Ust bhnla od oktobra 1947 kot tednik - Od 1. januar-Ja 1^58 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih, sredah in sobotah KRANJ — SREDA, DNE 10. APRILA 1963 — LETO £VI. — ŠT. 42 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič —-Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznlk — Odgovorni urednik Gregor Kočijan GLAS ILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Predvolilni razgovor v Žkofji Loki le prizadevni in delovni odborniki lahko zagotovijo uspešno delo skupščine SKOFJA LOKA, 9. aprila — V zvezi s predvolilno aktivnostjo v škofjeloški komuni nam je v krajšem razgovoru FRANC UREVC, sekretar ObK ZKS in član občinskega političnega štaba za izvedbo volitev, takole povedal: — »Uvodoma naj omenim, da je bil začetek predvolilnih priprav v naši občini dokaj množičen: ko smo v zadnjih dneh marca začeli s terenskimi posvetovanji s predstavniki družbe-no-političnih organizacij, ki so zajela nad 600 ljudi, so že krajevne družbeno-politične organizacije poslale nad 250 predlogov za kandidate v občinsko skupščino. Le-ta bo predvidoma štela 70 odbornikov, oba zbora po 35. V ožji izbor izmed teh je prišlo 88 kandidatov (med njimi 20 žensk), za splošni zbor in 76 (21 žensk) v zbor delovnih skupnosti. Po predlogih bo izvoljeno v obeh zborih občinske skupščine 25,7 odstotka žensk. Seveda bodo razpravljali o kandidatih občani na zborih volivcev (dnevi bodo določeni na seji ObLO v petek, 12. aprila), kjer utegnejo doživeti kandidatne liste precejšnje spremembe.« # Po kakšnem merilu naj bi bili izvoljeni odborniki?« — »Menim, daj bi občani izvolili izmed kandidatov tiste občane ,ki bodo v bodoči občinski skupščini čimbolj delav- > ni ...« °brem .s!e' se ie dogajalo, da so bili nekateri odborniki pre-cjj men.ieni z delom v raznih organizacijah. Preveliko število funk-v £e mnogokrat oviralo odbornike pri uspešnejšem delu tudi ^°skcm odboru. Ali sodite, da se utegne to ponoviti? ** borf *^C* otmornik'> ki bodo izvoljeni v občinsko skupščino, jjtj j 0 morali odpovedati delu v drugih organizacijah in se ome-p0 . na tisto, ki je v tesni zvezi z delom in položajem odbornika, kajj Vo,ltvi bodo odborniki razrešeni drugih dolžnosti, s čimer bo, U,DJ *em ze poudaril, doseženo, da bo delo v občinski skupščini Oh ,n nemoteno potekalo.« v teh "koncu razgovora pa je Franc Urevc še poudaril, da bodo van: <*neh po gospodarskih organizacijah in na terenu še preda-d°lžn ° Ustav* m statutih delovnih organizacij, kakor tudi, da je v 0st slehernega občana, da se prepriča, če je pravilno vpisan don^i • 1 irnenik, pa čeprav ga posebne komisije usklajujejo in polnjujejo. - S. škrabar Zadnje zasedanje ljudske skupščine LRS četrtega sklica Sprejet pomemben dokument - ustava Socialistične republike Slovenije Ljubljana, 9. aprila — Ljudska skupščina Ljudske Republike Slovenije je na današnjem zadnjem zasedanju četrtega sklica sprejela novo ustavo Socialistične republike Slovenije. Sprejeti pa so bili tudi — zakon o izvedbi ustave SRS, o volitvah odbornikov v občinske in okrajne skupščine, o volitvah poslancev v skupščino SRS, o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v skupščino SRS, odlok o razpisu splošnih volitev v občinske in okrajne skupščine ter v republiški zbor in zbor delovnih kolektivov skupščine SRS, imenovali republiško komisijo za volitve in sprejeli odlok o razpustitvi skupščine LRS. komuno in delovnimi organizacijami; ti odnosi pa. da se morajo od-« vijati brez posebnega administrativnega omejevanja. Po končani razpravi poslancev je član IS LRS Nadaljevanje _ na 2. strani 1 Na dopoldanski skupni seji tar CK ZKS MIHA MARINKO, obeh zborov so ljudski poslanci po Po njegovi obrazložitvi je v raz- sprejetju dnevnega reda poslušali pravi sodelovalo 11 ljudskih po- obrazložitev predloga ustave SRS, slancev, med njimi tudi gorenjski ki ga je podal predsednik komisije poslanec MARTIN KOSIR. Govo- za pripravo ustave SRS in sekre- ril je o značaju nove ustave SRS Izpolnjevanje letošnjega družbenega načrta za razvoj našega komunalnega sistema. Razprave o osnutku na Gorenjskem je ocenil za zelo uspele. Dejal je, da bodo morali statuti komun podrobneje urediti še vrsto vprašanj, ki zadevajo odnose med Težave na startu V jeseniški in tržiški občini nepredvidene ovire V januarju In februarju, kakor kažejo zbrani podatki, je prav tako zanihala proizvodnja kot vsako leto. Kot prejšnja leta je tudi letos pokazal kazavec fizičnega obsega proizvodnje rahel padec, kar se potem — po stalnih Izkušnjah — počasi dviga na normalni nivo in doseže svoj višek v zadnjih mesecih v letu. čeprav smo, letos po vseh kolektivih zavestno hoteli preprečiti te težave na samem startu pri izpolnjevanju letnega družbenega načrta, nam to ni uspelo. Razen drugih težav — predvsem hitre evidence, oskrbe s surovinami in (podobno — je v začetku izpolnjevanja letošnjega družbenega načrta nastopila tudi huda zima, ki je močno ovira'la promet in nekatera zunanjja dela. Tako je močno ohromela gozdna proizvodnja in odvoz lesa, nastale so težave pri preskrbi s premogom itd. Te težave so imele svoje posledice v vsem ostalem gospodarstvu. Končni izid je tak, da v jeseniški in tržiški občini niso v prvih dveh o&esecih dosegli niti fizičnega obsega (proizvodnje kot v istem obdobju lani, ker je bilo celotno Sijjgtošniem prvem četrtletju v tržišfci industriji Predvidevanja niso uresničena Največja odstopanja glede družbenega načrta v BPT in Peko — Izvoz je bil dosežen le s *6,5 odstotka, vendar položaj ni tako slab, *°t kaže ta podatek — Jutri analiza tromeseč-nega gospodarjenja ga let , a letošnJega poslovne-del0Vhf. za nami- Povsod po Prav t ko,ektivlh i« v občinah in ne ' J"1 ugotavljajo uspehe ^arjenu tr°mesečnega gospodo« i Ponekod Imafo oceno a»Ja v prvem četrtletju že SWeta mladosli *aiprej v Žiri ^euf ^ GADOSTI, ki bo v «a, bo*',,14' aprila, krenila iz Jaj-lUjo j. • maja prispela v Slove-•ko^ ja P* Jo bo vodila pot Pred!lekatere gorenjske kraje, do Prihodom v Ziri, kjer bobnel Prevzeli gorenjski mla-«©vju 8»lubo ta zadrževala v Kosi, s: ftibnici, Sodražici, Novi va-PiviH pem tTffu. Ilirski Bistrici, AjG^v".06^™. Razdrtem, Vipavi, Sem *?m> Braniku, Dombergu, 4*hov Nwvi Goricl. Solkanu, Ži> Din?*1, ToJminu. Mostu na So-teta h jl Tribuši i" »rlji. Sta-Uri ^Prispela 14. maja bb 12. ^Jan ' 0(1 koder jo hodo do d0 SkiJ^1**'5111, od tu P* nosili Ob o«, Je Loke, kjer naj bi bila Štafet dVCh POP01«*"*- Sprejem 14.45 KranJ" »o »b 14.25, ob tiče ^.nadaljevala pot v Mav- froti 11 'l36' Medvode in naprej ^LJubljani. ^ncj '«i^1<>S f°renJski mla- '** s TPriDravi,i več lokalnih sta-Vi^^^ravi tovarišu Titu. Pred-senic Je< "aJ »i te krenile z Je-mk'i p Krvavca, Jezersega, Jam-*t*fet 1 '"ireče in Tržiča. Lokalne l* zv^ff lMK,<> v Kranju pridruži-'veznl Štafeti. dokaj jasno in med temi je tudi tržlška občina. Kako so tržiški delovni kolektivi v industriji dosegli svoje plansk-j obveze v prvem četrtletju? Celotna proizvodnja v industriji znaša po vrednosti 2 milijardi in 611,977.000 dinarjev ali približno 160 milijonov dinarjev več kot v istem obdobju lani. Kljub temu pa plan, predviden za letošnje leto, ni bil dosežen (23,6 odst). Še večje odstopanje v primerjavi s predvidevanji je glede izvoza, ki je bil dosežen le s 16,5 odst. Po teh podatkih ni težko zaključiti, da je proizvodnost v prvem letošnjem četrtletju manjša, kot je bila v zadnjih mesecih preteklega l*ta, čeprav so si mnogi prizadevali, da bi tempo proizvodnje tudi v prvih letošnjih mesecih ne smel biti manjši od storilnosti v zadnjih lanskih mc-se&ih. Takšna je seveda lahko le Nadaljevanje _ gospodarstvo na Jesenicah za 9 odstotkov in v Tržiču za 4 odstotke pod lansko proizvodnjo v prvih dveh" mesecih. V kranjski in loški občini je doseženo povečanje za 4 odstotke, v radovljiški pa 2 odstotka fizičnega obsega proizvodnje v prvih dveh mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani. Za jeseniško gospodarstvo je bila pač odločujoča proizvodinja v Železarni, ki je ekonomski temelj občine. Čeprav je bila Železarna v tem času precej dobro založena s surovinami, pa ji je vendar povzročilo težave pomanjkanje iz uvoza. Posledica je bila v zastoju proi zvodnje pocinkane pločevine, žice m drugih pocinkanih izdelkov. V tržiški občini pa so nastale nepredvidene ovire v tovarni Peko, ki je kot ena izmed naj-vo;jih tamkajšnjih ..tovarn dosegla le 93 odstotkov lanske proizvodnje v istem obdobju, in v ZLIT, kjer pa je bil ta izpad še občutnejši. Razen imenovanih tovarn so v prvih mesecih nastale večje objektivne ovire tudi v tovarni Plamen v Kropi, kjer so dosegli le 73 odstotkov fizičnega obsega proizvodnje v primerjavi z istim obdobjem lani, v LIP Cešnjrica 67 odstotkov, v Seširju Skofja Loka 87 odstotkov in v TIO Lesce 50 odstotkov fizičnega obsega proizvodnje v primerjavi s prvima dvema mesecema lani. Čeprav ie skupni uspeh v okviru celotnega okraja dokaj ugod-ncj.