sindikalisti z dr`avnim sekretarjem za energetiko dogovorili za ponovno sre~anje v avgustu, na katerem naj bi se pogovorili glede procesa privatizacije v elektrogospodarstvu, sodelovanja sindikalnih predstavnikov pri pripravi podzakonskih aktov in re{evanja socialne problematike zaposlenih v rudnikih v zapiranju. Po besedah Franca Dolarja so stali{~a SDE-ja glede zagotavljanja ekonomske in socialne varnosti delavcev v energetskem sektorju enako odlo~na kot doslej, kar pomeni, da se bodo v sindikatu {e naprej borili za sleherno delovno mesto. SDE zahteva, da jim delodajalec za vsako ukinjeno delovno mesto obvezno posreduje argumente, ki utemeljujejo ekonomsko upravi~enost take odlo~itve. Hkrati mora poskrbeti tudi za socialno varnost tistih delavcev, ki jih bo ta korak prizadel. @al v SDE-ju ugotavljajo, da so sedaj nekatera dela, ki jih opravljajo zunanji izvajalci, bistveno dra`ja, kot bi bila, ~e bi jih {e naprej opravljali delavci znotraj elektroenergetskega sektorja. Zato se v SDE-ju {e toliko bolj zavzemajo za korake v smeri prizadevanj za doseganje ni`je cene elek-tri~ne energije, kakovostne elek-tri~ne energije ter socialne in zdravstvene varnosti delavcev. MIRO JAKOMIN VI[JA STROKOVNA [OLA ZA ELEKTROENERGETIKO OSEM NOVIH IN@ENIRJEV V leto{njem junijskem roku je na Vi{ji strokovni {oli za elektroenergetiko z zagovorom diplomske naloge kon~alo {olanje osem {tudentov tretje generacije vpisanih {tudentov. Med najzanimivej{imi nalogami v tem roku je bila diplomska naloga Draga Paplerja iz Elektro Gorenjske, ki je v svoji nalogi izdelal projektno re{itev nizkonapetostnega omre`ja za naselje Zbiljski gaj v Medvodah. Za naselje je izvedel dimenzioniranje, tehni~ne izra~une in kontrole ter primerjalno analizo dveh na~inov izdelave nizkonapetostnega omre`ja, in sicer `arkastega in {ivanega. Ugotovil je, da oba zadostujeta tehni~nim karakteristikam in pogojem, finan~no pa je {ivani sistem ugodnej{i. Njegovi izsledki bodo podlaga za uresni~itev projekta nizkonapetostnega omre`ja naselja Zbiljski gaj. Drugi {tudentje izrabljajo poletni ~as za izpolnitev vseh svojih {tudijskih obveznosti. Diplomske naloge bodo lahko zagovarjali oktobra. MINKA SKUBIC ELEKTRO LJUBLJANA DELNI^ARJI PODPRLI VSE PREDLOGE UPRAVE Na ~etrti redni skup{~ini, 5. julija, so delni~arji Elektro Ljubljane, d.d., ki je v ve~ kot 86-odstotni lasti dr`ave, sprejeli poro~ilo uprave o poslovanju v letu 1999, na~rt poslovanja za te-ko~e leto in imenovali revizorja dru`be. Skup{~ine se je udele`ilo 12 delni~arjev oziroma poobla{~encev, ki zastopajo 94,41 odstotka kapitala dru`be. Elektro Ljubljana, d.d., je leta 1999 uresni~ilo temeljni cilj poslovanja z nemoteno oskrbo odjemalcev s kakovostno elektri~no energijo na celotnem preskrbovalnem obmo~ju. Odjemalcem je bilo v tem letu prodano skoraj tri milijone MWh elektri~ne energije, kar je za 5,3 odstotka ve~ od na~rtovane prodaje ter za 3,1 odstotka ve~ od prodaje iz leta 1998. Investicije so bile realizirane v vrednosti 3,7 milijarde tolarjev, in sicer prete`no v objekte in naprave distribucijskega elektroenergetskega omre`ja, njihov glavni cilj pa je bil izbolj{ati napetostne razmere in pove~ati razpolo`ljivo mo~ v dolo~enih to~kah omre`ja. Elektro Ljubljana, d.d., je v preteklem letu poslovalo z izgubo v vi{ini nekaj ve~ kot milijardo tolarjev, ki pa je za ve~ kot 50 odstotkov manj{a od na~rto-vane. Manj{a izguba je posledica // iz elektrogospodarskih podjetij 12 višje realizirane marže, višje realiziranih izrednih prihodkov in ukrepov uprave za racionalizacijo poslovanja podjetja. Kot je na skupščini povedal direktor Elektro Ljubljane, d.d., Ludvig Sotošek, bo leto 2000 prelomno za elektrogospodarstvo, saj potekajo intenzivne priprave na uveljavitev Energetskega zakona in postopno odpiranje trga električne energije. Ob vsem pa ostaja temeljni cilj podjetja nemotena in zanesljiva dobava kakovostne električne energije, več kot 289 tisoč odjemalcem. VIOLETA IRGL AGENCIJA RAO [^ SANACIJA SKLADI ^ A V ZAVRATCU KONANA Agencija RAO je uspešno končala zadnjo fazo sanacije zasilnega skladišča nizkoradioaktivnih odpadkov v Zavratcu, je na novinarski konferenci 7- julija naznanila direktorica agencije dr. Irena Mele. Zaključna faza je zajemala dekontaminacijo skladišča, ki so ga do konca lanskega leta že izpraznili. Takrat so radioaktivne odpadke ločili od neradioaktiv-nih in radioaktivne odpeljali v Republiško skladišče v Brinju, neradioak-tivne pa na komunalno deponijo. Zasilno skladišče je v resnici opuščena vojaška karavla, kamor so po nesreči z radijevo iglo na Onkološkem inštitutu leta 1961, naskrivaj odpeljali radioaktivne odpadke. Krajevna skupnost Zavratec si je dolgo prizadevala, da bi skladišče sanirali, vendar jim je vlado uspelo prepričati šele leta 1996, ko so to nalogo predali agenciji. Takrat so objekt najprej pregledali in naredili načrt, kam z odpadki. Naslednje leto so želeli projekt tudi izpeljati, vendar so ga morali preložiti za skoraj tri leta, in sicer zaradi nestrinjanja občine Dol in nerešenih statusnih in finančnih vprašanj. Konec lanskega leta so končno določili Brinje kot novo skladišče teh odpadkov in tja prepeljali skupno šestdeset 210-litrskih in tri 320-litrske sode radioaktivnih odpadkov, v začetku tega leta pa so staro skladišče še de-kontaminirali in v Brinje odpeljali še dodatnih trinajst 210-litrskih sodov. Tako je objekt spet le stara vojaška karavla in ponovno na uporabo Zavratcu, kar so formalno zaznamovali ob krajevnem prazniku, 25- junija. Projekt sanacije skladišča v Zavratcu je velik uspeh za agencijo RAO, saj je bil to najve~ji tovrstni projekt v Sloveniji, pri katerem so sodelovali le doma~i strokovnjaki in izvajalci. »Z njim smo pridobili dragocene iz-ku{nje, kako ravnati v podobnih primerih, preverili svoje strokovno znanje in vzpostavili sodelovanje z raz-li~nimi specializiranimi ekipami,« je poudarila dr. Irena Mele ter dodala, da je bila pravzaprav najve~ja ovira pri delu javno mnenje, ki je zelo nezaupljivo do radioaktivnih odpadkov. »Ljudi je treba osvestiti, da so ti odpadki le stranski produkt za nas zelo pomembnih dejavnosti. Radije-va igla se namre~ uporablja za zdravljenje rakastih obolenj.« Agencija z delom `e nadaljuje, saj pripravljajo na~rt za modernizacijo Brinja, za katerega je republi{ki urad za jedrsko varnost `e izdal odlo~bo. SIMONA BANDUR DEM LITOSTROJ TUDI V DRUGI FAZI PRENOVE V prostorih Dravskih elektrarn je bil v za~etku julija podpis pogodbe o dobavi turbin, potrebnih za ure-sni~itev druge faze prenove, v okviru katere bodo Maribor~ani obnovili {e hidroelektrarni Vuhred in O`balt. Kot je znano, je ~imprej{nja prenova omenjenih elektrarn nujna zaradi dotrajanosti in pove~anega pretoka v `e prenovljenih treh elektrarnah, poleg tega pa bodo z njo Dravske elektrarne pridobile dodatnih 63 GWh na leto, za 31 MW se bo pove~ala ko-ni~na mo~ in tudi mo`nosti sekundarne regulacije. Vrednost celotne investicije je ocenjena na 14,3 milijarde tolarjev, od tega je vrednost pogodbe za dobavo {estih turbin in potrebne turbinske opreme 4 milijarde 597 milijonov tolarjev. Na javni razpis, ki je bil objavljen v za~etku januarja, sta se prijavili dve podjetji, doma~i Litostroj EI in Voiteh Siemens Power Generation iz Avstrije. Investitor se je po temeljiti prou~itvi obeh ponudb nato odlo~il za Litostroj EI, ki je izdelal tudi turbine za prve tri obnovljene elektrarne. Pri prenovi Vuhreda in O`balta bodo Drav~ani uporabili `e preizku{eni recept, kar pomeni, da bodo turbine in generatorje zamenjavali postopoma z dolo~enim ~asovnim razmikom, pri ~emer naj bi s konkretnimi deli na hidroelektrarni Vuhred za~eli julija 2001 in celotno prenovo kon~ali septembra 2004. Naj {e omenimo, da sta bili za potrebe prenove doslej podpisani {e drugi dve pogodbi, in sicer z ljubljanskim IBE-jem za celotni program projektantskih in svetovalnih storitev in storitev tehni~ne slu`be pri vodenju projekta prenove ter z Iskro Sysen, prav tako iz Ljubljane, za izdelavo programske opreme in njeno vklju~itev v obstoje~i sistem vodenja. BRANE JANJI] EIMV DOBRO OBISKANO STROKOVNO PREDAVANJE V prostorih Elektroin{tituta Milan Vidmar je bilo konec junija strokovno predavanje z naslovom Pove~anje izkori{~enosti daljnovodnih naprav z uvedbo nadzora termi~ne obremen-ljivosti, ki sta ga pripravila mag. Kre{imir Baki~ in dr. Franc Jakl. Kot sta zapisala v vabilu, je pove~anje u~inkovitosti obstoje~ih naprav danes ena najpomembnej{ih nalog elektrogospodarskih podjetij. Z vpeljavo novega organizacijskega okolja (deregulacija in odpiranje trga elek-tri~ne energije) in {tevilnih, ~edalje ve~jih zunanjih omejitev (odpor javnosti do gradnje novih nadzemnih vodov, prostorska problematika pridobivanja novih koridorjev) je ~eda-lje ve~ji pritisk na dodatno obremenjevanje obstoje~ih naprav. Zato podjetja pospe{eno i{~ejo nove re{it-ve in uvajajo nove tehnologije. Zadnje raziskave so razkrile pomembne metode dolo~anja zmogljivosti nadzemnih vodov in redifiniranje standardov obremenjevanja. Uvajanje monitoringa obremenitev nadzemnih vodov pa se je pokazalo za u~in-kovito in stro{kovno ugodno metodo pove~anja u~inkovitosti daljnovodov, saj se obremenitev vodnikov nadzira v realnem ~asu in je mo`no tudi napovedovanje obremenitev voda vnaprej. Skratka, seminar je obravnaval najaktualnej{a vpra{anja, povezana z obratovalnimi, vzdr`eval-nimi in tudi investicijskimi problemi nadzemnih vodov. Kot nam je povedal dr. Franc Jakl, so z vsebino o~it-no zadeli v ~rno, saj je bilo zanimanje za seminar tako pri distributerjih kot pri strokovnjakih iz prenosnega podjetja veliko. Da v elektrogospodarstvu nedvomno obstaja potreba po nenehnem dopolnjevanju strokovnih znanj, pa je potrdila tudi anketa, saj so udele`enci seminarja v njej zapisali, da bodo ve~ji del sli{a-nega lahko s pridom uporabili pri svojem konkretnem delu ter izrazili tudi `eljo, da bi bilo podobnih predavanj v prihodnje {e ve~. BRANE JANJI] ELES NA DNEVU PODJETJA TUDI LETOS VESELO Dneva podjetja Elektro - Slovenije se {e zlasti veselijo v hidroelektrarnah, saj na ta dan `e tradicionalno obilno de`uje. Podobne namere je zadnji junijski dan nakazovalo tudi ni~ kaj prijazno jutro, a je vendarle uspe{no posredoval veter in razpihal de`evne oblake, tako da je v nadaljevanju sledil prijeten son~en dan. @e tretje leto zapored je sre~anje vseh zaposlenih v Elesu, ki so raztreseni po vsej Sloveniji, potekalo v klubu KU-BU pri Vodicah, pri ~emer tokrat ni bilo posebnega programa. Med uradnimi prireditvami je potekala le podelitev priznanj in pohval najzaslu`nej{im ~lanom kolektiva. Tako so zlato plaketo letos prejeli Milena Tekavc, Ju-vita Pahi~, Du{an Trampu` in Anton Koselj, pisne pohvale Nu{a Kodri~, Marta Krivec, Antonija Markelj, Du{ka Mezeg, Zvonka Stari~, Marija Stopar, Simona Sila, Nata{a Vodnik, Milo{ Cerkvenik, Ivan Cukljati, Pri-mo` ^i`man, Franko Ho~evar, Ri-hard Kranjc, Marjan Lisjak, Anton Luskovec, Marjan Pezdirc, Jani Re-cer, Borut Verta~nik, Jo`e Vre~ko in Miran @eleznik, veliki modri priznanji, ki jih Eles podeljuje zunanjim sodelavcem, pa sta letos od{li k Mitji Novaku in Andreju Zajcu. Da vendarle vse ne bi bilo preve~ uradno, so podelitev s svojima glasbenima to~ka-ma popestrile plesalke plesne skupine Bolero in za nastop, ki je bil uvod v veselo popoldne ob glasbi spremljevalne skupine, po`ele tudi glasen aplavz. Skratka, vse skupaj je bilo precej neuradno in tudi bolj spro{-~eno, ~eprav so nekateri izjavljali, da bi vendarle kazalo prihodnje leto lokacijo spremeniti in mogo~e v dopoldanskem delu organizirati tudi kak{na {portna tekmovanja. BRANE JANJI] ELEKTRO LJUBLJANA DRU[TVO UPOKOJENCEV KREPI DEJAVNOSTI Kot je bilo že objavljeno, je bil 29-marca letos na pobudo iniciativnega odbora na ustanovnem zboru sprejet sklep o ustanovitvi Kluba upokojencev Elektro Ljubljane, ki se je pozneje preimenoval v društvo. Pobudo so dali upokojene delavke in delavci Elektra Ljubljana, d.d., ki tako še naprej želijo ostati medsebojno povezani in aktivni. Z delovanjem v društvu se jim ponuja priložnost, da zadostijo svojim potrebam po izobraževanju, obveščanju, občutku pripadnosti in pomoči v socialnih in zdravstvenih težavah. V tem času so članice in člani društva pripravili pravila društva in pridobili registracijo. Tako je bilo društvo 23- junija 2000 vpisano v register društev, pod zaporedno številko 2341, s sedežem na Slovenski cesti 58 v Ljubljani, kjer je tudi sedež Elektro Ljubljane, d.d. Kot je povedal njegov predsednik Jože Bergant, so zdaj izpolnjeni vsi zakonski pogoji in bodo naslednji koraki na eni strani usmerjeni v pridobitev prostora v poslovnih prostorih Elektra Ljubljana -kjer bo zagotovljeno tedensko dežurstvo za posredovanje potrebnih informacij - , na drugi strani pa v zagotovitev potrebnih denarnih sredstev, ki bodo omogočila uspešno delovanje društva. »Rad bi poudaril, da članstvo društva ni omejeno zgolj na upokojene delavke in delavce Elektro Ljubljane, temveč so v njem dobrodošle tudi nekdanje sodelavke in sodelavci, ki so se zaradi reorganizacije v začetku leta 1990 zaposlili v drugih podjetjih,« je povedal Jože Bergant. Vsi, ki bi se želeli včlaniti v društvo, se za informacije lahko obrnejo na območne predstavnike društva oziroma na Alenko Kušar, tel. 43 15 255, int. 1363, ali Violeto Irgl, tel. 43 28 208, iz Elektro Ljubljane. Letna članarina, ki jo je mogoče nakazati na žiro račun društva: 51500-625-2101 0544083-7013, znaša tisoč tolarjev. Septembra in oktobra bosta za članice in člane društva organizirana dva izleta, o katerih bodo vsi pravočasno pisno obveščeni. Kot je poudaril predsednik društva, se bodo postopno začele odvijati tudi druge dejavnosti, ki bodo organizirane v sekcije. VIOLETA IRGL 13 nastop nove ekipe na MGD-ju Uveljaviti po[tenost strokovnost! Kot je na tiskovni konferenci med predstavitvijo vsebinskih izhodi{~ in programskih smernic povedal novi minister za gospodarske dejavnosti dr. Jo`e Zago`en, ni nekih bistvenih razlik med splo{nimi usmeritvami prej{nje in nove ekipe na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Poudaril pa je, da si bo ministrstvo v prihodnje prizadevalo za pravno, strokovno, transparentno in javno delovanje. Pri tem bodo dali ve~ poudarka socialno-tr`nemu gospodarjenju, in to problematiko urejali celovito v vseh razse`nostih. p ¦ od 14 oglavitna na~ela in merila bodo, kot je pojasnil novi gospodarski minister, po{tenost strokovnost, poslovna uspe-{nost in socialna nota do neke razumne meje. Svojim sodelavcem je ob nastopu slu`be dal najstro`ja navodila: Nobenih podkupovanj, nobenih privilegijev! Z davkopla~evalskim denarjem je treba ravnati bolj odgovorno kot z lastnim! Nova ekipa na gospodarskem ministrstvu si bo {e posebej prizadevala za zmanj{anje vseh vrst porabe ter za ve~jo konkuren~nost in tr`no usposobljenost podjetij. V okviru danih mo`nosti bodo re{evali socialni polo`aj tistih ogro`enih delavcev, ki so pripravljeni po{teno delati, pri tem pa ne bodo dajali potuhe s tako imenovanimi finan~nimi inekcija-mi. Dr. Jo`e Zago`en se je rodil 3. marca 1951 na Ljubnem ob Savinji. Diplomiral je na ekonomsko poslovni fakulteti, leta 1979 opravil magisterij iz ekonomije, leta 1984 pa doktorat iz ekonomskih znanosti. Leta 1975 se je zaposlil v Gorenju, kjer je bil zaposlen na raznih delovnih mestih, za~en{i od pripravnika pa vse do podpredsednika in pomo~nika predsednika koncerna. Leta 1991 se je zaposlil na Ministrstvu za obrambo kot direktor Uprave za logistiko. Po spremembi na ~elu ministrstva se je leta 1995 zaposlil v Tiskarni ljudska pravica, kjer je delal na podro~ju poslovnih analiz, ekonomike in kontrolinga. Nato je s partnerji ustanovil gospodarsko dru`bo, ki jo je vodil do nastopa poslanskega mandata leta 1996. V dr`avnem zboru je bil predsednik odbora za gospodarstvo, kjer je aktivno spremljal gospodarski razvoj Slovenije. Objavil je ve~ strokovnih in poljudnih ~lankov in imel razna predavanja. Od 7. junija 2000 je minister za gospodarske dejavnosti v vladi RS. Med predstavitvijo vsebinskih izho-di{~ in smernic za prihodnje delo je dr. Jo`e Zago`en povedal, da se zaveda, da ima nova vlada zelo kratek ~as za ude-janjenje za~rtanih nalog, a kljub temu je treba za hitrej{i in u~inkovitej{i razvoj gospodarskih panog zastaviti aktivnosti v nek {ir{i in dolgoro~nej{i konceptualni okvir. Kot je poudaril, bodo prvenstveno ustvarjali razmere za visoko gospodarsko rast, za dvig konkuren~ne sposobnosti ve~je dodane vrednosti v podjetjih, in to preko tehnolo{ke prenove podjetij, njihove usposobitve za razvoj in za izvoz izdel- kov pod lastnimi blagovnimi znamkami na najzahtevnejše tuje trge. Pri tem bodo zmanjševali finančne intervencije države v posamezna podjetja. Razvojne spodbude se bodo nanašale še zlasti na pospeševanje raziskovalno-razvojenega dela ter tehnoloških, me-nedžerskih, in poslovno organizacijskih znanj in izkušenj. Gre za podporo izobraževanju, standardizaciji, kakovosti, oblikovanju, kulturi podjetja in podobno. Hkrati s tem bodo nadaljevali programe prestrukturiranja podjetij v tradicionalnih panogah, kot na primer v železarstvu, v tekstilni, usnjarski, obutveni in lesno-predelovalni industriji, za kar so tudi v Bruslju ocenili, da ne gre za kršenje pravil dajanja državnih pomoči. Neposredna državna pomoč pri prestrukturiranju podjetij, ki imajo trge, bo časovno omejena, njeni učinki pa sproti nadzorovani. Poenostavili bodo birokratske postopke pri nakupih in ustanavljanju podjetij, da bo lahko vsakdo hitro investiral, s čimer bodo pospešili tudi prihod zdravih tujih investicij v slovensko gospodarstvo. S spremembo zakonskih postopkov bodo povečali varnost domačih in tujih investitorjev in zmanjšali zaščitno politiko do nekaterih panog, da bodo vse v čim bolj enakopravnem položaju. ENERSETIKA POTREBUJ! VEC SVEŽEGA VETRA Energetika je eno od najbolj zahtevnih gospodarskih področij, kjer dr. Jože Zagožen pričakuje največ pritiskov. Kot meni, je na tem področju veliko različnih interesov in lobijev, ki skušajo uresničiti svoje cilje. To je legitimno in temu ne oporeka, vendar pa je to dejstvo treba upoštevati. Na področju energetike bo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti pospešilo proces privatizacije in postopnega odpiranja energetskega trga. Sprejeli bodo niz ukrepov za racionalizacijo in pocenitev obstoječih energetskih sistemov. Stroški za proizvodnjo električne energije so danes bistveno previsoki, draga električna energija pa povzroča nekon-kurenčnost v predelovalni industriji. Na področju proizvodnje in distribucije električne energije ni razlogov za zavlačevanje deregulacije preko privatizacije, pri transferu energije, kjer konkurenca iz tehničnih razlogov ni možna, pa bo še treba zadržati značaj javnih podjetij. Čim prej bodo pripravili tudi posodobljeno strategijo ener- getike. Gospodarskim subjektom bodo zagotovili stabilne, jasne in za vse veljavne pogoje gospodarjenja. Zaostrili bodo spo{tovanje pravnih norm v gospodarstvu in pospe{ili odlo~anje v gospodarskih sporih pred sodi{~i. Pospe{eno bodo sprejemali tudi zakonodajo, ki pomeni prilagajanje z zakonodajo Evropske unije. Dr. Jo`e Zago`en je na tiskovni konferenci opozoril tudi na nekatere nekorektne poteze nekdanje vlade. Trenutno na ministrstvu {e raziskujejo, kdo je zunaj njihove hi{e imel dostop do njihove ra~unalni{ke mre`e. Omenil je tudi pogodbe o spremembi lastni{-tva v podjetjih elektrogospodarstva. Vro~a zadeva mu je bila podtaknjena v gori papirjev, ki ga je ~akala na mizi ob prihodu v novo slu`bo. ^e bi te pogodbe podpisal, vlada ne bi imela ve~ nobenega vpliva na imenovanje direktorjev v elektrogospodarstvu. Past se je namre~ skrivala v spornem 42. ~lenu v prehodnih dolo~bah pogodb, ki je do-lo~al, da ~lanov nadzornega sveta v elektrarnah ni mogo~e zamenjati pred iztekom {tiriletnega mandata. Glede prihodnjega kadrovanja v elek-trogodarstvu je dr. Jo`e Zago`en povedal, da bodo pri odlo~itvah upo{tevali predvsem osnovna načela strokovnosti, poslovne uspešnosti in vsestranske poštenosti. Glede sodelovanja z vodstvi elektrogospodarskih podjetij je menil, da bo z njimi treba vzpostaviti živ in neposreden stik. Ob tem je še dodal, da je glavna omejitev predvsem v pomanjkanju časa, saj je trenutno v veliki časovni stiski in vsak dan dela od 7- do 24. ure. Dr. Jože Zagožen je omenil tudi potrebo po sodelovanju med predstavniki Ministrstva za gospodarske dejavnosti in energetskega sindikata. Temu področju tudi osebno pripisuje izjemen pomen. Velikokrat se namreč sliši glas med gospodarstveniki, češ da se daje potuha tako delavcem kot sindikatom. Po drugi strani pa se od sindikalistov sliši, da jih gospodarstveniki izkoriščajo. Minister meni, da bi te zadeve lahko uredili z dialogom in sodelovanjem. Tako naj bi z argumenti ugotovili, kje so tiste meje, kjer so zadeve še znosne. Pri delu in odločanju ministrstva bo stališče sindikatov igralo pomembno vlogo. Vendar pa Ministrstvo za gospodarske dejavnosti v tem okviru ne bo arbiter niti po funkciji niti po namenu. Severin Maffi, dr`avni sekretar za energetiko, je poudaril, da se v energetskem sektorju vrtijo visoke vsote investicijskih sredstev. In kjer so veliki denarji, tam so seveda tudi ve~je mo`nosti zlorabe. Vendar pa to ne pomeni, da na gospodarskem ministrstvu `e vnaprej koga obto`ujejo. Novi gospodarski minister dr. Jo`e Zago`en je na tiskovni konferenci povedal, da ne pristaja na tezo, da je dr`ava `e v na~elu slab gospodar, in da se tu ne da ni~ narediti. Zato bodo v ministrstvu vztrajali, da se na tem podro~ju karseda uveljavijo kriteriji gospodarske uspe{nosti. NOVI DR@AVNI SEKRETAR PRIHAJA IZ OPRATIVE Položaj novega dr E avnega sekretarja za energetiko je junija prevzel Severin Mam, diplomirani inženir elektrotehnike. Najprej se je zaposlil v Savskih elektrarnah Ljubljana na področju obratovanja verige hidroelektrarn na reki Savi. Zadolžen je bil za elektro razvojni del elektrarn in rezervacijo prostora, za gradnjo bodočih elektrarn v celotni dolžini reke. Leta 1986 se je 1 _ vključil v skupino za energetsko sveto- s seje zdru`enja za energetiko vanje na In{titutu Jo`ef [tefan v Ljubljani. Energetsko svetovanje s podro~ja industrijske energetike so opravljali v Sloveniji in drugih republikah takratne skupne dr`ave Jugoslavije. V skupini je delal na podro~ju energetske