Leto XIII f Celju, dne 12. junija 1903.1 Štev. 45. lakaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer fraaldrano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za Inaerate se plača|l 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20.v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inserirapje• primeren popust — Naročnina sa celo leto 8 kro^ za pol leta 4 2 kroni; ista naj se pošilja; Upravništvn »Domovine" v Celju. r " 1 .. . ■ .— a- itt— rn^nr Narodna veselica v prid družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru. (Izvirno poročilo.) Naš krasni »Narodni dom“ ni še nikdar poprej v svojih prostorih imel toliko naroda zbranega, kakor v nedeljo. Vplačalo je vstopnino 1900 obiskovalcev. In vsa ta množica se je gi¬ bala tako dostojno in zadovoljno na tem prilično malem proštom, kar ga dajejo vrt in notranji prostori, da ni nikjer nastala nevolja ali kak nered. Odprti so bili vsi porabni prostori tako, da se tudi dežja ni bilo bati, ker je imel vsak priliko vsaj vedriti pod varno streho. Med to živahno veliko veselico se je enkrat vsula močna ploha, a takoj nato so se raztrgali oblaki, za¬ smejalo se je modro nebo in zopet je vse zasedlo svoje prejšnje prostore. Tako živahne slovenske veselice v Mariboru in okolici sploh ni bilo. Videlo se je, s kakšnim posebnim veseljem prihaja naš narod na take zabave, kjer se mu nudi kaj narodnega in pri tem smo tudi dobili čut, da je slovenskega na¬ roda v Mariboru več, kakor sami čutimo. — Pri¬ prave za to veselico, ki je imela namen zbrati koliko mogoče veliko naroda iz okolice in mesta ter naši šolski družbi pripomoči k večjemu do¬ hodku, bile so težavne in le posebnemu trudu posameznikov, osobito pa teh, ki so vodili me¬ hanične priprave in naših dam se je zahvaliti, da je bilo mogoče veselico v tako velikem ob¬ segu prirediti. Pri tem so vsa narodna društva tekmovala in se prav posebno potrudila, ne samo domača ampak tudi tuja, n. pr. z odličnim za¬ stopanjem podružnica slov. planinskega društva iz Ruš. Veselica je bila oblečena po zunanje nekako v slovenski prater. Na posojilniškem vrtu takoj ob vhodu nas je pozdravil klicar jugoslovanskega muzeja in vabil na ogled — samo za 5 kr. Z radovednim obrazom smo vstopili in s smehom so se vračali obiskovalci. Tu se vam je videlo rastlin iz vrta kraljice Semiramis, najstarejše rusko pokrivalo, zob hrvatskega tirana, voda iz rdečega morja itd. itd. Temu nasproti je konkuriral lastnik menažerije, kateremu se je pa na poti iz dvorišča v menažerijo skoro vsa zverina poizgubila, a nič ne de — samo za 5 kr. Krasni so bili od naših dam aranžirani proda¬ jalni šotori za cvetice, slaščice, jedila in za »vir žlahtne kaplje". Več ko 200 buteljk finega Šta- jarca od najboljših mark: Ljutomerčana, Pekar- čana, Brautnerja itd. so darovali rodoljubni vino- rejci. Dotični šotor bil je opravljen najbogateje, bil je shajališče tistih, ki so prihajali z rejenim mošnjičkom, a odhajali od krasnih roparjev zdatno olajšani. Kdor ni imel kaj kupovati, podal se je na strelišče, k čarodej kam po srečo, ali pa pod zemljo v pekel, kjer so stregle ljubeznive in nagajive satanice. Povsodi je vrelo čisto življenje, povsodi sami veseli, zadovoljni obrazi. V prvem nadstropju, kjer je za večer priredila čitalnica ples, utaborila se je turška kavarna in ruska čajnica s pristnimi ruskimi samovari. Stregle so dame v slovenskih kostumih. Od tod je vodila pot v planine. Pot, rdeče markirana, je postajala ozka, prišel si v samo zeleno šumo med prave pohorske hojke in smreke ter na — planino. Utrditev te planinske koče je izvršila ruška podružnica in to tako iz¬ borno, da ji moramo izreči največjo pohvalo. Ta koča s planinsko kuhinjo, zadaj slap »Šumik*, vse v pristno narodni noši je naredilo vtis, ka¬ kor da si prišel v resnici na divno planino. Zato pa smo takoj z veseljem obhajali sedmino za Suhovrharjevim Martinom, ki se je na poti v planino ponesrečil, ker ni »pomerkal fajn*. Vsak turist, ki je prišel, dobil pa je v spomin pristni planinski vrček, v katerega so mu natakale naše planinarice pristne kaplje prodajajoče mu obenem planinski seč v mičnih šopkih. Tudi tu je vrvelo do noči živahno zabavanje. V petju nastopil je v nekaterih točkah zdru¬ žen pevski zbor mariborskih društev, pri katerem so se odlikovali posebno sopranovi samospevi pri rokovnjaški himni. Vobče pa je petje pri teh točkah in v nastopih društva ,Maribor' bilo tako dovršeno, da smo zamogli obema pevovodjema le častitati. Tega mnenja je bilo tudi občinstvo, ki je burno odobravalo. Radi priznamo tudi, da je celjska narodna godba i vsled primerno iz¬ branega programa i vsled marljivega igranja občno zelo ugajala. Pozno v noč so zapuščali zadnji gostje to veselišče prepričani, da narodne zabave ne mo¬ rejo biti edini namen narodnega delovanja, da so pa osobito v takem resnično narodnem okviru najboljše sredstvo za obujanje narodne zavesti tam, kjer je tega tako treba, kakor v naših raz¬ merah. Zadovoljni tudi konstatujemo, da ni prišlo ne znotraj ne zunaj do nobenih neredov. Tudi gostje niše bili nikjer nadlegovani. Čisti dobiček znaša nad 1000 K, Naše imenoslovje. Poroča inženir Ferdo Lupša. Vsakega pravega in zavednega narodnjaka mora zbosti v srce tisto nesramno okuženje do¬ movinskih imen, katero se tekom zadnjih let marsikje lahko opazuje. Spominjam se, da sem kot dijak še tuintam čital izvirna slovenska imena, toda danes sem ista našel že nado- LISTEK. Sama. Črtica iz življenja. — Napisala Inocencija J. Spomladni dan. Vse hiti vun, v naravo. Vse išče zabave, veselja, kratkočasja. Tudi ona ne more ostati sama v mestu, v tesni sobici. Srce jo sili vun, kjer bi ne bila tako sama, kjer govori ž njo vsaka travica, vsaka rožica, ki raste ob potu. Pa tudi tu je še preveč sama, revica, za puščena od vseh na tem svetu. In nikogar nima, ki bi ji razvedril žalostno ličce, gladil njene ročice. Sama. Toda ne! Vendar ni tako popolnoma sama. Odkar je videla njega, jo spremljajo povsod njegove oči, te oči, ki znajo pogledati tako ljubko, tako lepo. Ni torej več tako popolnoma sama. Ali jo pa on tudi res ljubi? Zakaj neki ne govori! Pa čemu govoriti, saj so dovolj povedale njegove oči. Te pa ne znajo lagati! Ne, zdaj ni več sama. Tisoč misli o njem se podi po njeni glavici. Vsak čas ji privabijo na ličce ljubek nasmeh. Iz misli jo vzdrami glasna družba, ki pri¬ haja po cesti. Ali naj se ji izogne? Da, boljše je umakniti se, ker ni pri nji njega, ker je — sama. Umakne se torej za košat grmiček. Po¬ čaka tu, dokler bi ne odkorakal mimo nje zadnji parček, ki se je menda malo zapoznil. Toda kaj je to? Ta glas! Pogleda skozi vejevje grmička in vidi — vidi njega, ki stopa tik popolnoma tuje deklice! Pomaga ji nabirati cvetlice. Nji pa — osamljenki — zastaja srce. Ne upa si dihati, le plaho posluša. »Dragica, ali poznate to cvetko, marjetico?" vprašuje tujo deklico on, o katerem je baš pri¬ jetno sanjala. »Da, poznam jo,“ pravi šegavo tuja deklica, »vprašajva jo o ljubezni". In začela je puliti marjetico, listič za lističem. Ljubi me, ne ljubi me, ljubi me- On ji pa ne pripusti, da bi še dalje vpra¬ ševala cvetko prerokinjo. Strastno jo privine na svoje prsi. »Ljubim te, deklica, ljubim", šepeče, ljubim samo tebe". Še en radosten vsklik in parček je izginil za