Leto 1896.
137
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane.
Kos XVIII. — Izdan in razposlan dne 23. marca 1896.
Vsebina: (Št. 39. 42.) 39. Ukaz o prepovedi krošnjarstva (pohišne trgovine) v okolišu deželnega glavnega mesta Inspmk, občin Wüten in Hölting in pa kraja I’radi, spadajočega k občini Amras-Pradl. — 40. Ukaz o izprememH določil uradnega abecednega blagovnega spiska k carinski tarifi pri iskalnicah „Magnezija“ in „Magnezit“. — 44. Razglas o ustanovitvi podružnice malega carinskega urada krasliškega v Schwader-baehu. — 42. Razpis o združevanju več vrst potrošnega cukra v eno pošiljatev, kadar se potrošili cuker pod zaporo prostora izvaža iz liarejališč cukra črez carinsko progo.
Ukaz ininisterstva za trgovino v porazumu z ministerstvoma za notranje stvari in finance z dne 29. februvarja 1890. 1.
o prepovedi krošnjarstva (pohišne trgovine) v okolišu deželnega glavnega mesta Inspruk, občin Wilten in Hotting in pa kraja Pradl, spadajočegaa k občini Amras-Pradl.
Na podstavi §. 10. v cesarskem patentu z dne 4. septembra 1852. 1. (Drž. zak. št. 252.) in §. 5. v izvršilnem predpisu k njemu se od 1. dne tnaja 1896.1. počenši krošnjarstvo (trgovina, hodč od hiše do hiše) prepoveduje v okolišu deželnega glavnega mesta Inspruk in sosednjih občin Wilten in Hotting >n pa kraja Pradl, spadajočega k občini Amras-Pradl.
Ta prepoved ne velja o pripadnikih gledé krošnjarstva posebno pogodovanih krajev, naštetih v §• 17. patenta o krošnjarstvu in v dotičnih dodatnih določilih.
S to prepovedjo se ne ruši v §. 60., odstavku 2. obrtnega reda omenjeno prodajanje tamkaj oznamenjenih predmetov vsakdanje porabe od hiše do hiše ali na cesti.
Undent s. r.	Glanz s. r.
Hilinski s. r.
40.
Ukaz ministerstev za finance in trgovino z dne 5. marca 1896. 1.
o izpremembi določil uradnega abecednega blagovnega spiska k carinski tarifi pri iskalnicah .,Magnezija“ in „Magnezit“.
V porazumu z vdeleženima kraljevima ogrskima ministerstvoma se ukazujejo nastopne izpremembe uradnega abecednega blagovnega spiska:
Iskalnim „Magnezija“ in „Magnezitf; v svoji sedanji obliki je prečrtati ; v novi obliki naj slo-veta takö:
Magnezija (grenka prst), prirodna, ogljenčevokisla, gl. Magnezit.
—	solnokisla, gl. Klorov magnezij.
—	žveplenokisla, gl. Grenka sol.
—	umetalna, ogljenčevokisla (Magnesia carbonica
ali alba)................331	10 gl.
—	žgana, umetalna, kemično
čist magnezijev okis (Magnesia usta)..............331	10 „
—	— kemično ne čist mag-
nezijev okis (umetalna ali iz prirodne ogljen-čevokisle magnezije [žgan magnezit]) na podstavi člena IV. carinskega zakona . . 320	— „ 50 kr.
O p o m n ja. K št. 331. spadajoča kemično čista, umetalna, ogljenčevokisla magnezija in kemično čisti, umetalni magnezijev okis sta snežno bel, no-
(SloveniscU.)
30
izrečeno lahak in obimovit prašek. V čisti razredčeni solni kislini se prva z močnim šumom, poslednji pa brez šuma, toda zelo razgrevši se, brez najmanjšega ostanka raztopi v popolnoma kakor voda čisto brezbarevno raztopino, katera se, če ji prideneš rumeno raztopino krvne lužnine (fero-cijankalija) ne navzame nobene barve ter ne napravi nobene oborine (taloga).
K št. 103. b.t spadajoči zmleti, splaknjeni magnezit (prirodna ogljenčevokisla magnezija) in k št. 320. spadajoči, kemično ne čisti, piaviloma iz poprej navedenega po ogrevanju napravljeni magnezijev okis (žgani magnezit), se nahaja kot bel, na rudečo in rumenorjavo barvo se vlekoč prašek, včasi tudi v trdnih kosih ali drobtih.