presoje in analize oskrbe in porabe energije v industriji. Posebna pozornost je bila namenjena soproizvodnji toplotne elektri~ne energije. Ker gospodarske razmere v Sloveniji niso omogo~a-le izgradnje takih kogeneracijskih agregatov, je delo leta 1993 nadaljeval v {i{enski Toplarni v investicijski skupini, ki je tak agregat zgradila in ga priklju~ila na javno elektroenergetsko omre`je. Na novem polo`aju Severin Maffi pokriva celotno energetsko podro~je, ki je razdeljeno na posamezna podpo-dro~ja. Dodeljeni so mu sektor za elektri~no energijo in komunalno energetiko (dr`avni podsekretar Djor-dje @ebeljan), sektor za energetske surovine (dr`avna podsekretarka Olga Marinko) ter sektor za plan, analize in podro~no zakonodajo (svetovalec vlade Jadranko Medak). Na tiskovni konferenci je Severin Maffi povedal, da se zaveda vrednosti premo`enja, ki je v dr`avni lasti, in do tega ~uti veliko odgovornost. Med predstavitvijo smernic je poudaril pomen energetskega zakona, zakona o rudarstvu in zakona o postopnem zapiranju RTH. Ob tem je omenil tudi pripravo podzakonskih aktov, ki naj bi bili sprejeti v rokih, opredeljenih v energetskem zakonu. Na tem podro~-ju bo ena glavnih usmeritev v spodbujanju konkuren~nosti podjetij na energetskem trgu. Ker prihaja iz operative, bo poleg rednih nalog njegova posebna naloga v tem, da bo ~im bolj sku{al energetsko izkoristiti vodo kot edini slovenski obnovljivi energetski vir v spodnjesavski verigi. ^eprav so bile strokovne podlage pripravljene `e leta 1964, je bil izkupi~ek v dosedanjih letih izredno skromen. Ena od prioritetnih nalog je tudi posodobitev informacijskega sistema v distribucijskih podjetjih, ki naj bi se ~im bolj prilagodila razmeram na energetskem trgu. MIRO JAKOMIN Nujen čimprejšni REBALANS NpSlana seje upravnega odbora Zdru`e Glavne to~ke julijske seje upravnega odbora Zdru`enja za energetiko pri GZS so bile tokrat namenjene poslovanju energetskih podjetij v prvih leto{njih mesecih, predstavitvi novih uredb in poteku priprav Nacionalnega energetskega programa. Razprava je bila precej `ivahna, direktorji pa so opozarjali predvsem na neugoden finan~ni polo`aj, ki ni spodbudna popotnica ob napovedanem odpiranju trga. Se 16 eje zdru`enja za energetiko so vedno zanimive, {e zlasti zato, ker je to dejansko {e ena redkih skupnih energetskih organizacij, ki kolikor toliko aktivno deluje in je vedno tudi zelo dobro obiskana. Tokratna, 6. seja, je bila {e toliko zanimivej{a, ker se je na njej zbranim prvi~ predstavil novi dr`avni sekretar za energetiko Severin Maffi, ki pa je tokrat sodeloval zgolj kot poslu{alec, ~eprav z obljubo, da bo odgovoril na zastavljena vpra{anja takoj, ko se bo z izpostavljeno problematiko pobli`e seznanil. Uvodoma je tako besedo v imenu ministrstva prevzel mag. Djordje @ebeljan, ki je v zvezi s poslovanjem energetskih podjetij na za~etku leta povedal, da so letos podjetja poslovala na temeljih iz lanskega leta, ker je bil globalni plan sprejet precej pozno, pa {e tega bo treba glede na nekatere nove elemente poslovanja (u~inek `e izpeljanih in {e na~rtovanih podra`itev elek-tri~ne energije) v kratkem oziroma septembra popraviti. Ob tem je {e poudaril, da izhodi{~a za sprejem plana za leto 2001 {e niso bila izoblikovana, bo pa vsekakor pri tem treba upo{tevati napovedano notranje odprtje trga z aprilom prihodnje leto, pri ~emer so prvi pogoj uveljavitev pred kratkim spreje- tih uredb in za`ivitev institucij, kot je Agencija za energijo. Mag. Djordje @ebeljan je {e povedal, da ministrstvo pospe{eno pripravlja program re{evanja nasedlih investicij, konkretni predlogi pa bodo izoblikovani po analizi ocen poslovanja podjetij do leta 2005. Na njegovo razpravo se je najprej odzval direktor Savskih elektrarn Borut Mi-klav~i~, ki je dejal, da bi morali na podlagi poslovanja v prvih mesecih ~im prej sprejeti ustrezne ukrepe za iz-bolj{anje leto{njega finan~nega po-lo`aja podjetij. Ob tem je poudaril, da je vse doslej zgodovina, saj gremo jutri na odprti doma~i trg in pojutri{njem odprti evropski trg, pa je {e vedno odprtih precej vpra{anj. Opozoril je, da je bil leto{nji plan zelo pozno sprejet, kar je dejansko onemogo~ilo pravo~asno pripravo konkretnih programov in usmeritev podjetij. Borut Miklav~i~ je v zvezi s tem predlagal tudi nekaj konkretnih ukrepov, pri ~emer se mu zdi bistvenega pomena in poglavitna naloga dr`ave kot lastnika, da {e pred notranjim odprtjem trga znova ovrednoti elektroenergetska podjetja, saj so ta sedaj prevrednotena. Skratka, treba je ~im prej priti do ~istega ra~una, saj je to pogoj, da bodo v letu 2001 in pozneje ^^^^^^^^^^^^^^^^H vsaj nekatera podjetja lahko poslovala pozitivno. Prav tako se mu zdi nesmiselno z rebalansom plana ~akati september, saj, kot je dejal, so poslovni okviri jasni in vemo tudi, koliko denarja se bo v sistemu nateklo iz naslova po-dra`itev. Za podjetja pa je bistvenega pomena, da ~im prej vedo, na kaj lahko ra~unajo, in temu primerno na~rtujejo in ukrepajo. Podobno velja tudi za plan za prihodnje leto, saj je druga~e nemo-go~e dolgoro~neje na~rtovati. Vsekakor pa so po mnenju Boruta Miklav~i~a na pragu odprtja trga z energijo med podjetji {e precej{nje izhodi{~ne razlike, ~eprav verjetno nobeno ne bo {tartalo zelo dobro. Zanimiva je bila tudi razprava direktorja Elektro Gorenjske mag. Draga [tefeta, ki je dejal, da je leto{nje leto za distribucijo {e posebej kriti~no, in to trditev ilustriral z dejstvom, da je njegovo podjetje {e lani bilo v planu zastopano z dobrimi {tirimi milijardami tolarjev prihodka, letos pa z milijardo manj, kar ob {tevilnih drugih finan~nih obveznostih vsekakor ne more biti spodbuden podatek. Ni~ kaj razveseljiva ni tudi na~rtovana izguba v vi{ini 1,6 milijarde tolarjev, ki je dejansko za tako majhno podjetje prava katastrofa. Ob tem je {e posebej izrazil skrb, kako bo upravi podjetja uspelo delni~arjem razlo`iti, zakaj tako velika izguba, ne glede na to, da je vlada uprave pisno razre{ila odgovornosti za nastali finan~ni polo`aj. Druga~e pa tudi mag. Drago [tefe pri~akuje rebalans plana ~im prej in z upanjem, da bodo ob tem nekaj ve~ sredstev dele`na tudi distribucijska podjetja. Sicer pa bo po njegovem mnenju probleme v elektrogospodarstvu brez evropske cene elektrike zelo te`ko re{iti. To problematiko je na~el tudi direktor Elektro Primorske David Valentin~i~, ki je v prvi vrsti poudaril, da ve~ina ljudi z odprtjem trga pri~akuje tudi ni`je cene, ki pa jih bo vsaj ob notranjem odprtju trga zelo te`ko uveljaviti. Kajti, ~e kupuje{ drago doma~o elektriko, je preprosto ne mo-re{ poceni prodajati. Omenjena raz-mi{ljanja je na koncu strnil predsednik zdru`enja dr. Franc @erdin, ki je dejal, da je letos zelo pomembno, kako bomo podjetja pripravili na odprtje trga, pri ~emer se zastavljajo naslednja vpra{an-ja: kako finan~no o~istiti podjetja, da bodo na trg stopila z jasno sliko, ali so potrebna nova vrednotenja, kako zastaviti razvojne na~rte in dokon~ati procese prestrukturiranja ter urediti optimalno organiziranost panoge. UREDBE SPREJETE, NEP [E V PRIPRAVI Dr. Boris Salobir iz Direkcije za rudna bogastva je na kratko predstavil vsebino novih vladnih uredb, ki so bile pred kratkim izdane na podlagi energetskega zakona in zakona o rudarstvu. Za elektrogospodarstvo so pomembni predvsem dokumenti, ki postavljajo okvire za delovanje trga z elektri~no energijo. Tako sta dve uredbi vezani na izvajanje gospodarske javne slu`be distribucije in prenosa, tretja ureja organizacijo trga, ~etrta pa predvideva ustanovitev Agencije za energijo. Zelo pomembno je, da uredbe dolo~ajo na~in, kako se bodo dejavnosti, ki ostajajo monopolne, regulirale s strani dr`a-ve. Poleg tega dolo~ajo tudi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati podjetja pri opravljanju teh dejavnosti. V tem okviru bo imela posebno vlogo Agencija za energijo, ki ne bo odvisna od ministrstev in bo kot regula-torno telo opravljala nadzor nad delovanjem trga z elektri~no energijo. Sicer pa smo o vladnih uredbah, ki uvajajo proces postopnega odpiranja energetskega trga podrobneje pisali `e v prej{nji {tevilki Na{ega stika. Natan Bernot iz Slovenskega nacionalnega komiteja WEC je pojasnil okvirni potek dejavnosti na podro~ju priprave nacionalnega energetskega programa. Kot je povedal, 15 avtorjev pripravlja separate na posameznih energetskih podro~jih, ki jih bodo morali v jeseni uskladiti. Poleg tega dejavnosti potekajo tudi pri pripravi podjetni{kih razvojnih na~rtov, ki jih bo treba uskladiti z izhodi{~i za izdelavo nacionalnega energetskega programa. Kot tretje pa je Natan Bernot omenil dejavnosti Slovenije pri oblikovanju izhodi{~ za izdelavo mednarodnega projekta Energija za jutri{njo Evropo. Poudaril je tudi, da bo za pripravo kakovostnega nacionalnega energetskega programa potrebno sodelovanje vsaj med petimi ministrstvi. Sicer pa Bernot ugotavlja, da celotno delo pri pripravi nacionalnega energetskega programa trenutno poteka po na~rtih v predvideni dinamiki. Ob tem je opozoril, da {e ni bil sprejet formalni dogovor med ministrstvom, ki je nosilec tega projekta, in avtorji omenjenih sepa-ratov. BRANE JANJI], MIRO JAKOMIN nalo`be v SENG Tunel končan V ENEM LETU Zadnje dni junija je stroj TBM, ki je vrtal {estkilometrski dovodni tunel za HE Plave, pri{el na cilj v Ajbi. Ob tej prilo`nosti so So{ke elektrarne in izvajalci gradbenih del organizirali slovesnost, ki so se je udele`ili predstavniki dru`benopoliti~nega `ivljenja iz ob~in, kjer poteka gradnja novih elektrarn, republi{ki poslanci, vodilni delavci izvajalskih podjetij, vodilni delavci iz elektrogospodarstva, delavci z gradbi{~a in okoli{ki prebivalci. ^estitke ob uspe{nem predoru jim je poslal tudi dr. Jo`e Zago`en, minister za gospodarske dejavnosti. Vp 18 pozdravnem govoru je Valentin Golob, direktor So{kih elektrarn, izrazil posebno pohvalo izvajalcem del, zdru`enih v skupino So~a: slovenski podjetji Primorje in SCT ter italijanskemu podjetju SELI in MONTI ter avstrijskemu podjetju Jager, ki so v dobrem letu prevrtali 5.945 metrov hribine. Nalo`bo, pri kateri kar 70 odstotkov del obsegajo gradbena dela, jim je uspelo obdr`ati v okviru na~rto-vanih stro{kov. Manfred Jaeger, direktor avstrijskega Jagerja, je bil prav tako vesel kon~anja tunela Alida, {e posebej pa zato, ker pri prodiranju ni bilo ve~jih nesre~. Kot nala{~ so imeli izvajalci najve~ te`av na za~etku in tudi slavnostni konec ni {el tako, kot so na~rtovali. Ko smo na koncu tunela ~akali na njegov preboj in na pogled na veliko glavo TBM s premerom skoraj sedem metrov, smo bili nazadnje zadovoljni tudi z malo ve~jo odprtino. Skozi njo so lahko pri{li delavci s stroja na sklepno slovesnost, popestreno z nastopom pihalne godbe iz Salonita Anhovo. Izkopni stroj TBM (Tunel Boring Machine) je stopil na svojo delovno pot za preboj skoraj {estkilome-trskega tunela, imenovanega Alida, lani maja v naselju Lo`ice, kjer bodo Pred slovesnostjo je bil TBM 1,5 metra pred ~elom tunela. ^elo je bilo uporno in rezalnim no`em je pustilo le pogled skozi ve~jo odprtino na slavnostne goste. Potem, ko so delavci s stroja zlezli skozi odprtino, jim je direktor avstrijskega Jagerja prinesel {ampanjec, s katerim so zalili predor hribine. V bli`ini obstoje~ega zajetja v Ajbi bo zgrajen nov uto~ni objekt, ki bo po {estkilometrskem predoru dovajal vodo v strojnico Plav II v Lo`icah. glavni objekti elektrarne. Zaradi izjemno neugodne geolo{ke sestave hribine in vdorov teko~ega blata je stroj ob {tevilnih zastojih v prvih {estih mesecih izkopal le dobrih 200 metrov predora. Skoraj 95 odstotkov vsega predora je bilo izkopanega v preostalih {estih mesecih. Med meseci, ko je bil izkop najhitrej{i, izstopa leto{nji marec s 1.100 metri predora, med denevi pa eden od majskih dni z izkopanimi 50 metri. Hitrost izkopa v drugi polovici prodiranja je izjemna tudi v svetovnem merilu. V treh izmenah je delalo na stroju 50 delavcev, prav toliko jih je skrbelo za pripravo in oskrbo stroja zunaj tunela. Takoj za rezanjem hribine z 247 no`i diskaste oblike je pri{lo na vrsto zbiranje izkopanega materiala, nakladanje le-tega na va-gon~ke ter sprotno polaganje prefabri-ciranih betonskih elementov za oblogo stene predora s pomo~jo hidra-vli~ne roke. Tako je sedaj, ko je stroj predrl hribino iz Lo`ic do Ajbe, tunel prakti~no kon~an. Preko poletja bodo strojniki TBM razstavili in ga premestili v Doblar, ker bo oktobra zarezal v hribino za predor {tirikilometrskega dovodnega tunela za HE Doblar II. MINKA SKUBIC 19 delni{ka dru`ba Elektro Primorska Postopoma, A ZANESLJIVO K POSLOVNI • y odličnost i V delni{ki dru`bi Elektro Primorska so letos izdali pregledno bro{uro z osnovnimi podatki o organiziranosti, poslovanju in ciljih podjetja. Enako kot v drugih delih slovenske distribucije so tudi v tem podjetju na prvem mestu kakovostna dobava elektri~ne energije ob hkratnem zmanj{evanju stro{kov poslovanja, zadovoljstvo zaposlenih in prijaznost do odjemalcev ter uvajanje najsodobnej{ih za okolje prijaznih tehnologij. Ei 20 lektro Primorsko vodi direktor David Valentin~i~, v nadzornem svetu pa so predsednica Jasna Avbelj -Hamzi~, namestnik Pavel Krumena-ker ter ~lana Rafael Mavri in Branko Ter~on. Podjetje deluje v poslovnih enotah Gorica, Koper, Se`ana in Tolmin. Na celotnem obmo~ju, ki se razteza na povr{ini 4.335 kvadratnih kilometrov, je 114.388 odjemalcev elektri~ne energije. Kot je razvidno iz stanja na zadnji dan v letu 1999, je bilo v podjetju zaposlenih 540 delavcev (111 `ensk in 429 mo{kih) s povpre~no starostjo 39 let. Po stopnji strokovne izobrazbe je stanje naslednje: VII. stopnja - 35 delavcev, VI. stopnja - 54 delavcev, V. in IV. stopnja - 422 delavcev, III., II. in I. stopnja - 29 delavcev. Poleg teh redno zaposlenih delavcev je bilo v tem ~asu zaposlenih tudi 10 pripravnikov. Po podatkih o stanju 31. decembra 1999 je Elektro Primorska nakupila 1.248.796.929 kWh, prodala pa 1.211.175.477 kWh elektri~ne ener- gije. Za opravljanje distribucije elek-tri~ne energije podjetje razpolaga z 20 razdelilnimi transformatorskimi postajami, s 40 razdelilnimi postajami, s 1.959 transformatorskimi postajami in z 8.114.558 metri vodov. Med nekatere najbolj vidne zanimivosti Elektro Primorske sodijo naslednje: najvi{je le`e~e elektroenergetske naprave na Kaninu na nadmorski vi{ini 2.220 metrov, elektrifikacija povsod -tudi do zadnje doma~ije v Trenti, Salonit Anhovo je najve~ji distribucijski uporabnik v Sloveniji, Postojnska jama je bila prvi~ delno elektri~no osvetljena 18. julija 1883, pospe{eni gospodarski razvoj (`elezni{ka povezava zahod - vzhod) itd. Elektro Primorska je povezana z elektroenergetskimi sistemi, kot so ELES, ENEL, HEP, SENG, Elektro Ljubljana in Elektro Gorenjska. Za te povezave je zna~ilno dobro sodelovanje, izmenjava izku{enj in medsebojna pomo~. Glede nakupa elektri~ne energije je trenutno najbolj pomembno posodabljanje merilnih naprav, zmanj{evanje nakupa na 1 - 35 kV in prilagajanje odjema. Pri prodaji elektri~ne energije so v ospredju pozornosti prizadevanja za prijaznost, informiranje in sodelovanje z odjemalci. V okviru posodabljanja poslovanja imajo velik pomen integrirani informacijski sistem (IIS), zmanj{evanje stro{kov, sistem kakovosti ISO 9001, uvajanje novih tehnologij, stalno izo-bra`evanje, inovativnost in skrb za okolje. Na poti podjetja k poslovni odli~nosti je najpomembnej{a stalna rast kakovosti poslovanja. V Elektro Primorski v tem ~asu potekajo pospe{ene intenzivne tehni~ne, tehnolo{ke in komercialne priprave na odpiranje trga z elektri~no energijo. Kot je na julijski seji Zdru`enja za energetiko pri GZS menil David Va-lentin~i~, je vpra{anje, ~e bodo nove vladne uredbe pripomogle k zmanj-{anju stro{kov. Odjemalci elektri~ne energije namre~ pri~akujejo od odpiranja trga pocenitev elektrike, ne pa podra`itve. Hkratno govorjenje o odprtju trga in osnutku na~rta za poslovanje v letu 2001 je protislovno, saj to dvoje enostavno ne gre skupaj. Ob tem se na kratko ozrimo {e na dosedanjo prehojeno pot Elektro Primorske. Na tem obmo~ju se je organizirano delovanje distribucije elektri~ne energije za~elo ob prehodu iz leta 1947 v leto 1948. Takrat je Ministrstvo za industrijo in rudarstvo LRS ustanovilo DES - direkcijo za gori{ko Pod taktirko direktorja Davida Valentin~i~a so primorski distributerji junija v Novi Gorici uspe{no priredili 6. letne {portne igre slovenskih elektrodistribucijskih podjetij. nalo`ba v TEB pred kratkim je Elektro Primorska kon~ala gradnjo dvosistemskega 20-kilovoltnega daljnovoda Tolmin-Kne`a. Objekt je pomemben tako za proizvodnjo kot distribucijo elektri~ne energije, {e posebej pa za u~inkovitej{o oskrbo Ba{ke grape. Gre za eno najve~jih investicij Elektro Primorske v zadnjih desetih letih, katere vrednost zna{a okoli 180 milijonov tolarjev. okro`je v Ajdov{~ini, ki je s svojimi obrati v Ajdov{~ini, Solkanu, Tolminu in Se`ani prevzela skrb za distribucijo elektri~ne energije. Na obalnem ob-mo~ju je distribucijo vodil odsek za elektrifikacijo oziroma podjetje Elte do leta 1955. Konec leta 1955 je bilo ustanovljeno podjetje Elektro Koper. Leta 1963 so se vsa primorska podjetja za distribucijo elektri~ne energije zdru`ila v podjetje Elektro Gorica. Z nadaljnjim preoblikovanjem v sedemdesetih letih se je preimenovalo v Javno podjetje Elektro Primorska, p.o. Nova Gorica. Sedanja organizacijska oblika delni{ka dru`ba Elektro Primorska, javno podjetje za distribucijo elektri~ne energije, d.d., je bila ustanovljena 18. februarja 1998. MIRO JAKOMIN Tudi te brestanica IMAiso 9001 Sredi julija je bila na brestani{kem gradu skromna slovesnost, na kateri je dr. Jo`e Zago`en, minister za gospodarske dejavnosti, podelil TE Brestanica certifikat kakovosti ISO 9001. Podelitev je bila zdru`ena z dokon~anjem projekta kemi~ne priprave vode in kon~anjem monta`e in za~etkom testiranja novih plinskih turbin s po 114 MW. Dr. Jo`e Zago`en je podelil certifikat direktorju TEB Dragu Fabijanu. Na novinarski konferenci pred slavnost-jo je mag. Drago Fabijan, direktor TEB, pojasnil pomen projekta kemi~ne priprave vode za termoelektrarno. Ta podprojekt, ki sodi v sklop 11 podpro-jektov postavitve novih turbin, je bil poleg 10 in 0,4 kV stikali{~a ter sistema vodenja kon~an v ~asu, kot so na~rtova-li. Na osrednjem delu postavitve enot pa prihaja do zamud. Kot je povedal mag. Drago Fabijan, so glavni razlogi za zamude po`ar na ladji, na kateri so se pre-va`ale turbine in dodatno pretovarjanje in pozna izdaja transportnih dovoljenj za cestni transport turbin. Zaradi navedenih zamud je pri{lo do koncentracije aktivnosti na gradbi{~u, ki pa je prostorsko zelo omejeno in dela, ki so bila na~rtovana kot zaporedna, so se morala izvesti vzporedno, kar pa vedno ni bilo mogo~e. Pa tudi ABB oziroma sedaj Al-stom Power je bil pri svojih napovedih glede rokov nekoliko preoptimisti~en, saj bi se tehnolo{ko gledano tak objekt izvedel v tako kratkih rokih le v idealnih razmerah. Na podlagi teh nekaj me-se~nih zamud je Termoelektrarna Brestanica `e izdala zahtevo za zamudne pe-nale dobavitelju, in sicer zna{ajo po 60.000 mark na dan. Kljub zamudam pa so v Brestanici kon~ana gradbena dela. Poru{iti morajo {e staro zgradbo dekarbonatizacije in urediti okolico celotne elektrarne. Kon~ana je monta`a plinskih turbin GT 14 in GT 15, ravno tako tudi testiranja posameznih sistemov, tako da so pripravljeni za vro~a testiranja, s katerimi bodo preizkusili in optimizirali lastnosti turbin, generatorejev kot tudi medsebojnega delovanja sistemov. Optimizirajo tudi porabo obeh goriv, tako olja kot plina, ter porabo vode. Ke-mi~na priprava vode poskusno obratuje, objekti 0,4 in 10 kV stikali{~a s sistemi vodenja in povezavo na RCV so kon~ani. Opraviti morajo {e testiranja zvez z RCV, iz katerega bo mogo~e neposredno krmiliti mo~ obeh turbin. Imisijska postaja za ekolo{ki monitoring deluje od za~etka leta in meri stanje pred investicijo. Na vpra{anje, kaj pomeni za elektrarno vedno vi{ja cena energentov, je mag. Drago Fabijan odgovoril, da je ekonomska re{itev zanje nadgradnja plinske turbine in pa vsaj 3.000 obratovalnih ur za eno od novih turbin. S takim posegom bi dosegli ceno okrog 6 pfenigov za kWh. Obe turbini bosta sposobni biti v osmih minutah sinhronizirani z omre`jem. Podelitev certifikata ISO 9001 pomeni za TE Brestanico za~etek prilagajanja evropskim standardom, ki bodo izkaznica dobrim podjetjem, ko se bo trg odprl. MINKA SKUBIC 21 sporni 46. ~len energetskega zakona En zakonuvaja soupravljanje, drugi ga omejuje Soupravljanje v slovenskem elektrogospodarskem sistemu je podobno papirnatemu tigru, ~eprav bi lahko `e zdavnaj postalo tiger z vsaj mle~nimi zobmi, kriti~no ugotavlja Slavko Renko iz Elektro Gorenjske. Kot opozarja, so ob sprejemanju energetskega zakona (ta v 46. ~lenu precej omejuje pravice delavcev do soupravljanja) sladko zaspali tako sindikati kot zaposleni, pa tudi novoustanovljeni sveti delavcev. Veliko ve~jo napako pa pripisuje predstavnikom takratne vlade in dr`avnega zbora. Kak{ne so posledice? Kako naprej? Sl 22 lavko Renko je `e ve~ kot petnajst let zaposlen v Elektro Gorenjski na delovnem mestu elektroenergetskega dispe~erja. Leta 1991 je postal predsednik sindikata Elektro Gorenjske. Najprej so se vklju~ili v Obmo~ni sindikat kranjskih sindikatov, zatem pa v Konfederacijo sindikatov 90. Pozneje so skupaj z delom Elektro Ljubljane in delom Elektro Primorske ustanovili pano`ni Sindikat elektrodi-stribucije Slovenije (SEDS). V ~asu Renkovega predsednikovanja so v Elektro Gorenjski leta 1992 pripravili in leta 1993 podpisali prvo podjetni{-ko kolektivno pogodbo v elektrogospodarstvu, `e konec leta 1994 pa so prvi v sistemu izvolili svet delavcev. Leta 1996 je Slavko Renko izstopil iz Sindikata elektrodistribucije Slovenije in se v~lanil v Sindikat dejavnosti energetike (SDE). Na sindikalnem podro~ju si je pridobil dolgoletne prakti~ne izku{nje, {tudiral ob delu, diplomiral na Visoki upravni {oli in si pridobil naziv diplomiranega upravnega organizatorja. V novej{em ~asu se intenzivno ukvarja s teoreti~nimi vpra{anji soupravljanja, sindikalne organiziranosti in novega javnega mene-d`enta (New Public Management). Sicer pa je Slavko Renko `e pred leti zapisal pomembne ugotovitve o prihodnjih spremembah tako na podro~-ju sindikalnega delovanja kot soupravljanja (diplomska