drugimi. Za košatim grmičkom pa obupno plaka ona. Nihče je ne vidi, nihče je ne čuje. Zopet je sama, da, odslej res — popolnoma sama! Zapuščena in sama! Izgubljeni sin. Slika iz življenja. Spisal Iv. Vuk. Noč je. Globoka tema leži nad vasjo. Vo¬ dotok in vse prebivalce že objema sladki spanec. Tupatam zalaja kak pes, ki pa se kmalu pomiri, videč, da je vse mirno. Na koncu vasi stoji, malo od ceste proč, nizka, majhna, vendar pri¬ jazna, s slamnato streho krita hišica. Skozi okna, zakrita z rdečkastim zastorom, prodira luč. Kaj, da še ti stanovalci ne spijo? Stopimo v sobo. Na postelji leži bleda žena, upadlih lic, stara okrog petdeset let. Luč svetilke brli slabo in nje svetloba daje čuden odsev na razne pred¬ mete, da se človek nehote zdrzne in nekak tajnosten nemir se ga poloti. Ob postelji sloni objokana deva, dremaje. Mnogo večerov je že prečula pri bolni materi in ni čuda, da jo pre¬ maguje spanec. Vendar povzdigne sedaj pa sedaj težko glavo in njeno ljubeče in solzno oko gleda sočutno in žalostno na mater, dokler se ji težke trepalnice zopet ne zaprejo. Bolnica leži nepremično z zaprtimi očmi, le njene prsi se burno vzdigujejo. Včasi se ji izvije globok vzdih iz grudi, kateri prebudi drema¬ joče dekle, ki plaho poskoči ter se sklone k bolnici. »Minka, idi spat!" de rahlo in s pretrganim glasom bolnica. 268 meščena z drugimi in tujimi, ki se seveda s prejšnjimi prav nič ne strinjajo. Čitajmo zgodovino in lahko bodemo spoz nali, da se naše imenoslovje lahko popolnoma strinja z onim ostalih Slovanov, in to naj bi nam služilo v povod. Kakor na Balkanu, koder še obstoje zadruge, to je skupno ali združeno življenje nekolikih rodbin v enem domu, pomenja ime prvaka ali najsposobnejšega največkrat ime zadruge same, in ob enem tudi kraj, kjer je ta nastanjena, ravno tako je bilo nekdaj pri naših pradedih, kar nam še nekatera imena, ki so se ohranila, dandanes pričajo. Tu se n. pr. spominjam pravljice, katero sem našel slučajno še pred kratkim v nekem zgodovinskem pismu ormoškega okraja. Ta prav ljica namreč pripoveduje o treh bratih, ki so se naselili v prijaznih ljutomerskih goricah. Njih imena so bila: Ivan, Pavel in Mihal, katera so se prenesla potem tudi na njih naselbine in so se nam tudi do današnjega dne nepokvarjena ohranila. Vsak, ki je že kedaj hodil iz Ormoža v ljutomerski okraj, ki je brez dvombe eden naj¬ lepših naše krasne slovenske zemlje, je slišal o Ivanjkovcih, Pavlovcih in Mihalovcih. To je dokaz, da še bivajo tukaj vrli narodnjaki in Slovenci; žalibog, da po mnogih drugih krajih naše domo¬ vine ni več tako! O tem se že tudi lahko pre¬ pričamo, ako primerjamo nekdanje zemljevide z današnjimi, povsod se čitajo le tuja ali predru¬ gačena imena! Ne pustimo torej na noben način kvariti naših krajevnih imen, puščajmo jim nespreme¬ njeno tudi njih narečje, katero se istotako naj večkrat poizgubi; le v dialektu izgovorjeno ime je za vsak posamezni kraj bolj karakteristično kakor kako drugo, če tudi je tuintam morda bolj pravilno novo predrugačenje. Da se pričnemo tudi v tem obziru zavedati, to je jako potrebno, ker najnovejši uradni imenik naših krajev je postal zelo nezanesljiv in pokvarjen. Ako se držimo namreč nepokvarjenih krajevnih imen, katere smo podedovali od naših pradedov, tedaj nam bode to služilo v zaščito, da nasprotniki, ki bi se kaj radi polastili naših lepih pokrajin in ka¬ tere takorekoč že od nekdaj svoje imenujejo, ne bodo mogli tajiti, da stopa že od prvih časov zgodovine slovenska noga po slovenskih tleh. Celjske in štajarske novice. (.Celjski Sokol") priredi v nedeljo, dne 14. t. m. popoldanski pešizlet v civilnih oblekah v Trnovlje. Vabimo vse Sokole, da se udeleže prvega letošnjega pešizleta v našo okolico polno¬ številno. Med potjo se bodo vadile redovne vaje, katerih se v telovadnici ni mogoče navaditi, ker je pretesna, v Trnovljah pa, kjer se snidemo z zavednimi slovenskimi Trnovljčani, bomo imeli prijetno družbo. Za zabavo je poskrbljeno. Ker je v Trnovlje tudi sicer prav krasen sprehod, se nadejamo, da se Sokolom pridružijo tudi na¬ rodne družine iz mesta. Zbirališče in odhod ob pol treh iz .Narod. doma". — Dne 21. junija se »Saj nisem trudna, mati," odvrne nežno Minka in poljubi mater na čelo. In zopet je vse tiho. Le enakomerno tik-takanje velike stenske ure, dihanje bolnice in dremajoče deklice, moti tišino. Tam v kotu nekje se oglasi miš in struže po deskah, iskaje tolažila za kruleči želodec. Na podstrešju pa skoči mačka iz enega kota v drugega za svojim plenom. H kratu odpre bolnica oči. .Minka!" se ji izvije iz prsi. .Mati, zlata mati, kaj želite? reče jokaje dekle in popravlja bolnici vzglavje. .Oh, ko bi še vsaj enkrat v tem življenju videla svojega sina, Nandeta; lažje bi umrla.“ Globoko je vzdihnila in svitla solza se je poto čila po bledem obličju. .Mati, zaplače Minka. .Ne smete mi umreti. O Bog, kaj naj počnem sama na svetu brez vas." Zakrila je glavico v odejo in ihtela. Bolnica je položila svojo velo roko na njeno glavo in zašepetala! .Kakor je božja volja, Minka, tako se zgodi. Radi tebe me ne skrbi, ker te vidim preskrb¬ ljeno in uverjena sem, da boš srečna ob strani ljubečega moža." priredi, kakor že poročano, p e š i z I e t v v društveni opravi. Na sporedu (v gostilni g 0 je javna telovadba na orodju in koncert celjs nar. godbe. Prosta zabava z ljudskimi Zbirališče je .Narodni dom", od koder se o 0 raka točno ob 2 uri popoldne. Vsi prijatelji društva so vabljeni na mnogobrojno udeležbo. (Ali ste jih videli c kr. uradnike?) Mi smo jih! In pa kako! .Vsa čast jim in slava!" Do- sedaj smo bili vsaj kolikor toliko še mnenja, da je prva dolžnost c. kr uradnika varovati čast m ugled c. kr. uradov, ali od zadnje sobote naprej nam je s tem mnenjem izginilo tudi skoraj spo¬ štovani« do uradov samih. Kajti ako c. kr. urad¬ niki ne čutijo toliko časti v sebi, da bi s svojo lastno častjo obenem varovali ugled uradov, v katerih služijo, kako naj potem neuradnik misli o ugledu dotičnih uradov. Ako se c. kr. uradnik tako daleč spozabi, da koraka s poulično mu¬ larijo v eni vrsti mimo svojega c. kr. urada, potem je pač z ugledom takega c kr. urada pri kraju. Jej, pa kako moško je korakal gospo¬ dič Alfred Drobnitsch, c. kr. davčni pristav, mimo c. kr. davkarije v sredi celjske fakinaže. To je bilo namreč ob priliki bakljade žalostnega izida v čast županu Julčetu. Moško je korakal, še bolj moško kričal svoj „Heul“, in najbolj moško nosil svoj lepo pisani balonček, balonček v frankfurtarskih barvah. C. kr. državni urad¬ nik c. kr. davčni pristav — sredi fakinaže z balončkom v roki mimo c. kr. davkarije! Kaj to ni res lepo? Nam se je zdelo tako, tako lepo, da smo si ga na večih krajih prav natanko ogledali, tega junaka c. kr. uradnika z balončkom, ne vemo pa, kaj si bodo mislile višje oblasti in naše ljudstvo, ki je tudi spoznalo gospoda c. kr. uradnika v službi celjskih pouličnih razgrajačev. Kaj osebni ugled — postranska stvar — ali ugled c kr. davkarije!?! — Hm? (Velikonemški plevel.) V zadnji številki smo že izpregovorili nekoliko besed o tem pred¬ metu, danes naj nekoliko nadaljujemo. — Velik ljubitelj Bismarckovega plevela je tudi novi, iz Brežic semkaj došli davčni cficijal Kunej. Sicer je ta gospod, kakor smo že pisali, sin sloven¬ skega