Oba se očividno razločujeta od zgoraj omenjenih, čistih magnezijevih zvez in sicer že po svoji gostejši strukturi, po svoji, relativno precej vili teži in s tem, da se bolj raskavo dado prijemati.
Ako ju deneš v čisto, razredčeno solno kislino, se magnezit z močnim sumom, žgani magnezit pa brez šuma, toda zelo razgrevši se, z ostankom več ali manj neraztopne kremenčeve kisline (drobnega peska) raztopi v rumenkasto, nikedar no popolnoma čisto tekočino, katero rumena krvna lužnina pobarva modro in v kateri raztopina klorovega barija provzroči motnost ali oborino (talog).
Kalijev ali natronov lug napravlja v raztopinah magnezijevih zvez obilno, belo, hladetinasto oborino.
—	Sol kalimagnezije (umetalno gnojilo), gl. Gnojilne soli.
Magnezit (prirodna, ogljenčevokisla magnezija, grenka prst) v surovem stanu .... 103« prost
—	zmlet, splaknjen .... 303 In prost gl. opomnjo pri „Magnezija“.
• —r žgan, gl. „Magnezija žgana“.
Ukaz z dne 21. junija 1892. 1. (Drž. zak. št. 102.) o carinskem postopanju z žgano magnezijo za uporabo v obrtnosti se razveljavlja.
Pričujoči ukaz stopi v moč takoj.
Glanz s. r.	Hilinski s r.
41.
Razglas finančnega ministerstva z dne 5. marca 1896. 1.
o ustanovitvi podružnice malega carinskega urada krasliškega v Schvvaderbachu.
V Schwaderbachu na Češkem se je ustanovila podružnica malega Carinskega urada I. razreda v Kraslicali. Opremljena je z oblaslmi malega carinskega urada 11. razreda ter je svoje delovanje pričela s 1. dnem marca 1896. 1.
42.
Razpis finančnega ministerstva z dne IB. marca 1896.1.
o združevanju več vrst potrošnega cukra v eno pošiljatev, kadar se potrošni cuker pod zaporo prostora izvaža iz narejališč cukra črez carinsko progo.
Izpreminjaje določilo oddelka II., št. 2. v prilogi A k izvršilnemu ukazu o cukrarini iz I. 1888. (Drž. zak. št. 111.)., se v porazumu s kraljevim ogrskim ministerstvom za finance dovoljuje, da se smejo ob izvažanju potrošnega cukra iz narejališč cukra črez carinsko progo pod isto zaporo prostora nahajati v eni pošiljatvi tudi razne vrste potrošnega cukra.
V tem oziru se je držati teh ukazih
1.	Posamezne vrste cukra se morajo v zaprti prostor skladati tako, da ostanejo tovori, spadajoči k isti vrsti cukra, združeni vkupe ;
2.	ob enem z dotičnim izrecilom izvoza mora stranka donesti priprost črtež železniškega vagona, i/. katerega je razvideli, kako so k vsaki posamezni vrsti cukra spadajoči lovori vloženi v zaprli prostor.
Odpošiljal ni urad naj Čatež preskusi in, ako ga najde v redu, naj to potrdi na njem.
črtež naj pošiljatev spremlja do izstopnega urada.
3.	V izrecilu izvoza je povzeli povedbe o vsaki posamezni vrsti cukra vkupe. Ako bi torej na primer izvozna pošiljatev sestojala iz 100 cukrenih hlebov in iz 100 zabojev kockastega cukra, bi bilo v razpredelu 1., 3. in 9. dotičnega izročila o izvozu navesti: 100,1—100 cuker v hlebih, 100, 101-—200, cuker v kockah. Àko se zgoranjc dovolilo uporablja, morejo seveda posamezne vrste cukra, spadajoče k pošiljatvi, katera obsega vsaj 500 kilogramov cukra, imeti tudi manjšo težo kakor 500 kilogramov.
Ako se ob izvažanju potrošnega cukra iz narejališč cukra črez carinsko progo pod isto zaporo prostora združi več pošiljatev cukra, se bodo tudi v bodoče uporabljala določila točke 4. v razpisu finančnega ministerstva z dne 12. marca 1890. 1. (Drž. zak. št. 38.), a izvzemši določilo poslednjega odstavka.