naloga, Na{ stik, Industrijska demokracija itd.), o katerih nekateri sindikalisti v tistem ~asu {e sli{ati niso hoteli. ^eprav je ~as njegova predvidevanja potrdil, {e danes no-~ejo priznati, da je imel zelo prav. Vpra{anje je, ali bodo vsaj zdaj upo{te-vali njegove poglede. ^e ~lovek pazljivo prebere tisto, kar je zapisano v ustavi, zakonih in drugih aktih ter dolo~be skrbno primerja med seboj, pride do zanimivih ugotovitev. Kot pojasnjuje Slavko Renko, so bile s sprejetjem nove slovenske ustave v letu 1991 in zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS {t. 42/93) podane dobre podlage za uvajanje soupravljanja. Ta zakon omogo~a zaposlenim vpliv na (so)upravljanje njihovih podjetij in pomeni preseganje klasi~nih nasprotij med delom (zaposlenimi) in kapitalom (delodajalci). Gre za vrsto spodbudnih u~inkov, ki med drugim lahko omogo~ijo tudi ve~jo motiviranost zaposlenih, kar naj bi bilo v interesu obeh udele`enih strani. V te in druge pridobitve, o katerih smo v Na{em stiku `e ve~krat pisali, je grobo posegel 46. ~len energetskega zakona. Za zaposlene v gospodarskih dru`bah, ki opravljajo dejavnost gospodarske javne slu`be po tem zakonu, se ne uporabljajo naslednje dolo~be zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, {t. 42/93): dolo~be petega poglavja (78. do 84. ~len) - v nadzornem svetu gospodarske dru`be imajo lahko delavci le do 1/3 svojih zastopnikov; dolo~be pete, {este, sedme in osme alineje prvega odstavka 89. ~lena; dolo~be 93. ~lena in dolo~be 91. in 92. ~lena, kolikor se nana{ajo na statusne spremembe; dolo~be 98. ~lena; ostale dolo~be v delih oziroma v obsegu, kolikor se sklicujejo ali nana{ajo na navedene dolo~be. Omenjeni ~len energetskega zakona velja za zaposlene v gospodarskih dru`bah, ki bodo po tem zakonu opravljale dejavnost gospodarske javne (nadaljevanje na str. 35) ^eprav smo v letu 2000, nekateri {e vedno razmi{ljajo in delujejo v duhu samoupravne logike, meni Slavko Renko. Kdaj bo pri{la streznitev? POGLED v EVROPO tri FRANCOZI PREVZEMAJO KRMILO Evropsko unijo je v za~etku julija zaznamoval pomemben preobrat. Krmilo je za {est mesecev iz rok Portugalske prevzela Francija, ki je vnesla v pogajalski proces s pridru`enimi ~lanicami novo strategijo. Portugalska je zagovarjala {iritev najprej s {estimi dr`avami, med katerimi je tudi Slovenija, Francija pa se zavzema za {iritev sicer z vsemi dvanajstimi pridru`enimi ~lanicami, vendar pa bodo pripravili scenarij {iritve za vsako od pridru`enih ~lanic posebej. Ta strategija je za večino držav članic unije vprašljiva, saj menijo, da je širitev velika preizkušnja za samo skupnost, zato želijo, da se to zgodi v čim krajšem času, torej v skupini. Francozi bodo v pogajalski proces vnesli še eno pomembno novost. Pripravili bodo preglednico glavnih pogajalskih težav, s čimer bodo vključevanje še dodatno preložili. Končana naj bi bila do konca leta in služila kot podlaga za nadaljevanje procesa širitve. Seveda pa je nujni pogoj sprejetja novih članic institucionalna reforma, s katero bi določili strukturo in glasovanje v evropskih institucijah po sprejetju novih držav. Države članice imajo sedaj namreč zagotovljene glasove in s tem tudi moč v uniji, sprejetje novih članic pa bi vse to omajalo. Zaradi tega so nekatere države tudi proti sami širitvi. Institucionalna reforma naj bi se končala konec leta v Niči, čeprav sedaj bolj slabo kaže, da se bo državam uspelo sporazumeti. Ne strinjajo se predvsem glede treh poglavitnih vprašanj: reforme Evropske komisije, porazdelitve glasov v Svetu EU in širitve področij, kjer sprejema Svet odločitve z dvotretjinsko kvalificirano večino. Trenutno predsedujoča Francija meni, da se komisija ne bi smela širiti, ampak bi se morali komisarji izmenjevati. Tako menijo tudi Avstrija, Velika Britanija in Italija, ki se zavzemajo tudi za to, da bi imela vsaka država po le enega člana v komisiji. S tem se strinjajo tudi države Beneluksa, Danska, Finska, Irska, Portugalska, Švedska in Grčija. Zdaj je v komisiji 20 članov, in sicer po dva iz Francije, Nemčije, Italije, Španije in Velike Britanije in po eden iz drugih članic. Nemčija in Španija menita, da naj bi število članov ostalo enako, saj sicer ne bo več mogoče učinkovito delovati. Glede glasovanja v Svetu pa večina članic meni, da bo treba poiskati ravnotežje med velikostjo države in številom prebivalstva, njeno gospodarsko močjo ter konceptom enakopravnosti članic, kar pa postavlja v slabši položaj manjše države, ki so glede na svojo moč za zdaj bolj zastopane v Svetu kot močne države. Pridružene članice lahko torej glede na nesoglasja o institucijah bolj malo računajo na hitro širitev unije, kar je morda tudi prednost, saj imajo lahko več časa za prilagoditev zakonodaje, čeprav je Slovenija zagotavljala, da bo pripravljena na širitev že do konca leta 2002. Sicer pa se Slovenija glede teh ključnih vprašanj zavzema, da bi imela vsaka država v Evropski komisiji po enega člana, glede porazdelitve glasov pa se opirajo na kriterij zaščite interesov majhnih držav. Skladno z velikostjo naše države je ta strah utemeljen, še posebno, če upoštevamo dolgoletne težnje Francije in Nemčije, da bi prevzeli vodilno vlogo v uniji. Glede glasovanja s kvalificirano večino pa Slovenija meni, da ga je treba razdeliti na posamezna področja in presoditi, kje je tako glasovanje nujno. Slovenija je torej izoblikovala odgovore na poglavitna vprašanja, ki se trenutno pojavljajo v zvezi z obstojem Evropske unije, čeprav z njimi ne more ravno vplivati na bolj ali manj centralistično politiko Francozov. Simona Bandur 23 POGLEDv EVROPO T JE V SODELOVANJU b V zadnjih desetletjih 20. stoletja smo bili v elektroenergetski industriji pri~a dramati~nemu in globalnemu razvoju. Odpiranje energetskega trga je k temu {e dodatno prispevalo, saj se morajo podjetja nenehno boriti za porabnike, zato morajo veliko tudi vlagati v razvoj povezav in tehnologije. Z razvojem ra~unalni{ke tehnologije pa se je odprla tudi mo`nost mednarodnega povezovanja in sklepanja mednarodnih pogodb o trgovanju z energijo. Poglejmo si nekaj najpomembnej{ih tovrstnih projektov na svetu. ITALIJA IN GR^IJA POVEZANI S 400 kV POVEZAVO Zamisli o povezavi med Grčijo in Italijo so se porodile leta 1989- Energetski podjetji obeh držav — italijanski ENEL in grško javno elektroenergetsko podjetje — sta opravili študiji na to temo in predlagali 500 MW povezavo po kanalu Otranto. Pri načrtovanju so jim veliko koristile izkušnje, ki so jih Italijani pridobili pri gradnji podobne povezave med Sardinijo, Korziko in Italijo. Za zdaj bodo zgradili 400 kV monopolarno povezavo, ki pa dovoljuje instalacijo še enega pola v prihodnosti. Povezava je sestavljena iz 43,5-kilometrskega kabla na italijanskem ozemlju, ki poteka od mesta Galatina do obale. Ta kabel bo polnjen s tekočino, s čimer je zavarovan pred visokimi temperaturami. Drugi del kabla predstavlja 163-kilometrska povezava pod vodo po Otrantskem prekopu, tretji del pa 110-ki-lometrski daljnovod na grškem ozemlju, in sicer med mestoma Aetos in Arachtos. Posebno pozornost so morali nameniti podvodnemu kablu, saj bo položen v globini 1.000 metrov in tako najglobji na svetu. Kabel, ki ga polaga podjetje Pirelli, so morali zaradi globine posebej opremiti in prilagoditi močnim tokovom. Testni program je Pirelli izdelal skupaj s podjetjem Centro Elettrotechnico Sperimentale Italiano, nanaša pa se na priporočila CIGRE. Poskusi v globini tisočih metrov so pokazali, da je možno tudi na taki globini polagati kable. Pirelli je začel kabel med Galatino in obalo po- lagati `e septembra 1998, pri ~emer so ves ~as upo{tevali posebne naravovarstvene predpise, podmorski kabel pa so za~eli polagati letos. Kabel v Gr~iji in obe transformatorski postaji pa bo zgradilo podjetje ABB. POVEZAVA HEVIZ -TROMEJA O 380-kV povezavi med Hevizom in tromejo med Mad`arsko, Hrva{ko in Slovenijo smo `e poro~ali, ni pa odve~ {e enkrat poudariti pomembnost te povezave. Pogovori o tej povezavi so se za~eli `e v osemdesetih letih, ko so `eleli povezati nekdanjo Sovjetsko zvezo in Italijo. S tem bi povezali dva lo~ena sistema – SZ je bila del vzhodnoevropske povezave CMEA, Italija in nekdanja Jugoslavija pa UCPTE. V tem ~asu je pri{lo do velikih politi~nih sprememb, ki so nam vsem dobro znane, in Hr-va{ka kot samostojna dr`ava se je leta 1993 odlo~ila povezati z Mad`arsko. Tako so zgradili povezavo, ki ustreza visokim evropskim standardom in kot prva ve`e dr`ave CENTREL-a (Slova{ka, ^e{ka Repub- 24 ** •* POGLEDv EVROPO lika in Poljska) z državami UCTE-ja. Od tromeje naprej poteka povezava do Zerjavinca (vzhodni Zagreb), načrtujejo pa še en odcep proti Sloveniji, ki naj bi ga zgradil Eles. Povezava je dolga 70 kilometrov, odcep do Zerjavinca pa še dodatnih 161 kilometrov. Pot v Slovenijo za zdaj še ni določena. Daljnovod, po katerem se lahko prenaša do 2000 MW električne energije, so Madžari začeli graditi leta 1997, Hrvati leto dni pozneje, konec lanskega leta pa je po njem tudi stekla elektrika. Povezava je zelo dobrodošla, saj omogoča povezavo severne in zahodne Evrope z južnim delom, poleg tega pa zagotavlja zaloge električne energije zagrebški regiji, ki je največji porabnik na Hrvaškem. S povezavo se bodo optimizirale tudi madžarske zmogljivosti, ki temeljijo na hidro in termalni energiji. Ne smemo pa pozabiti tudi na prednosti, ki jih bo s povezavo dobila oskrba BiH. Povezava je torej ključnega pomena za povezovanje Evrope in utrditev elektroenergetskih vezi med državami, vključenimi v projekt. Načrtovalci predvidevajo, da bo povezava omogočala izvoz 300 MW energije iz Madžarske v Slovenijo, izvoz 600 MW energije iz Ukrajine v Italijo, izvoz 1200 MW iz Ukrajine in pridobitev 300 MW energije za Hrvaško, prav toliko tudi za Slovenijo in 600 MW za Italijo. AFRIŠKI PROJEKT Pred petimi leti je namibijsko elektroenergetsko podjetje NamPower izvedlo študijo, s katero so ugotovili, da potrebuje Namibija vire električne energije za zalogo. Kot najboljša rešitev se je pokazala okrepitev prenosnega sistema z novo 400 kV povezavo z Južno Afriko. NamPower ima sicer na voljo 330 kV prenosni sistem v dolžini 500 kilometrov, ki povezuje njihov hidroenergetski sistem z zmogljivostjo 240 MW na meji z Angolo s središčem države Windhoekom. Od tam naprej do Južne Afrike pa teče 220 kV daljnovod in povezuje NamPower z južnoafriškim javnim energetskim podjetjem Eskom. Eskom in Nam Power pa sta septembra 1996 podpisala sporazum o gradnji nove 400 kV povezave, dve leti pozneje pa so začeli dela. Najprej so zgradili 420 kilometrov od Ariesa do Kokerbooma in v naslednjem letu je po njem že ** 25 POGLEDv EVROPO b stekel električni tok, drugi del, dolg 470 kilometrov, do Auasa pa so odprli pred kratkim. Po kablih tečejo tudi optična vlakna, ki jih lahko izkorišča na-mibijski Telecom in drugi uporabniki. Projekt, ki je stal 146 milijonov dolarjev, sta izvedli podjetji Ce-gelec in ABB. Med izvajanjem projekta, so načrtovalci ugotovili, da stari tehnični parametri NamPo-werja niso združljivi z novo 400 kV linijo, zaradi česar bi lahko prišlo do prenapetosti in poškodb elektroenergetske opreme. Zato je ABB izdelal še posebni kompenzator, ki uravnava delovanje obeh sistemov, in ga inštaliral v Auasu. Nova povezava bo Namibiji že letos zagotovila 380 MW energije, v naslednjih petnajstih letih pa se bo ta količina postopno zviševala do 585 MW BOU ZANESLJIVO OMREŽJE ZA OTOČJE V BALTIKU Aland, finsko otočje med Finsko in Švedsko, trenutno z električno energijo oskrbujejo 77 kV daljnovodi z zmogljivostjo 35 MW, preko katerih dobivajo električno energijo iz Švedske. Sistem so zgradili pred 25 leti in je že močno dotrajan in veliko premalo zmogljiv za potrebe otočja, tako da so se v zadnjih letih velikokrat srečevali s pomanjkanjem energije. Poleg tega pa so kable poškodovali premiki ledenih plošč in sidra ladij, zaradi česar so energetske izgube še večje. Lokalno elektroenergetsko podjetje Kraftnät Aland Ab je sprva nameravalo zgraditi novo elektrarno, a so se pozneje odločili za zamenjavo obstoječih podmorskih kablov z zmogljivejšimi 100 kV kabli, s čimer bodo povečali zmogljivost na 80 MW Poleg tega pa morajo zgraditi nove transformatorske postaje na obeh koncih. Povezavo, ki jo sestavlja 63 kilometrov podmorskega kabla in 6 kilometrov po ozemlju otočja, bo zgradilo podjetje NK Energy, vgradili pa bodo tudi optična vlakna za prenos podatkov. Le-teh bo 36, vsako vlakno pa zagotavlja 30 tisoč telefonskih sporočil. Testni kabel so izdelali že maja lani in ga poleti tudi preizkusili, in sicer na največji globini (270 metrov) in pri tlaku 27 barov. Sicer pa bodo kabel položili na globini do desetih metrov na Švedskem in petih metrih pri Alandu. Za polaganje so izbrali tudi novo pot, da so se izognili kamnitim območjem ob obali, zaradi česar pa se je dolžina podaljšala za pet kilometrov. Pri izdelavi in testiranju so upoštevali standarde in zahteve CIGRE. Gradnjo so začeli avgusta lani, letos pa naj bi po kablih že stekel električni tok. Projekt, ki bo Aland-skemu otočju zagotovil dovolj energije in prenos podatkov po optičnih povezavah, bo stal 10,7 milijona dolarjev. RAZŠIRITEV PERUJSKEGA PRENOSNEGA SISTEMA Perujski energetski sistem, ki je sestavljen iz dveh 220 kV ločenih energetskih sistemov, je v lasti dveh podjetij — Etecena, ki obvladuje severni del, in Ete-sura, ki oskrbuje južni Peru. Do konca leta naj bi se oba dela povezala z novo 220 kV linijo. Povezava sever—jug je dolga 600 kilometrov, poteka pa od Mantara do Socabaya. Lastni energetski sistem izboljšuje tudi severno podjetje Energia del Sur S.A. (Enesur), ki sodi k perujski veji belgijskega podjetja Tractebel in upravlja termoelektrarno v Moque-gui. Elektrarna je povezana s 138 kV prenosnim in 13,8 kV distribucijskim sistemom, ki je v lasti podjetja na jugu. Da bi zadovoljili naraščajoče potrebe po električni energiji, gradi Enesur še eno termoelektrarno na pacifiški obali z zmogljivostjo 250 MW Poleg tega pa Enesur povečuje zmogljivosti prenosnega sistema. Gradijo namreč dodatno 220/138 transformatorsko kV postajo in izboljšujejo stari prenosni sistem. Konzorcij Alstrom nadzoruje izvajanje del in je odgovoren za elektroenergetski in mehanski inženiring, opremo in materiale. ICE pa odgovarja za izvajanje del in postavitev prenosnih linij in postaj. Dela so začeli pred dvema letoma, letos pa naj bi projekt, ki bo stal 300 milijonov dolarjev, tudi končali. Projekt je poleg povezovanja juga in severa del perujskega dolgoročnega načrta za razvoj prenosnega sistema. Vseh pet projektov, ki smo jih predstavili, vključuje nove energetske rešitve, okrepljene s sodobno tehnologijo. Večinoma si države, ki projekte vodijo, prizadevajo povečati možnosti dostopa do energije ob primanjkljajih in zmanjšati možnost izpada električnega toka ter znižati stroške pridobivanja energije. Poleg tega pa vključujejo tudi povezovanje z optičnimi kabli, ki so vsekakor pomemben del vsakdanjega prenosa podatkov. Novi izzivi 21. stoletja na področju energetike zahtevajo torej zanesljive in poceni vire energije, ki zadovoljujejo potrebe naraščajočega svetovnega prebivalstva, kar pa je treba doseči brez negativnih vplivov na okolje. Po Transmission & Distribution (Januar 2000) povzela Simona Bandur 26 ** •* POGLEDv EVROPO A wmm TRGA VPLIVALO NA JEDRSKO ENERGIJO? Ob koncu prvega obdobja odpiranje evropskega trna z električno energijo je bilo namesto načrtovanih 25 odstotkov liberaliziranega že 60 odstotkov trga. Odpiranje torej poteka z veliko hitrostjo, kar pa sploh ni presenedjivo, saj so nekatere države svoj trg neodvisno od evropske zakonodaje popolnoma liberalizirale. Članice unije pritiskajo ena na drugo, da čimprej odprejo svoj trg z električno energijo, poleg tega pa so tu še pritiski k zapiranju jedrskih elektrarn. Sploh države, ki teh elektrarn nimajo, zahtevajo, da jih druge države zaprejo in začno uvajati obnovljive vire energije. Načela tekmovalnosti, ki so značilna za odprt trg, vplivajo torej tudi na nuklearno energijo, čeprav ima po drugi strani jedrska energije z nizkimi stroški in majhnimi obremenitvami za okolje dobra tržna izhodišča. Velika Britanija, Nemčija, Finska in Švedska so svoj trg električne energije odprle že stoodstotno, Belgija, Grčija, Irska in Luksemburg pa so zaprosile za dvoletno prehodno obdobje. Belgija je do sedaj odprla svoj trg 33-odstotno, Grčija, Luksemburg in Irska pa z odpiranjem še niso začele. Tudi druge države so sprejele le manjše korake v tej smeri. Francija je tako na primer v prvem obdobju odprla trg le 22-odstotno, in sicer za porabnike, ki porabijo več kot 100 GWh na leto, evropske smernice pa zahtevajo mnogo nižjo mejo - 40 GWh. Junija letos pa so po pritiskih Evropske komisije odprtje razširili na 30 odstotkov. Portugalska je trg odprla 26-odstotno, Avstrija 27-odstotno, Italija 30-od-stotno, Nizozemska 33- in Španija 42-odstotno, Danska pa se je že približala končnemu cilju z 90-odstotno odprtim trgom. Zaradi teh razlik so se pojavila med državami nesoglasja, še posebno pri trgovanju s Francijo. Francoska podjetja namreč na veliko prodajajo električno energijo tudi zunaj svo- 27 jih meja, druge države pa zaradi omenjenih zakonskih omejitev nimajo enakih možnosti, s čimer so tudi kršena pravila lojalne konkurence. KLJUČNEGA POMENA OSVESCANJE JAVNOSTI Liberalizacija in z njo povezana tekmovalnost torej v zadnjem času urejata odnose med državami tudi na področju elektroenergetike. Ta načela zahtevajo nizke stroške in zato tudi kratkoročne investicije. V Evropi je v tem času dovolj električne energije, zato je v bližnji prihodnosti zelo malo načrtov za obnovo starih elektrarn ali gradnjo novih, kar pomeni, da liberalizacija posredno vpliva tudi na vedno manjše število jedrskih, pa tudi drugih elektrarn. Sicer pa so stare jedrske elektrarne, ki so že v procesu zapiranja, rentabilne, saj poslujejo z zelo nizkimi stroški - jedrsko gorivo je poceni, poleg tega pa so tudi zelo nizki obratovalni stroški. Jedrske elektrarne skupaj s hidroelektrarnami sestavljajo hrbtenico proizvodnje energije, kar bo zelo težko nadomestiti z alternativnimi viri energije. Poleg tega pa imajo jedrske elektrarne še eno veliko prednost. Niso le zanesljive in poceni, ampak proizvajajo tudi okolju neškodljivo energijo brez emisij ogljikovega dioksida ali drugih toplogrednih vplivov. Okoljevarstve-nim smernicam iz Kjota enostavno ne bo moč slediti brez uporabe jedrske energije in zaradi tega se bo konkurenčnost te energije v prihodnosti zagotovo še izboljšala. Vse te prednosti pa bore malo koristijo jedrskim elektrarnam, če zanje ni ne podpore javnosti ne politikov. Hude posledice v primeru nesreč in problematika jedrskih odpadkov odtehtajo vse dobre strani tovrstnega pridobivanja energije. Najprej je torej treba začeti pri oblikovanju javnega mnenja in osveščanju, še posebno o nevarnostih. Te zaključke bomo orisali z izkušnjami držav, ki so se že soočile s temi težavami. V tej številki se bomo seznanili s težavami, ki sta jih imeli Nemčija in Velika Britanija. GRENAK PRIOKUS HITREGA ODPIRANJA V NEMČIJI Po ocenah Eberharda Mellerja, direktorja VDEW-a, je liberalizacija izboljšala učinkovitost in produktivnost nemškega elektroenergetskega sektorja, čeprav je morda še malo prezgodaj soditi o tem. So pa plačali visoko ceno za to. Trg so odprli brez predhodnih obdobij, zato so bili stroški prilagajanja zelo visoki. Med letoma 1995 in 1998 je v energetskem sektorju izgubilo zaposlitev kar 30 tisoč ljudi oziroma 15 odstotkov zaposlenih. Vzrok za to tiči v prvi vrsti v strogi stroškovni politiki v elektroenergetski industriji. Podjetja so zelo znižala svoje investicije, ne le v proizvodnjo energije, ampak tudi v prenos. Odprti trg in konkurenčnost sta seveda POGLEDv EVROPO b povzro~ila tudi hitro ni`anje cen. Med marcem 1998 in marcem 1999 so cene elektri~ne energije padle za povpre~nih 14 odstotkov. Dinami~no tekmovanje pa ni povzro~ilo le ni`anja cen, ampak tudi fleksibilne pogodbe med ponudniki in porabniki elektri~ne energije. KAKO ZNI@ATI EMISIJE BREZ NUKLEARK? Tudi v Nem~iji pomenijo jedrske elektrarne pomemben vir energije, saj proizvedejo eno tretjino celotne proizvodnje elektri~ne energije in pokrivajo kar polovico potreb industrije. Jedrska energija je torej nujna za pokrivanje potreb doma~ih porabnikov in za enakopravno sodelovanje na evropskem trgu, poleg tega pa je zaradi okolju prijaznega delovanja pomemben dejavnik pri izpolnjevanju Kjot-skega protokola. Ta namre~ zahteva, da dr`ave do leta 2005 stabilizirajo emisije toplogrednih plinov, med letoma 2008 in 2012 pa jih zni`ajo za osem odstotkov. ^e bodo zaprli nuklearke, ne bodo mogli ugoditi obvezi za zni`anje emisij, izgubili pa bodo tudi {tevilne poceni zmogljivosti, ki jih ne morejo nadomestiti z obnovljivimi viri energije. To bo vsekakor vplivalo na zmogljivosti celotne Evrope. Nem{ka vlada je torej s svojimi namerami zapreti elektrarne {e ve~ja gro`nja nem{ki jedrski energiji -in s tem tudi evropski - kot sama liberalizacija in tekmovanje. Oskrbovalci z jedrsko energijo in proizvajalci zahtevajo enakopravno sodelovanje na trgu in neomejen prenos, poleg tega pa pozivajo politike, naj se vzdr`ijo politi~no motiviranega omejevanja delovanja jedrskih elektrarn. Ko je `e kazalo, da se bodo pogajanja o teh nesoglasjih vlekla v nedogled in se proizvajalci in vlada ne bodo mogli dogovoriti o re{itvi, ki bi vsaj pribli`no ustrezala vsem, so 15. junija vendarle sklenili kompromis. Upo{tevali so `ivljenjski ~as elektrarn in se dogovorili, da bodo v naslednjih letih zaprli 19 nukleark, ki delujejo dlje od 32 let. Kot prvo bodo naslednje leto zaprli nuklearko v Obrighei-mu, ki je za~ela delovati leta 1969, kot zadnjo pa najmlaj{o nuklearko Neckar 2, in sicer leta 2021, ko bo odslu`ila svojih 32 let. Do konca delovanja bodo vse nem{ke nuklearke skupno proizvedle {e ve~ kot 2600 TWh elektri~ne energije. Jedrske elektrarne bodo torej v bistvu delovale {e do konca svoje `ivljenjske dobe, le gradili ne bodo ve~ novih. Vpra{anje je le, kaj bodo Nemci storili po tem, ko bodo res zaprli vse nuklearke. Glede na to, da z njimi proizvedejo kar 35 odstotkov energije, s termoelektrarnami pa ve~ kot polovico, bodo verjetno morali po zaprtju nukleark {e pove~ati {tevilo termoelektrarn, kar pa bo {e dodatno obremenilo okolje, namesto da bi izpolnjevali zahteve iz Kjota. 