ši, saj kaže povečanje fizičnega obsega proizvodnje za 5 odstotkov v primerjavi s prvima dvema mesecema lani, pa je še bolj obeta- s povečanjem proizvodnje zmanjšalo število zaposlenih za 2 odistot-ka. To pomeni diroben, toda začeten usneh pri naporih z.a racionalnejšo koriščanje mehanizacije, strokovnega in organizacijskega dela ter skladno zmanjševanje fizičnega dela v našem gospodarstvu. — K. M. PRIPRAVE NA OBČINSKE PLENARNE TURISTIČNE KONFERENCE na 2. strani čf joče to, da pa se je v primerjavi ■.m Olepšava krajev in informacijska služba GORENJSKA TURIST. ZVEZA KRANJ pripravlja za prihodnji teden druge občinske plenarne konference turističnih družbenih organizacij. Prve take konference pred nekaj meseci so namreč zelo uspele in so se izkazale kot primerna oblika povezovanja turističnih društev in zveze, izmenjave izkušenj in prenašanja nalog. V torek, 16. aprila, se bodo v Škof ji Loki sestali predstavniki turističnih družbenih organizacij z območja občine škofja Loka, v sredo bo konferenca v Radovljici, v četrtek v Kranju za občini Tržič in Kranj, v petek pa na Jesenicah. Na vseh konferencah bodo pregledali sklepe1 zadnjih konferenc, med katerimi so bili, kot se spominjamo, posebno pomembni predlogi o finansiranju turističnih družbenih organizacij. Pomenili se bodo tudi o pripravah za letno sezono 1963, v katerih bodo turistična društva med drugim prevzela določene naloge v zvc/.i z olepšavo krajev in informacijsko službo. V Radovljici bo ob tej priložnosti ustanovni občni zbor občinske turistične zveze, na dnevnem redu konference v Kranju je razdeljevanje dotacije ObLO Kranj turističnim društvom in razprava o perspektivnem planu občine Kranj od leta 1961 do 1965. V Skofji Loki so prvima dvema točkama splošnega dnevnega reda dodali še obravnavo sestave predloga perspektivnega plana razvoja turizma na območju občine in problematiko turističnih društev v Su'ški dolini, u. S. V obojestransko korist Preskrba 9 povrtninami in dru* gimi kmetijskimi pridelki povzroča domala sleherno leto precejšnje nevšečnosti. Spomnimo se samo na preteklo jesen, ko je bil trg z blagom slabo založen, zato so cene sorazmerno hitro poTasle, pojavile so se razne špekulacije, zasebni kmetijski proizvajavci so se skušali na ta ali oni način izogniti obveznostim, ki so izvirale iz sklenjenih kooperacijsfcih pogodb itd. Vse te nevšečnosti pa smo vedno reševali bolj ali manj stihijsko, zato tudi nismo dosegli zadovoljivih rezultatov. Proizvodnja vrtnin in sadja danes le S težavo krije velike potrebe zlasti industrijskih in mestnih središč. Kljub izredni pomembnosti in veliki potrebi po teh proizvodih pa so doslej za povečanje vrtnarske proizvodnje odobrena le manjša sredstva. Skladno z republiškim programom se predvideva povečanje in specializacija proizvodnje tudi na kmetijskem gospodarstvu Kranj. Vendar pa bo tudi tu za realizacijo potrebna ude'ežba dodatnih sredstev iz lokalnih virov. V letošnjih načelih o razvoui gospodarstva in družbenih služb okraja Ljubljana je v zvezi z vrtnarsko proizvodnjo poudarjene, da je treba letos povedati proizvodnjo vrtnin in sadja zlasti v družbenem sektorju. V vrtnarskih obratih naj bi izvedli obsežne'šn melHjjrac.ijs.kc ukrepe, sadjarsko proizvodnjo pa organizirali v okviru velikih sadjarskih obratov, kjer bi bila zagotovljena obnova propadajočega sadnega drevja. Večja prizadevanja za povečanje proizvodnje vrtnin opravičuj dejstvo, da je bila lani proizvodnja vrtnin v našem okraju za 12 odstotkov manjša kakor leta 1961. Za letos pa se v primerjavi s preteklim letom predvideva kvantitativen skok: vrednost proizvodnje vrtnin in zelenjave naj bi se povečala za 28,5 odstotka. Vendar bi bila letos vrednost te proizvodnje le za približno 500 milijonov večja, kakor je bila v letu 1961. Proizvodnja vrtnin naj M s« usmerila v družbenem sektorju predvsem na pridelovanje tistih kultur, ki jih v naših klimatskih pogojih rentabilno proizvajamo. Hkrati pa se letos vse odločneje postavlja tudi zahteva, naj s proizvodnjo vrtnin tesneje sodelujejo tudi trgovska podjetja in predelovalna industrija. V začetku smo že omenili nevšečnosti, ki so se pogosto pojavljale v proizvodnji in preskrbi, z vrtninami. Prav tako smo tudi omenili, da smo te probleme reševali v bistvu nenačnlno, torej stihijsko. Prav zadnje čase pa uvajamo ukrepe, ki naj bi zagotovili red tudi na tem področju. Da bi se te nestabilnosti odpravile in preprečil nesorazmeren porast cen, je potrebno omogočiti Nadaljevanje -na 2. strani " Spet manj domačih gostov Iz poročila o gibanju gospodar- i naravna zdravilišča. Sicer pa so v stva v okraju Ljubljana je razvid- | vseh krajih zabeležili le manjše no, da .je bido v februarju letos v j število domačih gostov, medtem Spomladanska razglednic* z otroki, novim mostom, starim mestom in nebotičnikom. .■ primerjavi z istim mesecem ];m-skega leta v naših gostiščih b'14 manj gostov in 8182 manj nočitev. Pri gostih pomeni zmanjšanje 4,6 odstotka, pri prenočitvah pa 13,7 odstotka. Na tako znižanje je, kot navaja poročilo, najbolj vplivalo manjše število obiskovavcev gorenjskih turiističnih krajev. Lc v kranjski občini omenjene številke niso manjše, kot so bile lansko leto v isiem času. V klimatskih zdraviliščih v jeseniški občini se jo priliv gostov zmanjšal za polovico, kar gre verjetno pripisati fipremembi predpisov o pošiljanju zavarovancev v ko je bil obisk tujcev kar zadovoljiv. Teh je bilo v februarju posebno veliko v radovljiški in jeseniški občini. Število tujih gostov je naraslo za 14,5 odstotka, število njihovih nočitev pa za 29 odstotkov, čemur so prav gotovo vzrok ugodne snežne razmere, zanimive FIS t£kme v Kranjski gori ter ostale privlačnosti, ki jih nudi *ta del Gorenjske. Povprečna doba gibanja se je zr>i'?r1a za 11 odistotkov in zn.n.ša dobre tri ' Omenimo naj še, da v» ^ sani podatki še niso pov*Cl cj# nI, vendar pa, da obCUb() tU' sprememb prav gotovo nC .a r**' dl potem, ko bodo P0«" 1 - vate- polagala s končnimi fiča Prav zaradi tega lahko v jemo. da bo jutrišnja "Jf'^U«-' meljlla na že omenjenin klh. Jutri bodo namreč ° sečnem poslovanhi taz" ^c\^' direktorji in prcdsedniKi ^ skih svetov gospod"r^kih^.j,,., zaci j i območja tržlške Ofl jr. kratkem valu • RADOVLJICA - V petek aprila, so na seji predsed-wva ooSaMkega sindikalnega Nveta pretresali rezultate občni* zborov sindikalnih podruz-™. "ato pa stanje skladov »fravstveno zavarovanje. nJi so, da bo maja seminar za Skle- V prvi polovici za predsednike « tajnike sindikalnih podružnic, sklicevali pa bodo tudi no-e posvete o statutih delovnih ^gjiacij. V četutek bo razvi Plenum 0bSS o voli-obravnavali pa bodo tudi "njo proizvodnje v prvem iromeset'ju • BOHINJSKA BELA - Sjdinska savska skupina 2«b0de Bohinjska Bela Preteklo se j« nedeljo predstavila oomacemu občinstvu z ingoli-v'm odnskim delom Tajno jru.stvo PC'C. Mladi ™ vodstvom režiserja Stanka rim i Nf> kar dobl"° "^eli. Mla-^naka sekcija Svobode je de-, n. /v Vns»» let V tem času lin!,ri?raviia 23 «der v<* ml«' C1!riskih del. Mlade igravce gjejno vodi nekdanji igravea n0 , "'-letnico, pa Ke še ved- uk„ V< ko vnemo jn veseljem z mladino. •ajonTf^T Pi-ei*«-.* ' p;'ec<>J boljša od J.l^njah. Skupno število no-s; v.Je naraslo od 7372 v lan- UiL. 1 na 10-10S) v letošnjem obdobju, ki zajema rVu 1962 tcr Janua'- bi p, '»> 196,). Število inozcm- 133? n0ĆUev Pa Je °d lanskih Potr,narasl0 let(X9 na 2173. Na UgS* žtevila je vplivalo v genske ekipe so bivale ^•RADOVLJICA - Na celot-^ območju radovljiške ko- »Praksa ie več kot teorija« pravijo gojenci kmetijske šole v Poljčah, ki jih je fotoreporlerjev objektiv našel pri obrezovanju rlbezovega nasada. Lani je 2 ha tega nasada dalo okroglo 2 milijona din dohodka Razširjeni posvet izvršnega odbora SZDL Radovljica Za smotrno delitev dela RADOVLJICA - Po priporočilu glavnega odboru SZDL Slovenije .so sklicali v Radovljici rnimili ponedeljek, 8. aprila, razširjeno sc.io i/vršnega odbora SZDL občino niunt Zli Jo ,,riPn.vljajo te dni akci- fc'adr '-biranje prispevkov za Stol,? v Prtiemove koče na Wwau to-' akoi.H ,x>do sode-e,.v' ° or«'tnizaeije Zveze bor-PiOmJ-, nm'ska *^»tva pa tudi Pobudu m mladina po šolah, ti^to.. **, »radnjo so dali parčke«' borci in dani Planin-»tva\ druS,va Jesenice, sred-Po vf ■qradn.io pa bodo zbirali soJ Gorenjski. Radovljica. Razen članov sla pri posvetu sodelovala tudi predsednik glavnega odbora Socialistične zveze Slovenije ALBERT JAKO-PIO-KAJTIMIR in sekretar okrajnega odbora SZDL Ljubljana Miro Go&nik. Obravnavali sa sklepe občim ko konference in govorili o poteku priprav /a volitve. Ra ' prava je zajela predvsem podr.i -ja gospodarstva, urbani/m«. so-slinstv* in turizma ter kmetijstva. Osnovno vpr».*«.ijo V varnih gospodarskih organizacijah je smotrn, i delitev :n dobri; organizie-;.'.' dela znotraj podjetja. Prav od dobre razporeditve \ seh ;• jasobnih umskih sil je v na.jve-.