kmeta, katerega je sinovo odpadništvo užalilo na dno srca, ali kaj to briga velemožnega gospoda oficijala. Na uradni mizi .sudmarkine" užigalice in kadar je le mogoče, plavico v gumb niči, to je njegov ponos, to je njegov ideal, pa naj ga zato njegov lastni oče preklinja, ali pa ne. Že večkrat smo pisali o takoimenovanem značaju nemčurjev — davčnega oficijala Kuneja si vzamite kot vzorec odpadnikov slovenskega naroda, vi slovenski kmetje, in vedeli bodete, kakšni bodo vaši sinovi, ako bi kedaj padli tako nizko, da bodo vtaknili v svojo gumbnico veliko¬ nemški plevel. — Sledeče pa gosp. Frankenu načelniku celjske železnične postaje, v prevdarek. Sicer nam ni znano, ali je portir na celjskem kolodvoru, oni Pittamiz, kakor se baje piše ta priimek, dobil od ravnateljstva južne želez¬ nice za svoje skrajno arogantno postopanje proti slovenskemu občinstvu ukor ali pohvalo, bele¬ žimo pa, da je isti Pittamiz in sicer v službe* obleki izzival na kolodvoru občinstvo s plavico, s katero je mahal neki gospej pred obrazo* semtertja. Zato vprašamo g- postajenačelnika, ali se strinja s službo kolodvorskega vratarja, da izziva navzoče občinstvo s takim ravnanjem? Ako g. postajenačelnik nima volje storiti konca izzivajočemu postopanju onega Pittamiza, poskr- . .. , —; A* Kn ravnateljstvo enerai^ na celjskem kolodvoru, (Slovenski lesotržci pozor!) Eden izmed najglavnejših virov, iz katerih dobiva naš kmet svoje dohodke, je gozd, les. Kmeta, ki i ma dobro zarastle gozde, prištevajo k najtrdnejšim, dasiravno nima obširnega polja in travnikov, Žal, da ne more naš kmet stopiti v direktno trgovsko zvezo s pravimi odjemalci lesa, ampak da mora svoj les prodajati prekupčevalcu, ki razpošilja potem svojo blago odjemalcem širom sveta. Ta prekupčevalec, ali kakor se imenuje, lesni trgovec ima najlepše dohodke, ker kupi les od kmeta, ki prodaja les le v denarni sili, kolikor mogoče ceno, proda ga pa kar najdražje. Takega lesnega trgovca imamo tud: v Celju, pred katerim svarimo naše kmete, ki imajo kaj lesa, posebno stoječega naprodaj. Ta trgovec je vodil nekega prodajalca stoječega lesa nad eno leto za nos, obljubljal mu, da les gotovo kupi, da naj le zato stori potrebne korake pri okraj¬ nem glavarstvu. Prodajalec je dal ogledati gozd po komisiji okr. glavarstva in storil vse nadaljne korake, kar mu je povzročilo 38 K 24 v stroškov. Trgovec je obljubil za gozd 5600 kron. Teden pozneje pa je rekel, da ne kupi, ker je mislil, da je gozd večji, dasiravno je imel posestno polo 3 mesece v rokah in je gozd sam parkrat ogledal. Prodajalec je imel 38 K 24 v stroškov, prodal pa ni nič. Ravnotako je storil ta trgovec tudi z nekim prodajalcem lesa in neko gospo, ki je prodajala hišo v Celju. Imela je kupca, a omenjeni trgovec se je vtaknil v kupčijo, — ko pa je gospa pretrgala zveze s prvim kupcem, se ji je le-ta smejal, češ da ni mislil kupiti. — Toliko v pojasnilo. Kdor hoče kaj več izvedeti, naj vpraša v našem uredništvu, kjer dobi vse natančnejše podatke in ime trgovca — celjskega Nemca. („Domovina“ zopet pred sodiščem.) Pred nekaj tedni smo že poročali o brežiških volitvah in o ulogi celjskih muzikantov, ki so obenem uslužbenci celjskih c. kr. sodišč. Če bi Slovenci kaj takega storili, bili bi že davno iz službe od¬ puščeni. Zato smo kot časnikarji storili vsled žaljenja našega naroda svojo dolžnost in zahte¬ vali od slovenskih poslancev, da brez prizana- šanja stvar zasledujejo, ker bi utegnili nemško- nacijonalni muzikanti c. kr. sodišč v nasprotnem slučaju igrati nazadnje ulogo mučenikov. Toda naši poslanci — so spali dalje, eden se je še pred kratkim izgovarjal, da našega lista niti ne čita in o stvari torej nič ne ve!! Muzikantom pa, katerim smo mi brez pomoči poslancev ener¬ gično stopili na rep, postali so vsled prizaneslji- »Tudi vi se morate veseliti z menoj moje sreče, mati," odvrne dekle. n Kakor je božja volja," ponovi udano bol¬ nica in zapre oči. In zopet je vse tiho, Minka, naslonjena z glavo ob materino zglavje, zadremlje. Kmalu priča enakomerno, glo¬ boko dihanje, da je premagal utrujeno deklico krepčajoči spanec. Bledi, okrogli obrazek je na lahno zardel in skromen smehljaj se ji je pri¬ kradel na rdeče ustnice. Gotovo ji je angel miru vdihnil vesele sanje, da se čuti v objemu ženina, da jo vsaj nekoliko oškoduje za trud in solze. Le spavaj, dobra hčerka, le snivaj sladke sanje, saj v spanju se celijo rane, se pozablja žalost. 1 njem glavi se pa pojavljajo razni prizori se veseli, sedaj spet žalostni. Vidi se mlado dekl ko je bila še taka, kakor njena hčerka K vesela in srečna je bila takrat. Spomni se k! je plakala in žalovala za umrlima roditelje: ko je ostala sama sredi hrupnega sveta. Spoi H predstavlja njo, kot srečno nevesto, ko je n oltarjem obljubila zvestobo v žalosti in ves svojemu izvoljenemu. Spomni se, koliko let živela srečno in zadovoljno; kar strese se, ko se ji uprizori oni grozni trenutek, ko so ji pri¬ nesli ljubljenega moža vsega krvavega, pobitega in mrtvega domov. Pravili so ji, da ga je pri podiranju hrasta udarila debela veja tako silno, da je za hip potem izdihnil. Težko je vzdihnila. Vendar njen duh jo vodi dalje. Kot vdova s svojima otrokoma, 171etnim Nandetom in 151 etno hčerko Minko, je oskrbovala posestvo. Živela j« samo za svoja otroka. Vendar Nande ni bil ubogljiv otrok. Cesto ji je napravljal grenke ure, A ljubeče materino srce mu je prizanašalo nje¬ gove napake. Spomni se onega žalostnega tre- notka, ko je njen sin postal — morilec. P** nekem pretepu je zabodel svojega tovariša, da je umrl. Oh, to je bil grozen udarec za ljubeč« materino srce. Koliko solz je poteklo, koliko vzdihov in molitve je plavalo pred tron božji za izgubljenega sina. Kako se je trgalo žalosti njeno srce, ko je videla sina, uklenjenega stopati v sredi dveh orožnikov, bledega, prepadenega. Niti objeti ga m smela v slovo. Kako dolgo ga n« o videla?! Kje je sedaj, kako se mu godi, to J 1 je neznano. Nič ni pisal domov, ničesar po- 0 a i ot bi ne poznal materinega srca. . . S?«- 269 voati z višje strani celo tako objestni, da so po j raztogotenem dr. Jaborneggu tožili našega ured¬ nika zaradi razžaljenja časti zaradi rabe besed »nemškonacijonalni delinkventi “ la naš urednik je bil obsojen v Celju pri okrajnem sodi¬ šču na globo. To je, neoziraje se na vse druge dvomljive razmere nečuveno, da se list zaradi tiskovnih zadev citira mesto pred porotno pred okrajno sodišče. Pa o tem se še ni govorila zadnja beseda! Pisali bi marsikaj o inhabilnosti sodnikov in razmerju med tožitelji in sodnikom pa „saj vemo, kako je"! Mi pa gremo naprej! (Umrl je) v Vojniku Janez Žgajner, posest¬ nik in odbornik posojilnice. Rajni je bil izredno navdušen narodnjak, dober gospodar in skrben oče. Kjer se je šlo za sveto narodno stvar, tam je bil s svojo živahnostjo in delavnostjo povsod eden prvih. Bodi mu blag spomin! (Himen) V Žalcu se poroči v ponedeljek, dne 15. junija t. 1. g. Konrad Elsbacher, trgovec Laškem trgu z gdč. Aneto Kukec iz čislane narodne obitelji v Žalcu. Prisrčno častitamo! (Mozirje.) Protestni shod, sklican po »Slc- venskem kmetskem društvu za gornjegrajski okraj" dne 7. t. m. se je vršil nepričakovano izpozantno. Akoravno je v kratkih presledkih deževalo celi dan, se je zbralo vendar ob dolo¬ čeni uri nad 