28 [TEVILNI PRITISKI NA BRITANSKE NUKLEARKE Velika Britanija je bila ena izmed pobudnic odprtega trga z elektri~no energijo in je {e vedno na ~elu razvoja. Do leta 1990 je bilo njihovo elektrogospodarstvo v rokah dr`avnega monopolnega podjetja, v naslednjih letih pa se je privatiziralo, le vodenje distribucije in prenosa je ostalo v rokah monopolnega podjetja (Ofgem), ki ga nadzoruje dr`ava. Naslednji pomembni korak reorganiziranega podjetja British Energy je bil vklju~itev kupcev v trgovanje. Vsak porabnik si lahko sam izbere svojega dobavitelja elektri~ne energije, kar pa v dr`avi s 26 milijoni prebivalcev sploh ni lahko. Sklepanje pogodb so proizvajalci in oskrbovalci z energijo izkoristili za cenovne boje, kar je povzro~ilo nihanje cen. V Angliji in Walesu so zato ustvarili neke vrste cenovni energetski bazen in se dogovorili o trgovanju na veliko ter tako ustalili ceno, na [kotskem, kjer je trg precej manj{i, pa jim to ni uspelo, zato so prodajo na veliko zamenjali z dolgoro~nimi pogodbami. Seveda pa ima model trgovanja na veliko tudi {tevilne pomanjkljivosti. Kritizirajo ga kot preve~ zapletenega, zato je Ofgem predlagal reformo, ki bi temeljila na dvostranskih kratkoro~nih pogodbah med proizvajalci in oskrbovalci glede koli~ine ener- ** •* POGLEDv EVROPO gije in cene. Da bo proizvodnja v skladu s potrebami trga, pa bo skrbel sistemski upravljalec, National Grid Company. Take pogodbe bodo uredile odnose med proizvajalci in dobavitelji in zagotavljale upoštevanje strank. Dobavitelji ne bodo več mogli brez predhodne napovedi zahtevati več energije, proizvajalci pa bodo lahko ponujali energijo, ki jo imajo na zalogi, tudi drugim dobaviteljem. Spremenil pa se bo tudi odnos do gospodinjstev. Poraba namreč čez dan niha, poleg tega pa manj porabijo tudi ob praznikih in prostih dneh. KAKO USTREČI POTREBAM PORABNIKOV? Nihanje porabe je velik problem tudi za britanske nuklearke, saj te stalno delujejo s polno močjo. Zato jedrskim elektrarnam bolj ustreza nedoločen trg, kjer lahko oskrbovalci kupujejo mešanico energije iz nukleark, iz termoelektrarn ali hidroelektrarn, s čimer lahko pokrijejo vsakokratne potrebe kupcev. Poleg pritiskov trga pa delujejo na nuklearke še zahteve s strani okoljevarstvene agencije, vlade, inšpektorata, ki skrbi za jedrsko varnost, in upravljalcev omrežja. Britanskim nuklearkam se torej ne obeta svetla prihodnost, in to kljub nizkim obratovalnim stroškom. Soočiti se bodo morale z vsemi pritiski trga in se jim prilagajati. Malcolm Grimston iz Kraljevega in{tituta za mednarodne zadeve je izdelal hipoteti~no {tudijo, v kateri je predvidel ukinitev jedrskih elektrarn v povezavi z izpolnjevanjem kjotskega protokola. Njegove ugotovitve temeljijo na dejstvu, da je v za~etku devetdesetih kar tri ~etr-tine britanskega trga obvladovala energija iz termoelektrarn, preostanek pa nuklearna energija. ^e bodo za~eli Britanci mno`i~no zapirati jedrske elektrarne, bodo tako izgubili {e to ~etrtino za okolje prijazne energije, razen ~e bi jim v tem ~asu uspelo razviti druge obnovljive vire energije, kar pa je v tako kratkem ~asu in v tak{nem obsegu skorajda nemogo~e. Nadaljevanje prihodnji~ Povzeto po NEW - Nuclear Europe Worldscan (marec, april) Simona Bandur 29 POGLEDv EVROPO VEDNO 24 UR b Verjetno se vam neštetokrat zgodi, da ste dopoldan v službi nerazpoloženi, misli vam uhajajo drugam, ne morete se skoncentrati na delo. To je povsem normalen pojav, saj človekov bioritem in energija nenehno nihata. Včasih smo bolj zbrani in dejavni dopoldan, včasih popoldan, včasih nam kakšen dan sploh ne moremo delati. Le zakaj bi morali delati, ko nam stvari ne gredo od rok, če lahko svoj delovni čas vsaj približno prilagodimo svojemu bioritmu in v času, ko smo zbrani, delo tudi bolj učinovito opravimo? Od naše energije je odvisna tudi učinkovitost dela in idealno bi bilo, če bi lahko delovni čas in posameznikov bioritem uskladili z organizacijo dela. To žal zaradi dela v skupinah in medsebojne odvisnosti največkrat ni mogoče, je pa mogoče ustvariti nek kompromis. Milan Terpin, diplomirani psiholog in vodilni svetovalec ter direktor podjetja Takti-ka Plus, predlaga tako imenovane kontaktne ure, ko se skupina dobi in uskladi svoje delo ter sprejme načrte za naprej, potem pa dela vsak posameznik po svoje. »V organizacijah bi lahko uvedli različne delovne čase za različne skupine ljudi, pri čemer je poudarek na prilagajanju dnevnega časa skupini in posamezniku z željo, da dosežemo čim večjo učinkovitost. Sicer pa ta skupni čas sploh ni tako dolg, saj potrebuje skupina morda le kakšne tri ure, da uskladi delo,« meni Milan Terpin. RAZSELJEVANJE DELA Poleg prilagajanja dela svojemu bioritmu se v zadnjem času pojavlja tudi razseljevanje strokovnega dela v domače okolje. Zaposleni tako ne preživljajo več toliko delovnega časa v podjetju, ampak delajo doma, v bolj prijaznem in domačem okolju, v službo pa gredo le v času kontaktnih ur. Za taka srečanja je potrebna le kakšna sejna soba, kar prihrani veliko denarja tudi podjetju, ki mu za zaposlene, ki delajo veliko doma, ni treba opremljati pisarne. K selitvi strokovnega dela na dom pa je zagotovo veliko pripomogel tudi razvoj komunikcijske tehnologije. S pomočjo interneta, intraneta, ISDN-a, GSM-ov in podobnih komunikacijskih pripomočkov lahko človek nemoteno dela tudi doma, v neformalnem okolju, kjer prilagaja svoj delovni čas lastnim potrebam in željam. To je vsekakor neka idealna predstava o delu na domu, saj jo je 30 danes ljudem, ki so podvrženi stereotipnim predstavam o delu od sedmih do treh, zelo težko uresničevati. Ti ljudje ločijo tudi prostore na delovne in tiste, namenjene počitku, zato se tudi v domačem okolju zelo težko skoncentrirajo na delo in njihova učinkovitost še dodatno pade. Poleg tega pa je treba upoštevati, da delo na domu ni primerno za vsako delo, ampak le za dela, pri katerih so določeni cilji, zahteve, pričakovanja in roki. ZAKAJ NE BI [LI DOPOLDNE NA [MARNO GORO? Vedno večja gibljivost delovnega časa daje tudi več možnosti za upravljanje prostega časa. »Če imate zjutraj kakšen opravek ali če bi radi šli na Šmarno goro — zakaj pa ne, če vam to bolj ustreza. Boste pa pozneje delali,« svetuje Milan Terpin. Ko človek sprosti svoj delovni čas, se namreč poveča tudi gibljivost prostega časa, kar ima sploh pri strokovnem kadru pozitivne posledice, saj dosegajo boljše rezultate, pa tudi sami so bolj zadovoljni s svojim delom. Sploh pri odgovornejših delih sta tako samo-motivacija in samoodgovornost zelo pomembni. To pa hkrati vpliva tudi na večje zadovoljstvo v življenju, saj lahko počnemo stvari, ki jih sicer zaradi ** •* določenega delovnega časa ne bi mogli početi. »Zelo pomembno je, da človek počne tisto, kar si želi početi, in si tako polni baterije za delo v okviru podjetja, zato je pomembno, da si tako organizira dejavnosti, da bo v čim večji meri izpolnjeval svoje želje,« meni Milan Terpin in dodaja, da ljudje velikokrat po nepotrebnem prilagajamo življenje drugim, na primer družini ali partnerjem. Poleg skupnih dejavnosti moramo ohraniti še svoje konjičke in podobno je v podjetjih. Nekaj časa delamo skupaj, da uskladimo načrte in delo, potem pa delamo individualno. VELIKO SE GIBAJTE Milan Terpin za poletne dni posebej priporoča vsem, da naj se čim več gibljejo. Gibanje je po njegovem mnenju najbolj naravna dinamika in veliko prispeva k odpravljanju stresnih dejavnikov. Poleg tega pa ima človek tudi čas zase, za premislek. »Vsak naj bi se gibal vsaj uro na dan. Osamljeni sprehod v naravi namreč zelo dobro dene,« priporoča. Glede daljšega dopusta pa meni, da ni nujno, da je zelo dolg. »Nekateri pravijo, da naj bi bil dopust dolg vsaj tri tedne, jaz pa mislim, da je lahko tudi krajši. Deset dni je dovolj, da se človek spočije, seveda pa je to tudi odvisno od posameznikove zmo`nosti, da se ~imprej odvadi delovnega tempa in potem tudi v ~im kraj{em ~asu nanj spet navadi.« Kdor za odvajanje od dela oziroma za pripravo nanj porabi ve~ ~asa, bo potreboval tudi dalj{i dopust, da si bo res odpo~il. Poleg tega pa poudarja tudi pomen vmesnih po~itkov oziroma vsakodnevnega prostega ~asa. Vsak dan se je treba po delu sprostiti in pozabiti nanj, da bomo naslednji dan spet la`je za~eli delati. Hitre spremembe in tudi vedno hitrej{e `ivljenje zahteva torej tudi bolj u~inkovito organiziranje dela in prostega ~asa, ~e `elimo biti v `ivljenju sre~ni in zadovoljni. Po~eti moramo ~im ve~ stvari, ki nas osre~ujejo, ne pa se vdati zahtevam drugih in vztrajati v tej pasivnosti, ~e{, »nimam ~asa«. To ni res. ^as je konstanta, pravi Milan Terpin, zato tak izgovor logi~no sploh ne obstaja. Vsak dan imamo na voljo 24 ur in od nas je odvisno, kako jih bomo pre`iveli. Posku{ajmo torej sami vplivati na svoje `ivljenje, ne pa se le prepu{~ati toku dogodkov. Pa {e zadnji napotek Milana Terpina: »Letni dopust je ~as, ko smo najbolj svobodni v odlo~anju, kaj po~eti za lastno zadovoljstvo in sre~o. Prilo`nosti so tukaj. Izkoristimo jih!« Simona Bandur 31 POGLEDv EVROPO «Kg. V Agencija za učinkovito rabo energije, ki je bila ustanovljena pred petimi leti z namenom izboljšati energetsko učinkovitost pri rabi energije in poiskati nove, obnovljive in za okolje sprejemljivejše vire energije, je letos dobila iz proračuna 284 milijonov tolarjev za programe učinkovite rabe energije. Za subvencije podjetjem in gospodinjstvom so namenili 106 milijonov, za pripravo projektov, svetovanje, izobraževanje in informiranje 100 milijonov, ostalo pa bo za sodelovanje pri mednarodnih projektih. Cilje večinoma uresničujejo s subvencijami projektom, ki varčujejo z energijo, in z energetskimi pregledi v slovenskih podjetjih, s čimer spodbujajo investiranje v učinkovito rabo energije in uvajanje energetskega menedžmenta v industrijo, storitvene dejavnosti in javni sektor. Za dajanje ugodnih posojil je v okviru agencije pristojen Sklad za učinkovito rabo energije, ki deluje že tretje leto. Subvencionirajo investicijske projekte s področja kogene-racije, kompresorskih naprav, energetsko učinkovitih kotlovnic, zmanjšanja izgub pri prenosu toplote, energetske sanacije zgradb, krmiljenja procesov in izboljšanja energetskega menedžmenta. Tehnične zahteve, ki jih morajo podjetja izpolnjevati ob prijavi, določajo, da morajo prihranki energije v dobi odplačevanja naložb preseči petdeset odstotkov višine investicijskih sredstev. To pomeni, da se mora naložba v vsaj polovični vrednosti povrniti iz manjšega računa za energijo. Lani je bilo vloženih šestnajst vlog za subvencije, od katerih so jih dvanajst odobrili, njihova vrednost pa znaša skupaj 904 milijone tolarjev. S temi posojili naj bi ustvarili za več kot 2,3 milijarde tolarjev prihrankov energije. NASVET ZA PRIHRANEK ENERGIJE Podjetjem agencija tudi energetsko svetuje. Projekt, namenjen energetskemu svetovanju večjim porabnikom, je bil vreden kar 6,35 milijona tolarjev, namenjen pa je bil informiranju in osveščanju vodstvenih struktur podjetij z večjimi stroški za energijo, in sicer nad 500 tisoč evri na leto. Cilj akcije je bil predvsem aktiviranje notranjih potencialov za dvig učinkovitosti rabe energije s poudarkom na uvajanju energetskega menedžmenta in sodobnih energetskih tehnologij. Doslej so koristne nasvete dajali kar 18 industrijskim podjetjem, katerih skupni stroški za energijo so višji od treh in pol mi- 32 lijard tolarjev na leto, kar je 4,4 odstotka stroškov za energijo v celotnem industrijskem sektorju. Po napovedih naj bi v desetih letih po svetovanih ukrepih prihranili približno sto milijonov tolarjev. Kot je povedal Franc Beravs, direktor agencije, so po svetovanju petim podjetjem v lasti Slovenske razvojne družbe, ki porabijo na leto od 50 do 200 milijonov tolarjev za energijo, ugotovili, da bi z zmanjšanjem porabe energije na leto lahko prihranili približno 200 milijonov tolarjev. Tolar, ki ga v podjetju vložijo preko agencije, naj bi prinesel kar 33 tolarjev prihranka. Letos so se odločili, da spodbudijo podjetja tudi z nagradami. Gospodarski vestnik in Agencija RS za učinkovito rabo energije sta razpisala nagrade in priznanja za energetsko učinkovito podjetje 2000 in energetsko učinkovit projekt 2000. Za prvo se lahko potegujejo podjetja, ki so v zadnjih petih letih z organizacijskimi in tehnološko investicijskimi ukrepi pripomogli k varčnejši rabi energije in s tem tudi k manjšemu obremenjevanju okolja, za drugo pa podjetja in ustanove, ki so z zamenjavo tehnologije, z izboljšavami in drugimi ukrepi prav tako pripomogli k racionalnejši rabi energije in varstvu okolja. Najmanj zanimanja za racionalnejšo porabo energije je v javnem sektorju, saj niso tako organizirani, da bi se kdo zavzel za analize in energetske preglede. V Evropski uniji razpiše natečaj lastnik, to je občina, država ali ministrstvo in povabi k sodelovanju zasebnike, ki dajo predloge, kako učinkoviteje in z manj stroški rabiti električno energijo. Temu modelu sledijo tudi pri nas in v ožji izbor so prišle občine Kranj, Maribor in Koper, med katerimi bodo izbrali eno in poskusili izpeljati projekte za učinkovito rabo energije. Za občine pa pripravljajo tudi energetske zasnove - dokumente za oblikovanje enotne politike občine na področju oskrbe in rabe energije. USPEŠNA AKCIJA Z GOSPODINJSTVI Nasvete in subvencije dajejo tudi gospodinjstvom, projekt pa imenujejo Ensvet. Gre predvsem za spodbujanje rabe energije v gospodinjstvih in s tem manjšo porabo fosilnih goriv, kar ugodno vpliva tako na energetsko bilanco države, kot tudi na okolje. Lani so svetovali kar 1265 občanom, izpeljali pa so tudi več predavanj za občane, pri čemer niso pozabili na najmlajše. Za njih so pripravili kar 125 ur predavanj, kjer so skozi igro pokazali, kako pomembno je varčevanje z energijo. Konec lanskega leta so uspešno končali akcijo, s katero so ponujali subvencije gospodinjstvom, ki so želela zamenjati okna. Dobili so približno tisoč vlog, odobrili pa so jih 673 in tako razdelili 30 milijonov tolarjev. Povprečna višina subvencije je bila nekaj več kot 44 tisoč tolarjev. Gospodinjstva, ki so zamenjala okna, prihranijo na leto za 2,7 milijona kilovatnih ur toplotne energije, to pa pomeni, da se državni denar ** POGLEDv EVROPO ene b nergetsko varate gospodinjske aparate lahko v trgovini prepoznate po energetskih nalepkah EU. Uporaba teh nalepk je v Uniji obvezna, naša zakonodaja pa tega še ne določa, vendar jih nekatera podjetja ze uvajajo. Aparati so na teh nalepkah razvrščeni v sedem skupin od A do G. Naprave iz razreda A porabijo vsaj 55 odstotkov manj energije, kot znaša povprečna poraba tovrstnih naprav na trgu. Naprave, ki porabijo povprečno količino energije, so tiste iz razreda D, aparati razreda G pa porabijo približno četrtino več energije kot skupina D. Pri nakupu upoštevajte te energetske nalepke, saj ne le da boste prihranili energijo, ampak boste tudi upravičeni do davčne olajšave. povrne v dobrem letu dni, življenjska doba oken pa naj bi bila 20 let, je povedal Franc Beravs. Razpis so ponovili tudi letos. Tokrat imajo za izvajanje ukrepov učinkovite rabe v stavbah in gospodinjstvih na voljo 21 milijonov tolarjev in s tem naj bi dobilo pomoč približno 500 gospodinjstev, v postopek za pridobitev subvencije pa so letos prvič vključeni tudi energetski svetovalci. Subvencija bo pokrila 10 do 15 odstotkov cene zasteklitve. Vloge so sprejemali do konca junija. KAHO PRIVARČEVATI V GOSPODINJSTVU? V Sloveniji je približno 640 tisoč gospodinjstev, vsako od njih pa porabi v povprečju 3400 kWh električne energije na leto, 70 kubičnih metrov zemeljskega plina, 67 kg propanskega butana, 865 litrov kurilnega olja, 2500 kWh toplotne energije, 2,2 toni lesa in 300 kg premoga. To so visoke številke, zato agencija svetuje tudi gospodinjstvom, kako varčevati z energijo. In kje lahko smotrneje izrabljamo energijo? Najprej je to seveda kuhinja, kjer lahko z izbiro optimalnega energijskega vira, z uporabo sodobnejših energijsko varčnih naprav in s spremembo nekaterih kuharskih navad kar nekaj prispevamo k družinskemu proračunu. Tudi v kopalnici sta smotrna uporaba hladne in tople vode ter redno vzdrževanje naprav zelo dobrodošla za denarnico. Podobno je pri pranju. Najbolje je kupiti energijsko varčne pralne stroje ter izbirati perilu primerne in varčne programe pranja. Seveda je priporočljivo, da uporabljate kakovostne pralne praške in naprave tudi redno vzdržujete. Za žarnice po navadi mislimo, da porabijo zelo malo energije, zato z njimi ne varčujemo pretirano, ampak agencija svetuje, da so tudi primerna razporeditev luči, uporaba varčnih žarnic, izkoriščanje dnevne svetlobe in primerna ureditev prostorov zelo po- membni pri var~evanju z energijo. Veliko lahko prihranimo pri ogrevanju. K temu pripomore v prvi vrsti dobra izolacija stavb. Pri novogradnjah lahko s pomo~jo nasvetov strokovnjakov naredimo energijsko var~no bivali{~e. Tudi natan~na regulacija temperature v prostorih, primerna razporeditev ogrevalnih teles, kakovostna okna (ki naj bodo tudi dodatno zatesnjena) in vrata zmanj{ujejo porabo toplote. Ne smemo pa pozabiti na uvajanje obnovljivih virov energije, ki so dolgoro~no cenej{i in za okolje prijaznej{i.nasveti agencije za u~inkovito rabo energije so zelo koristni in pripomorejo k velikim prihrankom, ne le v industriji ali v javnem sektorju, ampak tudi doma, zato se bomo v naslednji {tevilki posvetili nasvetom, kako z majhnimi koraki veliko prihraniti. Simona Bandur VEČJA PORABA PLINA Odpiranje evropskega trga električne energije je veliko prispevalo tudi k rasti porabe plina. Poraba je namreč zrasla za kar 3,6 odstotka. Najhitreje rastejo turški, španski in portugalski plinski trg. V Turčiji je poraba zrasla za kar 22 odstotkov, večinoma zaradi potreb elektroenergetskega sektorja, v Španiji za 14,5 odstotka, največ zaradi povečane porabe v industriji. V španskem elektrogospodarstvu pa je poraba plina zrasla za 6,5 odstotka. Portugalska poraba se je od leta 1998 potrojila, v Grčiji podvojila, v Italiji pa zrasla za skoraj osem odstotkov. Največji porabnik in hkrati tudi proizvajalec plina v Evropi je Velika Britanija, kjer ga večji del porabijo za proizvodnjo energije, drugi največji porabnik pa je Nemčija. PROČELJE PROIZVAJA ENERGIJO Junija je začela na Univerzi za znanost in tehnologijo v Trondheimu delovati največja norveška fotovoltaična »elektrarna« z močjo 16 kW. Fotovoltaične celice, ki pokrivajo kar 192 kvadratnih metrov površine, so integrirane v pročelje objekta, ki je sestavljeno iz dvojnega stekla. Zdaj pročelje stavbe ni le privlačno na pogled ampak proizvaja tudi okolju prijazno energijo in izolira stavbo. Norveška je kot nalašč za tovrstno pridobivanje energije, saj ima več sončnih ur na dan kot druge evropske države, zato v prihodnosti načrtujejo še več podobnih projektov. 34 ** (nadaljevanje s str. 22) službe. V oskrbi z električno energijo so obvezne republiške gospodarske javne službe: prenos električne energije, upravljanje prenosnega omrežja, organiziranje trga z električno energijo, distribucija električne energije in upravljanje distribucijskega omrežja ter dobava električne energije za odjemalce, ki niso upravičeni odjemalci. V sedanji organiziranosti elektrogospodarstva omenjene dejavnosti opravljajo družbe Eles, d.o.o., in pet elektrodi-stribucijskih delniških družb, in določbe 46. člena energetskega zakona veljajo za zaposlene v teh družbah. PRAVICE DO SOUPRAVLJANJA SO MOČNO OMEJENE V 46. členu energetskega zakona se skrivajo precejšnje omejitve soupravljanja, saj je takole prizadel kolektivne pravice delavcev do sodelovanja pri upravljanju: ukinjen je inštitut delavskega direktorja v upravi družbe; omejeno je število predstavnikov delavcev v nadzornem svetu (lahko največ ena tretjina); omejena je vsebina obveščanja, ki je najnižja stopnja kolektivne oblike participacije zaposlenih (to za njih v bistvu pomeni neobveščanje glede spremembe dejavnosti, zmanjšanja gospodarske dejavnosti, spremembe v organizaciji proizvodnje, spremembe tehnologije); skupna posvetovanja, kot višja oblika participacije zaposlenih, so omejena na kadrovska vprašanja družbe; v celoti je ukinjena pravica zadržanja odločitve delodajalca. Ob tem Slavko Renko opozarja, da je poseg energetskega zakona v zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju močno prizadel vse tri poglavitne stebre sveta delavcev, predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu in delavskega direktorja, na katerih temelji kolektivna participacija zaposlenih. Kot meni, ne gre samo za zamujeno priložnost sodelovanja delavcev pri upravljanju, temveč je ta priložnost zamujena tudi za sindikate, delodajalce in za državo kot pretežnega lastnika. Na kakšen način bodo v elektrogospodarstvu dosegli poslovno odličnost, ki je glavna zahteva učinkovitega vodenja in uspešnega podjetja, če bodo delavci omejeni v svojih pravicah na področju soupravljanja? »Veliko večjo napako, kot so jo nare- sekretar Evropske konfederacije sindikatov Willy Buschak poudarja, da je sodelovanje delavcev in njihovih predstavnikov pri odlo~anju o vseh za delavce pomembnih odlo~itvah podjetja steber demokracije in evropskega socialnega modela. Obenem je delavsko sodelovanje edina zagotovljena pot evropskega gospodarstva za ohranitev njegove sposobnosti za inovacije in konkuren~nost. ^asi taylorizma so `e zdavnaj minili. Znanje je tisto, ki omogo~a, da se proizvodnja razvija. Pri tem mora med socialnimi partnerji obstajati ustrezen sporazum in nek skupen okvir za jam~enje temeljne socialne pravice do sodelovanja delavcev in njihovih predstavnikov. Med temi temeljnimi pravicami so predvsem naslednje: popolno in stalno razkrivanje vseh informacij o vseh zadevah, ki so pomembne za delavce in njihove predstavnike; pravo~asno posvetovanje v ~asu na~rtovanja, preden je sprejeta kakr{na koli odlo~itev; pravica zaposlenih, da imenujejo svoje predstavnike v nadzorne svete podjetja. dili sindikati, zaposleni in `e ustanovljeni sveti delavcev, ker v ~asu sprejemanja Energetskega zakona niso pra-vo~asno reagirali, so pri uvedbi 46. ~lena zagre{ili predstavniki takratne vlade, ministrstva za gospodarske dejavnosti in dr`avnega zbora,« meni Slavko Renko. »Empiri~ne raziskave namre~ potrjujejo tesno povezanost med poslovno uspe{nostjo in soupravljanjem. Razlika med podjetji z razvito obliko soupravljanja in podjetji, kjer soupravljanje ni za`ivelo, je v sodobnem svetu o~itna. Kako naj se v tr`nih razmerah delovanja vzpostavi poslovna uspe{nost elektrogospodarskih podjetij, ~e delavci sploh ne bodo ob-ve{~eni o dogajanju v njihovem delovnem okolju?