-ji meri odvisen uspeh dela. To ve! ju & vodilni kader bod:si v vodstvu v.sa-ke delovne organizneije ali Ao-nomafte enot« kakor seveda tudi za samo delitev dela v proizvod-nji. Povsem zgrešeno je, če smo preVnski šolski center na Bledu Je pred nedavnim odkupil za internat gojencev stanovanjsko hišo na 8pai*rnovl cesti, žal pa zgradba ne služi povsem svojemu osnovnemu namenu. V petih zelo majhnih nad t pr°storih spi 52 gojencev. Postelje Imajo zaradi prostorne stiske razmeščene po vojaško — v 0rn Slr°PJih. Kljub temu pa ne ostane v spalnicah niti toliko prostora, da bi vanje postavili dovolj 52 _r,za °blekc. Teoretični pouk Imajo v dveh premajhnih učilnicah. V istem poslopju, kjer živi in dela stan ev v P°80J'b, ki ne ustrezajo zdravstvenim niti kulturnim zahtevam, pa so našli prostor za posI£VanJa. v katerih prebivajo kar 4 stranke. Upravičeno se sprašujemo, kakšnemu namenu služI to P.lc in kdo je odgovoren za takšno stanje v internatu gostinske šole Bled. Trgovino približati potrošnikom In v kl° n«deljo dopoldne je bi-^vor t rani Svobodo v Tržiču trani raZlStave pohištva in no-U p opN"n« trgovskega podjet-v0 šr!*3*** iz Tržiča. Za rasta-hodni ^P*"!« ^o vključno pri-in J^. nedelje, je med Tržičani nJ* m' ok<>li<'anL veliko zanima-vilni °biskovavci so tudi ste-bodie»rCRni ku,pci' s katerimi je Nam &klcvnil° že precej kupčij. tfsri tokratne razstave, na kapijo L °b1E,kovavci lahko tudi ku-Predv/3258^^*116 Predmete, je «n v tem, da bi »Preskrba« vse svoje p°ka2al a Potrošnikom CESTNI K dajlV * «a Jnia sicer tudi V prosa not^11^ prodaJ- vendar pa si keri?jrosnik'' ne morejo ogledati, "'h nL\ ma Prodajaln v majh-žk-;(iy°-sto"h. O tem, kako so Tr-vine ^roirh taksno obliko trgo-mJI1 Jvcdal naslednje: ra*»ta* d*n hiln za naš,> niman^ 1^DP,*ak°vano veliko za-^ematK Dvorana Je bila skoraj V«, ^.h"a- d» bi lahko sprejela *«Wl , "vce- Varimo ;,e bilo tj^škil To kaže. «a smo da »»tooSnJkom ustregli in *n*reW2 razstav<> ^elj tudi ko-baijiZ' ,"Sp<,h- Zai« *e bomo še J ,*Bl«Ul!o lotili zamisli, da bi tudi v Tržiču prirejali občasni potrošniški sejem, prvi pa naj bi bil že letošnje poletje.« V razstavnem prostoru smo se srečali tudi s tovarišico Kuharjevo iz Jelcndola. O razstavi pohištva in notranje opreme je dejala takole: »Zamisel je odlična. Sedaj vs«j vemo. kaj potrošniki lahko kupimo- kar v Tržiču, ne da bi morull v Kranj ali celo v Ljubljano. Priporočljivo bi bilo. da bi Wlc podobne razstave, ki imajo že tudi v malem značaj sejma, v prihodnje pogosteje.« — B. F. Ali že veste, da ... ... bo ta mesec zasedal plenum ObSS Tržič. Na plenumu bodo razpravljali o strokovnem in družbeno-ekonomskem izobraževanju, ocenili bodo 6tarvje glede znanstveno-raziskovalne-ga dela in analizirali kadrovsko stanje v občini. ... bo danes ob 19.30 v Cankarjevem domu v okviru trži-š-ke Delavske univerze predaval prof. Stojan Plesničar. Go- zaposleni" V* BPT, dobra voril bo o obrambi pred radioaktivnim sevanjem. (Predavanje bo spremljal z diapozitivi.) ... je pred dnevi zavod za zaposlovanje delavcev priredil tekmovanje o poznavanju poklicev. Tekmovalo je 28 učen- ... je bila pretekli petek dvorana V Cankarjevem domu premajhna, da bi lahko mre jela. vso Tržičane, ki so hoteli slišati -Vesele hribovce« in goste s Koroške — jodlar.ski trio. ... jo Izšla tretja številka "Kriškega šolarja«. Vsebina tokratne številke je opredeljena na dvoje področij: poklicno usmerjanje in mladinske delovne brigade. . , . je uspela nekaterim bav-cem -Glasa«, predvsem titftim, prvoapril«ku šala g našim stalnim dopisnikom i/. Tržiča. Informirali so ga. čel da bo 7. aprila v Ljubljani velika .-pomladanska modna revija, na kateri bo so-Jolovulo tudi podjetje BPT. Potegavščina jim cev šol t območja tr/iške ob- je uspela, saj je bila v -Glasu« čine; i/.m-d vseh nastopajočih ludi objavljena takšna vosi, pa se jih jo sedem £ pokazanim znanjem uvrstilo na republiško tekmovanje, ki bo predvidoma 23. aprila v Ljubljani. čeprav revija sploh ni bila predvidena. K sreči pa je naš .sodelavec uvidcl, zakaj gre, in se ni podal na pot v Ljubljano. -•poguben sirekovni k ider prcv< orientirali v adminisirativno in o -sanizucij.slio delo. rames o d«« bi se predvsem poavečal neposrednim proizvcdTim problemom, pa naj bo to v industriji, gozdarstvu, kmetijstvu al; dr •..(.•»od. Drugo j-vpraaanje delitve iied-'ev znotraj delovne organizacij«. Tudi pri tem vi>>.ncm epriHil'.! bi morije imeti več pristojnosti ekonc-m.ske enote • u pbra . rta deJovrtem območju sredi komunalnih skupnosti. Nikakor ni prav, vr v.-o rjdigovorhosl in izključno pristojnost prepuščamo centralnim delavskim svetem. Fkonomske enote oziroma obrati bi z večjo dejansko samostojnostjo pri ra/.oola-ganju s sredstvi močneje vplivale na oblikovanje ter organizacijsko in ekonomsko krepitev krajevne skupnosti, kei-bedo na SVOJfra območju našlo boljše stike s krajevnimi samo-Upravnimi činitelji. širjenje aOČlajictičnega sektorja v. kmetijstvu je ena slavnih nalog kmetijskih /.adrug. Ze v prihodnjem razdobju naj bi pridobile !ia zemljišč od zasebnih pro-i/.vajavcev. zlasti pa bodo morale zadruge posvečati večjo skrb obrobnim predelom občine. Na posvetovanju sq razpravljali tudi o turizmu, gostinstvu in o kadrovanju v teh panogah. Zelo odločno in odkrito «o postavili vprašanje, kakšen moru biti lik vodilnega gostinskega delavca -direktorja. Ne zauostuje le gost i n--l-ko_ šolan človek, marveč je potreben na takem mestu dober ekonomist in .široko razgledan družbeni delavec, Takšnega kadra pa nam, razumljivo, ne dajejo samo Sol«, marveč ga oblikuje naša vsakdanja praksa, obenem pa ga terjajo današnje potrebe. Razumeti je-treba dejstvo, da jc prav od vodilnega kadra v veliki ,meri od-vi>en promti in .sploh rezultat dela. Se eno posebnost .so na posve-l«vanju močno podčrtali, namreč potrebo,, da se morajo organizacije SZDL pri svoji družbeni dejavnosti čimprej otresti prakse ».r-stankovauja. Usmerjati pa se morajo na dejansko delo v sekcijah in /a to določena področja dejavnosti ter na javne tribune. Vse pobude mora.j<» biti usmerjene ' na poglobljeno delo. na analizo obstoječih družbenih razmer in ekonomskih člniteljev. Smotrno in zavestno je potrebno usmerjati vse družbene sile: društva, organizacije in organe samoupravljanja ter t njimi delati, ne pa ukazovati ali delati direktive. Nekateri dobri rezultati takšne prakse so se na območju radovljiške komune že pokazali. Najbolje pa bomo naše nove metode dela lahko preskusili v razgibani predvolilni dejavnosti. — J. B. Seminar SZDL TR2IC - Pretekli teden je bil tU tridnevni .comlnar U elar.e IO ! ObO SZDL Tržle in za predsednike yseh krajevnih orsanizaH j : Socialist ione zveze. Na seminarju, j ki je bil v klubu go.->pcd:nw've j kov, so obrsvnavsli probleme in Lpeirape'jtUve industrije, turizma in kmetijstva v tržiški obč.ni. razen te^a pa so razpravljali tudi o na-; lojnh krajevnih fi!cu.pno.'V.i, občinskem 6!atutu in pomenu statutov krajevnih skupnosti, o organizacijsko političnih problemih in nalogah Socialistične zvo/.e ter pripravah na volitve, r B. Izkušnie naših knlokli' o\ Delavec ima pr i Problemi, o katerih SO največ ra/nravljali člani kolektiva LIP Bled o'> izdelavi statui:i 9 Člani kolektiva Lesnoindustrijskega podjetja BU-d, ki so rai- 0 meščeni v obratih v Bohinjski Bistrici. Rečici, Majstrani in # Podnartu, bodo le dni prejeli predlo) Statuta IVOjtga nodjetia. 9 Nuto pa se bodo začele zaključne razprave 0 tej njihovi »uslavl«. Začelo se je Januarje in nadaljevalo v Februarju. Takrat so postavili glavne osnove. Organizirali so tridnevni seminar za vse člane samoupravnih organov, za tehnično vodstvo In člane vodste/ organizacij v kolektivu. Tako so na seminarja načr'no •a/'-'ravHall o posameznih najvaine't'h problesMih, ki naj b| jih upoštevali v statutu. Slo je za vpr trnje statusa tega podjetja, discipline in odgovornosti posamezni;.* In organov, organizacij in služb, organi-ZBCtjakc osnov« podjetja, gospodu! jenja, oblike hi vloge samoupravnih organov, statuta družbeno političnih organizacij v podjetju, odnosa podjetje — komuna iu podobno. Razprave o vseh teh In drugih problemih so izhajale Iz njihovega stanja, Iz dosedanje prakse, Iz potreb iu razmer. Razprave so bile zelo živahne. Se bolj živahni pa so bili nato razgovori v posameznih obratih oziroma ekonomskih enotah, ko so udeleženci seminarja Lesna moka v obratu Soteska sodi med uspele finalne izdelke tolmačili in zagovarjali posamezna stališča — izoblikovana na seminarju. Vse to je dalo osnovo za sestavljanje prvega ogrodja novega statuta. Glavne razprave pa se bodo začele sedaj v aprilu. Kolektivu bodo posredovali celotni tekst statuta. Razprave o tem pa bodo organizirali po manjših skupinah, po možnosti po izmenah, tnko da ne bi bilo več kot dvajset, trideset udeležencev pri razpravi Tako bodo delavci lažje »prišli do besede«, širše razprave po ekonomskih enotah ali celo po obratih pa bodo organizirali Ic, če se bo pokazala potreba. Tako mislijo, da bodo prejeli še zadnje pripombe In predloge ter zaključili končno redakcijo statuta do maja meseca In ga predložili v odobritev. Ena izmed prvih izkušenj v začetnih razpravah je bila, da statut ne sme zahajati v podrobnosti. Cim več so razpravljali ln razglabljali o posameznih problemih, tem bolj so prihajali do ugotovitve, da bi podrobno določanje posameznih stvari spremenilo ta akt v ozek predpis za trenutne potrebe. S tem pa bi statut postal ovira razvoju oziroma bi ga morali nenehno spreminjati. Zato so se odločili za to, da statut