1400 poslušalcev, kateri so vztrajali do zadnjega trenotka. Točno ob 3. uri popoldne otvori gospod predsednik društva Martin Zidarn shod ter podeli besedo tajniku društva g. Ivan Lipoldu. Ta pozdravi navzoče, večinoma pro- bujene kmete, se jim zahvali za mnogobrojen obisk, predstavi navzočega političnega zastopnika okr. glavarja gosp. pl. Supančiča, ter nadaljuje govor, razloživši navzočim pomen črne zastave in sedanje žalostno stališče bratov Hrvatov. — Resolucija se je sprejela soglasno z resolucijo celjskega protestnega shoda, ter odposlala ka¬ binetni pisarni Njegovega Veličanstva presvitlega cesarja Franc Josipa I. sledeči brzojav: 400 na ljudskem shodu v Mozirju zbranih, Vašemu Ve¬ ličanstvu zvesto udanih podložnikov, prosi oče¬ tovske pomoči za bedni bratski narod hrvatski. Slovensko kmetsko društvo za Gornjigrad. (Gledališki predstavi v Brežicah) in sicer v soboto, 13 in v nedeljo, 14. t. m. priredi družba slovenskih igralcev iz Ljubljane. Ker stoje te predstave, ki jih prirejajo člani kranjskega dežel¬ nega gledališča, na vrhuncu umetnosti, nadejati se je največje udeležbe. (Trbovlje.) V nedeljo, dne 7, junija se je vršil v Trbovljah shod, katerega je sklicala socijalno-demokratska stranka Ker so bili na dnevnem redu dogodki na Hrvatskem, se ja zbralo ljudstva okrog 4000. Samo iz Hrastnika jih je prišlo s slovensko zastavo čez 400. Go¬ voril je samo socijalist Čobal iz Zagorja, kateri je udrihal po slovenskih državnih poslancih, češ da le klečeplazijo ter prosijo in da ne bodo s tem nič dosegli. Zabavljal je tudi junaku Jelačiča, na kar mu je pa ljudstvo »Slava Je¬ lačiču" odgovorilo. — Veselilo ga je, da se je tika je dogorela. Manjkalo je olja, nihče ga ni prilil. Še nekaj plapojočih plamenčkov in nastala je tema. Misli bolnice so se ustavile pri hčerki. Lahen smehljaj, smehljaj radosti bi opazili na bledih ustnicah bolnice, ako bi še gorela sve¬ tilka. Ko so ji Nandeta odvedli, imela je samo Minko. Ta ji je pomagala pri težkem delu in potem, ko jo je bolezen položila na posteljo, ji je marljivo stregla. Čutila se je srečno, zraven hčerke in ko jo je sosedov sin Ciril prosil za njeno roko, oh, kako blaženi mir je bil razlit po materinem obličju, ko je prosila blagoslova z nebes na svoja otroka. Do sem so jo privedli njeni spomini ter jo pustili. Angel miru je pa z lahnimi krili priplaval in jo zazibal v krep¬ čilni spanec. * * * Jutranja zarja je že zlatila vrhove dreves, dan je počasi podil temo, dokler se ni popol¬ noma zdanilo. Po cesti skozi vas koraka mlad mož, urno, kot bi hotel še danes priti na konec sveta. Ne ozre se ne na desno ne na levo, ampak krene naravnost k hišici. Nekoliko se obotavlja, potem pa potrka na vrata. Prva se zbudi Minka. Nje prvi pogled toliko »sodrugov" udeleležilo, toda lahko se reče z mirnim srcem, da socijalistov ni bilo niti eno tretjino, temveč je bila večina narodnih delavcev. To se je videlo posebno pri delavcih iz Hrastnika, katerih vsak je imel na prsih ali na klobuku slovenski trak. Sploh so se pa rudarji iz Hrast¬ nika veliko bolj dostojno vedli, kakor trboveljski. Predložena resolucija radi hrvatskih razmer se je z navdušenjem sprejela. (Na mariborskem kolodvoru) se je dogodil prošlo nedeljo kričeč slučaj, ki jasno dokazuje, kako je južna železnica »pravična" obema na- rodnostima na Štajarskem. Član celjske narodne godbe je hotel oddati prtljago. Govoril je seveda slovenski, toda ona prečastitljiva »dama" pri blagajni ga ni hotela umeti in mu je zabila vratca pred nosom. Dotični gospod je seveda zabeležil svojo pritožbo v pritožno knjigo in tudi zahteval tolmača, da se razume z blagajničarko, ako sama ne zna slovenski. Blagajničarka se je v svoji uradni prevzetnosti vse drugače kakor vljudno obrnila na drugega navzočega gospoda Slovenca, da naj ji bo za tolmača, kar je le-ta seveda odklonil. Končno je tolmačil neki po¬ strešček. — Kolikor nam je znano, ni na ma¬ riborskem glavnem kolodvoru niti enega sloven¬ skega uradnika, dasiravno je okolica mariborska slovenska. — V Račjem je bil načelnik postaje Wambrechtsamer kaznovan s 40 kronami globe radi žalenja slovenskih potovalcev, na Pragarskem sta med 16 uradniki dva Slovenca, drugi z na¬ čelnikom vred so vsi člani tamošnje železničarske podružnice »siidmarkine" itd. itd. doli do Zidanega mosta in dalje. To je po mnenju ravnateljstva južne železnice pravica! (Iz Ljutomera.) Pri zadnjem občnem zboru »IV. Zadruge" bi bilo vsled brezbrižnosti naših članov skoraj prišlo do poraza sedanje slovenske večine in »Zadruga", katera šteje najmanj 120 slovenskih proti 20 nemškutarskim glasom, bi bila kmalu prešla v nemškutarske roke. Nem¬ škutarji so se zbrali polnoštevilno, agitiralo je vse, kar ima roke in noge, po trgu in zunaj je lazil znani lokavški Mavrin in gledal, kje bi kakšnega nezavednega člana »Zadruge" zagrabil in ga pripravil v to, da bi z nemškutarji volil. Posebno se je repenčil tukajšnji pek Prager, kateremu so se kar jeze sline cedile in v nje¬ govem učenem obrazu »cviker" semintja letal, njemu pa sta pomagala „kunštni“ oče in sin Strasser in žalibog tudi naši zapeljani ljudje kakor Peklar, Serec, Belec, Vavpotič (sama pristnogermanska imena!) so hoteli pomagati tisti nemškutarski kliki do zmage. Na našo srečo in Makslnovo nesrečo je prišlo naposled dovolj naših, da je bilo v odbor izvoljenih 6 naših zavednih odbornikov in eden iz vrst me¬ sarjev sicer slovenskega pokolenja, kateri pa danes trobi v nemškutarski rog. — Slava našim zavednim volilcem in svarilo našim mlačnežem in pouk, kam bi lahko zapeljala brezbrižnost in mlačnost! Občno pozornost je vzbudil nastop trgovca Al. Krajnca, kateri je rojen v Radencih in kateri je tudi v prvi vrsti z našimi nemšku- je na spsčo mater, potem pa gre k vratom in je odpre. Za hip je vzbudil bolnico krik: »Nande! Minka!" Lahna rdečica se je pokazala bolnici na obrazu, ko je Minka planila v sobo s krikom: »Mati, mati, Nande je prišel," objela mater. V tem je stopil Nande. Zgrudil se je pri | postelji na kolena in potok solz je močil roko bolnice. »Mati, odpustite!" to so bile edine besede, katere je bil v stanu spregovoriti in mati je objela svojega izgubljenega sina.- Malo nam je še omeniti. Bolnica je pola¬ goma okrevala. Veselje, da se je vrnil njen sin Nande, dalo ji je moč, da je ozdravela. Kmalu na to je bilo še drugo veselje. Sosedov Ciril in Minka sta praznovala svojo poroko. To je bila radost. Mlada nevesta je slonela ob strani lju¬ bega ženina, kateri jo je tesno privijal k sebi. Njun zakon je srečen in mati, že siva starica, pestuje sedaj svoje vnuke in vnukinje. Nande je pa postal ves drug človek in si kmalu poiskal primerno nevesto. tarji potegnil. Kmetje, pozor na tega sladko- besednega gospodiča! Da je po izidu volitve hotel naš »z delom preobloženi" g. naddavkar iz kože izleteti, je po trgu vobče znano. Torej mi slovenski obrtniki in trgovci na delo. Orga¬ nizacije nam manjka! Druge slovenske novice. (Štiridesetletnica ljubljanskega »Turn- vereina".) Izv. poročilo. Kolikor je bilo bobnanja pred slavnostjo štiridesetletnice ljubljanskega »Turnvereina", pričakoval bi človek res nekaj posebnega, nenavadnega. Vsa ta slavnost pa ni bila prav nič sijajnejša, kakor so navadni jour- fixi ljubljanskega »Sokola". Vršila se je le s tem razločkom, da