« Slavko Renko meni, da se predstavniki dosedanje vlade in ministrstva za gospodarske dejavnosti pri vodenju elektrogospodarstva niso dovolj zavzeli za uvajanje elementov tr`nega gospodarjenja v javni gospodarski sektor (New Public Management). ^e bi v elektrogospodarstvu pravo~asno uvedli te elemente, potem sedaj ne bi imeli toliko te`av pri iskanju strate{kih partnerjev za elektrogospodarska podjetja. Poleg tega se v takih razmerah lahko v visokih kroničnih izgubah elektrogospodarstva skrivajo tudi neracionalne odločitve vodstev podjetij. Po drugi strani pa je nedvomno velika pridobitev v tem, da je energetski zakon ločil osnovne dejavnosti od tako imenovanih stranskih dejavnosti. S tem bo seveda zagotovljena večja preglednost v poslovanju, kar je eden od bistvenih elementov uvajanja novega javnega menedžmenta. Na tem področju čaka sindikate in svete delavcev v prihodnje ogromno dela. Čeprav Slavko Renko meni, da je bil čas za pravočasno aktiviranje soupravljanja že zamujen (to je pokazal neovirani sprejem 46. člena energetskega zakona), pričakuje, da bo SDE-ju uspelo rešiti ta problem vsaj naknadno z ustavnim sporom. Poleg tega pri uvajanju soupravljanja vidi še nekaj drugih priložnosti. Vsekakor se je treba zavedati, da je energetski zakon omejil samo en del zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, druga področja pa so odprta za aktivno delovanje sou-pravljalcev. Zato bodo v prihodnje potrebne še večje aktivnosti sindikatov in že ustanovljenih svetov delavcev. Možnost za oživitev soupravljanja se kaže tudi v potrebi po popolni profesionalizaciji določenih predstavnikov sveta delavcev. Za sindikate, svete delavcev in druge udeležence v procesu industrijske demokracije pa se zahtevne naloge odpirajo tudi na področju uresničevanja zakona o varnosti in zdravju pri delu. V tem okviru bo treba pripraviti izjavo o varnosti z oceno tveganja za vsako delovno mesto v elektrogospodarskih podjetjih, in na tem področju bodo morala vodstva podjetij, sindikati in sveti delavcev v kratkem vložiti veliko truda, če bodo hoteli pravilno in pravočasno izpolniti zahteve že eno leto veljavnega zakona o varnosti in zdravju pri delu. SDC 0 ZADEVI BO ODLOČILO PRISTOJNO SODIŠČE In kaj o problematiki poseganja energetskega zakona v zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju menijo v Sindikatu dejavnosti energetike? V sindikalnem vodstvu opozarjajo, da energetski zakon krepko posega v že pridobljene pravice delavcev do sodelovanja pri upravljanju. Jasno je, da v pravni državi, ki spoštuje ustavo in zakone, ne more in ne sme obstajati tako nasprotje, kot se kaže med energet-skim zakonom in zakonom o sodelo-*-*-* tehnične izboljšave vanju delavcev pri upravljanju. En zakon namre~ uvaja proces soupravljanja, drugi pa ga v dolo~enih to~kah temeljito omejuje. Zato je Sindikat dejavnosti energetike v za~etku maja preko Zveze svobodnih sindikatov Slovenije spro`il ustavni spor. Ali res ni bilo nobene mo`nosti, da bi Sindikat dejavnosti energetike v ~asu priprave energetskega zakona prepre~il oblikovanje spornega 46. ~lena? Na kratko povzeto, v vodstvu sindikata takole pojasnjujejo: Ko so se v tistem ~asu pogovarjali z dr. Robertom Golobom, dr`avnim sekretarjem za energetiko, je prevladala osnovna usmeritev, da je treba storiti vse, da bi ~im prej sprejeli energetski zakon. ^e bi se od-lo~ili za razne spremembe in dopolnitve, bi dolgotrajni parlamentarni postopek {e bolj podalj{ali. Zato so se po prou~itvi razmer odlo~ili, da se ne bodo podali v to smer. Kljub temu je SDE delodajalca jasno opozoril, da to ne pomeni, da je sindikat pristal na omejevanje temeljnih ekonomskih in socialnih pravic delavcev v energetskem sistemu. Nasprotno: SDE bo tudi v prihodnje storil vse, kar je v njegovi mo~i za za{~ito teh pravic! V vodstvu so prepri~ani, da omenjena zadeva ni izgubljena, saj bo o njej od-lo~ilo pristojno sodi{~e. Sicer pa je Sindikat dejavnosti energetike od svojih osnovnih sindikalnih organizacij zahteval, da jim posredujejo odgovore na vpra{anja glede uvajanja soupravljanja v energetskih podjetjih. Na podlagi zbranih podatkov v vodstvu SDE-ja ugotavljajo, da je dobrih 90 odstotkov zadev na podro~ju uvajanja soupravljanja `e uspe{no re-{enih. Pri tem so odkrili le dva primera slabega sodelovanja med podjetni{-kim sindikatom in svetom delavcev, kjer gre v bistvu za nesporazum glede konkretnih pristojnosti in nalog na tem podro~ju. V SDE-ju so se `e pogovorili z obema predsednikoma pod-jetni{kih sindikatov, na~rtujejo pa tudi pogovor z nekaterimi drugimi udele-`enci soupravljanja v teh podjetjih. Tako bo SDE tudi v prihodnje zagotavljal vso podporo in strokovno po-mo~ tistim sindikatom, ki se {e ubadajo s te`avami pri uvajanju soupravljanja v energetskih podjetjih. MIRO JAKOMIN Vse manj hrupni TRANSFORMATORJI Elektro Ljubljana je imelo do letos v ljubljanski RTP Center na kri`i{~u Kotnikove in Slom{kove dva transformatorja, katerih hrup pri obratovanju je presegal dovoljeno mejo. Lani in letos so ju prestavili v RTP @ale. Pri izdelavi novih transformatorjev je Etra 33, d.d., upo{tevala vrsto novih konstrukcijskih ukrepov. 36 TRANSFORMATORJA V STROGEM CENTRU Transformatorja s po 31,5 MVA sta v RTP Center obratovala od leta 1975. Po letu 1996 so dobili na Elektro Ljubljano prito`bi Krajevne skupnosti Ledina, kamor lokacijsko ta RTP sodi, in prebivalcev bli`nje soseske, da je hrup, ki ga povzro~a delovanje transformatorjev, pre-mo~en. Posledica prito`b je bil in{pekcijski pregled in{pektorjev Ministrstva za okolje in prostor. Zahtevali so meritve hrupa in uskladitev jakosti z zakonodajo. »Predpisi dolo~ajo, da izvor hrupa lahko povzro~a najve~ 48 decibelov hrupa. Meritve v RTP Center pa so pokazale, da je bil hrup pri obratovanju obeh transformatorjev in ventilatorjev prese`en za 16 odstotkov. Omenjeni podatek je bil razlog za iskanje tehnolo{kih re{itev v podjetju. Obzidava transformatorja ni bila izvedljiva, ker je poleg stara elektrarna in bi bilo za ta poseg treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Edina re{itev je bila zamenjava transformatorjev,« pojasnjuje iskanje re{itev za manj hrupa v transformatorjih RTP Center Iztok Bartol, direktor obratovanja Elektro Ljubljane. Z lanskim gospodarskim na~rtom so predvideli nakup novih transformatorjev v Etri za RTP Center in revizijo starih transformatorjev prav tako v Etri in zatem njuno namestitev v obnovljeni RTP @ale. Kot pravi Iztok Bartol, so z revizijo, ki je v tem primeru stala deset odstotkov novega transformatorja, podalj{ali njuno `ivljenjsko dobo za deset let in bosta ob ustreznem nadzoru zagotovo obratovala {e dvajset let. Seveda pa se je z revizijo tudi zmanj{al hrup pri njunem delovanju. Sicer pa na novi lokaciji, ki ni v neposredni sose{~ini stanovanjskih blokov, hrup ne bo tako mote~. Pri Elektro Ljubljani nimajo veliko RTP, ki bi bile locirane v tako strnjenem naselju, kot je to RTP Center. Glede na to, da je jakost hrupa odvisna od obratovalne mo~i transformatorja, pri Elektro Ljubljani razmi{ljajo o postavitvi tretjega transformatorja v RTP Center. Tudi zato, ker ni`ja dovoljena vrednost hrupa povi{a ceno transformatorju, ve~ino transformatorjev lokacijsko umaknejo iz naselij. Problem s prevelikim hrupom pri obratovanju so imeli tudi v RTP Po-to{ka vas pri Trbovljah. Re{ili so ga z zvo~no izolacijo. Sicer pa v zadnjih dveh letih slovenski distributerji na-ro~ajo izdelavo transformatorjev z dovoljeno hrupno obremenitvijo 50 decibelov, medtem ko je dovoljena obremenitev v skandinavskih de`e-lah od 45 do 67 decibelov, v ve~ini evropskih pa 50 decibelov. KONSTRUKCIJSKE RE[ITVE Za pojasnilo, kako konstrukcijsko re{iti problem prevelikega hrupa pri obratovanju transformatorjev, smo povpra{ali v Etro 33, na{o edino tovarno transformatorjev, kjer so se s problematiko nizkega {uma sre~ali konec osemdesetih let, ko so za avstrijskega kupca izdelali prva transformatorja ve~je mo~i s {umom 50 decibelov. Od takrat je minilo `e ve~ kot deset let in v tem ~asu so se pomena nizkega {uma za~eli zavedati tudi drugi uporabniki transformatorjev v Evropi. Tovarna Etra pa si je med tem pridobila dragocene iz-ku{nje. Posebno odmeven je bil njihov uspeh ob dobavi dveh transformatorjev mo~i 25 MVA za danskega kupca, katerih hrup ni presegel 42 decibelov. »Glavnina hrupa, ki ga oddaja transformator, nastaja v magnetnem jedru, zato se tudi meritve za njegovo dolo~itev izvajajo v praznem teku transformatorja. Navitja prispevajo pri polnem bremenu dodatne 3 do 4 decibele. Pri transformatorjih ve~jih mo~i pa ima bistven vpliv na vi{ino hrupa njihovo prisilno hlajenje. Ukrepe za zmanj{anje hrupa transformatorjev z naravnim hlajenjem lahko razdelimo v dve skupini. V prvo sodi zmanj{anje gostote magnetnega pretoka v jedru in izbira primerne magnetne plo~evine. Na ta na~in zmanj{amo {um na njegovem izvoru. Tovrstni ukrepi so seveda u~inkoviti do dolo~ene meje, predvsem pa bistveno vplivajo na ceno transformatorja,« je pojasnil prvi ukrep za zmanj{anje hrupa Iztok Jerman, direktor tehni~nega sektorja Etre. Ob tem je dodal, da se najpri-mernej{a magnetna plo~evina za gradnjo transformatorjev z nizkim {umom imenuje HI-B in se odlikuje po relativno nizkih specifi~nih izgubah. ^e pa bi `eleli izdelati transformator z izjemno nizkimi izgubami praznega teka, bi morali uporabiti lasersko obdelano plo~evino, ki pa prispeva k vi{jemu {umu. Naro~nik transformatorja mora pri svojih zahtevah iskati optimalno re{itev med hrupom, ki ga bo transformator oddajal v okolje, in med izgubami, s katerimi bo prispeval k skupnemu izkoristku sistema. Kot pravi Jerman, je zmanj{evanje gostote magnetnega pretoka v jedru sicer u~inkovit ukrep z neposrednim vplivom na nizek {um transformatorja, vendar ima svoje ekonomske meje. »V drugo skupino uvr{~amo konstrukcijske ukrepe za prepre~evanje prehoda vibracij v okolico transformatorja. Ti nimajo tako velikega vpliva na ceno transformatorja, zato jih uporabljamo prakti~no vedno, ne glede na nivo hrupa, ki je dogovorjen s kupcem. Med te ukrepe sodi oblikovanje magnetnega kroga, oziroma primeren na~in zlaganja magnetne plo~evine, da ne pride do lo- kalnih zgostitev magnetnega pretoka zaradi zra~nih re`. Pomembno je pazljivo ravnanje z magnetno plo~e-vino, saj ~ezmerno upogibanje ali udarjanje pri prevozu, skladi{~enju, rezanju ter zlaganju lahko izdatno deformira strukturo materiala, kar bistveno vpliva na povi{an hrup. Nadalje sta pomembna zadostno hlajenje jedra in optimalno stiskanje jedra. Zanemariti pa tudi ne smemo ukrepov na pasivnih delih magnetnega kroga, kjer s primerno porazdelitvijo zateznih pasov ter s podlogami iz gume in celuloze prepre~ujemo {irjenje vibracij iz magnetnega jedra na kotel transformatorja. Med ukrepe na zunanjih delih transformatorja za zmanj{anje hrupa pa sodijo primerne povezave elementov in vpetja opreme in hladilnega sistema na kotel transformatorja.« Z upo{teva-njem na{tetih ukrepov lahko izdelamo transformatorje tudi za obmo~ja, kjer veljajo najstro`je omejitve hrupa, je kon~al Iztok Jerman. MINKA SKUBIC 57?155 SNK WEC Energija za jutrij[no evropo v ljubljani Slovenski nacionalni komite Svetovnega energetskega kongresa (SNK WEC) je v za~etku julija v Ljubljani organiziral skupni enodnevni sestanek delovne skupine A in B evropske regije. Osrednja tema sre~anja je bila energija za jutrij{no Evropo. Udele`ence je nagovoril tudi mag. Jo`ko ^uk, predsednik GZS, in mag. Vekoslav Koro{ec, direktor Elesa. S 38 vetovni energetski svet ima organizirano svoje delovanje glede na regijske potrebe v devet regij. Evropa ima tri podregije, in sicer Zahodna, Srednja in Vzhodna Evropa. Vzhodna in Srednja pa imata dve delovni skupini. Skupina A vklju~uje dr`ave nekdanje Sovjetske zveze, razen Balti{kih dr`av. Srednja Evropa pa je zdru`ena v skupini B. V njej so Estonija, Latvija, Litva, Poljska, ^e{ka, Mad`arska, Hr-va{ka, Slovenija, [vica, Romunija, Bolgarija, BiH in Albanija. ^lani skupine se sre~ujejo enkrat na leto, njihov zadnji sestanek je bil aprila lani na Dunaju. Na sre~anjih obravnavajo organizacijska vpra{anja in sku{ajo postaviti tudi konkretne cilje. Tako je v dr`avah ~lanicah Svetovnega energetskega sveta organizirana mno`ica raznih posvetovanj v razli~nih organizacijskih formah, od Zdru`enih narodov do specializiranih organizacij o raznih vrstah virov energije. Vrsto posvetovanj organizirajo tudi profesionalni organizatorji posvetovanj. Naloga takih skupin WEC-a je, da pomem-bnej{e bistvene dose`ke in povzetke takih posvetovanj sistematizira v smeri WEC-a in nazaj k dr`avam ~lanicam in njihovim ~lanom. Na tokratnem sestanku, ki je potekal na Gospodarski zbornici Slovenije, so se udele`enci lotili osrednje vsebinske teme Energija za jutri{njo Evropo. To idejo vsebuje zadnji dokument WEC-a, ki `eli pospe{iti razpravo o tej temi po regijah. Energija za jutri{njo Evropo prika`e pravo regijsko sliko, pomembno za WEC in za vsako dr`avo ~lanico {ele, ko so zdru`eni vsi njeni deli: vzhod, srednji del in zahod. Po oceni glavnega tajnika SNK WEC Natana Bernota pa smo {e dale~ od obdobja, ko bo Evropska unija imela skupno energetsko politiko. »Dokumentov, na podlagi katerih bi temeljila Energija za jutri{njo Evropo je dovolj, potrebni sta sistematika in redukcija na bistvo, predvsem pa bi bilo treba izdelati spekter razvitosti, to je od najbolj do najmanj razvite dr`ave v Evropi glede razumnega ravnanja z energijo.« so, kot je povedal Natan Bernot, poudarili na sestanku v Ljubljani. Naloge, o katerih se udele`enci dogovorijo na delovnih sre~anjih, so predlog WEC-u za nadaljnje delo. Ude-le`enci ljubljanskega sestanka so predlagali, da se delovni skupini A in B zdru`ita, skupino A vodi dr. Yevhen Udod iz Ukrajine, skupino B pa Na- tan Bernot. Na predlog direktorja dr. K. Brendawa so se udele`enci strinjali, da se Natan Bernot s predlogom izdelave Energije za jutri{njo Evropo ude-le`i sestanka odborov Zahodne Evrope septembra v Amsterdamu. Enodnevno dobro organizirano sre~anje je odprl predsednik GZS mag. Jo{ko ^uk, ki je predstavil sodoben pristop GZS pri organiziranosti gospodarstva. Na udele`ence je predstavitev naredila dober vtis, prav tako pa tudi predstavitev podatkov in dose`kov Slovenije v zadnjih desetih letih. Slovenske korake pri odpiranju trga z elektri~no energijo je udele`encem predstavil mag. Ve-koslav Koro{ec, direktor Elesa. Dan pred sestankom je dobrodo{lico strokovnjakom iz evropskih dr`av izreklo tudi mesto Ljubljana. V imenu `upa-nje Vike Poto~nik jih je pozdravil mestni svetnik in predsednik odbora za znanost in tehnologijo dr. Stanislav Pejovnik. Po sestanku so zainteresirani udele`enci obiskali Premogovnik Velenje, kjer jim je direktor dr. Franc @erdin s sodelavci predstavil najso-dobnej{o metodo podzemnega odkopa lignita in se za~el dogovarjati o nadaljnjem tehnolo{kem sodelovanju z institucijami, ki so jih predstavljali posamezni udele`enci obiska. MINKA SKUBIC Sprejem v mestni skup{~ini. na obisku pri poslovnih partnerjih Nič več abb inTenebatobjev Po skoraj sto letih proizvodnje naprav za pridobivanje elektri~ne energije je ABB (Asea Brown Boveri) pred nekaj meseci to dejavnost prodal Alstomu. Pred letom sta obe podjetji skupaj ustanovili podjetje ABB Alstom Power, v katerem je bila zdru`ena proizvodnja naprav za proizvodnjo energije, kot so generatorji in turbine. Sedaj ostaja Alstom sam nosilec proizvodnje vitalnih delov elektrarn. Ko ot je povedal Andrej Bo`i~, direktor podjetja ABB Ljubljana, je bil cilj ustanovitve skupnega podjetja, pred letom dni, zdru`itev proizvodnih zmogljivosti s podro~ja proizvodnje energetskih naprav, tako da bi dosegli kriti~no maso za profitno proizvodnjo. Vendar pa je bila ponudba proizvodnih zmogljivosti v svetu ve~ja kot povpra{evanje, in marsikateri proizvajalec je posloval brez dobi~ka ali celo z izgubo. »S prodajo svojega polovi~nega de-le`a v podjetju ABB Alstom Power, v ABB-jevem proizvodnem programu ni ve~ izdelave plinskih in parnih turbin, generatorjev in podobnih naprav. Tudi projekt postavitve dveh plinskih turbin v Brestanici, za kar je bil ABB pogodbeno obvezan, je sedaj projekt Alstoma. Vendar pa bodo projekt kon~ali isti strokovnjaki, kot so ga za~eli, tako da je pravno formalno kontinuiteta zagotovljena. Pravno formalno je dejavnost skupaj s kadri pri proizvodnji energetskih naprav pre{la pod novega lastnika,« pojasnjuje statusno spremembo po prodaji dele`a ABB Andrej Bo`i~. Pravi, da za slovensko podjetje ABB ta prodaja ne pomeni velikih sprememb, ker so bili na tem podro~ju v svetovnem merilu majhni. Vodstvo koncerna ABB se je v svoji poslovni strategiji opredelilo, da bo predmet njihovega poslovanja dejavnost, ki temelji na znanju in informacijskih tehnologijah. V ABB-ju so pre-pri~ani, da lahko na teh podro~jih zagotovijo svojim lastnikom ustrezen dobi~ek. »Razvoj tehnologij komunikacij in internetska trgovina so na{e stratege prepri~ali, da je smotrno vlagati v razvoj. Delamo po principu, ~e{, ~e na kakem podro~ju ne moremo biti prvi ali drugi na svetu, potem tega raje ne delamo. Tako se nameravamo v elektrogospodarstvu {e naprej potegovati za delo v prenosu in distribuciji elektri~ne energije. Vse bolj pa se bomo usmerjali v razvoj novih generacij tako primarne kot sekundarne opreme. Pri tem sta nam privatizacija in deregulacija {e dodatna pri-lo`nost, da ostanemo mo~ni {e naprej,« je nadaljeval Andrej Bo`i~. V svetovnem merilu je koncern ABB zelo mo~an in ima velik dele` pri vrtanju in transportu zemeljskega plina in naftnih derivatov. Njihovi strokovnjaki so sposobni pridobivati plin in nafto pod morsko gladino pri visokih temperaturah. Nadalje opremljajo z ustrezno infrastrukturo tudi letali{~a. Trenutno gradijo letali{~e v Atenah in imajo zanj `e sklenjeno pogodbo o vzdr`evanju. Sposobni so zgraditi celotno pivovarno in farmacevtsko tovarno. Najve~ja nem{ka pivovarna je plod njihovega znanja in dela. Pri nas je manj znano, da je ABB specialist za robotiko v livarski in avtomobilski industriji. Po Bo`i~evem poznavanju poslovanja koncerna je bila okrog tretjina dejavnosti povezane s primarno energetiko. S prodajo te dejavnosti se je {tevilo zaposlenih zmanj{alo z 212 tiso~ na 165 tiso~ in temu primerno tudi prihodek. Vendar pa je hkrati koncern kupil vrsto tovarn industrijske avtomatizacije, tako da mu promet v celoti ni padel. V prihodnje namerava tudi slovenski ABB postati poleg partnerja v prenosu in distribuciji pomemben dejavnik pri razvoju industrijske avtomatizacije. »Za nas omenjena prodaja ni poseben dogodek. Na{e podjetje s 13 zaposlenimi, ki opravlja tudi vlogo predstavni{tva, `ivi od dnevnega dela, to je od tega, kar prodamo vsak teden in mesec, veliki projekti pridejo le ob~asno. Na{a najpomembnej{a dejavnost je pridobivanje projektov in ponujanje re{itev v vlogi projektnega in`eniringa. Pri tem spodbujamo sodelovanje z doma~imi podjetji,« je o poslovni politiki podjetja ABB Slovenija povedal direktor Andrej Bo`i~. MINKA SKUBIC 39 strokovna sre~anja Razvejana laboratorijska in raziskovalna dejavnost in[tituta VEIKI VNL IZ BUDIMPE[TE Mad`arski in{titut VEIKI VNL sodi med sodobnej{e tovrstne ustanove v svetu, zato ne presene~a, da se pod njegovo streho rojevajo {tevilne zanimive tehni~ne re{itve. Nekatere med njimi smo imeli prilo`nost tudi sami spoznati med pomladnim zasedanjem CIGRE-jeve delovne skupine 22.12 v Budimpe{ti. Vo 40 okviru leto{njega 21. rednega zasedanja {tudijske delovne skupine za vodnike in elektri~ne probleme nadzemnih vodov mednarodne CIGRE WG22.12 - Electrical Aspects of Overhead Lines, ki je bilo od 3. do 6. aprila v Budimpe{ti, so strokovnjaki in{tituta VEIKI-VNL (Villa-mos Nagylaboratóriumok Kft.) predstavili laboratorijske prostore, merilno in razno drugo opremo za izvajanje testnih preizkusov elektro opreme iz ob{irnega raziskovalnega programa ter rezultate nekaterih raziskav s podro~ja staranja izolacije, korozijskih u~inkov na golih vodnikih in za{~itnih vrveh za nadzemne vode, kratkosti~nih preizkusov na vodnikih in elektri~ni opremi ter segrevanje vodnikov in OPGW kablov v kratkosti~nih pogojih. Ta in{titut je nekaterim na{im strokovnjakom dobro znan {e iz obdobja pred 30 leti, ko se je pri nas za~elo obdobje priprav in poznej{e gradnje 400 kV prenosnega omre`ja »Nikola Tesla« na obmo~ju celotne nekdanje Jugoslavije. Tudi obseg dejavnosti in{tituta VEIKI-VNL se je {e posebej pove~al, ko se je za~ela gradnja mad`arskega 400 kV prenosnega omre`ja in v sedemdesetih letih {e 750 kV daljnovoda od Albertirse pri Budimpe{ti do 490 km oddaljenega energetske- ga vozli{~a Zapadnoukrajinskaja v Ukrajini. V tistem obdobju so se tukaj izvajala prakti~no vsa testiranja visokonapetostne opreme napetostnega nivoja 400 kV in 750 kV za transformatorsko postajo Albertirsa in druge postroje v okviru mad`ar-skega elektrogospodarstva MVM Rt in OVIT-a, pristojnega za prenosni elektroenergetski sistem na Mad`ar-skem. Naj omenimo, da je za transformatorsko postajo 750/400 kV v Albertirsi vse energetske transfoma-torje mo~i 1000 MVA s kompletnim 400 kV stikali{~nim postrojem v SF6-GIS izvedbi izdelala tovarna Ganz iz Budimpe{te, ki ima sicer zelo bogato zgodovino na podro~ju proizvodnje elektri~ne opreme in elektroenergetike nasploh. IN[TITUT USPE[EN TUDI V NOVIH RAZMERAH Danes je VEIKI VNL in{titut (Electric Large Laboratories Ltd) v pos-pe{eni fazi privatizacije z dokaj razvejano dejavnostjo na podro~ju razvoja, testiranja opreme in splo{nih raziskav za elektroenergetske prenosne sisteme in za podro~je distribucije. Od leta 1969 je VEIKI VNL in{titut ~lan tehni~nega komiteja uglednega mednarodnega zdru`enja ra- ziskovalnih centrov STL-Short-Circuit Testing Liaison. Trenutno je v tem zdru`enju 7 polnopravnih ~lanic iz Anglije (ASTA Certification Services), Italije (CESI-Centro Elettrotec-nico Sperimentale Italiano S.p.A. iz Milana), Francije (ESEF-Ensemble des Stations D’Essais á Grande Puissance Francaises), Nizozemske (B.V. KEMA), Nem~ije (PEHLA-Gesel-lschaft für Elektrische