daje le osnovne smernice, po katerih Je potrebno skladno z nadaljnjim razvojem izdelovati ustrezne odločbe In predpise. Izmed vseh problemov pa, ki so jih delavci največ omenjali v dosedanji razpravi in zahtevali, da se jim nakaže dolgoročnejša smer, so bili značilni zlasti trije: odnosi med ekonomskimi enotami, skrb za starejše delavce In varstvo otrok ter končno odnosi z gozdnim gospodarstvom. Podjetje namreč obsega obrat »Tomaža Godca« v Bohinjski Bistrici s tremi ekonomskimi enotami, obrat Rečica z dvema ekonomskima enotama, obrat v Podnartu z dvema EE ln obrat v Mojstrani s tremi EE. Med temi obrati je prišlo v zadnjem času do različnih pogledov: vsak se je čutil zapostavljenega. Na raznih sejah delavskega sveta podjetja in na drugih oblikah razgovorov v okviru podjetja je bilo dostikrat slišati očitke, češ zakaj drugi dobivajo najlepši les, zakaj mi nimamo na razpolago hlodovine kot drugI itd. Določena omejitev sečnje in težnje po smotrnejši obdelavi lesa so povzročale trenja med obrati. Začela se je uveljavljati beseda »vsem enako«, vsi moramo Imeti delo Itd. Zato Je bilo treba nekaj reči, usmeriti to stvar v samem statutu, zakaj ta trenja nikakor niso utrjevala kolektiv kot celoto. Razprave o tem so bile in morda bodo še. Izoblikovalo pa se je stališče, da Ima pri kvaliteti ln kvantiteti lesa prednost tisti, ki bo iz tega lesa ustvaril največjo vrednost. Ob tem so ugotavljali, da so vsi v kolektivu ne glede na ekonomsko enoto in obrat zainteresirani za uspeh podjetja kot celote in da je čim boljša finalna obdelava lesa vsem v korist. O varstvu otrok In o drugih socialnih problemih so prav taao mnogo razpravljali. Nekatere izmed teh stvari bodo upošcall pri oblikovanju posebnega poglavja o nalogah In mestu podjetja v sklopu komune, zikaj mnovrlh si vari se ne da reševati v o*teni okviru in še zlasti ne v nUhovem primeru, k" imil« nudr*f*ne obrate no Itevllnlh krajih. Kar pn se tiče stnroj^h dela-cev. ki ne dosegajo več normi' in Imalo zato nitjo oenOVp zu pokojnino ,«/» menili, fU Je to krivično ln zahteval!, naj bi tak«* djhr.eena na neki nučln pomagali. Na (bol I pa so bile zanimive nekatere Vazm-ave okroe. o vani zaeljsk« osnove t*ga podjetja hi »odttovania t R0»dnlw gospodar-Itvom. Niso movdl razumoll, da ie !o sod-'ovonle l ko :dabo med tema dvema podjetjema, čeprav Imajo toliko skuprega. Te ln druge probleme, ki so jih delavci nukaznli, so vnesli v predlog statuta, ki Jc dokument dosedanjih l-kuil«n! hj napotl'o za nadaljnji razvoj. Dokončno bosedo o vsem tem pa bprt^ spregovorili delavci še ta mesec. Osnovna težnja je, da se omogoči In zagotovi delavcu-proi/.vHJalcu pravo mesto v proizvodnji iu samouprav I. — K. Makue lOŠKI DELAVEC Iz obeh dolin ® V PETEK SEJA ObLO -Pojutrišnjem se bodo sestali odborniki obeh zborov z dokaj pomembnim in obširnim dnevnim redom. Razpravljali in sprejeli bodo vrsto odlokov. Med drugim tudi v zvezi z bližnjimi volitvami: o vodilnih enotah, voliščih, določili dneve zborov volivcev, razpravljali pa bodo tudi o odloku o občinski dokladi. Pričakovati je, da bodo odborniki razpravljali o gospodarjenju, zakaj predsednik ObLO bo seznanil odbornike z gospodarjenjem v prvih treh mesecih letošnjega leta. # IZPITI - Pretekli torek (2. aprila) je 33 udeležencev tečaja za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil v Železnikih dokaj uspešno opravljalo izpite. Včeraj pa je 20 delavcev trgovske, živilske in gostinske stroke iz Poljanske doline opravljalo izpite v Gorenji vasi. Tečaja je priredila Škofjeloška Delavska univerza. # SKUPŠČINA STUDENTOV - V nedeljo je bila letna skupščina pokrajinskega kluba študentov škofjeloške občine, ki se je je udeležilo nad 40 članov. Sprejeli so obširen program dela in izvolili nov 9-članski odibor, 4 vodje komisij in 3-članski nadzorni odibor. Da bo delo kluba uspešno potekalo, so sklenili, da bo treba najprej posvetiti vso skrb pridobivanju lastnih prostorov, v katerih bodo uredili tudi študijsko knjižnico. # »SOLA ZA ŽIVLJENJE« — V ponedeljek se je w ►►Jelovici« začela »šola za življenje«, ki jo je priredila Delavska univerza Škofja Loka. Predavanja, ki bodo dvakrat na teden (šola pa bo trajala poldrugi mesec) bodo poslušali tudi mladinci zaposleni v LTH, ki stanujejo na Trati. Ploščad okoli zgodovinskega plavža v Železnikih, bodo preuredili v park, »otroško igrišče« pa naredili drugje Planinska postojanka na Blegošu POLJANE - V Poljanah nad Skofjo Loko je v zadnjem času vedno več zanimanja za planinsko dejavnost. Pred kratkim &o ustanovili samostojno planinsko skupino 32 članov in članic, ki bo delovala v sklopu PD Škofja Loka. Po dogovoru z matičnim društvom bo skupina poljanskih planincev skrbela za planinsko dejavnost na področju Blegoša. Sklenili so že, da bodo še letos odprli 200 m pod vrhom Blegoša (1663 m) skromno planinsko postojanko, ki bo odprta po potrebi oz. ob sobotah in nedeljah. Postojanko bodo preuredili iz zapuščene staje, ki jo je v ta namen odstopila KZ Gorenja vas. Dela bodo opravili člani sami s pomočjo mladinske delovne brigade med šolskimi počitnicami. Postojanka bo odprta že letos. Nova postojanka — čeprav skromna — bo pomembna za razvoj planinstva, ker bo turistom odprla planinsko območje Blegoša. — R. Praznovanje tedna mladosti in 1. maja JESENINCE — Plenum občinskega komiteja ZMS na Jesenicah, ki je bil v petek, 5. aprila, JESENSKI KOVINAR je bil namenjen predvsem pripravam za praznovanje tedna mladosti ,ki bo od 18. do 25. apri-la ln praznovanju 1. maja. Dobršen del razprave so posvetili sprejemu pionirjev Iz 7. razredov osemletk v mladinsko organizacijo. Že v tem tednu bodo sporazumno s šolami organizirali za vse novosprejete mladince občasna predavanja o vlogi mladih med NOB in danes. Plenum je potrdil tudi celotni program praznovanja tedna mla- Delo na gradnji farme za 400 krav molznic med Žabnlco in Drulovko, ki naj bi bila gotova že jeseni, zelo hitro napreduje. Komaj je izginil sneg, ie »rastejo« temelji dosti, ki je sestavni del programa društva LT oziroma »pionirskih iger«. Posebno zadolžitev so sprejeli mladinci iz trgovskih podjetij; njihova naloga namreč je, da kar najlepše uredijo izložbena okna in s tem dajo še večji poudarek mladinskemu praznovanju. — Z. A. Tudi marca nad planom JESENICE - Kakor v februarju je Železarna.Tesenice tudi v marcu .presegla plan blagovne proizvodnje za 3,4 odstotka. Najvišji procent (138,2) je dosegla težka proaa. Plana skupne proizvodnje pa tudi v marcu v jeseniški Železarni niso dosegli in je znašala provzvodnja 96,8 odstotkov. V topilnicah so dosegli skupno proizvodnjo 97,2 odstotka, v valjarnah 95,9 odstotka in v predelovalnih obratih 98,9 odstotka. Vzroki, da niso dosegli plana skupne proizvodnje, so bili objektivni. Visoka peč št. 2 je bila v glavnem v remontu. Na težlki progi je bil zastoj zaradi okvare valjčnega stojala, na lahkih progah pa zaradi pomanjkanja vodne energije. Va-ljarna 2400 je imela okvaro na generatorju, popravilo potisne peči in izpad električne energije. V valjarni 1300 so imeli težave zaradi pomanjkanja delovne sile, v predelovalnih obratih zaradi bolezenske odsotnosti, v cevarni zaradi pomanjkanja cinka in v elektrodnem oddelku zaradi pomanjkanja uvoznih surovin. Razumljivo je, da zaradi navedenih težav kljub dobri volji članov kolektiva skupne proizvodnje niso mogli doseči; so pa prepričani, da bodo v aprilu težave manjše. Kolektiv elektropeči pa je v marcu s 1454 tonami dosegel proizvodnjo in prekoračil dosedanji mesečni rekord za 129 ton. - U. Obmejna stavba pred dograditvijo JESENICE - Nedavno so pričeli z gradbenimi deli na novem obmejnem poslovnem poslopju na Podkorenskem sedlu, ■ ki so jih prekinili med zimo. Moderno poslopje so že zastekhli in so dela v zaključni fazi. Prav tako so v zaključni fazi gradnje prehodi oz. pokriti peroni za prehode. Stavba, ki je stala 150 milijonov dinarjev, bo izročena prometu junija. Predvolilne priprave v kranjski občini Zbori volivcev po 20. aprilu Na tretji redni seji občinskega odbora SZDL v Kranju, ki je bila v ponedeljek, so razpravljali o pripravah na volitve. Po uvodnih besedah predsednika občinskega odbora SZDL Vilija Tomata so navzoči ugotavljali, kako delujejo krajevne organizacije, kako je treba tolmačiti merila za Izbiro kandidatov ter razpravljali o konkretnih organizacijskih pripravah za ta \ veliki politični dogodek. Kot predvidevajo, bodo zbori volivcev od 20. IV. do 5. V., se pravi tri tedne pred volitvami. Na teh zborih bodo volivci na pobudo SZDL razpravljali o merilih in izbirali ter glasovali o kandidaturah. Po končanih zborih volivcev so predvidena do 16. maja širša predvolilna zborovanja in sestanki. Kot ena izmed prvih priprav v tej občini bo enodnevni seminar za občinski politični aktiv. Ta seminar bo predvidoma v pone- BODICE # Preteklo nedeljo sem okobalil kolo in se pognal proti Vogljam. Kako — pravite, da sem nesodo ben? Kje neki! Boljšega prevoznega sredstva si sploh ne morete zamisliti. Človek izgublja odvisne kilograme, pa še zijala lahko prodaja med vožnjo. In ko sem tistikrat paScl zijala, mi je oko obtičalo na prijetnem