na sokolskem jour-fixu plača vsak sam, kolikor zapije, na tej turnarski slavnosti pa se je plačala vsa »ceha* s priberačenimi groši. Sicer tudi za to ni bilo treba posebne požrt vovalnosti, kajti razun nekoliko ljubljanskih mla deničev, došlo je na ta »gratis Friihschoppen" samo še pet Kočevcev in pa štiri celjske po¬ kveke, med njimi znani pretepač Ržiha, rodom Čeh, vodja celjske fakinaže. Pa tudi tem je bilo za turnarsko slavnost toliko, kolikor za lanski sneg. Udeležili so se pač dopoldne brezplačnega za- jutreka v kazini, a popoldne so se šli zabavat raje v Šiško, kjer je baje ceneja pijača, kakor v kazini. — Dopoldne je bilo v »Zvezdi" in okolu kazine vse mirno. Ljudi je bilo v »Zvezdi* celo manj, kakor jih je navadne nedelje ob lepem vremenu. Tudi za mlečnozobe turnarje, kateri ; so se sprehajali s plavicami in drugimi izziva I jočimi znamenji po mestu, ni se nihče zmenil. Ko pa je priromalo celo krdelo orožnikov ter zaprlo prehod skozi »Zvezdo", začelo se je ljud¬ stvo zanimati in zbirati v gruče, deloma iz ra¬ dovednosti, deloma pa za to, ker jim je bila daljna pot sploh zabranjena. Vkljub temu pa, da je bilo občinstva zbranega že na stotine, za¬ držalo se je vendar povsem mirno. Gotovo bi tudi tako ostalo, da niso pričeli turnarji na ka¬ zinskem vrtu dražiti množice s tem, da so dvi gali od časa do časa turnarski grb na drogu ter ga kazali zbranemu narodnemu občinstvu. Čuda ni, da je vsled tolike drznosti zavrela kri osobito v mlajših žilah in da je začela razsrjena mno¬ žica zahtevati odstranitev frankfurtarskih zastav ob ograji kazinskega vrta in glasno protestirati proti toliki žalitvi slovenske Ljubljane. Mestna policija in tudi orožništvo se je resno trudilo pomiriti razdražene duhove, vendar, da se ni župan gospod Hribar sam potrudil med množico ! ter jo svaril in miril, dvomimo, da bi ta provo¬ kacija imela za turnarčke ugodne posledice. Vsak trezen človek pa je moral uvideti, da se bodo duhovi pomirili še le tedaj, kadar bodo od¬ stranjene izzivajoče frankfurtarske cape s kazin¬ skega vrta, Tudi policija je to uvidela ter se z županom na čelu podala v kazino ter zahtevala odstranitev narodno občinstvo žalečih zastav. Tedaj pa se je še le pokazala v pravi luči vsa arogantnost peščice s tujimi groši nasičenih in napojenih turnarčkov, kajti na ta ukaz odzvali so se s tem, da so odstranili vse avstrijske za¬ stave, obe frankfurtarski pa ste ostali še na drogovih. Vzlic temu, vsako avstrijsko čuteče srpe žalečemu dejanju je ostala na kazinskem vrtu vojaška godba ter tudi častništvo. Zatrjuje se, da so Nemci teptali z nogami črno-rumeno zastavo. Razburjenje množice v »Zvezdi" pa je prikipelo do vrhunca, bati se je bilo resnih po¬ sledic, da ni o pravem času orožništvo šiloma odstranilo ostalih frankfurtarskih cap, Po od¬ stranitvi teh cap razšlo se je tudi občinstvo pomirjeno iz »Zvezde" in nihče se ni več brigal za tuljenje »Die Wacht am Rhein" peščice pi¬ janih turnarčkov. Tudi ves popoldne je bilo vse mirno Še le zvečer se je nabralo okolu »Zvezde" nekaj iz vseh strani okolice domu vračajočih se izletnikov, prepevaje narodne pesmi v dokaz, da peščica privandranib nemčurjev še ne gospoduje narodni Ljubljani. Seveda je bilo povodom teh nočnih serenad tudi nekaj pevcev aretiranih, vendar pa nič več in nič manj, kakor jih je aretiranih navadno v sobotnih in nedeljskih nočeh zaradi kaljenja nočnega miru. Tako je končalo to brezpomembno nemčursko slavlje v 1 slovenski Ljubljani. 270 (Olajšava glede potresnega 3 % posojila) ( v znesku 900000 K se je dovolila mestni občini , ljubljanski. Posojilo je vrniti v 20 letnih rokih od 1. prosinca 1903 počenši. Od 1. prosinca 1903 zapadle obresti v znesku okroglih 150.000 K se popolnoma odpiSejo. Od tega časa naprej tekoče obresti se poravnajo vsako leto postcipando. To je res velika olajšava za blagajno ljubljanske občine. (Kmetijsko kemično preskuševalisče v Ljubljani) ima sedaj svojega asistenta in sicer Slovenca, kakor zahteva pravica, Pisali smo svoj čas, kako so Nemci hoteli to mesto za svojega Hittija, n sedaj je bil imenovan Slovenec gospod J. Turk. (Nov kolodvor v Ljubljani ) Državni želez¬ niški svet je sprejel predlog župana Hribarja glede zgradbe novega kolodvora južne železnice v Ljubljani. (Pred ljubljanskim porotnim sodiščem) je bil obsojen bivši orožniški postajevodja Franc Smolej na štiri leta težke ječe, ker je orožniški kuharici v Škofji Loki ukradel hranilno knjižico, na katero je bilo vloženih 800 K. (V Celovcu) je bilo leta 1902 zakonov 180 nasproti 191 v prejšnjem letu. Novorojencev je bilo 863 izmed katerih je bilo 344 zakonskih in 519 nezakonskih; 456 dečkov in 407 deklic. Umrlo je tekom leta 1902 v Celovcu 851 oseb, med temi 497 v deželnih dobrodelnih zavodih. (Pes rešil dečka.) V Beljaku je lovil neki 13 letni deček les v Dravi. Padel je v vodo in bi bil gotovo utonil, če bi ne bil skočil za njim pes mizarja Slane in ga izvlekel na suho. (Gorica za Hrvate.) V Gorici sta bila prošlo nedeljo dva protestna shoda. Dopoldne v mestu samem na vrtu Katarinijeve restavracije, popoldne pa v Št. Petru pri Gorici, Prvi shod je sklicala j napredna stranka. Udeležnikov je bilo okrog 2500. Kot govorniki so nastopili dr. Treo, Kopač » in Andrej Gabršček. Sprejela se je ostra resolu¬ cija proti banovem ravnanju in postopanju av strijske vlade in izrekla se je zahteva, da naj naši poslanci že končno opuste taktiko kleče¬ plazenja pred dunajsko vlado in črnorumeno zastavo. Na drugem shodu, ki ga je sklicalo politično društvo „Sloga“, ki je po dolgih letih zopet oživela, je bil radi slabega vremena slabše obiskan. Bilo je okolu 700 udeležencev. Sprejela se je istotako ostra resolucija. (V Nabrežini) je bil v nedeljo popoldne shod, ki ga je sklicala socijalnodemokratska stranka. Kot govorniki so nastopili, Kopač, dr. Brnčič, pl. Pisačid in dr. Tuma. Sprejela se je ostra resolucija proti Hedervaryjevemu tiran¬ stvu in naši vladi. (Nesreča na železnici.) Na novi železnici iz Trsta v Koper je zadel vlak blizu postaje Žavlje ob prehodu čez cesto v voz, na katerem so bile štiri osebe. Voznik je padel pod vlak, ki mu je odtrgal obe nogi. Vlak se je ustavil. Ranjencu so hoteli pomagati, pa je vsled odtoka krvi umrl v 20 minutah po nesreči. Krivo ne¬ sreči je pač največ to, da prehodi niso zavaro¬ vani z zaporami, ker je železnica lokalna. Društveno gibanje. (Slov. pevsko društvo „Zvon“ pri Sv. Mi¬ klavžu pri Ormožu) priredi na vsestransko za¬ htevo občinstva v nedeljo, dne 14. junija zopet veselico s petjem, gledališko igro „Pravica se je izkazala" in prosto zabavo. Začetek ob 3. uri. Odbor. („Murski Sokol",) Ukazom z dne 22. maja 1.1. št. 20.384 je c. kr. namestnija v Gradcu po trdila pravila ..Murskega Sokola", Obstanek društva je gmotno zasiguran — nabranih je že okolu 2000 K — tudi število članov z vsakim dnevom narašča. Vršijo se v celem okraju pri¬ prave za ustanovni občni shod v mesecu avgu s tu ali početkom septembra. Vsi pošteni slovenski možje in fantje na delo, vsi pod sokolsko zastavo! Na zdar! (V Žetalah pri Rogatcu) prirede slovenski mladeniči na dan Sv. Cirila in Metoda 5. julija na vrtu g. Berlisga veselico z mnogovrstnim sporedom. Začek ob 4. uri popoldne. Ob neugod¬ nem vremenu teden pozneje. Poziv slovenskim