Hochlei-stungsprüfungen), Skandinavije (SATS-Scandinavian Association for Testing of Electrical Power Equipment) in ZDA (STLNA-Short-Circuit Testing Liaison North America) ter kot izredni ~lan JSTC-Japanese Short-Circuit Testing Committee iz Japonske. Kot ~lani tehni~nega komiteja tega uglednega zdru`enja STL so {e CPRI-Central Power Research Institute iz Indije, CHPTL-China High Power Test Laboratory Liaison iz Kitajske, Energosert iz Rusije, NETFA-National Electrical Test Facility iz Ju`ne Afrike, PALTS-Polish Association of Laboratories for Testing Switchgear iz Poljske ter Zkusebnic-tvi, A.S. iz ^e{ke. Za podro~je razvoja in testiranje elektri~ne opreme ima in{titut tudi pridobljen certifikat kakovosti ISO 9001. V okviru VEIKI VNL in{tituta delujejo po novi organizacijski shemi trije samostojni laboratoriji: – visokonapetostni laboratorij (1500 kV industrijske frekvence 50 Hz, impulzni generator do 4000 k V, instrumentarij za preizku{anje opreme na umetni de` do napetostnega nivoja 400 k V, komore za preizku{anje izolacije za ~isto atmosfero do 500 kV in z umetno solno meglo do 300 kV – laboratorij velikih mo~i do 1000 MVA – laboratorij velikih tokov do 200 kA Posebna ekipa strokovnjakov se ukvarja z raziskavami mehanskih in elektri~nih lastnosti daljnovodnih vodnikov pri povi{anih temperaturah, vklju~no z raziskavami v nesta-cionarnih pogojih (kratki stiki). Posebni testni poligon na prostem je prilagojen izvajanju kratkosti~nih preizkusov snopa dveh ali ve~ vodnikov na fazo s kratkosti~nimi tokovi do 50 kA. Omogo~ene so tudi raziskave na vodnikih, ki so posledica raznih mehanskih vibracij, pov-zro~enih zaradi strujanja zraka (eolske vibracije). Ti pojavi so v naravi pri daljnovodih zelo pogosti in imajo lahko ob neupo{tevanju ustreznih za{~itnih ukrepov neslutene posledice. V novej{em ~asu se izvajajo podobne raziskave poleg standardnih izvedb daljnovodnih vodnikov in za{~itnih vrvi vse pogosteje tudi na OPGW kablih razli~nih izvedb raz-li~nih proizvajalcev. PRIKAZANA VRSTA ZNIMIVIH RE[ITEV Predstavniki in{tituta VEIKI VNL so nam na posebnem seminarju predstavili nekatere svoje raziskovalno-raz-vojne projekte z razli~nih podro~ij. Med tistimi, ki zadevajo kombinirane vodnike klasi~nih izvedb z vidika mehanskih lastnosti in z ocenitvijo preostale `ivljenjske dobe glede na stopnjo korozije jeklenega dela tak{nih vodnikov, je L. Schmidt prikazal raziskoval-no-razvojni projekt diagnosticiranja korozijskih u~inkov na golih vodnikih za nadzemne vode. Prikazane tehni~ne re{itve so bile {e posebej zanimive. Posebno izdelana prototipna aparatura omogo~a on-line registriranje korozijskih u~inkov neposredno na vodnikih in za{~itnih strelovodnih vrveh daljnovoda, je daljinsko vodena in opremljena z ustrezno ra~unalni{ko podprto programsko opremo. Na ta na~in dobimo najbolj sve`e informacije o stanju vodnikov oziroma strelo-vodnih za{~itnih vrveh neposredno s terena. Ustrezni ra~unalni{ki program pa nam daje {e dodatne informacije z mo`nostjo vnaprej{nje napovedi mehanske stabilnosti vodnika glede na njegovo trenutno stanje z vidika korozije jeklenega jedra. S tem je mogo~e izdelati plan zamenjave vrvi glede na stopnjo mehanske oslabitve vodnika zaradi omenjenih korozijskih u~in-kov. Podobne raziskave so pred leti izvedli v ZDA in v Kanadi zlasti na priobalnih terenih in na mo~no one-sna`enih podro~jih z mo~no industrijo. Tak{en na~in ugotavljanja stanja vodnikov z mo`nostjo uvedbe ustreznega monitoringa bi kazalo uvesti tudi pri nas. Predstavitev metod o staranju izolacije (kapastih in pali~astih porcelanskih izolatorjev) s preiz-ku{anjem korozijskih u~inkov na sponkah cevnih zbiralk v posebnih komorah z umetno atmosfero je podal dr. Jermendy. Gre za ugotavljanje procesov, ko zaradi razli~nih vzrokov pride do popu{~anja izolacijske sposobnosti posameznih elementov in s tem do resnej{ih okvar oziroma popolnega izolacijskega zloma odgovar-jajo~e elektri~ne opreme ali celotne naprave. Pri tem je pomembno, da se z ustreznim monitoringom vrste parametrov sku{a ugotoviti naj{ibkej{i del v izolacijskem sistemu posameznega elementa ali naprave. Na ta na~in je mogo~e ugotoviti dejansko izolacijsko stanje aparata oziroma njegovih posameznih delov in sklepati na njegovo preostalo `ivljenjsko dobo. Podobni dielektri~ni testi z mehanskim in elek-tri~nim preizku{anjem kompozitnih izolatorjev se redno izvajajo za tovarno FCI Furukawa Composite Insulator Ltd iz Budimpe{te. Ta tovarna z najsodobnej{o tehnologijo je lep primer najnovej{e poteze mad`arske vlade do odpiranja gospodarstva navzven, s ~imer so dose`eni sinergijski u~inki znanja in kapitala. Proizvodni program zajema izdelovanje kompo-zitnih izolatorjev napetostnega nivoja 24-750 kV, medfaznih izolatorjev pri daljnovodih napetostnega nivoja od 66-500 kV ter kompozitnih izolatorjev za elektrificirane `elezni{ke proge. Ta tovarna je sorazmerno nova. Proizvodnja kompozitnih izolatorjev je po nekajletnem predhodnem razvojnem obdobju stekla v letu 1995, kupci pa so poleg {tevilnih doma~ih mad`ar-skih podjetij {e iz Japonske, Nem~ije, [vedske, Romunije, ^e{ke in [panije. Znano je, da je konkurenca na tem podro~ju v svetu izredno huda, tako da se nad vodo obdr`ijo samo najbolj{i. Kot zanimivost naj omenimo, da smo pri obhodu tovarni{kih proizvodnih prostorov zasledili tudi kovane jeklene armature s proizvodnega programa za-greb{kega Dalekovoda in drugih renomiranih proizvajalcev tovrstne opreme. Posebna ekipa in{titut-skih strokovnjakov se ukvarja s problemi segrevanja klasi~nih vodnikov in v novej{em obdobju OPGW kablov v kratkosti~nih pogojih. Gre za ugotavljanje segrevalnih efektov in temperatur, ki jih vodniki ter za{~itne vrvi oziroma OPGW kabli dosegajo v raz-li~nih obratovalnih stanjih. Seveda so najneugod-nej{e razmere v primeru kratkega stika. Pri OPGW kablih je problem segrevanja v primerjavi s klasi~ni-mi vodniki zaradi nevarnosti spremembe fizikalnih lastnosti opti~nih vlaken pri povi{anih temperaturah {e ob~utljivej{i. V obeh primerih pa gre za procese, ki negativno vplivajo na mehanske lastnosti vodnikov samih. Na tem podro~ju tudi mi iz Slovenije veliko sodelujemo s kolegi iz VEIKI VNL in{ti-tuta v okviru raziskovalnih projektov, ki so domena {tudijske delovne skupine za vodnike WG22.12 mednarodne CIGRE. Pri tem se ponovno potrjuje, da je medsebojna izmenjava izku{enj in raziskovalnih dose`kov izredno pomembna v dobro obeh partnerjev in navsezadnje za kon~nega uporabnika, ki so mu ti znanstveno raziskovalni dose`ki tudi namenjeni. DR. FRANC JAKL 41 odprtje nove upravne stavbe Elektro Gorenjske Po 35 letih s [tirih lokacij pod skupno NsOtreho Na novi, skupni lokaciji Elektro Gorenjske, d.d., v Kranju je bilo v petek, 30. junija, nadvse slovesno, kajti otvoritev nove upravne stavbe Elektro Gorenjske, na Ulici Mirka Vadnova 3 a na Primskovem, pomeni pomembno prelomnico. Ob tej prilo`nosti je direktor mag. Drago [tefe povabil sodelavke in sodelavce, da interno, v njihovem delovnem okolju, skupaj zaznamujejo in proslavijo ta desetletja dolgo pri~akovani, a vedno odmaknjeni dogodek. Po 35 letih so tako do~akali ta dan, ki simbolno povezuje na{e te`nje, ustvarjalnost, delo in pripadnost. »N 42 emalokrat smo v zadnjih dveh desetletjih, odkar vodim podjetje, do`ivljali ~as preizku{enj, ko smo se spopadali z naravnimi ujmami, reorganizacijami in delovnimi dose`ki. Pred seboj smo imeli vizijo prihodnosti in trdno odlo~eni smo gorenjski distributerji med prvimi krenili naprej. Zelo dobro se zavedamo pomena v distribuciji, ko dan in no~ bdimo v pripravljenosti, da zagotavljamo nemoteno dobavo elektri~ne energije slehernemu odjemalcu. Narava dela je pa~ tak{na, da je distribucija »tovarna brez strehe«. Na{i daljnovodi, omre`ja in priklju~ki so razpredeni po vsej pokrajini, na{e naprave v razdelilnih transformatorskih postajah in malih hidroelektrarnah so najvitalnej{e proizvodne in vozli{~ne to~ke, ki delujejo z o~mi odjemalca neopazno in brezhibno kot »{vicarske ure«. Distributerji vsak dan povezujemo nitke med ljudmi, fizi~no z vodniki in kabli, v duhovnem pomenu pa s komunikaci- jo in odnosi. Novi ~asi od nas zahtevajo {e ve~jo pozornost, prisluhniti in razumeti moramo potrebe vsakega odjemalca,« je dejal mag. Drago [tefe, direktor Elektro Gorenjske in nadaljeval, da elektrodistributerji prihajajo v vsak dom, danes z elektri~no energijo, jutri morda z opti~nimi vlakni, z dodatno ponudbo storitev, od od~itava-nja na daljavo do videosignalov in drugih komunikacijskih storitev. Vsakdo si `eli dom, toplo ognji{~e, kjer se zberejo otroci za praznike. Tudi delavci Elektro Gorenjske, d. d., raz-li~nih generacij, so v teh obdobjih venomer sanjali, kako bi ustvarili na{ skupen dom v Kranju. Razvoj elektrifikacije konec {tiridesetih in v petdesetih letih je venomer narekoval nove zahteve po energiji, kar se je {e stopnjevalo z industrializacijo v {estdesetih in sedemdesetih letih. Gradili smo nove elektroenergetske objekte in naprave. Prvo sredi{~e je nastajalo okrog Majdi~eve elektrarne in Savski log je bila neuresni~ena ideja o na{em prvem skupnem domu. Z decentralizacijo in samoupravnim drobljenjem smo se razbe`ali na {tiri kranjske lokacije: na Stari cesti, v neboti~niku, Zlatem polju in na Primskovem. Elektro Gorenjska kot skupno podjetje povezuje zaposlene ve~ kot dve desetletji, od leta 1979. V tem ~asu so se menjavale le formalne oblike, od delovne organizacije, javnega podjetja, p.o., do sedanje delni{ke dru`be. Prednost so vedno dajali stroki in novostim in tako v slovenski distribuciji vedno orali ledino pri uvajanju novih tehnolo{kih posodobitev. Sedaj so na{li ~as tudi zase. Novi izzivi za prihodnost zahtevajo {e ve~jo medsebojno povezanost. Teh-nolo{ko in medosebno. Pogumno so se odlo~ili za nov skupen dom. Projekt se imenuje Distribucijski center vodenja z upravno stavbo Elektro Gorenjska. Izbrali so lokacijo na zemlji{~u obstoje~e stavbe Poslovne enote Kranj. S tem uresni~ujemo 35-letno `eljo delati in bivati na isti skupni lokaciji v Kranju. Dru`i nas delo, medsebojna tehnolo{ka povezanost, od na~rtovanja, projektiranja, gradnje, obratovanja, vzdr`evanja in vodenja gorenjskega elektroenergetskega sistema do prodaje elektri~ne energije in do vseh potrebnih splo{nih, kadrovskih, finan~nih in drugih skupnih dejavnosti. Od zasnove, na~rtovanja do zgraditve in vselitve je bilo potrebno veliko anga`iranja, da so v tako krat- Priznanje v zahvalo in`. Andreju Bergantu je podelil direktor Elektro Gorenjske mag. Drago [tefe. na obisku pri Tonetu Logarju kem ~asu uresni~ili tako zahteven projekt. Naj povem, da je od ru{itve delavnic, ki so stale na tej lokaciji, do slovesne predaje nove upravne stavbe Elektro Gorenjske svojemu namenu preteklo natanko leto dni! Trideseti junij 2000 ni bil samo dan otvoritve stavbe, kot »likof« ob koncu enega od uspe{nih projektov, ta dan je bil nekaj ve~, dan, ko so se ob zidovih povezale tudi na{e skupne ~love{ke niti na enem mestu. Ne bodo ve~ potrebna tekanja z enega na drugi konec Kranja zaradi tiso~ in enega opravka, ne bo ve~ izgubljanja dragocenega ~asa. Elektro Gorenjska se kot sodobna integracijska dru`ba zbli`uje in povezuje kot enovito podjetje, kar od nje pri~akujejo tako trg, konkurenca, lastniki delni~arji kot kupci - odjemalci elektri~ne energije. @ivljenje pod skupno in te`ko pri~akovano streho zahteva dolo~ena prilagajanja in skraj{evanje tehnolo{ke poti, ki v odnosu do strank pomeni {e kakovost-nej{e delo. Primskovo bo postalo elektroenergetsko in informacijsko vozli{~e in sti~i{~e poti, z zgraditvijo Distribucijskega centra vodenja v najvi{ji eta`i, v drugi fazi izvedbe na~rtovanega projekta. Tako se danes kon~uje en projekt in hkrati `e nadaljuje drugi, saj `elijo ~im prej dograditi in opremiti prepotrebni dispe~erski center. Dobrodo{lico novim priseljencem na skupno lokacijo na Primskovo je v imenu staroselcev prisr~no za`elel direktor mag. Matija Nadi`ar. V kulturnem programu, ki ga je povezovala mag. Mateja Nadi`ar Praprotnik, sta nastopila plesalca, citrar Aleksander Primc in harmonikarski duet Tulipan. Prav ob zvokih harmonike je v neuradnem delu zapel tudi znani Slakov pevec in gradbeni in`enir v Elektro Gorenjski Andrej Bergant. Za uspe{no izvedeni projekt, ki ga je kot nadzorni vodil `e iz »penzije«, mu je direktor mag. Drago [tefe v zahvalo podelil priznanje za izjemne dose`ke v Elektro Gorenjski, d.d., Kranj. Andrej Ber-gant je bil tako prvi prejemnik priznanja, kakr{na nameravajo odslej podeljevati v tem podjetju. DRAGO PAPLER V OSAMLJENOSTI JE PESNIL Nedavno tega je Zveza dru{tev mobiliziranih Slovencev v nem{ko vojsko 1941-45 zalo`ila in izdala knjigo Slovensko pesni{tvo pod tujimi zastavami Marije Stanonik. Med takrat mobiliziranimi je bil tudi dolgoletni sodelavec na{ega ~asopisa Tone Logar, ki ima v knjigi objavljenih {est svojih pesmi iz tistega ~asa. To one Logar je od{el v pokoj pred petnajstimi leti. Vso delovno dobo je delal v energetiki. Za~el je v zagorskem rudniku, nadaljeval pri Hidromonta`i, zatem pri Elektro Kopru in Elesu ter bil zadnjih dvajset let vodja slu`be za varstvo pri delu So{kih elektrarn. Njegovi prispevki so bila stalnica v ~asopi-su elektrogospodarstva, in to od leta 1960 do njegove upokojitve. Tone je eden tistih upokojencev, ki {e vedno rad zaide v na{e ured-ni{tvo s kak{no od svojih pobud, dobrimi mislimi ali spomini na minula leta. Nedavno tega nam je predal najstareje{e izvode na{ega glasila, ki jih je skrbno zbiral. Kot pravi, je bil pesnik predvsem med vojno, v vojnem ujetni{tvu v Nem~iji in na ^e{kem. »Moje pesmi so posve~ene ljubezni in doma~emu kraju Zagorju. Kot mlad fant sem bil takrat med samimi Nemci in sem oboje zelo pogre{al. Bil sem prvi~ od doma, in {e to na fronti. V~asih sem imel po ves dan ~as za razmi{ljanje, {e posebej, kadar sem pole`aval ali bil na pe{poti. Takrat so se mi porodile zamisli za pesmi. Poseben pes-ni{ki navdih pa sem dobil, ko je mama imela rojstni dan ali sem dobil pismo dekleta,« se spominja svojega mladostni{kega pesnikova-nja Tone Logar, ki je pesmi zapisoval v dnevnik. Nemci so vedeli, da pi{e dnevnik, pa mu nikoli niso delali te`av. Pozneje po vojni je za pesni{tvo ostajalo vse manj ~asa. Tone je delal po Sloveniji, pa v Srbiji v direkciji za premog, se ob delu {olal in skrbel za dru`ino. Vsakdanje obveznosti so mu zapolnile ~as za razmi{ljanje. Po odhodu v pokoj je ponovno za~el pregledovati dnevnik, brati svoje pesmi in aktivno delati v Zvezi dru{tev mobiliziranih Slovencev v nem{ko vojsko. In tako je del njegovih pesmi do~akal objavo v knjigi. V njej je v uvodnem delu pesnjenje slovenskih prisilnih mobilizirancev v nem{ko vojsko natan~no vsebinsko, jezikovno, zvrstno, avtorsko, krajevno in motivno obdelano. Sledijo pesmi enajstih pesnikov mobili-zirancev, med njimi tudi {est Logarjevih. MINKA SKUBIC V samoti Ko me `ivljenja divje valovi zanesli v tuje sovra`ne so kraje, spomin se vra~a v kraj doma~i, kjer Sava ~ez pe~ine dere. Pred mano dale~ v daljavi se svetlika stara Terracina, a dalje, dalje so samo valovi, temno zelena morska globo~ina. Levo, desno so pogorja, planine puste, ni~ privla~ujo~e, vzdigujejo iz sinjega se morja, a srce moje pa po domu kli~e. Kje gri~ki na{i, na{i so vrhovi, ki nanje ve`ejo otro{ki me spomini? Oni so dale~, dale~ pro~ od mene, o{abno tujec {teje jih med svoje. 43 sre~no, sopotniki rudarji Turizem in rudarstvo povezana »Kdo pravi, da je v Velenju, 180 metrov pod zemljo zgolj trda tema?« je eden izmed napisov na promocijski majici Muzeja Premogovni{tva Slovenije. Za je v dveh zaporednih eksplozijah metana izgubilo `ivljenje najprej enajst, nato pa {e sedemnajst delavcev.V drugem delu nas je pot vodila skozi mehanizirane jamske prostore iz zadnjih nekaj desetletij razvoja velenjskega premogovnika. Z uvajanjem razli~nih jamskih {~itnih podporij z razli~nimi odkopnimi stroji, ki so se zarezali v lignitne sloje kot v maslo, so tu delo tako posodobili, da so si v velenjskem premogovniku pridobili sloves enega najvarnej{ih in najsodobneje opremljenih premogovnikov v Evropi. Za konec obiska v podzemnem delu smo se popeljali {e s teko~imi stopnicami in podzemno `eleznico. Sledil je otvoritveni del stalne razstave v Beli garderobi v nadzemnem delu, ki je namenjena predstavitvi bivanjske kulture rudarjev v za~etku 20. stoletja in splo-{nemu pregledu razvoja slovenskega premogovni{tva. Tako je po novem Muzej premogovni{tva Slovenije na Starem ja{ku v Velenju obogaten tudi 44 anesljivo ne, o tem sem se prepri-~al ob ve~ kot dve uri dolgem zanimivem ogledu opu{~enega Starega ja{ka, preurejenega v enkraten muzej (ki kandidira za Muzej leta 2000 in si ga je letos ogledalo `e 25.000 obiskovalcev), ter podo`ivljanju dela z rudarsko svetilko.Takoj, ko so se za nami zaprla vhodna vrata, smo se zna{li sredi pravega lignitnega parka. Termoelektrarna Velenje je bila leta 1929, ko je bila zgrajena, najve~ja in najpomembnej{a termoelektrarna Dravske banovine. Stari ja{ek – poslopje z izva`alnim ja{-kom – so dogradili leta 1889, prve tone velenjskega lignita pa so potegnili na dan `e maja leta 1887, ob kopanju tega 180 metrov globokega ja{ka. Po spustu v skrivnostni premogovni{ki svet nas je pod zemljo pri~akal pesnik Anton A{kerc, ki se je pred sto leti v Velenju `e preva`al v globino. Skozi pesmi in besedo ter ob spremstvu rudarskega vodnika nas je popeljal med premogarje, ki so iz zemlje trgali ~rno zlato in ga tono za tono po{iljali na svetlo. A{kerc nas je seznanil s te`av-nim delom rudarjev v soparnem in za-du{ljivem ozra~ju dvanajst metrov visokih odkopov. Popeljal nas je po vseh delovi{~ih nekdanjega premogovnika, kjer so na premogarje pre`ale {tevilne nevarnosti zaradi zru{kov debelih lig-nitnih plo{~, predvsem pa zaradi zahrbtnega plina metana. Sli{ali smo `a-lostni glas signalnega zvonca, ki je januarja in februarja 1893 naznanjal, da Boter Zlatko Motersberg predaja Dragu Paplerju ob ~astnem skoku ~ez ko`o knjigo Zgodovina premogovnika Velenje. z zunanjo zbirko slovenskega premo-govni{tva. Prireditve ob 3. juliju, dnevu rudarjev, so imele skupni imenovalec 40. skok ~ez ko`o. Prvi ~astni skok v muzeju se je simboli~no dogodil v petek, 7. julija 2000, ob odprtju stalne zbirke in muzejske transferzale, v katero so se zdru`ili trije slovenski podzemni muzeji rudarstva: Idrija, Me`ica in Velenje. Doletela me je ~ast, da sem to prijetno dol`nost opravil kot Gorenjec v Velenju in tako simboli~no sko-~il v rudarski stan. Razlogov za to pa je bilo res kar nekaj. Rudarji svoj praznik, 3. julij, zaznamujejo s Skokom ~ez ko`o ob zaklju~ku izobra`evanja nove generacije. Kot sopotnik v svetu elektroenergetike, novinarstva in publicistike sem velikokrat sko~il »iz svoje ko`e«. V `ivljenju sem si vedno postavljal izzive in cilje, katere sem `elel dose~i. Kot urednik in avtor oddaj kranjske televizije sem med drugim pripravil poldrugo stotinjo oddaj »Kamera presene~enja«, kjer sem razveseljeval gledalce slovenskih lokalnih in regionalnih televizij ter bralce Gorenjskega glasa. Ob presene~encih sem skakal s padalom z letala s 4000 metrov, poletel z jadralnim tandemom, skakal bungee jumping, malce za {alo in malce zares skakal v borbi z boksarskim vice evropskim prvakom … In ker sem vedno razlagal, da »sem rudar po dejanjih«, ki vedno kaj raziskuje in odkriva v novinarskem in medijskem svetu, sem opravil tudi tradicionalni skok ~ez ko`o. Tretjega julija sem praznoval 40. rojstni dan. »Rudarji po datumu, ki je zapisan v zvezdah«, smo se {e tretji~ ujeli. Simboliko smo povezali ob skupnem 40. stanovskem skoku, pred tem pa sem moral opraviti kna-povski preizkus - slovesna knapovska uniforma in natan~no dolo~en protokol, ki se je kon~al z obvezno izpraznitvijo vr~ka piva in skokom ~ez ko`o. Z geslom »Sre~no sopotniki rudarji s skokom v {tirideseta« sem sklenil povezanost, ki jo skozi razne projekte pojmujem sopotja. Knjiga Zgodovina Premogovnika Velenje in knapovska zna~ka ostajata drag spomin, dogodek pa enkratno dejanje, ki bo dobil svojo veljavo tudi z dokumentarnim fil- mom. PODZEMNI MUZEJI POSLEJ POVEZANI Opisano atraktivno dejanje, ki je sledilo nagovoroma direktorja razvoja Premogovnika Velenje dr. Milana Medveda in vodje muzeja mag. Jo`eta Hudalesa, je hkrati pomenilo odprtje prenovljene zbirke, prenesene iz muzeja Kulturnega centra Ivana Napotni-ka na velenjskem gradu, kjer so `e leta 1957 ustanovili muzej slovenskega premogovni{tva. Zbirko je s pomo~jo sodelavcev in Premogovnika Velenje v nekdanji Beli garderobi na Starem ja{-ku uredil vodja Muzeja mag. Jo`e Hu-dales, ki je tudi avtor podzemnega dela zbirke novega velenjskega muzeja. Poleg klasi~ne muzejske postavitve so izvedli tudi rekonstrukcijo nekdanjega rudarskega stanovanja. Razstavo je odprl predsednik Turisti~ne zveze Slovenije dr. Marjan Ro`i~, v kulturnem programu pa je na harfo ob~uteno zaigrala Tina @erdin. Hkrati je potekala tudi predstavitev novega promocijskega prospekta slovenske transferzale podzemnih muzejev rudarstva, v katero so se pred kratkim zdru`ili muzeji v Idriji, Me`ici in Velenju. Za to zanimivo transferzalo so se muzeji odlo~ili z `eljo po skupnem nastopu na doma-~em in tujih trgih. Peter Pu{nik, direktor Muzeja Premogovni{tva Slovenije, meni, da dana{njega turista ne zanima razdrobljena turisti~na ponudba, saj mu sodobne komunikacije omogo~a-jo ogled {tevilnih kulturnih in naravnih znamenitosti. S skupnim prospektom predstavljajo vse tri muzeje, kraje, naravna bogastva in hkrati tudi njihovo razli~nost. Vsi slovenski podzemni muzeji rudarstva so namre~ enaki le na prvi pogled, podrobnej{i ogled pa nam predstavi njihove razli~nosti in posebnosti. S skupnim nastopom muzejev na trgu bodo doma~im in tujim gostom omogo~ili spoznavanje slovenske tradicije izkopavanja v rudnikih `i-vega srebra, svinca in cinka ter premoga. Pravzaprav projekt pomeni, da v Sloveniji `elijo predstaviti skupni turi-sti~ni produkt za obiskovalce, ki jih zanimajo zgodovina, kultura in podzemna avantura. K sodelovanju so pritegnili tudi podoben muzej v Bad Bleibergu/Pliberku na avstrijskem Ko-ro{kem, kjer bosta, tako kot v treh slovenskih krajih, postavljena predstavitvena tabla vseh muzejev in skupni plakat. DRAGO PAPLER SVET NAJVEČ ENERGIJE S HIDROELEKTRARNAMI Kljub številnim prizadevanjem, da bi povečali pridobivanje električne energije iz sonca in vetra, med obnovljivimi viri še vedno močno prevladuje proizvodnja energije iz hidroelektrarn. Na leto proizvedejo po svetu iz obnovljivih virov 2800 milijard kWh električne energije (od skupne proizvodnje 14 tisoč milijard kWh), pri čemer pripada kar 96 odstotkov te energije proizvodnji iz vodnih virov. Sicer pa je res, da v zadnjem času proizvodnja energije iz vetra in sonca močno narašča, in sicer za kar 20 do 40 odstotkov na leto. Pri tolikšnem naraščanju bi lahko leta 2010 proizvodnja iz obnovljivih virov okrog dosegla že 3500 milijard kWh. Letni prihodek iz tega področja znaša zaenkrat 12 milijard evrov, do 2010 pa naj bi narasel na 30 milijard ZAKON 0 ZAŠČITI OKOLJA S sprejetjem zakona se je država prvič obvezala k uresničevanju predpisov iz Kyoto. Po novem zakonu se morajo emisije ogljikovega dioksida v Švici do leta 2010 v primerjavi z letom 1990 znižati za deset odstotkov. V naslednjih štirih letih niso za uresničevanje tega predvideli nobenih posebnih ukrepov, če pa po tem prehodnem obdobju ne bodo vidne izboljšave, bodo povečali davek na ogljikov dioksid in sicer za največ 210 frankov na tono tega plina. Sredstva, ki jih porabijo za zmanjšanje emisij, lahko podjetja uveljavljajo kot olajšavo pri dohodnini. ffiM NOVE ELEKTRARNE NA ZEMELJSKI PLIN Konzorcij razli~nih podjetij bo do marca 2003 v Nem~iji postavil dve novi elektrarni na zemeljski plin v vrednosti 1,6 milijard mark. Prvo, 800 MW elektrarno, naj bi zgradili v Ahausu, drugo z mo~jo 400 MW pa na~rtujejo v Dortmundu. Glavni investitor je japonsko podjetje Marubeni, ki bo prispevalo skoraj 65 odstotkov kapitala, sledi reciklirno podjetje BAW iz Nem~ije s 25 odstotnim dele`em vlo`enega kapitala in angle{ko plinsko podjetje Dynergy. Poleg tega pa naj bi tudi Inter Gen, h~erinsko podjetje Shella, na~rtoval gradnjo tovrstne elektrarne, in sicer v Bocholtu. 