gozdičku pred Hrastjcm. Zavil sem vanj in se strašansko razveselil. Tako čednega smetišča svoj živ dan nisem videl. Razbite steklenice, lonci, črepinje — skratka — najpe-strejša izbira najrazličnejših smeti. Izletniki, ki bodo v gozdičku iskali senco, pa ne bodo tako navdušeni. Pa naj gredo drugam, saj je hoste Povsod dovolj! # Potem me je pot pripeljala na cesto Prebačevo—Vohlo. Ker sem se bal, da mi na zahrbtnih kotanjah ne bi odletele vilice pri kolesu, sem si ga naložil na ramo, pa hajd proti Vogljam. Nak, da bi me kotanje spravile ob sapo ... Pa vseeno ni dosti manjkalo, pa bi me ubilo. Ponekod je namreč cesta neokusno »poflikana* z debelim gramozom. Ko je pripeljali avtobus, je izpod zadnjega kolesa priletel kot pest debel kamen in me zadel pod hrbtišče, še dobro, da imam ?javo nasajeno nekoliko višje. Jej, če bi tista stvar priletela v glavo... V duhu sem že videl Marjano, kako disciplinirano stopa za mojo krsto ... solze so mi stopile v oči ... # Ne toliko zaradi Marjane kot iz strahu, da se ne bi zamesila nova nesreča. Okrog novega bazena v Vogljah (tisto je menda požarni bazen) so se brezskrbno igrali otro- Ležeča tabla z napisom ZBILJE ob cesti Medvode—Mavčiče bi morala čimprej najti svoje pravo mesto ci. Saj veste, kako rado jih vleče k mokroti. V bazen so metali kamenje in zajemali vodo. Bazen je sicer zavarovan z ografo, pa kaj, ko so bila vrata v ograji odprta. Spomnil sem se, da imam doma »žabico*. Znabiti bi se dalo z «/oj vrata dobro zapreti. Ali pa — kai ko bi si vaščani s skupnimi močmi nabavili tako ključavnico. Če so zbrali za televizor . .. # Saj res! Menim, da bi bilo bolj koristno, če bi sobo v gasiv-skem domu, kjer je televizor, , o-gosteje odklepali, zapirali pa bi dostop k bazenu. Vsi otroci namreč ne znajo plavati. Bolje bo, če bodo gledali televizijske oddaje . . . # Če je človek preveč pošten, pa res nikamor ne pride. Povedal vam bom zgodbico, vi pa potlej presodite . . . Tistikrat, ko so sc v Planici poganjali po veliki skakalnici, tudi midva z Marjano nisva shpela doma. Po končani tekmi sva se z množico gledavcev začela pomikati proti železniški postaji. Jede tena — gneča pa taka! Če b'. me Marjana ne držala za roko, bi se prav gotovo izgubil. Tako nekako, kot so nekateri izgubljali čepice, rokavice, jopice itd. Smrečice ob poti so bile prijetno okrašene s takimi izgubljenimi predmeti. Približno tako kot novoletne jelke. Na vsem lepem mi je pogled obtičal na čudovitem rjavem šalu, ki je visel ob poti. Kdo neki ga je izgubil? No, pa je kmalu prišel v »dobre* roke. Neka »boljša gospa* ga je prepro- sto in brez zadrege — ne da bi se menila za množico gledavcev — snela z veje in ga potisnila v torbo. To je storila tako mirno, kot bi bil šal njen. Veste — čisto na koncu jezika imam njeno ime, pa ga bom rajši zamolčal. Ko je Marjana videla tolikšen* pohlep po tujem blagu, me je tako stiskala za roko, da imam še danes vso pod-pluto. % In še sličica iz prodajalne s sadjem in zelenjavo v Prešefnovi ulici v Kranju (prodajalna nasproti narodne banke). — Potrošniki so pa res čudni! Pa recite, da ni tako. Neka ženska je ondan zahtevala pomaranče. Prodajavec ji je pa ogorčen zabrusil: »Nobenih pomaranč vam ne dam; Kar grozdje vzemite! Kaj pa mislite — Še zgnilo mi bo. Če ste vi neumni, pa jaz nisem. Jaz že vem, kako se gospodari! Najprej je treba prodati tisto robo, ki se rada pokvari.. .* Ženska se je za pomaranče obrisala pod nosom, jaz sem pa užival kot gosenica na solati. Pravilno! Potrošniki so pa res od sile! Vedno mislijo le nase. In zastran njih naj gre grozdje k vragu ... Ne vem, kako bi jim zabil v trde bulice, da niso trgovine zaradi potrošnikov, ampak obratno. Razen tega bi morali imeti potrošniki kulturnejši odnos do prodajavcev. Pa tudi tistega o »kulturni postrežbi* naj bi ne obračali preveč po svoje. Vas pozdravlja VAŠ BODIČAR . Na mladinski delovni akciji KRANJ — V letošnjem letu bo na zvezni mladinski delovni akciji pri izgradnji avtomobilske ceste sodelovalo tudi 171 mladincev in mladink z Gorenjskega, od teh 160 dijakov srednjih strokovnih šol. Dijaki tekstilnega šolskega centra iz Kranja bodo ustanovili svojo brigado, ki bo nosila ime »GORENJSKA MLADINSKA DELOVNA BRIGADA * STANETA ŽAGARJA«. Drugo brigado pa bodo sestavljali ostali dijaki kranjskih srednjih šol, dijaki Škofje Loke in iz občine Vič-Rudnik. V kranjski občini letos ne bo MDB razen manjših lokalnih, ki jih bodo organizirali mladinski aktivi oziroma krajevne organizacije ZM za krajevne potrebe. Za prihodnje leto pa je v Kranju spet predvidena večja mladinska delovna akcija, — C. deljek, 15. aprila. Na seminarju naj bi seznaniti udeležence z naj-važnejšimi nalogami v pripravan na volitve. Kar se tiče_ propagandne dejavnosti, naj bi ta ne bila usmerjena na volitve, mar* več k pregledu doseženih uspehov delovnih ljudi v zadnjom obdobju. Omenjali so še druge organizaci" je, ki bodo sodelovale v predvolilni dejavnosti, zlasti pa konferenca za družbeno aktivnost žena, aktivi mladine, Združenj* borcev* in seveda sindikalne o*' ganizacije itd. Hkrati naj bi predvolilno dejavnost zajeli vse prireditve dneva mladosti, prvo* majske proslave in drugo. K. M. ' Gozdni delavci v počastitev jubileja Kranj — Te dni poteka 10-Iet* niča ustanovitve Gozdnega JJ£ spodarstva Kranj in prav toli** šna doba delavskega samoupravljanja v podjetju. V prejšnji številki »Glasa« smo že poročali, kako je delovni kolektiv praznoval svoj jubilej, danes pa naj zapišemo še nekaj o športnem tekmovanju, ki so ga gozdni defovi priredili ob 10-letnici obstoja G" Kranj. Člani delovnega kolektiva so tekmovali v šahu, streljanj" in kegljanju, in sicer ekipno te posamezno. iNajlbdljšet ekipe s° dobile diplome, posamezniki P praktična darila. Zapišemo naj še, da so začetki športne dej* nošti v delovnem kolektivu G Kranj nadvse razveseljivi in je delovni kolektiv zainteresiraj da bi se med njihovim članstvo šport še bolj razširil . Rezultati — šah: (6 ekip) g*8* beni obrat pred obratom GG Tržiču, najboljši posameznik jy lan Kolman z 8točkami; strelp nje (8 ekip): obrat Tržič s krogi pred upravo podjetja transportnim obratom, med P samezniki je bil najboljši Fra „ Ožbald s 155 krogi; kegljanje e ben kip): uprava podjetja 508, gj"a^ eni obrat 491, transportni. 01 tJ*! lin Vii 475 podrtih kegljev itd. NajbpU posameznik je bil Franc Pi*11"-žič, ki je podrl 198 kegljev. - *' Jutri, 11. aprila, ob 19.30 bo v Prešernovem gledališču v Kf8.'^, gostovala akademija za radio, televizijo, film in gledališče iz ^j ljane z Mollerovo komedijo Zdravnik po sili. Študentje Vide J° nove so delo z velikim uspehom uprizarjali v Ljubljani in so na teli tako pri kritiki kot pri občinstvu na izredno ugoden sPr^*ec V glavni vlogi Sganarella nastopa letošnji Prešernov nagraje Janez Hočevar. Delo je zrežiral Dimitar Hristov, plesne vložke p so študentje naštudirali pod vodstvom profesorja Pina Mlak8 L, Na siki: Valer (Radko Polič), Martina (Dragica Kokotova) in (Muck Kristijan), Upravni odbor Kovinsko obrtnega podjetja Kranj Jezerska cesta 40 razpisuje delovno mesto: 1. KLJUČAVNIČARSKEGA MOJSTRA za mojstra v delavnici obrata I. 2. TRI KV KLEPARJE 3. DVA KV KLJUČAVNIČARJA 4. DVA KV STRUGARJA Pogoji pod 1. Da je ključavničarski mojster z večletno prakso, lahko je tudi strojni ključavničarski mojster. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. — Ponudbe se sprejema v upi"3" vi podjetja. — Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. i oglasi • mali oglasi prodam CtolS*™1 d0bro ohr^"!cn moped j Žabntca n0r gi, 5? sanjač. Franc Haf- Kravo v sedmem mesecu bre.it> • Korja Loka, Poljanska c. 54 in lažjo telico, ki bo konec aprila Proda«! 1155 teleti 1 u in mladega plemenskega ke vrl i ,10-000 kc«°v zidne ope- I vola prodam. Senično 15 *«-Kankeljf Bukovica, Selca 1234 I +£?^&jr^ krom-\ 7 • _ourer, Zabnica 23 1250 J Prodam šivalni stroj »-Knoch-Naslov v oglasnem oddelka 1255 Več sto hrušcvih sadik mošturic prodam. Franc Cof, Dorfarje 24, 1256 i z motorjem. Ogled vsak dan v go I stinskem podjetju »Zelenica* Tržič 1268 Prodam gradbeno parcelo a pod- kletno betonsko ploščo In gradbenim materialom na Pivki 10, Naklo; Poizve se pri Janezu Zelnik, Pivka 10, Naklo 1269 kupim Prod tedlln ^ 10S, Kranj Slediln-t" c°br° ohranien vzidljivj oglasnem oddelku £. ."r£,_.btane Uranič, Smledni- Prodam seno. 1257 j Prodam avto Record 54. Naslov v oglasnem oddelku 1253 ; Prodam televizor, Naslov v 1259 Anton Stare, Sr. j Po UP/vl"~"J 1251 I Bitn'J« 36 1260 dežni m Ceni l"*°dam d vose- Prodam 1.000 kg krmilne repe. S 3000 kP€d Skutter b* Prevoženi-; Luže 1„ Šenčur 1261 "k* Lok 10 Tepina' Kran-'!> Sav" Prodam nemško slamoreznico1 Prodam „ 12->2 -Hapid« in vprežoi stroj za saje- mos»- Zalog 62, .Cerklje; nje in okopavanje krompirja »Vil-] Prod*«. _A____ 12531 faggered*. Poizve se Klane 41,' man S 2"*ko ladjico. ™- ^ Kidričeva 43 1254 iJ!LSNlKA ~ najraje upokoji ?,n ve^ga tudi ra,znih ^pravu - sprejmemo takoj za ^novanjdu blok -POKOJNINSKI ZAVOD« v Kranju Ovosobno stanovanje za za-menjavo v družbe, L v_KraTlju takoj na razpola- lem sektor- ji « ~f »Objav* 142*. 