kolesarjem! Prelepi dnevi za kolesarje so se zopet pri čeli. Vsak z veseljem zasede svoje kolo > te J 11 vun na prosto vživat sveži zrak in občudovat probujajočo se naravo. V tem hipu opozarjamo vas slovenske lesarje, da se zopet zberete v oni družbi, katere glavna naloga je pospeševati kolesarstvo o isi na kratkih izletih, bodisi na daljnih vožnjah s tem, da svojim članom omogočuje prijetno, osi- gurano vožnjo, da jim tudi v posameznih krajih razne udobnosti ter jim v slučaju potrebe pre¬ skrbuje na svojih raznih pomočnih postajah različne potrebščine. Štajerskem, Koroškem, Goriškem in Primorskem ustanovljenih je za člane zveže slovenskih kole¬ sarjev že 47 pomočnih postaj, katere so oprem¬ ljene s potrebnim orodjem in drugimi pripo¬ močki, kateri omogočujejo kolesarjem brezplačno izvršiti male poprave na kolesu, ter mu nudijo tudi prvo pomoč v slučaju kake telesne po škodbe. Na vseh pomočnih postajah josigurana je kolesarju, če je član zveze, dobra in cenena postrežba, kakor tudi eventualno prenočišče. Za slučaj prehoda italijanske meje prido¬ bila si je zveza zopet pravico, da smejo njeni člani prestopiti mejo, ne da bi polagali sicer običajno carino. Število sedanjih pomočnih postaj pa se bode še pomnožilo, istotako bo zvezina skrb pridobiti svojim članom še drugih udobnosti, da jim olahkoti potovanje po slovenski zemlji. Vi slovenski kolesarji pa pomagajte zvezi doseči in vršiti svojo nalogo s tem, da polno¬ številno prijavite svoj pristop. Vsak slovenski kolesar bodi član „Zveze slovenskih kolesarjev"! Vpisnina znaša enkrat za vselej 2 kroni, letni prispevek pa 3 krone. Z malimi prispevki bo torej odboru omogočeno delo, ako se bo slo¬ venski kolesar zavedal svoje dolžnosti, Po celi slovenski zemlji naj kažejo zvezini znaki, da je to naša zemlja in da jo čuvamo vsestransko in jo hočemo i na dalje. Slovenski kolesarji prijavite torej svoj pristop zvezinemu odboru v Ljubljani. V Ljubljani, dne 25. maja 1903. Odbor „Zveze slovenskih biciklistov". Dopisi, Iz Savinjske doline. Šolska slavnost na Gorici v Savinjski dolini dne 21. maja t. 1. se je vrlo dobro obnesla. Kaj okusno okrašena šolska soba je bila s hodnikom vred natlačeno polna deloma z inteligenco iz Rečice, Mozirja, Nazarjev, Sv. Frančiška, Šmartna, Bočne itd. deloma in sicer po večini pa z domačim ljudstvom. Šolarski pevski mešani zbor je pel dvo in triglasne narodne pesmi tako dobro, da so pri čujoči veščaki trdili, da se je ž njim v petju doseglo, kar se sploh v tem predmetu v ljudski šoli doseči da. Vse se je čudilo izborni disciplini skrbno šolanih malih pevcev, ki so na odru med petjem zrli nepremakljivo v pevovodjo, se rav nali natančno po njegovem taktu ter s svojim „pianis8imo, forte in fortissimo" vdihnili v vsako pesem občutek in vznešenje. Ves pevski zbor je bil v svojem nastopu podoben pravi živi podobi. Zelč dobro se je v triglasni pesmi »Huda ura" posrečilo posnemanje groma (na zvež ali pleh) in viharnega piša (sikanje in za¬ dušeno žvižganje na usta). Ako omenimo, da se je ta težka Nedvedova pesem (D-mol) pela do vršeno dobro, je povedano o petju dovolj. Zelo srčkan je bil dvospev B Lipa“ (dvoglasno) dveh šestletnih in solo „Angelj“ šestletnega dečka. Tudi uspehi deklamacije so bili vrlo dobri. Nekateri učenci in učenke so deklamovele pesmi dovršeno dobro. Nobenega ni premotilo ali ustra šilo ploskanje občinstva, obratno, vsi so se zahvaljevali za priznanje z molčečimi in resnimi nakloni na nalašč postavljenem govorniškem stojišču. Lepo obnašanje otrok je naredilo na starše mogočen vtis. Šola je pritegnila dom bližje k sebi med svoje prve prijatelje in častilce Med posameznimi točkami obširnega spo¬ reda je svirala godba na gramofon vojaške ko¬ račnice, se je smejal šaljivec itd., da je bilo prav zabavno in veselo. Ko so se 14 let starim učencem s poseb¬ nim nagovorom razdelile odpustnice, je naduči¬ telj Knaflič v izbranih besedah govoril navdu- §eno o ljubezni do doma ter polagal pričujočim na srce, da le oni človek ljubi svoj dom, k, ga lenša skrbi za dobro gospodarstvo, za dober nouk’ in vzgojo svojih otrok, ki skrbi za šolo, L svoj materni jezik, se poteguje za pravice svojega naroda in ki izpolnjuje vestno dolžnosti svo ega poklica. Dom, šola in cerkev so trije slavni deli naše najožje domovine! Govornik je razložil namen šolske slavnosti in napovedal, da se je z njeno vstopnino postavil temelj javni ljudski knjižnici na Gorici. Govornik je končal: Kar ste danes dali šoli, to ste dali sami sebi, to ostane vaš imetek, šola je del vašega domo- vanja, kar ste darovali šoli, vam vrne ona z bogatimi obresti po mladini vaši, tu pa še po- sebej po nameravani knjižnici z geslom B Iz na¬ roda za narod!" Ko se je končno po deklamaciji zapela slovenska himna „Kje dom je moj?", so se sedeči dvignili raz sedežev in stoje zaključili imponu jočo slavnost. Premožnejši domačini so pogostili šolsko mladino, a prijatelji in znanci so častitali učiteljstvu na izbornem uspehu slavnosti. Vsi udeleženci so bili nad vse zadovoljni z njenim dušnim užitkom ter so raznesli o nji najboljši glas po šolski občini in sosednjih krajih. Odmev tega glasa je bil v domači občini takšen, ria na vseobčno želi. naj se take šolske slavnosti so obžalovali svojo nepričujočnost. Tudi v gmotnem oziru je uspeh povoljen. Vkljub nizki vstopnini (stojišča po 20 vin., sedeži pa po 40 vin. za osebo) se je nabrala vsota 55 K 86 vin, s katero je postavljen temelj javni ljudski knjižnici na Gorici. Ta knjižnica bode prva svoje vrste v Sa vinjaki dolini. Ustanovljena bode sicer na pod¬ lagi postavnih šolskih naredb, a njena uredba bode podobna načinu velikih ljudskih knjižnic, Najglavnejše točke njene uredbe so: 1. Na šolsko poslopje se napravi napis: »Javna šolska ljudska knjižnica na Gorici". 2. Knjižnične knjige se ločijo od šolarske in pedagoške knjižnice s posebnim imenikom itd, v posebno omaro. 3. Knjižnica je imetek šole, a upravlja jo krajni šolski svet v zvezi z učiteljsko konferenco. 4. Knjižnica ima posebni pečat, knjigovod¬ stvo in račune. 5. Za vsako izposojeno knjigo plača izpo¬ sojevalec po 2, 4, 6 do 8 vin. ravnaje se po ve likosti in dragocenosti knjige. S temi zneski se bode knjižnica sama vzdrževala in množila. S to uredbo odpade ona škodljiva nevšeč¬ nost, ki razjeda naše knjižnice, ustanovljene na podlagi društvenih pravil; ž njo odpade namreč pobiranje udnine, volitev v odbor, predsednika itd. čegar rezultat je bil navadno prepir, stran¬ karstvo, razpad in konec društva ter knjižnice. Ljudske knjižnice se naj ustanavljajo brez društva, brez udov, Njen lastnik bodi šola. Tem načinom se bode šola bližala domu, a dom šoli ter se bode med nami uresničilo geslo jugoslo¬ vanskega pesnika Stanka Vraza. Jz naroda za narodi" Hrastnik. Protestnega shoda v Celju se je udeležilo nad 100 Hrastničanov. V resnici moramo reči, da smo se začudili, ko smo videli živo navdušenje posebno med tukajšnjimi rudarji. In za vso navdušenost ni bilo potreba nikakih agitatorjev, kajti mej rudarji se je začela vzbu¬ jati narodna zavest z vso silo. Ljudje, ki so bili razupiti kot divjaki, so 1. junija pokazali, da čutijo v sebi slovensko kri in dostojnost, Mirno so korakali skozi mesto, zavestno poslušali go vore in kar je največ vredno, umevali so jih! Rudarji, pravo pot ste