45 po~itni{ka anketa V ečina na oto ke v hribe Mnogi se morda `e kje namakate v morju ali v bazenu ali u`ivate v naravi, kje drugje, mnogi pa {e nestrpno ~akate, da minejo delovni dnevi in boste lahko {li na zaslu`eni oddih. m u 46 udi letos smo obiskali nekaj enot slovenskega elektrogospodarstva in zaposlene povpra{ali, kam bodo {li na dopust in kaj bodo po~eli med temi, vedno prekratkimi prostimi dnevi. Elesovce pa smo o njihovem oddihu zasli{ali kar na pikniku ob dnevu podjetja. Ve~ina si vas bo privo{~ila po~it-nice na morju, nekateri ste si izbrali bolj aktivne po~itnice in jo boste mahnili v hribe, kjer ne boste krepili le duha, ampak tudi telo, nekateri pa menite, da je treba na dopustu ~im bolj u`ivati, spo~ili si boste, ko boste v pokoju – ~e boste seveda imeli ~as. Vesna Cic, sektor za investicije, Eles: Leto{nji dopust bom skupaj z dru`ino pre`ivela na otoku Pagu, kjer sem dobila po~itni{ko hi{ico podjetja. Tokrat sem prvi~ zaprosila za najem po~itni{kih zmogljivosti Elesa in hi{ico tudi takoj dobila, ~eprav mnogi pravijo, da jo je te`ko dobiti zaradi velikega {tevila pro{enj. Na Pag bomo {li avgusta za deset dni, julija pa si bomo pri-vo{~ili malo bolj aktivne po~itnice v Bohinju. Pa tudi na morju ne bomo pole`avali, ker se ne son~imo preve~ radi. Malo bomo plavali in raziskovali otok, bolj razgibali pa se bomo v hribih. V Bohinju smo dobili hi{ico Elektra Gorenjske, tako da bomo tudi malo planinarili. Z mo`em zelo rada hodiva v hribe in se na tak{ne ture prej tudi pripraviva. V knjigi »111 izletov v planine« si obi~ajno prej pogledam, kam in kako, in potem se ravnava po tem. Franjo Velepi~, in`enir za obra~un, Eles: ^e se le da, gremo z dru`ino na dopust dvakrat na leto. Najprej si privo{~imo aktivne po~itnice, potem pa {e kak teden dni na morju. Tudi letos bo tako. Najprej bomo {li v Bohinj, kjer smo dobili hi{ico Elektra Gorenjska. Tam se bomo sprehajali ob jezeru, ribarili, se vozili s ~olnom in hodili v hribe. Zase pa na~rtujem tudi spust po Savi, tako imenovani hidrospeed. Dobi{ nekak{no plo{~o in plavuti, ule`e{ se na plo{~o in se spusti{. Mika me tudi kanjoning oziroma spust po soteskah potokov. Voda mora biti dovolj globoka, pa tudi oprema ustrezna. Spusti{ se v spremstvu vo-di~a, s pomo~jo vrvi, oble~en v neoprensko obleko, obvezna pa je tudi ~elada. Konec avgusta pa bomo malo lenarili. [li bomo na morje, kjer si bomo v desetih dneh res dodobra oddahnili. Tadeja Andrejka, kadrovski tehnik, Eles: V za~etku julija grem z dru`ino nadopust na otok Pag. V kampu [imuni imamo svojo prikolico in tam `e ve~ let pre`ivlja-mo dopustni{ke dni, saj nam je zelo v{e~. Ostali bomo dva tedna in v tem ~asu se nameravam kar se le da dobro odpo~iti. Pole`avala bom na soncu, se nau`ila son~nih `arkov, saj se zelo rada son~im. Aktivne po~itnice pa si po navadi privo{~imo pozimi. Vsako leto gremo namre~ za teden dni na Krvavec. Tudi v hribe smo hodili, {e posebno pred nekaj leti, ko smo se pripravljali na vzpon na Triglav. Takrat smo {li vsak teden kam na izlet in nabirali kondicijo. Vendar pa letos nimamo takih na~rtov. Katja Dolar, administratorka, Eles: Po~itnice bova s fantom Markom Kljunom, ki je prav tako zaposlen na Elesu, kot tehnik za nabavo, pre`ivela skupaj z enoletnim sinom v Stinici. Gremo v zasebni apartma, ve~ino ~asa pa bova seveda posvetila sinu. Z njim sva bila `e lani na dopustu in se imava {e veliko lep{e, kot da bi bila sama. Pravzaprav sploh ne veva natan~no, kako je iti na dopust brez otroka, saj sva bila sama na dopustu le enkrat – na Bra~u. Spoznala sva se namre~ pred dve- ma letoma tukaj, na Elesovem pikniku. Na dopustu ne bomo ves ~as po~ivali, ampak si bomo tudi kaj ogledali. Marko zelo rad fotografira in i{~e dobre motive. Lani smo bili 14 dni v Atomskih toplicah, tri dni pa sama - na sina so tedaj popazili star{i - na Mad`ar-skem, v ~asu son~nega mrka, ki ga je Marko tudi fotografiral. Naredil je res zelo dobre fotografije Jure Koloini, priprava dela, Elektro servisi: Na dopust bom vsekakor {el, vendar {e ne vem to~no, kdaj in za kako dolgo – odvisno od tega, kako mi bo {ef na~rtoval dopust. Predvidevam, da bom dobil dopust konec julija. [el bom na majhen otok pri Za-dru, I`. Ta m bom bival v zasebni hi{ici, bodo pa to napol robinzonske po~itnice. Malo bom ribaril, malo potapljal, skratka, moje po~itnice bodo karseda razgibane in aktivne, saj se ne maram son~iti. V~asih grem na dopust tudi pozimi, smu~at, vendar pa so mi najpomembnej{i izleti v hribe. Vsak teden ali pa vsaj na {tirinajst dni se odpravim v hribe, kjer malo raziskujem. Po internetu poi{~em slapove, ki jih ljudje ne poznajo, in jih potem i{~em v naravi. Po Sloveniji je mnogo slapov in presenetljivo veliko med njimi jih {e ni znanih oziroma odkritih. Ko sem na To{~u iskal nek slap, sem spra{eval doma~ine po njem, a {e niso sli{ali zanj. Tudi hribovci, ki `e ve~ let hodijo tja, ga {e niso videli, meni pa ga je uspelo najti. Nazadnje sem bil na Jezerskem, kjer sem iskal najvi{ji slap v Sloveniji, slap ^epca. Zdenka Gantar, administrator-ka, Elektro Gorenjska, PE @irovnica: Leto{nji dopust bom pre`ivela s star{i v Izoli, v Simono- vem zalivu, kjer ima Elektro Gorenjska po~itni{ke hi{ice. @elim si predvsem odpo~iti, nabrati novih mo~i in pozabiti na slu`bo, zato bom na dopustu ve~idel lenarila, vendar ne preve~ na soncu. V~asih sem se rada son~ila, zdaj pa mi to ne ugaja ve~. Moje po~itnice ne bodo preve~ aktivne, saj imam na nogi natrgane vezi, tako da sem pri {portnih aktivnostih omejena. Tako tudi smu~ati ne morem ali hoditi v hribe. Silvo Rutar, vodja obratovanja delovne enote, PE Tolmin: Na dopust bom najverjetneje {el dva- krat, in sicer najprej konec julija za teden dni na morje, na otok Krk, kjer bomo najeli zasebno hi{ico. Trudili se bomo, da bo dopust ~imbolj razgiban, malo bomo plavali, se son~ili in {li tudi na kak izlet. Drugi dopust, ki ga bom vzel konec avgusta oziroma v za~etku septembra, pa bomo posvetili hribom. Najraje se podamo v Julijske Alpe, za to~ke, kamor bomo od{li, se odlo~amo sproti. Privo{~ili pa si bomo tudi izlet v Italijo ali Avstrijo. Najverjetneje bomo {li v Salzburg, kjer sem `e bil pred tremi leti na izletu s podjetjem in mi je bilo zelo v{e~, zato bi rad sedaj to mesto pokazal tudi dru`ini. Najbolj sta mi bila v{e~ Orlovo gnezdo, kjer je imel Hitler svojo rezidenco, in rudnik soli. Jo`e Doles, prevzemnik, Elektro Ljubljana okolica: V Vrsarju imam prikolico in tja hodim na dopust `e ve~ let, zato imam tam `e veliko prijateljev. Ko pridem tja, se po~utim, kot da bi pri{el v do-ma~o vas. Za zdaj sem {e v pri~akovanju, ne vem {e, kaj bom po~el, na~rtujem pa ~im ve~ zabave. Na dopustu mi ni treba po~ivati ali se truditi, da bi pozabil na vsakdan, raje imam aktivnost, dogajanje, po~ival bom pri devetdesetih. Zdaj se je treba {e zabavati, kolikor se le da. V Vrsar bom najbr` {el za tri tedne, ne vem {e to~no. Imam 40 dni dopusta in ga nameravam ~im ve~ izkoristiti za morje, nekaj ga pa bom porabil {e za hribe, kamor tudi zelo rad zahajam. Najraje jo mahnem v Julijske Alpe ali Karavanke, na vrhove okrog 2.000 metrov. Nad to vi{ino sem {el le na Triglav. SIMONA BANDUR 47 na obisku pri Eriki Juvan V TEKU hitrej VSAKO LETO {a Erika Juvan se je na 6. letnih elektrodistribucijskih igrah junija v Novi Gorici med `enskami uvrstila na prvo mesto v krosu in kolesarjenju. Kot pravi, so bile vse dosedanje distribucijske igre zelo lepe, leto{nje pa so bile zaradi izredne gostoljubnosti Primorcev {e posebno privla~ne. Sicer pa je dosegla `e vrsto lepih uspehov tudi na drugih teka{kih tekmovanjih po Sloveniji in med podelitvijo pokalov ve~krat stopila na najvi{jo zmagovalno stopni~ko. P ogc 48 ogovor z Eriko, rojeno v znamenju kozoroginje, je bil sprva previden in zadr`an. @ivljenja, polnega vsakovrstnih zanimivosti in {e neodkritih skrivnosti, pa~ ni mogo~e ujeti v mre`o klasi~nih novinarskih vpra{anj. Pozneje, ko je beseda dala besedo, se je po-menek sprostil, proti koncu pa je postal celo iskriv. Bolj za {alo kot zares: kot je zapisano v nekih astrolo{kih bukvah, kozoroginja pri vsakem delu hitro spozna, kaj je najpomembnej{e in se ne izgublja v podrobnostih. Njena najbolj{a zdravila so {port v prijateljskem okolju, igra, vesela dru`ba, toplota in svetloba. Na zunaj je mirna in zbrana, v sebi pa nosi skrivnostni ogenj. Ob~utljiva je na mraz, ~eprav je rada na prostem in ljubi zimske {porte. Uspe{na je v poklicu, kjer je potrebna potrpe`ljivost in to~nost. Otrokom posve~a veliko ~asa. Erika Juvan je leta 1982 kon~ala srednjo ekonomsko {olo v Slovenj Gradcu in se kot pripravnica zaposlila v Elek-tro Celju, PE Slovenj Gradec. V za~et-ku je delala v ra~unovodstvu, v naslednjih letih je bila knjigovodja, referentka za samoupravo in tajnica - admini-stratorka, danes pa je zaposlena na delovnem mestu administratorke v splo- {no kadrovskem sektorju. V prete`ni meri se ukvarja s pripravo in vodenjem dokumentacije (uveljavljanje {kod pri zavarovalnici, po{kodbe pri delu, po~itni{ke zmogljivosti), ob~as-no nadome{~a tajnico direktorja in opravlja druga administrativna dela v splo{nem sektorju. Sicer pa stanuje v Slovenj Gradcu, je poro~ena (da - je rekla leta 1986) in ima dru`ino (sinova 12-letni Jan, 9-letni Samo). ^e jim v bloku postane preve~ dolgo~asno ali vro~e, se lahko najhitreje sprostijo na majhni zelenici ob zgradbi, kjer spomladi gojijo zvon-~ke, trobentice in vijolice, poleti pa druge ro`e. Potrebno je le nekaj dobre volje in `e je okolica bloka lep{a in bolj urejena. Erika se je s tekom za~ela ukvarjati v srednji {oli, bolj resno pa je za~ela trenirati, ko se je zaposlila v Elektro Slovenj Gradcu. @e kmalu po prihodu v slu`bo je za~ela sodelovati v `enski ekipi za kros. V minulih letih se je ude-le`ila tekmovanj na {portnih igrah elektrodistribucije v Celju, Mariboru in Novi Gorici. Sodelovala je tudi na zimskih {portnih igrah na Rogli, So-ri{ki planini, Kranjski Gori in drugod (tek na smu~eh). Poleg tega je nasto- pala na {tevilnih teka{kih prireditvah v Ljubljani, Celju, Ptuju, Radencih, ^ate`u, Zre~ah, Slovenski Bistrici in drugih krajih. Pozimi se je ve~krat udele`ila tudi smu~arskih tekov na Osankarici in Pohorju. Ve~jih in pomembnej{ih tekov, na katerih je v minulih letih sodelovala, je bilo po suhem in snegu `e ve~ kot sedemdeset. Pri tem je dosegla vrsto lepih uspehov in prejela preko 20 raznih pokalov. Med vidnej{imi dose`ki omenimo tudi njeno zmago na le-to{njem 9. maratonu dr`avnosti v Celju, kjer je v teku na 21 kilometrov dosegla ~as 1:28:04. Kateri teki so Eriki najbolj pri srcu? [e posebej je bila vesela, ko je leta 1988 na Mislinjskem gozdnem teku za prvo mesto prejela ~udovito sliko - {opek makov, slikarke Stanislave Lu{nic Ar-sovske. Rada se udele`uje tudi mno`i~nih olimpijskih tekov po Sloveniji, na katerih lahko sodelujejo vsi dru`inski ~lani. Posebno lepo do`ivet-je pa je tek v Petrijancu na Hrva{kem, kjer gostoljubni doma~ini tekmovalce postre`ejo s pecivom pod velikim {otorom. Kot zanimivost je omenila tudi tek v Kle~ah, ki ga je leta 1986 organiziralo uredni{tvo ~asopisa ELGO. »Takrat me je zaro~enec, sedaj moj mo`, ki je tudi zaposlen v elektro podjetju, slikal malo pred ciljem. Nato je po bli`njici stekel na cilj, da bi tam naredil {e en posnetek. Pri tem si je po{kodoval gle`enj in dobil mavec, ki so mu ga sneli {ele nekaj dni pred poroko.« Erika trenira v okolici Slovenj Gradca in kot pravi, vsako leto {e izbolj{uje svoje rezultate. Letos veliko te~e po gozdnih stezicah, kjer v~asih, ~e ima sre~o, naleti na ~redo srn. Prijatelji, narava, ro`e, `ivali, veter, son~ni zahod - to je tisto pravo okolje, v katerem se najbolje po~uti. V teku resni~no u`iva, se sprosti in si za vsakodnevno `ivlje-nje doma in v slu`bi nabere najve~ potrebne energije. ^e se ~lovek redno ukvarja z rekreacijo, v resnici lahko najve~ stori za svoje bolj{e telesno po~utje in splo{no zdravstveno odpornost. »Sinova sta letos za~ela s {port-nim plezanjem. Za prvomajske praznike smo {li na plezalni tabor v Ro-vinj. Mamice smo otrokom seveda morale pokazati, da {e nismo za staro {aro in smo se odpravile v steno. Preplezale smo najla`jo smer, da smo dobile vsaj malo ob~utka, kako to gre. Bilo mi je zelo v{e~.« Erika se je doslej ve~ let aktivno ukvarjala tudi z aerobiko, vendar se je pozneje preusmerila na tek v naravi, da je lahko ~im ve~ na sve`em zraku. Pred leti se je s prijatelji udele`ila raftinga na So~i in spoznala, da je to izredno privla~en {port. ^e bi kdaj imela prilo`nost, pa bi rada sedla v {portno letalo in v kakem tandemu sko~ila s padalom. To bi gotovo bilo zelo razburljivo in nepozabno do`ivet-je. Bi rada postala {portna padalka? Nasmehnila se je, reko~: »Raj{i bi ostala kar pri teku na trdni zemlji. Skok s padalom bi bil le za trenutno popestritev.« MIRO JAKOMIN ^e bi na elektrodistribucijskih igrah uvedli plezanje na drog tudi za predstavnice lep{ega spola, bi se Erika zanesljivo preizkusila tudi v tej disciplini. 49 z mi{ko po Internetu ADSL EVROPA IN MI (5.) Po ukinitvi telekomunikacijskih (TK) monopolov in vsaj uradni liberalizaciji TK-trga v Evropski zvezi so se v zadnjih dveh letih pokazale tudi pomanjkljivosti evropske poti v informacijsko gospodarstvo. Spoznali smo `e, da precej{nja gospodarska mo~ zasidranih telekomov v dr`avah EU temelji na paj~evini krajevnih dostopovnih vodov (local access lines) oziroma bakrenih naro~ni{kih zank v telefonskem omre`ju, ki so {e vedno v lasti teh telekomov. 50 astajajo~a TK-konkurenca o~ita regulativnim telesom oziroma TK-agencijam v posameznih dr`avah ~la-nicah, da ne storijo dovolj, da bi nekdanjim monopolnim telekomom pre-pre~ile zavla~evanje pri oddajanju dostopa do naro~ni{kih zank. Te so {e vedno eno od najbolj primernih sredstev za priklju~evanje naro~nikov na {irokopasovna podatkovna omre`ja. Zanimivo pa je, da evropski zasidrani telekomi v veliki meri ne vedo na-tan~no, kako bi izkoristili svoje bogastvo krajevnih zank. Po eni strani imajo nekdanji dr`avni monopolisti enkratno prilo`nost, da bi s hitrim uveljavljanjem novih storitev xDSL, zlasti tehnike ADSL za nesomerne digitalne naro~ni{ke vode (Asymmetric Digital Subscriber Lines) pridobili velik del novega IP-komunikacijskega trga v Evropi, po drugi strani pa se obotavljajo in {e naprej divje tr`ijo zastarelo tehniko ISDN, v katero so vlo`ili pre-cej{nja sredstva ... Na svetu je danes res `e dobrih 600.000 uporabnikov ADSLja, vendar jih `ivi ve~ina v ZDA, medtem ko lahko povpre~ni Evropejec za zdaj o ADSLju ali somernemu SDSLju samo sanja. Po ame-ri{kih izku{njah predstavlja pri podatkovnih komunikacijah gro`njo telekomom »z znatnim tr`nim dele`em« tudi mno`i~na ponudba videokabelske-ga dostopa do interneta, ki pa se v Evropi, prav tako kot ADSL, {ele uveljavlja. Kljub temu pa se ~as, ko bi zasidrani telekomi lahko orali ledino {irokopasovnih internetnih komuni- kacij ter pri tem dobro slu`ili, hitro izteka. Med drugim se bo v naslednjih dveh letih temeljito preobrazila evropska mobilna telefonija z novimi zmo`nostmi 3G za brez`i~ni prenos podatkov. V ZDA so telekomi za~eli mno`i~neje ponujati {irokopasovne vode ADSL {ele tedaj, ko so kabelski operaterji pridobili znatnej{e {tevilo naro~nikov na internet, zlasti gospodinjstev in malih podjetij. Dober primer za okostenelo poslovno razmi{lja-nje je vztrajanje nekaterih evropskih telekomov, kot je Deutsche Telekom (DT), pri tem, da ponujajo naro~ni-kom tehniko ADSL samo kot nadgradnjo obstoje~ega priklju~ka ISDN. Nekateri analitiki to opisujejo kot nesmiseln poskus, da bi izmolzli ~im ve~ dobi~ka iz zgre{ene nalo`be, drugi pa poudarjajo, da so za to tehtni tehni~ni razlogi zaradi elektromagnetnih motenj v vodnikih krajevnih zank. Deutsche Telekom za ADSL zara~unava mese~no naro~nino okrog 80 mark, pri tem pa morajo uporabniki pla~evati {e pribli`no enako vsoto za 50 ur storitev internetnega dobavitelja T-Online, ki je, mimogrede, v lasti prav DTja. Njegov ADSL omogo~a danes podatkovne hitrosti 768 kb/s prenosa k sebi in 128 kb/s prenosa od sebe oziroma od naro~nika k stre`ni-kom T-Online. Kljub vsemu pa je Nem~ija ena od vodilnih evropskih dr`av pri uvajanju ADSLja in prav ta tehnika ima ve~inski tr`ni dele` mno`i~nih {irokopasovnih komunikacij. Razlog za to se skriva v dejstvu, da je v Evropi internet po videokabelskih omre`jih {e vedno v povojih. V Nem-~iji, denimo, je lastnik precej{njega dela kabelskih zmo`nosti sam Deutsche Telekom, ki si gotovo sam sebi ne bo hodil v adsljevsko zelje. Kljub temu pa digitalni naro~ni{ki vodi le prodirajo v EU. Dru`ba QSC evropskemu trgu `e ponuja storitve ADSL na debelo in je pri DTju `e najela nekaj zmogljivosti krajevnih bakrenih zank v Nem~iji. Novo podjetje Versapoint bo na Nizozemskem tekmovalo z zasidranim telekomom KPN in njegovo ADSL-storitvijo Mxstream. Dru`ba Versapoint bo za~ela tr`iti priklju~ek ADSL v Belgiji, Luksemburgu in Nem~iji. Celo britanski velikan BT se je odlo~il, da bo posku{al prehiteti konkurenco in naj bi {e letos ponudil zdru`eno storitev telefonije in ADSLja 6 milijonom gospodinjstev na Otoku. In kako je na son~ni strani Alp? Telekom Slovenije `e ve~ mesecev temeljito presku{a ADSL v sodelovanju z izbranimi podjetji in ustanovami in menda naj bi storitev ponudil trgu do konca leta. Po nekaterih vesteh naj bi tudi Telekom omogo~al uporabo ADSLja samo naro~nikom ISDNja, razlogi za to pa naj bi bili predvsem tehni~ni. Nekateri dvomljivci pa trdijo, da `eli tudi na{a, za zdaj {e monopolna, telefonska dru`ba iztisniti ~im ve~ dobi~ka iz nalo`be v »staromodni« ISDN, ki naj bi ga tudi zato mno-`i~no ogla{evala, o ADSLju pa v glavnem mol~ala. Seveda bi se tudi na{ dr`avni telekom hitreje sukal, ~e bi mu TK-konkurenca zakurila pod nogami, kar pa je letos {e malo verjetno, kljub smelim napovedim komunikacijske dru`be Telemach. Ta naj bi `e za~ela razpredati krajevno dostopovno omre`je za internetne komunikacije po dobr{nem delu videokabelskih omre`ij v Sloveniji. @al pa bo za inter-netno usposobitev teh omre`ij treba zamenjati velik del videokabelskih koaksialnih vodnikov med zadnjim komunikacijskim zvezdi{~em in signalnim zdru`evalnikom ter vti~nico v naro~nikovi dnevni sobi. Dvosmerne podatkovne komunikacije po »kablu« pa~ zahtevajo dostopovno omre`je v obliki zvezde, kar pomeni, da mora imeti vsak naro~nik svoj koaksialni vodnik, na katerega ni priklju~ena {e kopica sosedov in ki pelje do zvezdi{~a v kleti bloka ali v razdelilni omarici v ulici. Pot do mno`i~nega kabelskega interneta bo zato dolga in vijugava ... DAVID PAHOR __ T— ff. Hi* (Ver thepavver of ff7, iron /loJp you? Qxwts iSankm ENRON (http://www.enron.net/) Ker pi{emo o {irokopasovnih komunikacijah, je prav, da omenimo {e eno od najbolj znanih dru`b za zagotavljanje ve~predstavnih omre`nih re{itev Enron Broadband Services (EBS). Dru`ba razvija in vzdr`uje re{itve in sisteme za namenska {irokopasovna internetna omre`ja, ki omogo~ajo tudi povezave to~ke s to~ko za velike naro~nike znotraj »javnega« IP-omre`ja. EBSovo spleti{~e je zelo bogato oblikovano z animiranimi predstavitvami, za katere moramo imeti v brskalniku vti~nik Shockwave. Kraj vsebuje tudi {tevilne film~ke RealPlayer, ki vsebujejo kratke predstavitve dejavnosti dru`be. EBS ima tudi lastno internetno hrbtenico z opti~nimi vlakni, kjer uporablja zmo`nosti svojega pametnega omre`ja EIN. Hrbtenica, po kateri potujejo ve~predstavni podatki, govor in video, naj bi bila do konca leta `e dalj{a od 30.000 kilometrov in naj bi zagotavljala hitrosti do 10 Gb/s. EBS je h~erinsko podjetje dru`be Enron, ki je ena od vodilnih vlagateljic in trgovk v svetovni energetiki. EBS zagotavlja celovite komunikacijske re{itve za velike poslovne sisteme, upravitelje IP-hrbtenic ter za dobavitelje dostopa do interneta. URADNA STRAN SIDDHARTE (http://www.siddharta.com) Kaj naj re~em, ~e {e niste sli{ali slovenske rokovske skupine Siddharta ali pa videli njenega videa s Kreslinom, si vsekakor oglejte njeno uradno stran. Ta je li~no oblikovana in podprta z ve~predstavnimi vlo`ki Macromedia Flash, hkrati pa vzorno zalo`ena s slikovnim in besedilnim gradivom. V kraju, ki ga o~itno skrbno posodabljajo, najdemo obilo slik iz niza koncertov, besedila pesmi, video posnetke in zvo~ne zapise prvih 30 sekund skladb v obliki MP3. Sve`e podatke odkrijemo tudi v drugih rubrikah, kot so Novice, Koncerti, Dobrote in Slo Top 30, prebrskamo pa lahko tudi ~lanke o skupini, povzete iz mno`i~nih ob~il. ^e ne mine dan, ko ne bi nosili okovov