'a« pod šifra »Hi.š- Kuplm vseijlvo eno- ali dvosta-novanj« ko hišo v Tržiču ali okolici. Naslov v gostinskem podjetju »Zelenica«, Tržič 1270 Kupim motorni* kosilnico, primerno za hribovite kraje. Naslov v oglasnem oddelku 1179 Kupim 2.5 mm rabljene deske. Frafaeka Bratkovič, Zg. Besnica 27 1571 Tako i kupim zazidljivo parcelo V bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 1272 Kupim vprežno ali motorno kosilnico v dobrem stanju. Jože Pa pler, Naklo 154 1273 Šport Minula športna nedelja ostalo Komenda 1262 Prodam 200 kg krmilne pese. Kokrica 35 1263 Prodam kuhinjsko omaro. Gli-nje 5, Cerklje 1264 Prodam rabljeno dobro ohranjeno kompletno kuhinjsko opravo. Furlan, Kranj, Valjavčeva 10, pritličje 1265 Prodam dobro ohranjen ilalijan- j skl otroški voziček. Kamušič, Ce-! lota po javnih lokalih v Kranju sta 1. avgusta 11/11, Zlato polje, sprejmemo v priložnostno zaposli-naoproti bencinske črpalnice 1266 • tev. Pismene ponudbe oddati v Prodam opel olympio. Ogled i oglasni oddelek Glasa pod »»Dober vsak dan popoldne. Luže 45, Sen- | zaslužek-. 1197 *ur 1267 Fantu ali dekletu dam brano in Prodamo več gostilniških točil- stanovanje za pomoč na kmetiji, nih pultov in dve črpavki za vodo { Poizvo se: Ha f nar jeva 1, Sfcrazišče ' 1245 Agilnega prodajavca srečk dr- zftvne loterije, športne stave in ZAHVALA Ob smrti moje nadvse ljubljene in skrbne žene, sestre in tete MARJANE LUKANC se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali številne venec, kakor tudi tistim, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami. Se enkrat vsem prav iskrena hvala. Strahinj, 10. 4. 1963 Žalujoči: mož Lovrenc, sestre, bratje in nečaki z družinami ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata / • ANDREJA PREŠERNA ** iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z naini V težkih trenutkih, mu darovali prekrasne-v'"•" "i ga tako številno pospremili na njegovi Sadnjj do.i. Iskrena /.uhvala. dr. Kuharju, dr. Cr-nci'i, dr. Ziliču, ki so mu lajšali trpljenje v njegovi' »Olgi bolezni I .'i ena zahvala tudi duhovščini, pevcem i,1 sosedom ter znancem ža izrečeno sožalje. Vsem skupaj sc enkrat najlepša hvala. Radovljica, 10. IV. 1963 žalujoči Prešernovi Tehnčni vodja oškodoval ekijio Kranj, 9. aprila — Nedeljsko, drugo, kolo v podzvezni rokometni ligi je bilo nekoliko okrnjeno. Tekma med ekipama Sava : Križe je bila preložena zaradi preveč razmočenega terena. Igravci Mladosti B in Iskre B so prepustili nasprotnikom točke brez borbe, ker se sploh niso pojavili na igrišču. To je pri drugi ekipi Mladosti že tretji primer in se bodo morali zagovarjati na gorenjski podzvezi. Popolnoma drugačen primer pa je pri Iskri B, kjer so se zbrali vsi igravci, niso pa mogli odpotovati, ker tehnični vodja sploh ni prišel. Vrstni red v konkurenci se je po nedelji nekoliko spremenil. Vodijo še vedno Duplje s 14 točkami, sledijo: Radovljica 10, Sava 8, Triglav 8, Križe 6, Storžič 6, Savica 6 in. Zabnica 4 točke. LESTVICA: ZAHVALA Ob težki izgubi naše ljubljene mame MARIJE ALEŠ — štumbarjevc mame babice v pokoju *e iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ob tej težki izgubi sočustvovali z nami, ji darovali vence in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno• zahvalo smo dolžni sosedom, dr. Zgajnarju, g. župniku za vso Pomoč in tov. Jeleni za njene lepe poslovilne besedo °b odprtem grobu. Zg. Bela, dne 10. aprila 1963 žalujoče družine: Bešter, Ekar, Nunar, Rogelj in Aleš Tekoči l\ CP »Goreujski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8 — 24-75 od " Pli NB v KnmJu 607-11-1-135 — Telefoni: glavni urednik Baročni g°.VOrni urednik 21-90, uredništvo in uprava 24-37 — Letna p°sameya ^ *naša 1300 d,narJev> mesečna naročnina 110 dinarjev, številka 10 dinarjev, sobotna številka pa 20 dinarjev j Preklicujem kot neresnične svoje trditve, da bi bila Leopold in Marija Rozman iz Zg. Bitnja št 44 , storila kakšno krivico pokojnemu i Francu Rozmanu. Valentina Hudo-) bivnik 1274 Vzamem pošteno sostanovavke. Ogled od 11. do 16. ure. Vodopiv-čeva 7/1 J275 Opozarjam vsakogar, ki bi širil neresnično vest, da sem tožila g. Krakarja iz Šenčurja, da bom proti vsakemu sodnijsko postopala. To velja tudi za krakarja. Marija Bobnar, Voklo 1276 Iščem žensko, ki deia na 2 izmeni za pomoč na mali kmetiji. Nudim hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 1277 31. marca sem med 6. in 9. uro izgubil od Snnokuča do Kranja na 1 poti ali vlaku denarnico .s i 5.000 din in osebno izkaznico. Prosim proti nagradi vrnili na naši o*.- v ! izkaznici. P. E. 1278 Preklicujem besedo, kj sem jih govorila o Antoniji Križaj z Viso- ! kega 1. Frančiška Km 1279 L Moški s precej velikim posestvom na deželi išče kmečko iro-spodinjo, staro od 25 do 35 let. Ze-' nitev ni izključena. Poizve ali ogleda se lahko vsako nedeljo. •Naslov v oglasnem oddelku ned ►>Sk. Loka« \:>?.D Dekle srednjih let z gotovino želi poročiti pcvstn'ka. ker veselje do kmečkega dela. Oddali ponudbe pod »Resno« 1281 Od Hotemož do Kranja sem it- \ gubil ključe od mopeda. Prstenega najditelja prosim, cla jih vrne) v Hotemože 12 128Ž 1 Moško zapestno uro sem izgubil | od Primskovega do Delikatese ' Poštenega najditelja prosim, naj • jo proti nagradi vrne v podružnico Dela Kranj 12.t' Desettisoči vaših sotrpinov, ki so kakor vi bolehali ni želodcu,; jetrih, žolču in Črevesju, so se pozdravih' z učinkovitim porodnim zdravilom: rogaškim (»Pernat* vrelcem. Vprašajte zdravnika. I Zahtevajte -Donat« y svoji trgovini — te pa ga dobijo v grosi-siicnem trgovskem podjetju ».Živila* Kraiv. Veletrgovini »LOKA« Skofji Ix(ka in podjetju -Vino Gorenjka«, Jesenice. Duplje 13 12 0 1 229:158 24 Radovljica 13 8 1 4 223:186 .17 Mladost B 12 8 0 4 308:200 16 Tržič B 13 7 I 5 235:195 16 Sav.t 12 7 0 5 302:175 14 Triglav 13 6 0 7 207:209 12 Križe 12 6 0 6 137:242 12 Tržič C 13 5 0 8 143:231 10 Storžic 11 5 0 6 156:186 10 Žabnica 13 4 0 9 223:241 i Savica 13 4 0 9 171:192 i Iski-a B 12 2 0 10 117:236 4 Nogomet V slovenski nogometni ligi je ostalo le še pet točk razlike med vodečim Triglavom in zasledujoče Ljubljano. To sicer deset kol pred zaključkom prvenstva za gorenjskega ligaša še ni nevarno, vendar zanesljivo lahko trdimo, da bo že po nekaj prvenstvenih nedeljah tekma Za vrh bolj ogorčena, kot kaže .sedaj. Moifvo Ljubljane se je namreč v tem delu prvenstva predstavil? kot zelo učinkovito, kar kaže predvsem visoka zmaga nad Soboto, medtem ko je Triglav pri njej iztržil le eno točko. (Med drugim je tudi Svoboda z izdatno zmago nad trboveljskim Rudarjem pokazala, da se je na prvenstvo pripravila in da je Ljubljana proti njej remiziraia zato, ker je naletela na enakovrednega nasprotnika, in ne morda zaradi slabe forme šiškarjev — kot so si dali duška prijatelji triglava-nov, češ: Ljubljana nas ne more ujeti!) — Kranjčani se morajo zavedati, da je zanle vsaka zmaga — posebno, če je dosežena na tujem igrišču — stopnica bliže velikemu cilju. Seveda neodločena izida s Soboto in Gorico nista .slab izkupiček, vendar ne smemo pozabiti, da so triglava-11 i v obeh tekmah igrali nadrejeno vlogo in da sta srečanji v bistvu zapravljeni priložnosti... V nedeljo bodo v slovenski nogometni ligi na sporedu naslednja srečanja — Triglav : Kla-divar, Ljubljana : Rudar (V), Celje : .Sobota, Pclamaris : Gorica, Slovan : Krim, Rudar (T) : Železničar in Tlirija : Svoboda. Lestvica: Triglav 16 12 4 0 34:11 28 Ljubljana 16 10 3 3 48:21 23 Kladivar 16 6 1 2 31:23 20 Rudar (T) 16 3 5 39:33 19 Slovan 16 8 2 6 33:26 18 Železničar 16 7 4 S 32:26 18 Odred-Krim 16 7 3 6 23:22 17 Celje 16 0 4 6 25:25 16 Svoboda 16 4 6 6 19:19 14 Sobota 16 4 s 7 24:26 13 Gorica 16 5 3 S 26:37 13 Delamaris 16 4 4 1 16:35 12 Ilirija 16 2 4 10 17:34 8 Rudar (V) 16 1 13 16:45 5 Dva gorenjska letavca med najboljšimi Pred kratkim je bila v Ljubljani 7. redna letna skupščina Zveze letalskih organizacij Slovenije, ki so se je razen predstavnikov onlasti in VS.T udeležili tudi člani gorenj- OBVBSTHiO Vpisovanje otrok v I. razred osnovne šole »Lueijan Seljak« Kranj bo v nedeljo, 14. aprila 1063, od 8. do 12, ure. Pravico do vpisa imajo otroci rojen; leta 1956 in januarja ter februarja lft57. K v.pii žarni v osmih tonutali. Ob 19 ' dobili «e,U prcd leP° vilo Juliusa Br minutah. Ob 19 in 46 sem zaustavil z ugasli-ummerja. Planil sem iz avto- hiobila n i ^svetijena • S°m kovana železna vhodna vrata. Vsa okna so bila SVeUoba K 10 tam' k*ei so bila zasrnjena, je skozi špranje sijala gara*«, i. f*" se. da tiho sem odpeljal cadillac po peščeni stezi do ranjo med podbojem in vrati sem zataknil vžigalico, garaže, v špn Preden je Pomenil °.dpcVal- Ko S(-'m odprl vrata, jc padla iz špranje. To opazil viiirai- ni bl1 nihee v Baraži- Ali pa je bil kdo tukaj in je ^ nisem im d ° Pa J° Spet "/atakniI • • • Bil scm Popolnoma izčrpan Vrteli OimiT 1, ,Zraka* 8lava me je bolela in pred očmi so-sc mi Naz V ,;o!o'iai"ii. tol«mtt.mV ayvtomobil- Avtomobil v garažo. Zaprl sem vrata garaže. Pes lajal p«t po stczi do vrat- sem zaslišal, kako je stari • ™iem sem zagledal Milino senco, ki se je prikazala pri odprtem kuhinjskem oknu in ko sem s trepetajočimi rokami zapiral vhodna vrata v park, sem zaslišal tenak starčevski glas: »Je kdo tukaj?