nastopili, držite to smer tudi v bodoče! Ne bodite samo soc. demokrati, bodite tudi Slovenci in to v prvi vrsti' Zahte¬ vajte v svojem konzumu vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda in prečitajte naslovna stiha vžigaličnih zavojev. Ustanovite si pevsko društvo, a ne za pol leta, ampak za trajen čas. Vpišite se v bralno društvo in marljivo prebirajte njega knjige. In tako bode rastla med vami narodna zave nost, omika in zmisel za svobodo in na- re e a V8e k° ne bode ostalo samo med 271 vami, ampak vkoreninilo se bode med tvor- niškimi delavci, katere je zvito, prezvito ravna¬ nje predstojnikov ne samo uspavalo, nego njim so zatrli ves narodni čut. Kupujejo jim ptujsko fl kroto“ in ta trosi med njimi svoj strup v naj- veCji meri. Z nekim smešnim ponosom gledajo na nemške napise krog tovarne in štejejo si v čast, če vjamejo tupatam kako nemško besedo. S tistimi škrici bomo pa še govorili kako resno besedo. Tudi nekemu železniškemu uradniku bomo povedali, da se nima vtikati med tukaj¬ šnje društvene razmere, da nima izzivati narod¬ njakov. Rudarji naročujte se na vrle slovenske časopise in posnemajte nekatere tovariše, ki vestno čitajo narodne časopise. Pripravljajmo se na čase, ki bodo morda hujši, kakor jih imajo sedaj naši bratje Hrvati, da nas ne presenetijo v največji nevednosti in nezavednosti. Torej, de¬ lavci, knjig, časopisov in društev je treba in kmalu bomo v vzgled drugim slovenskim krajem. Ali vam ne zatrepeče srce pri misli, da bi nemška pošast zasedla te zelene doline, nad katerimi je že začela iztezati grabljive svoje prste. Pokazati hočemo sosedom, da znamo ohraniti svojo posest, da bomo stali na bra¬ niku trdno kot naše obkrožujoče planine. Na delo torej ljudstvo, na delo rudarji, obrtniki in kmetje! __ _ Politični pregled. (Državni zbor.) Začetkom seje dne 9. t. m. je poslanec Biankini zopet spravil na dan do¬ godke na Hrvatskem in opozarjal na to, da je zopet šlo nekaj našega vojaštva na Hrvatsko. Predsednik ga je opomnil, da naj se omeji na vprašanje. Biankini zahteva, da opozori predsed¬ nik deželnobrambnega ministra na njegovi inter¬ pelaciji. Najbolje bi seveda bilo, ako bi se od stranil Hedervaty. Posl. Klofač nato utemeljuje svoj nujni predlog glede dogodkov v Macedoniji. Glavno krivdo zvrača na politiko grcfa Goluchow- skega, na avstrijsko politiko, ki neti razpor med balkanskimi državami. Posl. Vukovič pravi, da je avstro-ruski dogovor glede Macedonije v na¬ sprotju z berolinsko pogodbo. Predlagal je, da naj vlada pojasni, ali ima kaj vpliva na avstrijsko zunanjo politiko. Odgovarjal je Korber in povedal, da dobiva natančne informacije glede vnanje avstrijske politike. Govorili so še trije govorniki in potem je bil predlog odklonjen. Zanj so gla¬ sovali češki in jugoslovanski poslanci (Gališki deželni maršal) postane mesto grofa Potockega, ki je bil imenovan namestnikom, grof Stanislaj Badeni. (Ogrska opozicija) je hotela pričeti s teh¬ nično obstrukcijo. Na prigovarjanje grofa Apponyja je za sedaj odstopila od svojega namena, ker se baje položaj v kratkem korenito izpremeni. Fe- jervary se je odpeljal na Dunaj in o Szellu se vedno odločnejše trdi, da bo odstopil. Zmagala bo torej opozicija. (Dogodki na Hrvatskem,) Uradno časopisje vedno zatrjuje, da pomirjanje ljudstva izdatno napreduje, toda to je Čisto navadna Hedervary- jeva uradna laž. Kajti čemu pa odhaja vedno več našega vojaštva na Hrvatsko? Iz Maribora sta odšla dva eskadrona dragoncev in v Varaž¬ dinu je cel bataljon iz Maribora, V Varaždinu so se ponovile demonstracije. Nad 2000 demon¬ strantov je prodrlo vojaški kordon in napadlo hiše madžaronov in pobilo vsa okna. Ulanci so z golimi sabljami razganjali demonstrante. Na nogah je bilo vse vojaštvo. V Senju je razpu¬ ščeno mestno zastopstvo, ker je določilo gotovo vsoto za nedolžne žrtve. Radi dogodkov v Zapre šiča se je začela v sredo obravnava. Obtoženih je bilo 21. Vlada je razglasila, da je bila v Za¬ grebu zarota proti banu. Užgali so baje zato ba¬ rake na Markovem trgu, da bi medtem napadli plinarno in ugasnili plinove luči ter potem v temi napadli banovo palačo. Opozicijonalni listi so pod strogim policijskim nadzorstvom. Govorilo se je, da se hoče ban udeležiti procesije, in hud stvo je bilo raditega strašansko razburjeno. Pro cesijo so nameravali preložiti. Poročila o včeraj¬ šnjih dogodkih še nimamo (Prevrat v Srbiji.) Posebna izdanja včeraj šnjih listov so prinesla grozno vest, da sta srbski kralj Aleksander in kraljica Draga umor¬ jena ter srbskim kraljem proglašen Peter Kara- djordjevič. V noči od srede na četrtek okrog 11. ure je vlomil kraljev adjutant podpolkovnik Naumovid s podpolkovnikom Mišičem v kra¬ ljevo spalnico in zahteval od kralja, da se od¬ reče prestolu. Aleksander je pograbil revolver in ustrelil Naumoviča. Listino, katero naj bi bil podpisal je zmučkal in vrgel na tla. Podpolkov nik Mišič' je pobral listino in jo zopet ponudil kralju, da bi jo podpisal. Medtem je prišlo še več častnikov v sobo in kralj je izpoznal, kaj nameravajo, in pobegnil s kraljico. Častniki so hiteli za njima in oba ustrelili. Kralja je ustrelil major Lazarevič. Okrog 2. ure sta prišla v kra¬ ljevi dvor brata kraljice Drage Nikodem in Ni¬ kola Lunjevica, katera so oba ustrelili, Ministr¬ skega predsednika Markoviča, notranjega mi¬ nistra Todoroviča in vojnega ministra Pavloviča so ustrelili v njihovih stanovanjih. Vojaštvo je zasedlo ulice, pred kraljev dvor so pripeljali topove. Častniki so začeli klicati: „Živio Peter Karadjordjevie“. Podpolkovnik Nikolič je hotel priti z 8, pešpolkom kralju na pomoč, ali ustavil ga je drug vojaški oddelek. Nastal je boj, v ka¬ terem sta bila oba zapovedujoča častnika ubita. Druga brzojavka pripoveduje, da je 6. pešpolk obkolil kraljevo palačo. Skozi odprta okna so vrgli dinamitne patrone v palačo. Ko so eksplo¬ dirale, je vdrlo vojaštvo v palačo in pomorilo vse, kar se jim je zoperstavilo. Trupli kralja in kra¬ ljice so vrgli skozi okno na cesto. Mrtvih je baje nad 300 ljudi. Vrata v kraljevo spalnico so baje razstrelili z dinamitnimi patronami, pri čemur je bil ubit podpolkovnik Naumovič, Zarotnikom se je ustavil ordonančni častnik Milkovič in generalni pobočnik Lazar Petrov:'č, katera so ustrelili. Kralj je medtem ves čas klical skozi okno na pomoč. Ko je videl, da mora umreti, je objel kraljico in tako so ju zarotniki ustrelili. Katera od obeh vesti je resničnejša se bo v kratkem izvedelo. — Drugo poročilo zopet javlja, da so kraljico in njena dva brata ubili s seki¬ rami. Trupli umorjenega kralja in kraljice se hranite v kraljevem dvoru. Na ljudstvo se je izdala proklamacija, katero je podpisalo osem ministrov in v kateri se javlja, da se je sestavila začasna vlada, ki bo ostala na krmilu do sestanka na¬ rodne skupščine, katera bo izvolila novega kralja. Vest o umoru kralja se je hitro razširila. Vojaštvo jo je sprejelo z navdušenjem. Ustavil se je le polkovnik Nikolič, katerega so pa takoj ustrelili. Ljudstvu je naznanil dogodke v kraljevi palači podpolkovnik Gruič, ki je z vojaškim spremstvom jahal po mestu. Ljudstvo je spre¬ jelo vest z vzkliki „Živio Karadjordjevič". Pred kraljevo palačo je včeraj igrala vojaška godba in ljudstvo je prepevalo narodne pesmi. Skozi odprta okna kraljeve palače je