slu`be, po~akajte, da bo {ef sko~il na burek, potem pa boste spletno obiskali fante iz Siddharte. BOLGARIJA TEMELJITA POSODOBITEV NUKLEARKE Mednarodni konzorcij, ki je sestavljen iz nem{kega podjetja Siemens, francoskega Framatome in ruskega Atomenergoexport, bo moderniziral peti in {esti jedrski reaktor v bolgarski nuklearni elektrarni v Kosloduju na Donavi. Prve {tiri 440 MW reaktorje pa bodo med leti 2003 in 2006 na zahtevo EU zaprli. Omenjena preostala dva reaktorja z mo~jo 1000 MW bodo za~eli prenavljati `e to poletje, nalo`ba pa je vredna pribli`no 650 milijonov mark. V pomo~ so dobili kredit iz evropske unije, in sicer v vrednosti 416 milijonov mark. Jedrska elektrarna v Kosloduju je doslej pokrivala kar 40 odstotkov bolgarskih potreb po energiji. CLINTONOV VETO NA ZAKON O RAO Ameri{ki kongres je sprejel zakon o odlaganju radioaktivnih odpadkov, po katerem naj bi od leta 2007 naprej odpadke odlagali na obmo~ju Yucca Mountain v Nevadi. Njihove na~rte pa je prekri`al predsednik Bill Clinton, ki je na zakon dal veto z obrazlo`itvijo, da so s tem zakonom omejili svobodo odlo~anja ameri{kih okoljevarstvenikov. Proti odlaganju pa je seveda tudi dr`ava Nevada. Odlagali{~e naj bi stalo 140 kilometrov severozahodno od Las Vegasa na vulkanskem skalovju. Po zakonu iz leta 1982 bi morale ZDA `e konec januarja 1998 zagotoviti odlagali{~e za 40 tiso~ ton visokoradioaktivnih odpadkov, ki nastajajo v 72 jedrskih elektrarnah v 31 zveznih dr`avah. Upravljalci jedrskih elektrarn, ki `e dve leti ~akajo, da bodo lahko za~eli odva`ati odpadke, pa zaradi zakasnitve zahtevajo od{kodnino. ZMTEK LASTNINJENJA A eški ministrstvi za industrijo in trgovino ter za finance sta vladi predložili dolgo pričakovano strategijo za privatizacijo državnega energetskega sektorja. Predlog ki so ga že mesece odlagali, predstavlja načrte za privatizacijo najpomembnejšega proizvajalca CEZ in osmih regionalnih distribucijskih podjetij. Z lastninjenjem prvega naj bi začeli že prihodnje leto — če bo predlog seveda podprla tudi vlada. Privatizacijo bi radi končali že do naslednjih volitev, ki bodo čez dve leti. Najprej nameravajo lastniniti 34-odstotni državni delež CEZ-a, ostanek pa leta 2002. Se pred lastninjenjem nameravajo ločiti visokonapetostno omrežje od proizvodnih dejavnosti CEZ. Trenutno je namreč lastnik električnega prenosnega omrežja državna družba CEPS, ki sodi pod CEZ. 51 21 stoletje elektrike Bohinjsko pode@elje Zimski jutranji pogled z Vogla. S soncem o`arjeni koni~asti Julijci, pred katerimi so zaobljene Bohinjske gore. Pod njimi je megla, ki zakriva jezero in na njenem koncu dve dolini: Zgornja in Spodnja. Meglice se trgajo, dan raste in skozi vse prozornej{e megleno morje se ri{ejo vasi bohinjskega pode`elja. Pogled nanje mi postaja vse bli`ji in jasnej{i, kot da bi iz daljave nosil svojo zgodbo preteklosti … Ll 52 eto 1937. Ob~ina Bohinjska Bistrica. Prebivalcev 2.501, hi{ 437, posestnikov 296, ko~ 151, najemnikov 25. Povr{ina 10.465 hektarjev: njiv in vrtov 283, travnikov in pa{nikov 3.464, gozdov 5.807, ostalo 911. Ob~ini pripada obse`no ozemlje v dolini Save Bohinjke s tesno Sotesko, Nomenjskim kotli~em, Spodnjo Bohinjsko dolino in ju`nim pobre`jem Bohinjskega jezera. Naselbine so raz-vr{~ene ob Savi Bohinjki, s sredi{~em v Bohinjski Bistrici. Dolinske vasi so zdru`ene v ve~je gospodarske in upravne skupine. Kmetje negujejo predvsem `ivino (bohinjska pasma) za pleme in zaradi mle~nih izdelkov (bohinjski sir). Polje na splo{no ne pokriva doma~ih potreb. Najbolje uspevajo koruza, p{enica, oves in ajda. Kmetom in delavcem, trgovcem in prevoznikom daje pomembne dohodke lesna kup~ija in industrija; prodajo drugih pridelkov podpira mo~no razviti tujski promet. V ob~ino Bohinjska Bistrica sodijo vasi Bitnje, Bohinjska Bistrica, Brod, Kamnje, Lepence, Nem{ki Rovt, Nomenj, Polje, Ravne, Savica in @lan. Krajevni leksikon Dravske banovine, ki ga je izdala Zveza za tujski promet za Slovenijo v Ljubljani leta 1937, navaja, da je bila v primerjavi z ob~ino Bohinjska Bistrica {e ve~ja ob~ina Bohinjska Srednja vas. Prebivalcev je imela 2.749, hi{ 542, posestnikov 475, ko~ 53, najemnikov 43. Povr{ina 19.991 hektarjev: njiv in vrtov 439, travnikov in pa{nikov 5.051, gozdov 7.286, ostalo 7.215. Ob~ina le`i v eni najlep{ih planinskih pokrajin; zavzema prete`no gorsko ozemlje med Triglavom in Bohinjskim jeze- rom. ELEKTRIFIKACIJA PODE@ELJA – NARODNOSTNA AKCIJA Gorenjske okraje Slovenije so med obema vojnama pri{tevali med najbolje elektrificirane predele na{e dr`ave. Takrat so mirno trdili, da od Kranjske Gore do Ljubljane ni ve~ mesta, trga ali vasi, ki ne bi bila preskrbljena z elektri~no energijo. Elektrifikacijsko gibanje se je za~elo tik pred za~etkom prve svetovne vojne, ki je zavrla nadaljnji razvoj, dokler ni zopet nastopila mirna doba konstruktivnega dela. Po njej se je za~elo vsepovsod `ivahno delati na pripravah za dokon~anje elektrifikacije Gorenjske, pri ~emer so sodelovale zasebne, zadru`ne, ob~in-ske in banovinske elektrarne. Po {tevil-nih pogovorih s prizadetimi uporabniki ter med elektrarnami samimi je bila po svobodnih in sporazumnih dogovorih dose`ena razdelitev elektrifika-cijskih podro~ij posameznih elektrarn in s tem dan temelj za smotrn razvoj elektrifikacije. Slednja je bila potem izvedena v vseh krajih, tako reko~ do zadnjih gorskih vasi, in to v naj-kraj{em ~asu. V Bohinju je to elektrifi-kacijsko vlogo opravljal obrat KDE Bohinj, ki je imel svoj napajalni vir centralo Bohinj. Lastniki Kranjskih de`elnih elektrarn – KDE so znali v obdobju po letu 1929 spretno izrabljati svojo upravno in politi~no avtoriteto, pa tudi zveze za rast in korist svojega podjetja. K rasti je pripomoglo veliko zaupanje prebivalstva, ki je v podjetju v javni posesti videlo mo`no-sti najhitrej{e elektrifikacije de`ele. Ni slu~ajno, da so se gorenjske ob~ine uprle prodaji oziroma predaji HE Za-vr{nica v zakup, prav tako se ni ~uditi ugotovitvi iz leta 1939, da elektrifika-cijska akcija KDE »tudi v pogledu iniciative prehaja v pravo narodnostno akcijo«. KDE so se ves ~as svojega delovanja dr`ale na~ela svoje elektrifika-cijske politike: oskrbeti z elektri~nim tokom vse kraje v banovini, gospodarsko aktivne in pasivne, z elektrifikacijo dvigniti doma~e gospodarstvo in do-se~i ~im ve~jo gospodarsko samostojnost in z zdravo konkurenco vplivati na zasebne elektrarne, da ne bi postavljale previsokih cen elektri~nega toka, ter si pridobiti odlo~ilen vpliv na elektrarne in zlasti na distribucijo elek-tri~ne energije. KDE je to ve~idel uspevalo. Zavedale so se, da lahko tisti, ki ima v rokah vire elektri~ne energije in distribucijo, odlo~ilno posega v razvoj narodnega gospodarstva. »Kot podjetje, ki je banovinska last, Kranjske de`elne elektrarne ne zasledujejo le ~isto trgovskih, ampak tudi vi{je cilje in ne elektrificirajo le aktivnih, ampak tudi pasivne kraje, zlasti poljedelsko pode`elje,« je poudarjal in`. Miklavc. V prora~unskem letu 1934/35 je bila v prora~unu Dravske banovine predvidena vsota 750.000 din za pos-pe{evanje elektrifikacije pasivnih krajev. Omenjena vsota je pomenila le nizek odstotek prora~una v primerjavi z gospodarsko, socialno in kulturno varnostjo elektrifikacije in v primeru z `e izra`enimi potrebami prebivalstva. »Nebroj je vasi in pode`elskih naselij, kjer je v preteklem letu zagorela elek-tri~na lu~ prvi~, mnogo pa je krajev, ki so z novim omre`jem pridobili dovolj-no koli~ino elektri~ne energije – ter s tem mo`nost za nadaljni razvoj elektriki kot cenenemu viru energije,« je zapisal Elektrotehni{ki vestnik v prvi {tevilki leta 1935. ^e primerjam statistiko proizvodnje in porabe elektri~ne energije Dravske banovine v letu 1936 s statistikami za leto 1934 in 1935, vidim, da sta proizvodnja in poraba elektri~ne energije stalno nara{~ali, vendar pa ne v tak{ni meri, kot bi bilo upravi~eno pri~ako-vati. »Na prebivalca Dravske banovine odpade poraba cca 200 kWh na leto, medtem ko ra~unamo na celo dr`avo cca 75 kWh na glavo in leto. K porastu produkcije in porabe elektri~ne energije pripomore najve~ industrija, v zelo mali meri pa ostali privatni odjemalci. Brez dvoma bi dobili v elek-tri~nem gospodarstvu razmeroma mnogo vi{je statisti~ne {tevilke, ~e bi bile odstranjene vse ovire, ki pre-pre~ujejo uporabo elektri~ne energije. Med te ovire spada predvsem visoko odstotna dr`avna tro{arina, ki je bila uvedena leta 1932, banovinska tro-{arina, ponekod pa tudi ob~inske do-klade na elektri~ni tok in visoke cene instalacijskega materiala,« opisuje porabo v letu 1936 Elektrotehni{ki vest-nik, v sedmi {tevilki leta 1937. Po zbranih podatkih je HE Bohinj sodila na 27. mesto (od 32) po produkciji elektri~ne energije v Dravski banovini. Leta 1936 je proizvedla 216.086 kWh elektri~ne energije, leta 1937 -212.000 kWh in leta 1938 - 208.884 kWh. Cena za razsvetljavo je bila 3,25 din za kWh in pav{alno od priklju~ne vrednosti 10 W 3,75 din, 15 W 4,5 din, 25 W 6,50 din, 40 W 7,75 din, 60 W 10,75 din in 75 W 14 din na mesec, javna razsvetljava 1,63 din, pogon 2 din s stopnjevano tarifo, poljedelski motorji od ha obdelovalne zemlje 31 din na leto. Med oskrbovalne kraje so sodili: Bitnje, Bohinjska Bistrica, Bohinjska Srednja vas, Brod, ^e{njica, Jereka, Kamnje, Polje, Savica, Stara Fu`ina, Studor, Ukanc in @lan. RADOVLJI[KI UPRAVNI OKRAJ NAJBOLJ ELEKTRIFICIRAN V razpredelnici elektrificiranosti po posameznih okrajih Dravske banovine glede na {tevilo prebivalcev je upravni okraj (srez) Radovljica imel s 36.302 prebivalca skupno 109 elektrificiranih krajev, v elektrificiranih krajih pa 34.803 prebivalce. Med vsemi okraji je bil najbolj elektrificiran radovlji{ki z 95,87 odstotka, kar je povsem razumljivo, ~e upo{tevamo, da se je za~ela elektrifikacija v tem okraju najprej razvijati. Takoj nato je sledil kranjski okraj z 89,3, kamni{ki z 84,13, ljubljanski z 69,93, celjski z 68,34 in mariborski desni breg z 63,61 odstotka. Do pribli`no 50 odstoptkov so bili elektrificirani {kofjelo{ki, loga{ki, la{ki in slovenjgra{ki okraji. Za obravnavano obdobje je imelo slovensko pov-pre~je 47-odstotno elektrificiranost. Lojze Levstik v poro~ilu Razvoj elektrifikacije dravske banovine (Elektro-tehni{ki vestnik, 1939) ocenjuje, da se je v krajih, kjer je dosegla elektrificira-nost visok odstotek, tudi najbolj razvila industrija, seveda pa je pri tem v nemajhni meri vplivala tudi zanesljiva tarifna politika elektri~ne energije. PODE@ELSKI ODJEMALEC »Pode`elski odjemalec je bil po iz-ku{njah reden pla~nik ra~unskih obveznosti. Tudi v dobi najve~je krize se je pode`elan zavedal svojih obveznosti in je raj{i omejil svojo potro{njo, kakor pa da bi odlagal s pla~ili. V pogledu varnosti `ivljenja ljudi in `ivine zaradi uvedbe elektrike v poljedelsko hi{o, so bile nesre~e zelo redke in {e te so se pripetile le zaradi kake zelo neprevidne in spretne manipulacije z elektri~nimi napravami. Ko so se ljudje enkrat privadili elektri~nim napelja- vam, je ob solidno zgrajenem omre`ju in hi{nih instalacijah bila vsaka bojazen pred kakimi nesre~ami neu-pravi~ena. Pri izdelavi naro~nikovih instalacij so posebno pozornost pos-ve~ali na solidnost izvedbe v vla`nih prostorih: hlevih, kuhinjah in kleteh. Oblastveni predpisi za napeljavo omre`ij in hi{nih instalacij so odgovarjali v pogledu zadostne varnosti, pri ~emer pa niso postavljali pretiranih zahtev. Oblast je z leti spoznala, da elektrarne v lastnem delokrogu po strokovnem osebju v zadostni meri vr{ijo obenem tudi varnostno slu`bo, tako da ni bilo potrebno, da bi tudi ona posegala vmes. Potrebe pode`elja po elektri~ni energiji so bile zelo skromne in letna izraba priklju~ne energije na vasi minimalna. Na Gorenjskem, kjer je bilo najve~ elektrifi-ciranih krajev v takratni banovini, so `arnice, kot so ra~unali, gorele najve~ 300 ur na leto, motorji so tekli najve~ 25 ur na leto, po desetih letih uporabe pa {e vedno samo letnih 50 ur. Slaba izraba priklju~nega u~inka sili elektrarno k skrajnemu var~evanju bodisi ob priliki izgradnje razvodnih instalacij, bodisi pozneje v obratovanju, »je napisal v poro~ilu o elektrifikaciji gorenjske vasi na glavni skup{~ini Zveze elektri~nih podjetij Kraljevine Jugoslavije leta 1939, in`. O`bald Gros iz Kranja. Va{~ani so bili zelo zainterisi-rani za obratovalno zanesljivost. Dokler niso bili prepri~ani, da jim je elek-tri~na energija stalno na razpolago, toliko ~asa so bili nezaupljivi in niso kazali resne volje za elektrifikacijo. Manj so bili ob~utljivi za spremembe napetosti in frekvence. Frekvenca je bila za celotno omre`je elektrarne ena in ista in je morala elektrarna dr`ati njene variacije glede na zahteve drugih ob~ut-ljivej{ih odjemalcev. Elektrarna pa je imela precej{njo mo`nost ~im bolj{e izrabe omre`ja, ~e je dopustila ve~je padce napetosti, ki so se morda pojavili na leto le nekaj ur. Takrat so ocenjevali, da bi bilo zelo neekonomi~no graditi omre`ja na vasi po dopustnih padcih napetosti, ki so se predpisovali za ob~utljivej{o mestno porabo. DRAGO PAPLER 53 Transformatorska postaja KDE na drogu blizu vasi Kamnje (1923), ~rno-beli motiv na stekleno plo{~o F. [olarja, hrani Marjan [olar, Bled. najprej je zdravje Sončarica je Življenjsko Mediji v zadnjih dneh kar naprej poročajo o neznosnih temperaturah in o vedno novih žrtvah vročine v Evropi in po svetu. Ti podatki kažejo na veliko nevarnost visokih temperatur, se posebno, če smo izpostavljeni soncu. Čeprav je največ žrtev po navadi v mestih, pa se to med starejšimi in slabotnimi oziroma bolehnimi ljudmi, verjetno ni odveč opozorilo, da je treba biti se posebno previden prav na počitnicah, ko po navadi brezskrbno poležavamo na soncu in se kopamo. Posledice izpostavljanja soncu so lahko hude od sončnih opeklin, o katerih smo pisali v prejšnji številki, do sončarice 54 ajbolj znane bolezni, povezane s predolgim izpostavljanjem vro~ini, so son~ne opekline, vro~inski kr~i, vro~inska iz~rpanost in son~arica. Simptomi opeklin so pordela, bo-le~a, otekla ko`a, pogosto pa jih spremljajo {e glavobol, vro~ina in iz-pu{~aji. Vro~inske kr~e prepoznamo po bole~ih napadih v nogah in trebuhu ter potenju. Potenje je stalni spremljevalec tudi tako imenovane vro~inske iz~rpanosti, ki jo zaznamujejo {e slabotnost in hladna, bleda in vla`na ko`a ter slaboten pulz, omed-levica in bruhanje. Najhuj{a vro~in-ska bolezen pa je seveda son~arica. Prepoznamo jo po nenadni slabosti, omedlevici, glavobolu, visoki telesni temperaturi (39 stopinj in ve~), mo~nem in hitrem pulzu, kr~ih v mi{icah ter suhi in vro~i ko`i. Po ve~urnem napadu son~arice lahko ~lovek tudi umre ali pa mu ostanejo trajne posledice na mo`ganih, srcu, plju~ih in ledvicah, zato je treba osebi, pri kateri zaznamo simptome son~arice, ~imprej pomagati. [e posebno so v nevarnosti starej{i ljudje, tisti s preveliko telesno te`o, alkoholiki in sladkorni bolniki. Osebe po navadi zbolijo za vro~insko iz~rpanostjo, ko dolgo stojijo na vro~ini in jim primanjkuje teko~ine, poleg tega pa zaradi mo~nega potenja izgubijo veliko teko~ine, kar pov-zro~i iz~rpanost, slabost in slaboten pulz. Posledica tega je lahko omedle-vica. Vro~insko iz~rpanost je veliko te`je diagnozirati kot son~arico, vendar pa ni tako nevarna. Veliko nevar-nej{e je namre~ stanje, ko je ko`a suha in vro~a. Takrat je nujna pomo~ v bolni{nici. ^e pa je ko`a potna in bleda, kot pri vro~inski iz~rpanosti, pacienta najprej umaknemo s sonca in mu damo piti hladno pija~o, najbolje vodo. Vseeno pa lahko za nasvete pokli~emo zdravnika. Posledice son~arice so lahko mnogo huj{e kot pri vro~inski iz~rpanosti, zato je zelo pomembno, da osebi takoj pomagamo. Najbolje je, ~e jo takoj odpeljemo v bolni{nico, ~e pa to ni mogo~e takoj, jo je treba umakniti s sonca, sle~i oziroma zrahljati obleko in oviti s hladnimi obkladki ali celo potopiti v hladno vodo. [e posebno pomembni so obkladki na ~elu in okrog vratu. Pacientu vsakih deset minut izmerimo telesno temperaturo in pazimo, da ne pade pod 38 stopinj Celzija. Ne smemo mu dajati zdravil za zbijanje temperature, saj ne bodo u~inkovale ali pa bo- do morda {e {kodovale. Po prvi po-mo~i poskrbimo, da ga odpeljejo v bolni{nico, kjer poskrbijo za to, da se temperatura ~imprej zni`a. Visoka temperatura lahko sicer povzro~i smrt ali hude in trajne telesne po{kodbe. Po napadu mora pacient {e nekaj dni po~ivati, da se telesna temperatura umiri. Vsem vro~inskim boleznim se je seveda mo~ izogniti. ^e boste izpostavljeni mo~nemu soncu in vro~ini, si oblecite lahka in svetla obla~ila, veliko pijte, {e posebno, ~e se veliko potite. Priporo~ljivo je, da se v vro~ih dneh izogibate slani in peko~i hrani, ki {e bolj dehidrira telo. ^e ste v zaprtem prostoru, kjer je zelo vro~e, poskrbite za primerno pre-zra~evanje, ki ohlaja ko`o. Poleg tega pa je dobro, da se postopno navajate na visoke temperature, zato ni ni~ narobe, ~e greste na sprehod tudi v toplem dnevu, vendar ne bodite predolgo na soncu, s sabo pa imejte kak{no osve`ilno pija~o ali vodo. Ko pa boste dlje ~asa na soncu, pa le upo{tevajte simptome, ki smo jih navedli, saj lahko prepre~ite marsikatero nev{e~nost ali celo nesre~o. S son~arico se ni {aliti. SIMONA BANDUR rekreacija Gibanje na zahtevni turi »Ni dovolj le organizirati turo v zahteven gorski svet, pa~ pa se je treba nanjo `e prej dobro pripraviti« je zapisalo pet avtorjev v uvodu bro{ure z naslovom Gibanje v zahtevnem gorskem svetu, ki je iz{la leto{njega junija. Knji`ica nas seznanja z osnovami gibanja in vrvne tehnike v zahtevnem kopnem svetu, na zahtevni sne`ni turi in pri turnem smu~anju, zadnje poglavje pa je namenjeno varnosti v gorah. Prepri~ani smo, da tovrstnih vzgojnih napotkov ni nikoli dovolj, zato povzemamo nekaj najpomemb-nej{ih napotkov prvega poglavja. za a hojo in plezanje v zahtevnem kopnem svetu potrebujemo osnovno gorni{ko in tehni~no opremo, k slednji {tejemo: 2 do 3 pomo`ne vrvice 6 milimetrov debeline in 3 metre dol-`ine ter opremo za samovarovanje. Sem sodijo: ~elada, plezalni pas, sa-movarovalni komplet: zaviralna plo{-~ica, 3 do 5,5 metra dolga in 9 do 11 milimetrov debela vrv, 1,5 metra dolga in 9 milimetrov debela po-mo`na vrvica ali najlonski trak za vezavo na plezalni pas (odvisno od pasu), dve patentni vponki (za samovarovanje), ena vponka z matico in rokavice. Poznati moramo osnovne vozle in vedeti, kdaj in na kak{en na-~in se uporabljajo. S pomo~jo skic ali poznavalca se nau~imo narediti naslednje vozle: osmico, vpleteno os-mico, varovalni, bi~ev, podalj{evalni, prusikov in kravatni vozel. Plezalni pas je lahko dvodelen ali kompleten. Dvodelni je udobnej{i, enodelni pa je enostavnej{i (za vezavo). Omot prsnega dela pasu mora biti vedno nad prsnimi bradavicami. Velikost pasu moramo prilagoditi na{i velikosti. Pas pove`emo tako, da ga imamo na sebi neovirano tudi takrat, ko ne plezamo. V zahtevnej{em svetu, kjer obstaja nevarnost zdrsa ali Plezanje navzgor padca, je najvarnej{i na~in gibanja v navezi. Osnovno pravilo, ki ga moramo pri tem upo{tevati, je: ko smo navezani, se varujemo. Na glavno vrv se lahko nave`emo na koncu ali na sredi vrvi. Na koncu vrvi vedno uporabimo vpleteno osmico, na sredo vrvi pa se nave`emo s pomo~jo vponke z matico (ki jo obvezno privijemo!). Da nas vodnik (ali prvi v navezi) ne »cuka« preve~, naredimo na glavni vrvi tako imenovani »bin-gelj«, drugi na~in vezave pa je ne-skon~na vrvica (to je pomo`na vrvica, zvezana s podalj{evalnim vozlom), ki je s prusikovim vozlom navezana na glavno vrv. Na zahtevnej-{ih odsekih zavarovanih poti se varujemo s samovarovalnim kompletom. Lahko kupimo `e izdelanega ali si ga naredimo sami. Zaviralno plo{~ico pritrdimo na pas na ve~ na~inov, upo{tevati pa moramo navodila proizvajalca. Zadnja leta se je uveljavil tako imenovani »Y« na~in, kjer imamo lahko so~asno vpeti obe vponki. Pre-penjamo se tako, da smo vedno z eno vrvjo pripeti na jeklenici. Na vodenih turah nam vodniki izdelajo vodoravne ali navpi~ne vrvne ograje. Na~in gibanja je podoben samovarovanju (na navpi~ni ograji smo varovani s prusikovim vozlom). Brezpotje zahteva dobro tehniko gibanja in odli~no telesno pripravljenost. Tehnika hoje na razli~nih terenih (po gozdnatih poteh, ru{evju, travnatih pobo~jih, gru{~u in meli{~u, skalnih plo{~ah, grebenih in skrotju) se precej razlikuje. Takoj, ko za napredovanje uporabljamo tudi roke, govorimo o plezanju. Oporna mesta, na katera stopamo, so stopi, ~e pa se zanje prijemamo ali se z rokami opiramo nanje, so oprimki. Najosnov-nej{e navodilo pri tem je pravilo treh opornih to~k. Ena okon~ina je v gibanju ali iskanju oprimka oziroma stopa, z ostalimi tremi pa se dr`imo oziroma stojimo. Pri gibanju v zahtevnem gorskem svetu je pomembna postopnost. Za~nemo z la`jimi turami, z vse ve~ izku{njami pa se lotevamo tudi zahtevnej{ih. VLADIMIR HABJAN 55 Plezanje navzdol nagradna kri`anka Nekateri med vami ste dopustni{ke dni `e izrabili, drugi se nanje {ele pripravljate. Vsi pa {e imate mo`nost, da si po~itnice podalj{ate z obiskom kakega izmed Krkinih Zdravili{~. Najsre~nej{e med vami bo v hotel Oto~ec oziroma v Dolenjske toplice popeljala `e pravilna re{itev in `reb, drugi pa lahko to storite na lastno pest. Skratka, spla~a se potruditi. Va{e re{itve pri~akujemo na naslov uredni{tva s pripisom nagradna kri`anka najpozneje do 20. septembra. i t H ail bijr.i «t? R HoriEElmM: pnirOP**-!*™ t ^ -J*:;:' 56\ Illl wo«. HF510 V»EM FvlS». NETI!««!' Y HJ.rfH_ iPOJ KONTAKT HnB ..j 1 TRC^LEC ! 7330. KRAJCI LAUKll OtWEC ¦JFHSjiH HQQHA ipfATM-KAULl KOSI N* SPM KOftOU HRBTEMCE KOflSI-HEGi i j »._ , ELEKR STMltf KIJL+i Cul BLA50 V koh-gtUJDCIJC mu PFrtC PES'lvtR DRAH are RUHJA liJHlTEL-J K0.1A SAMUELI 6» ^ 1 9f|;PlHJl lU^EJJC DUSM) KJJK0Y1C PflEPI-YW.KA apclwiuV 5KCEHK i "KOJ •m OVnJNIHL i FECI« 1 > RflKLlSl 2APCAA, ZAPRTJE > JEŽEM mid rcj IN lUJirpA-'«ihA ¦fKtLNlK PRIPRAVA himrij. MDflnu FUSl Lhj-DamE EVI JJR fan- AYStNK ECfJH-SKItKTC IW 2 ^[¦Uliv. ELEKTC. HJtQOJEHI WAITER ....... ppjtv, INJE REKA V irjuj, pd ______ _______ ----------- JwsonrjE QA3TAR.I 5HK 5WB JllHAK Tl. *OHAH0Y 1.. ihl IILHCAI JAtfW, PDLDTM PRIDRŽEK ; tfOLUHARliiF. PlMGYKJ ¦ > ......----- ii ktahki GCSPD-DAJSEtf pi L-------------- FfUH saiERS l^ LLILFK. TKS1 ^^^^M LOQHA ; 1 rCCHEJEH ,, ! EHWAvT PlSAlEU FLEHIHC ¦UfiClJ» .... GmifiEHIl! 3E5 DEL LUBtJAhT SEVEPO- IEC DELIBES PUHJSA CEUHA niVtllKl CHELIH, HAVJt PREHIE^ ¦ GAJU* j 1____