« Stekel sem v temo, po drevoredu. Nič zato, čc je Mila videla senco, podobno moji, ne, nič zato... Stekel sera nazaj v kinematograf, srce me je bolelo in glava bi se mi skoraj razpočila, ura pa je kazala 19 in 51, potem 19 in 52 in 19 in 55 minut. Zasopihan sem pritekel na dvorišče, ki jc ležalo blizu dvorane. Naglo sem si znova sezul čevlje. V nogavicah sem stekel prek dvorišča in po kratkem hodniku. Smrdljiva rdeča žametna zavesa me je pogladila po obrazu, ko sem vstopil v dvorano. Film je še tekel — film je še vedno tekel. Sklonjen sem se splazil na svoj sedež. Sedež je zaškripal. Pogladil sem si lase, si obrisal znoj iz očesnih jamic in poskušal mirneje zadihati. Na platnu so pravkar nagrajevali dobre irl kaznovali hudobne in pravičnost je zmagala navzlic vsem nasprotnikom. Zazvenela je dramatična zaključna glasba in zagorele so luči. Rdečelasa biljeterka je prišla od vhoda v dvorano in vzkliknila: »Izhod je na desni!« Maloštevilnim obiskovavcem je pokazala pot, tako sva sc vnovič srečala in tedaj sem jo vprašal: »Mar res ni mogoče ničesar storiti?« Dvignila je glavo in dejala, obrnjena k umazani žametni zavesi: »Nepridipravi v tej deželi so postali preobjestni — tega ni več mogoče prenašati!« In da me zanesljivo ne bi pozabila, sem ji med odhodom vnovič del roko na bok in vnovič me je udarila, toda tokrat, to se razume, se je že smehljala. Počasi sem odšel proti domu. Zdaj se mi m več mudilo. Odšel sem ob Reni in videl luči na nasprotnem bregu pa ladjo, ki je plula mimo po temni vodi. Ljudje na krovu so veselo prepevali, imeli so harmoniko. Vdihaval sem dimasti jesenski zrak in se veselil poletja, ki bo sledil naslednji zimi, kajti tega poletja Julius Maria Brummer ne bo več doživel. To poletje bo lepo, sem premišljeval, lepo poletje za malo Mickey in njenega očeta in za Nino in zame. Vse bo dobro, toda tedaj, ko bo Julius Maria Brummer mrtev. Zdaj sem bil hudo utrujen. Noge so me bolele, ko sem se po polževih stopnicah vzpenjal v stanovanje nad garažo. Vhodna vrata sem zaklenil. Zdaj sem jih spet odprl. Na podu, za vrati, je ležalo pismo. Nekdo ga je zataknil pod vrata. Pogrelo me je, kajti spoznal sem Ninino pisavo. Odprl sem kuverto. Iz njo je padel list. Prebral sem: »Nujno moram govoriti s teboj. Moj mož bo juti"' popoldne pri odvetniku. Ob 15 in 30 minut bodo na ladji.« SedeJ.sem na svojo posteljo in del papir k obrazu v upanju, da bom zavonja! njen parfum: vendar je dišal le po papirju in pomislil sem, da Nina že spet piše pisma. Potem sem pogledal skozi svoje proti njenemu oknu. Stala je za zaveso, videl sem njeno silhueto. Najbrž me je čakala. Zdaj sc je premaknila. Takoj zatem je luč v njem sobi ugasnila. Tudi jaz sem obrnil stikalo. In ta kretnja me je po vezala z Nino v tesni nežnosti, zdelo se jc, kot da se tema zgrinja nad naju kakor topla odeja nad posteljo, v kateri leživa skupaj, objeta, varovaje drug drugega, združena za vso noč. Nosila jc nizke črne čevlje, Črn dežni plašč in crno ruto, izpod katere so silili svetli lasje. Tistega dne je bilo vreme nezanesljivo že dvakrat je močno deževalo, in zdaj, popoldne, je spet posijalo sonce. Prek bledosinjega neba Je vzhodnik nosil sive oblačne krpe Njihove sence so jadrale po rečni gladini. Točno ob 15 in 30 minut sem prišel do ladijske restavracije. Nina me je že Čakala. Stala je na ulici, na pol skrita za starim kostanjevim drevesom. Brummerja sem odpeljal k doktorju Zornu. Ob 17. uri naj bi se pripeljal ponj. Ena ura, ena kratka ura — vendar sc mi je zdela kot prava večnost, ko sem skozi sprednjo šipo zagledal Nino, ki mi je stekla nasproti. Odprl sem avtomobilska vrata na desni in omahnila je na sedež. Težka vrata so se zaloputnila za njenim hrbtom. Nina je hripavo dihala, veter ji je pordečil lica, beli lasje so se lesketali. Se nikoli se mi ni zdela tako lepa. »Proč morava!« »Toda zakaj...« Vohal iem njen parfum, vonj njenih las, bil sem ves zmeden. Naglo je dejala: »Bojim se...« »Cesa?« »Njega... njega.. ■« Nenadoma je zavpila. »Naprej, naprej, ljubi bog v nebesih!« Pognal sem. Sedela je, ne da bi pogledala in sence cun.iaatin oblakov so polzele prek reke, prek drevoreda in čez naju. Deset minut sva se peljala in potem je Nina rekla: »Tukaj.« 0 f , rt „Vrata ostanejo odprta Deset negovavk bolnikov na domu med gorenjskimi družinami utira pot novi obliki skrbi za delavca in zbira izraze hvaležnosti — Med odporom in navdušenjem — Obetajo nam, da bodo zdravnfki kmalu lahko vsem potrebnim bolnikom na »receptu« predpisali tudi nego na domu »Njeno delo ocenjujem kot dobro. Za mater je lepo skrbela, jo umivala, pripravljala hrano in dajala zdravila. Bila je prijazna, da jo je imela mati rada. Zraven tega je pa še za otroka skrbela in mu pomagala pri učenju in pisanju naloge za šolo. da jo je ta vzljubil kot mamico. Bila je zelo poštena. Bili smo zadovoljni in se priporočamo, če bo potrebno. Najlepša hvala. Menim, da so take negovav-ke res potrebne. — A. J. Tržič V posebnem ovitku se kopičijo izjave, v katerih se delavke in delavci, ki so bili deležni pomoči negovavk, trudijo, da bi jih kar najbolje pohvalili, se zahvaljujejo in priporočajo za v prihodnje, obenem pa ŽENE V BPT šE VEDNO NASPROTUJEJO V ega bolnikov na domu je po-j\ vzročila prve jezne obraze že, ko se Je o njej šele govorilo. ►►Nezaslišano*, so govorile nekatere žene, ko so zvedele, da sta £11 dve mladi delavki na tečaj ste družine, ki so odprle vrata negovavki in ni jih sram priznati, da so bile njihove krivične ocene prezgodnje. Podobne so bile in so demo Se tudi težave organizatorjev nege bolnikov na domu v Tekstili ndu-su in v Iskri. Vendar pa je dober glas o pridnosti, požrtvovalnosti, Marija Kemperle v Stražlšču nadomešča obolelo ženo In v dopoldanskem času, ko je mož na delu, skrbi za dve deklici. Zalotili smo jo pri obešanju pleničk za laično nego bolnikov. »Sedaj nam bodo vzeli še to pravico, da negujemo svoje otroke, kadar so bolni! Tujka ne bo hodila v naša stanovanja!-« Protestno pismo, ki je odločno nastopilo proti taki službi, je podpisalo 300 delavk. Bilo je ubrano predvsem na eno strano: mati — bolan otrok, pozabljalo je na to,' da tudi matere ln drugi družinski člani obolevajo in največkrat ni v dobršnem delu dneva nikogar, ki bi jih negoval ali pa nadomestil pri njihovih domačih opravilih. »Odporniškemu gibanju« se odpovedujejo vse ti- znanju, prijaznosti in drugih odlikah negovavk opravil že z marsikaterimi predsodki in nasprotovanji. DELOVNO MESTO Z RAZLIČNIMI HIŠNIMI ŠTEVILKAMI ajtežji je vedno prvi dan pri družini, ko še ne poznamo razmer«, pravijo negovavke, ki iz tedna v teden eli celo v krajiših razdobjih menjajo svoje delovno mesto, se vedno znova prilagajajo in navajajo na novo okolje in ljudi. Za njihovo zadovoljstvo je potrebno zelo malo: občutek, da so jih ljudje radi sprejeli in da cenijo njdhovo pomoč. Pri delu v glavnem nimajo težav. Pogosti so primeri, ki od njih ne zahtevajo večjih naporov. Tako je na primer pri družinah s skrbno gospodinjo, ki pred odhodom na delo že vse pospravi in prepusti negovavki le bolnega otroka. Najtežje je, če zboli mati in je v družini več otrok. Tedaj se meja, ki naj bi obkrožala dolžnosti negovavke, največkrat razblini in ta podela vse v hiši, kar le more v svojem delovnem Času, pa še potegne ga po potrebi. Nekaj sličic iz dela negovavk na domu naj nam posluži, da bolje spoznamo njihovo delo. 0 Sedemindvajsetletna žena je morala na operacijo. Z možem nista imela sorodnikov, ki bi lahko skrbeli za dve majhni deklici, zato ju je misel na daljšo ž-nino odsotnost zelo mučila. Z veseljem sta sprejela ponudbo obratnega zdravnika, da jima dodeli negovavko. Ta je prišla v hiik> že nekaj dni nred ženinim odhodom na opera-Jo, skrbela za otroka in opravi jrala nujna gospodinjska dela v treh tednih njene odsotnosti ter jo po povratku negovala. S solzami v očeh sta se mlada zakonca zahvaljevala za pomoč, k?-kršne se nista nadejala in jo tudi nista mogla od kod drugod pričakovati. £ Bolezen je za 14 dni odtrgala mater od otrok — najstarejši ima dobrih 6 let. Negovavka ni naletela na ugoden sprejem, otroci so se med seboj prepirali, tepli, brcali in pljuvali. Niso se kaj prida menili za njene pomirjevalne besede. Nastopila je svoje delo kot gospodinja in še posebno kot vzgojiteljica. Delo je bilo težko, saj so se malčki obdelovali z vsem. kar jim je prišlo pod roke: stolčki, igračami, posodo, vendar je bilo usoešno. Proti koncu svojega dela jih je že lahko opazovala, ko so se mirno igrali. 