bilo videti krsti kralja in kraljice drugo kraj druge. Nove mi¬ nistre pozdravlja ljudstvo z navdušenimi ,,živio “ klici. Mesto je v zastavah. Poroča se, da je armada proglasila kraljem Petra Karadjordjeviča. Vojaštvo je baje, predno se je izvršil napad na ! kralja, moralo priseči zvestobo Karadjordjeviču. | Peter Karadjordjevič je bi! dosedaj v Genfa v 1 Švici, kjer je bil radi svojega priljudnega na¬ stopa jako priljubljen. On trdi, da mu dogodki v Srbiji niso bili čisto nič znani. Sedaj je na poti v Belgrad. Na prevrat v Srbiji so se že dolgo časa pripravljali. Po celem kraljestvu so bili odbori, ki so bili v zvezi z vojaškimi krogi. Odločen za izvršitev napada je bil 6. pešpolk. Cela stvar bi se pa bila imela izvršiti pozneje, ker pa so vladni krogi že začeli sumiti, se je prevrat pospešil. Povod za pospešitev je bil tudi namen kraljev, ki je nameraval novi narodni skupščini predložiti ureditev prestolonasledstva, vsled če3ar bi bil imenoval svojim naslednikom brata kraljice Drage, svojega pobočnika Lunjevico. Kralj se je čutil popolnoma varnega, posebno že zato, ker mu je prejšnji dan nad 800 srbskih pevcev priredilo prisrčno ovacijo. — Vest o umoru srbske kraljeve dvojice se je hitro raz¬ nesla po svetu in naredila povsod globok vtis. Naš cesar jo je izvedel po procesiji, ko je vo¬ jaštvo defiliralo. Cesar je takoj odšel ter poklical ministra Goluchowskega k sebi. — Nasledki prevrata v Srbiji se z različnih strani različno promatrajo, ali upati je, da ne bodo prehudi za tako in tako težko prizadeto slovansko kralje¬ stvo. čuvaj Bog srbski narod! Izjscva.. Podpisana prosiva tem potom gospoda nad¬ učitelja Franca Roškerja, gospodično učiteljico Karlo Cociancig in gospo Karolino Rošker, uči¬ teljico ženskih ročnih del v Loki pri Žusmu, odpuščenja radi najinega neopravičenega govor¬ jenja in enakega postopanja zoper imenovane. Posebno obžalujem jaz, Ana Pertinoč besede, da so to naši hlapci in dekle. Obenem obljubujeva, da ne bova nikdar več žalila častitega učiteljstva. V Loki, dne 7. junija 1903. (256) Jože in Ana IPertinoč- Vabilo na izvenredni občni zbor „Posojilnice v Gornjemgradu“ ki se vrši v nedeljo, 21. junija t. I., ob 2. uri popoldne v uradni pisarni. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Sprememba pravil. 3. Predlogi. K mnogobrojni udeležbi vabi najvljudneje (247) 1 načelstvo. 3C Izplačujoče se postransko opravilo brez posebnega truda in izgube časa najdejo spoštovane osebe vsakega stanu in povsod s prevzetjem zastopa avstrij¬ ske družbe prve vrste, ki sprejema „zavarovanja proti požaru, steklu, proti škodi pri prevažanju, proti tatvini po vlomu in življenja**. — Ponudbe pod „1798“, Gradec, poste restante. Naj večje j najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov ki vozijo na AMERIKO Hamburg—New-York 1233) 90 le 6 dni. Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja, ter daje pojasnila točno in brezplačno, oblastveno potrjena Agentura Hamburg-Ameriške Linije v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 31. 272 se pod ugodnimi pogoji prevzame ali kupi, bodisi v mestu ali kakem večjem kraju na deželi. — Ponudbe je pošiljati na upravništvo (249) 2—1 »Domovine" v Celju. Št. 343. Oznanilo. (251) 2—2 Okrajni odbor je določil dan za prignanje bikov zaradi licenciranja in premiranja, ki bo na mestnem živinskem sejmišču zraven klavnice v Celju na četrtek dne 18. junija t. 1., ob 8. uri predpoldne. Razdelile se bodo med domače govedorejce naslednje nagrade: 1 državna nagrada .... 60 kron 1 „ „ .... 50 , 1 deželna nagrada .... 40 „ 1 „ „ .... 30 B 3 „ n po ... 20 „ 4 okrajne nagrade „ ... 20 „ 5 n n . • • • 10 5 . . . • . . 5 , Za prignanje bikov od eno uro daleč iz¬ plačalo se bo iz okrajne blagajne po^.2 kroni, od dalj kot eno uro po 3 krone. Govedorejci se opozarjajo na to, da se bodo licencirali in premirali le biki murskega plemena in se naj priženejo samo le res lepi biki; za premlade in premajhne b'ke se ne bo plačalo ničesar. Okrajni odbor v Celju, dne 7. junija 1903. Načelnik: IDr. J_ Semeo. Krompir in fižol (228) 3—3 ls.-u.pi dhtfon Kolenc, trgovec v Celju. Kdor kaj ima, naj takoj naznani. Mihael Altziebler v Celju , umil.. Hlinim .""""' Y,Narodnem domu' (hotel Klembas) ¥ Brežicah se daje s 1. septembrom 1902 gostilna v najem 500—600 kron ali na račun. Pismene ponudbe se naj pošljejo do 15. julija »POSOJILNICI V BREŽICAH", kjer se izvejo (253) 2-1 natančnejša pojasnila __ __ _ .in rnT i iTt ■ ■■ ■ riniFnn i i Mjjjjiii ir . .. m t .n 11 ri 11 ...' j«f«a MStk. A3A /rov mn Ol* ** * *** *** plača se za preskrbljenje črez 60 let sta . rega moža. Ponudbe notarju Bašu v Celju. (254) 2-1 VJ Solicitatorja izurjenega sprejme 1. julija dr. R. PipuS (S») S-1 v Mariboru. mm Za vinogradnike! žžžžžžž^V-****** > W****; av * >,w *»* >, *‘ v * “ “ irf *' Trgovina z železnino „MERKUR FETI u v Oelj-UL, Graška cesta štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite želei.me, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poje e- ske-a orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (Štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko že¬ lezne trgovine spadajoče predmete. HT*- Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. ^ * Bogata izber vsakovrstnih, nagrobnih križev. Postrežba točna Gene nizke. : : : :*r%*:*r*; : :*:*****t*;%*t*:*r*:*:*;*:*>:*:*r*;*:*:*r^:*:*r*;*r*:*r : :*>c*:t*:*r*: : :*:*r : : : :*:%*t* % ) priporoča svoje preskušeno patentirano škropilno sred¬ stvo proti vsem trtnim škodljivcem vsakemu vinograd¬ niku. Steklenica stane 70 vinarjev; priznalna pisma vinogradnikov, ki že 3—5 let z uspehom uporabljajo to (246) 3—2 sredstvo, so na vpogled. $ S „SLAVIJA“ vzajemno zavarovalna banka v Pragi. £ * Silit iliijitgi iajilki je razpisana pri okrajnem odboru celjskem. — Prošnje je vložiti do 22. t. m. pri načelniku (250) 2—2 dr. J. Sernecu * * * t $ P. n. line !§ftif L In D. (zavarovanje kapitalov za življenje in smrt) ki so sklenili svoja zavarovanja v letih 1869 do 1898 pripada. ;5$S Red Star Linie iz Antverpna naravnost v gg Novi Jork in Filadelfijo. §;$; Koncesijovana od vis. c. kr. avstrijske vlade. ŠS&j Pojasnila daje Red Star Linie, Dunaj IV. Wienergiirtel 20 ali pa gS Julij Popper, Siidbahnstr. Nr. 2, Innsbruck. •v.v * $ $ $ . . Dividenda se izplačuje v zmislu § 3. pravil odd. I. in II. na doslej veljavne police gptovenf denat^dopoSlje" ^ »» Ml. d'a s. L v 10 o/, na dividenda pripada brez izjeme na vsa zavarovanja kapitalov katereea- kol. razkazila v glavnem odseku I. in II. oddelka, tedaj nazavarovanie zaslučai smrti, za doživetje in zavarovanje dote deci. J varovanje za slučaj P. n. članom, ki so celoletno zavarovalnino 7 » i ft fA ionQ _i_ , omenjenih 10 % v gotovini izpihalo; oniT "lanom m ki“SLSL£ V “ , bode lltaTs02 POr ° Šh ' en . i '° ndl da " ke " Slavi Je“ iznašajo koncem Od svojega postanka do konca I. 1902 ' izplačala L 'hnnt, v’ vseh^oddelkih Č ' an ° m Z3Varovanih kapitalov in odškodnin vsakomur dopošljemo. Ijensko zavarovanje radi na zahtevo V LJUBLJANI, meseca maja 1903. K 26,906.032-32 73,962.032-88 131.219-53 1,061.385-37 (230) 1 Generalni zastop vzajemno zavarovalne banke SLAVIJE". Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju. Odgovorni urednik in izdajatelj Rudolf Libensky.