0 Najbolj žalosten je prav gotovo spomin na mlado neozdravljivo bolnico. Bolezen jo je silno hitro uničevala. Ob vsaki najmanjši pozornosti, ki ji jo je negovavka izkazovala, se je ginjeno zahvaljevala in kar ni mogla razumeti, da tako skrbi zanjo. Zapustila je dve majhni deklici. VPRAŠANJA IN ODGOVORI OD VSEPOVSOD Zakaj podjetja uvajajo službo nege bolnika na domu? Izostanki z dela zaradi nege obolelega svojca predstavljajo zelo visoke številke in povzročajo ogromne stroške. Veliko delavcev nima nikogar, ki bi med boleznijo skrbel zanje. Lansko leto je na Gorenjskem zaradi tega ostalo doma 5921 delavcev, ki so skupaj izgubili 20822 delovnih dni. £ Koliko negovavk bolnikov na domu že imamo? Deset. Najprej so imeli štiri pri obratni ambulanti jeseniške Železarne. Te so začele z delom februarja 1961 in imajo službo najbolje vpeljano. V lanskem letu so sledile še tovarne Iskra, Tekstil-Indus in BPT, ki imajo po dve negovavki. £ Kako se odražaj o uspehi te nove službe? V 2elezarni so lansko leto ugotovili več kot polovico manj izostankov zaradi bolezni svojca kot pred tremi leti. Zgovorna je tudi primerjava teh izostankov iz posameznih podjetij, čeprav na njihovo oblikovanje vplivajo še nekateri drugi vzroki: v 2elezarni z več kot 7000 delavci so lansko leto zaradi nege izgubili 1579 delovnih dni, v Tekstilindusu, kjer je le polovico toliko zaposlenih, 1579, v Bombažni predilnici Tržič, kjer se število zaposlenih še enkrat prepolovi, so izgubili okoli 1200 dni. f» Ali je omenjena služba le domena večjih podjetij? Nikakor ne. Prav sedaj potekajo razgovori, da bi nego bolnikov na domu organizirali pri vseh zdravstvenih domovih in bi bila tako dostopna prav vsem potrebnim bolnikom. V BPT, kjer negovavk zaradi omenjenega odpora ne morejo polno zaposliti, se bodo verjetno že v teh dneh dogovorili z zdravstvenim domom, da bodo zdravniki dodeljevali nesrovavke tudi delavcem iz drugih podjetij. f) Kakšni so pogoji za dobro negovavko? Glede kvalifikacije nI posebnih zahtev. Vse imajo tečaje za nego bolnikov na domu. Pomembna je sposobnost prilagajanja. Hitro morajo vedeti, kam so prišle in kaj morajo narediti. Razen tega seveda ne smejo biti brez ostalih lastnosti, ki pri ljudeh vzbujajo zaupanje in naklonjenost. f) Kaj sodi med njihove delovne naloge? Ce je otrok bolan, morajo skrbeti zanj, mu skuhati, dajati zdravila in podobno. V družini, v kateri zboli gospodinja, skušajo nadomestiti vrzeli, ki z njeno boleznijo nastanejo: kuhajo, pospravijo in še negujejo bolnico. Pranje velike žehte, temeljito čiščenje stanovanja in druga večja gospodinjska dela so pri tem izvzeta. 0 Kako sodijo o negovavkah v družinah, kjer so se že zadrževale? Prav povsod razmetujejo s pohvalami na njihov račun. Pritožb nI. Ce je kje potrebna ponovna pomoč negovavke skoraj vedno zahtevajo tisto, ki je pri njih že Starši male Idice iz Tržiča, ki je zbolela za oslovskim kašljem, sami prosili obratnega zdravnika, da jim dodeli negovavko. Id' letna Ida in negovavka bolnikov na domu Silva Karpucelj »e P0* znata šela nekaj ur, a očitno je, da se že dobro razumeta do dopusta zaradi nege obolel«** bila, kar je lepo priznanje. 0 Ali so v veljavi kakšni predpisi v zvezi z nego bolnika na domu? Vsebuje jih novi pravilnik o načinu uveljavljanja pravic do zdravstvenega varstva. V prvem odstavku 22. člena piše: Pravico družinskega člana ali porodnice J* zavarovana oseba upravičena l* zahtevati le tedaj, če izbrani zdraj" nik presodi, da za nego ne za4*°°jj pomoč zdravstvenega osebja *» laične negovavke. M. Sosio leseniške negovavke bolnikov na domu so si nabrale že največ izkušenj: dobrih in slabih. V dnevih ko njihova pomoč nI potrebna v nobeni družini delavcev železarne, si razen drugih opravkov vzaffl«J* čas tudi za pomenek in izmenjavo izkušenj. Na sliki: Rozka Dakskofler, Angelca Draksler, Vida ^ har in Franja Jasnič Naša humoreska Zlepa ne boste našli človeka, ki bi doživel toliko grozljivih dogodkov kot državljan Siratka. Zgodba, ki vam jo bom povedal tokrat, pa po grozljivosti presega celo tisti pripetljaj, ki je na natečaju za »Najbolj grozljivo zgodbo« navrgel Siratki prvo nagrado. Da boste zgodbi lažje primerjali, bom na kratko povedal tudi nagrajeno storijo. — Siratka je odšel na silvestrovanje — to pot z ženo. Ob prvi priložnosti pa se ji je izmuznil in se nekontrolirano vrgel v vrtinec »sladkega življenja«. Da bi dosegel tisto mero po-zabljenja, ki dela človeka absolutno srečnega, je pridno praznil kozarce. In ko se je začela noč nagibati proti jutru, mu je zamegljen pogled obtičal na neki ženski. Tako znana se mu je zdela ... »Srček ... hik ... nekje sva se že srečala... hik,« jo je ogovoril. »Pa ne vem, kje je to bilo. Dlje ko vas gledam ... hik...« Neznanka mu je nekaj rekla, česar pa Siratka ni čisto dobro razumel »Ni dvoma ... hik ... poznam vas po glasu,« jo je hotel pmepričati z opletajočim jezikom. Potem ga je ženska povabila s seboj na dom. In velikemu pričakovanju je sledilo iztrez-njenje, za njim pa je prišlo razodetje: njen dom je bil tudi njegov dom! Tu se pravzaprav šele začne grozljivi del zgodbe v obliki ženinih represalij, ki pa jim je Siratka stoično kljuboval, Siratka, ves napet kot struna, požira kriminalni roman »Mrtvec v hladilniku«. (Značilno za obdobje pralnih strojev in hladilnikov!) S pridržanim dihom bere: »... in ko je Williys odprl hladilnik, se je pod njegove noge zavalilo truplo mlade lepotice.« Umor v hiši št. 13 češ: Ženske se znajo tako pretvarjati, da med njimi še svoje ne spoznaš! će Siratka ne bi tistikrat toliko pil, bi se stvar znabiti drugače končala. Drugo zgodbo, ki po grozljivosti daleč prekaša prvo, pa je povzročila nesramno tanka predelna stena, ki loči Siratkovo stanovanje od sosedovega. Stanuje pač v novem stanovanjskem bloku. Viharni večer v marcu. Težki svinčeni oblaki visijo nizko nad strehami kot z vodo napolnjene ponjave. V dimnikih zavija veter in ljudem se v grozi jezijo lasje. Vzdušje je kot ustvarjeno za umor ali vsaj za prebiranje kriminalnih zgodb. Siratka je z obžalovanjem vzdihnil (To stori vselej, kadar umirajo lepotice) in se zdrznil. Zdajci ga je obšel občutek, kot da se krvava drama nadalljuje onstran tanke stene — v sosedovi kuhinji. Na uho mu je udaril žven-ket črepinj, nato je nekdo prevrnil stol. Potem tekanje po kuhinji, sopenje in grgrajoči glasovi. Natanko tako kot bi se ruvala dva moža. »Zapri vrata, da ne pobegne!« je sunkovito sopei sosed. Nato tresk z vrati. »To je dejal svoji ženi,« je ves vznemirjen mislil Siratka. »Prekleti hudič!« je zahroplo onstran stene. »To pot mi ne uideš. Daj nož!« »Nikar, Alfred,« je z zadrgnjenim glasom zahlipala žena. »Pusti ga živeti! Meni na ljubo... Popusti, zadavil ga boš!« »Prav to hočem,« je sikal Alfred. »Sc znorel bom; zato pa — on ali jaz! In spet ropot, topi udarci, žvenket črepinj ... »Ti, nekoga ubijajo!« je strahoma izdavila Siratkova žena. Strah ji je pobral z obraza poslednjo kapljico krvi. »Pšt ... molči!« je siknil Siratka in si z dlanjo obrisal mrzel pot. »Poslušaj .. .!« »Nocoj ali nikoli!« sc je spet oglasilo. Ampak to ni bil Alfredov glas. »Nocoj obračunamo,« je nadaljeval neznanec z glasom ostrim kot britev. »Svarili smo te, ti pa — v brk si se nam smejal! Končajmo to ostudno zadevo ....! »Prizanesite mi! Pustite mc živeti...! Ob tem novem glasu, ki je prosil za življenje, sta se Siratkova v grozi zgrabila. Stala sta ob zidu in se krčevito oklepala. »Tak stori nekaj!« se je prva zavedla Siratkova. »Nekoga bodo ubili. Pokliči milico! Tak zgani se ...!« Klecajočih nog se je Siratka opotekel proti telefonu. Kot norčav je sukal številčnico telefona, vmes pa je kričal: »Halo! Halo! Kriminalna služba! In onkraj telefonske žice so se po vrsti oglašali: gasivci, porodnišnica, prodajalna srečk, mlekarna, muzej, otroški vrtec ... Naposled je priklical kriminalni oddelek. »Halo ... Halo —« je tulil v slušalko. »Ubili me bodo! Se pravi — onega bodo ubili... Na pomoč iMorivci! Da.. da ... Livada št. 13. « Pet minut pozneje je sirena avtomobila varnostne službe pritegnila zavijanju vetra in gume so zavriskale pred stanovanjskim blokom št. 13. Trije kriminalisti so planili v poslopje in se zagozdili med sta-novavce, ki so se prestrašeni začeli zbirati na stopnišču. Siratkova sta agentom pokazala vratn sosedovega stanovanja. Vrata so se odprla in na pra^u se je pojavil sosed Alfred v krvavem predpasniku, in v krvavi pesti je tiščal okrvavljen nož. »Prepozno!« sta kriknila Siratkova, agenti pa so se pognali v kuhinjo. »Kaj se dogaja pri vas?« je re?ko vprašal agent in uprl oči v prestrašenega Alfreda. Njegova žena ,ki je pravkar pomivala okrvavljeni pod, je planila pokonci. »Zaj... zajca sem zaklal-je jecljal sosed .»Oglodal mi je nove čevlje, pa me je ujezilo ...!« »Jej, kako se spreneveda! Nikar mu ne verjemite!« je planila Siratkova.« Več jih jc bilo. Z možem sva jih razločno slišala. Kje pa je zdaj tisti, ki je prosil: 'Prizanesite mi! Pustite me živeti!' Kje ga imate?« V naelektreno vzdušje j« zdajci udaril glas radijskega napovedovavca: »Poslušali ste radijsko slušno igro 'Pustite me živeti.' Besedilo je priredil...« In tako je bil umor na Livadi št. 13 pojasnjen. Zadnje dejanje drame pa se je odvijalo pri Siratkovih. »Reva strahopetna!« je z mo-rivsko prezirljivim glasom prhnila Siratkova. »Brž se mj spravi v posteljo! Greš in mi nakoplješ tak škandal...« »Ampak, saj jaz nisem • • •* »Molči, tepec! Bova že jutri obračunala...« Kljub temu pa priznajte, da je druga zgodba bolj napeta kot prva. In kdo jo je zame-sil? Projektant, ki si je vtepel v glavo tako tanke predelne stene. — ŠK.