Dopisi. Od sv. Križa tik Slatine. (0 b 6 n i z b o r. Zaduaaice.) Dae 17. febr. je iraelo takajšaje ,,kat. pol. društvo" obcai zbor. Najprvo se je volil aovi odbor, izvoljeai so sami zavedai, značajai kat. možje, predsedaik je Viako Zurman. Edea govoraikov je opiaoval veliko aeare6o za Avatrijo valed smrti prestoloaasledaika ceaarjeviča Rudolfa zarad ajegovih izboraih lastaoati ia je predlagal, aaj se izrazi aožalje Nj.veličaaatvu presvitleiau cesarju. Dalje smo ae razgovarjali, kar je kraete posebao zaaimalo, kakošaje aaj bodo kršeaasko sloveaske šole, ne poaemčeyalaice, temveč pametao vrejeae, aa podlagi materaega jezika, kakor pri dragih aarodih: Kitajcib Turkih, Fraacozih, Nemcih i. t. d. Nemški jezik se aaj uči, kdor se ga ho6e, samo siliti ae, sila ai aikjer kaj prida, rada 61oveku preseda. Bolj, ko se bodo otroci z aemščiao mučili, bolj bodo zaostajali v drugib predmetih Ljadske šole aa spodajem sloveaskem Štajarskem ae smejo biti za to, da bi se v ajib Sloveaci poaemčevali; oae morajo imeti bolj vzvišeai aamen. Daadaaea mora človek biti praktičea, od aemš6iae ae bo aobedea ait, cigaai tudi aismo, da bi ae po svetu — po Nem6iji klatili, temveč bocemo doma oatati, ee aadalje a poljedeletvom i. t. d. pečati; in to bo šlo brez aemškega jezika. Slovenaki faatje bistrih glav. — kateri po svetu a. pr. pri vojakih aemščiae potrebajejo, aaučijo se, kakor izkušaja uči, kmalu toliko, da so za rabo. Seveda takib. aaukov je zaatoaj aemakutarjem trobiti, oai jih ae morejo razumeti — prekratke paraeti ao! Naši sloveaski možje pa dobro razumejo, zatorej ae pa pogaajajo za krščaaske, sloveaske, torej pametae aole. Le krepko poatavao aaprej, reaaica ia pravica mora aledajic prodreti. Se aekaj: Celjaka D. W. je piaala, da čaatiti goapod aadžupaik aiso boteli za plačilo Slatiaakim Neaicem ia aeaemcem. aemškutarjeni pod vodstvom veliko-nemca Migliča, katerega ai aikdar pri alužbi božji videti, službe božje za cesarjevičem opraviti, ia glejte, to se je zastoaj, brez plačila zgodilo dae 8. februvarija slov aao. Šolaka mladež ia verao ljudstvo se je obilao zbralo ter je za časao ia večao srečo Nj. veličaastva ia rodbiae molilo. Iz Veržeja. (Zadaja čaat.) Grozno aas je pretresla prežaloataa aovica iz Duaaja, da leži prevzvišeai aadvojvoda cesarjevič Rudolf na mrtvaakem odru. V začetku aiamo aiti aoteli verjeti, da je resnica, ali morali smo, posebao takrat, ko zaaliaimo žaloatao milo petje faraih zvoaov, kateri so mu peli zadajo popot- nico. Oh nepopialjiva žaloat, ki jo je občutilotukajšaje ljudstvo! Domaci gosp. župaik aamozaaaijo, da bode v poaedeljek dae II. febr. čraa peta sv. meša ia vigilije za prevzvišeaega pokojaika. Ob osmib predpoldaem zapoj6 zvoaovi, kateri aas vabijo k av. meši. Maožica ljudi se bliža cerkvi, kakor tudi g. aadučitelj z vso šolsko mladiao; še oddelek domačib strelcev v erai paradai obleki, pod poveljuištvom g. stotaika _. Zeleaka koraka med žalostaim, počaaaim bobaaajem v cerkvo, izkazat pokojaiku zadujo čaat. Veliko britkih aolz je zaigralo v očeh ljudatva, ko vidijo aredi cerkve mrtvaško rakev, apomiajajo se aa tisto, v kateri leži pokojai aaš preatoloaaaledaik. Pa zastoaj je vse žalovaaje aaše, ker oa pretrdao spi v hladai gomili; zatorej vsklikaemo: Daj mu Vsegamogočai večni mir ia pokoj ia aaj mu sveti večaa luč! Iz Marenberga. (Zadušaice. Posojilaica.) Od povsod dobajajo glasovi, kako so se opravljale zadušnice, mrtvaška opravila za pokojaim cesarjevičem. Povsod vršila se je stvar v aajlepšem redu, kakor je ukazalacerkveaa oblast. Zadoatilo se je tudi povsod političui oblaati, prej ali poslej. Zatorej ae bom opisoval, kako ae je zbrala gospoda od c. kr. sodišča, c. kr. beležaištva, c. kr. davkarstva, učitelji a šolsko mladiao ia tako aaprej. V tem bi moral le tisto piaati, čeaar 80 vse aoviae polae. Tudi črui prapori plapolali ao z razuib poalopij. Toda čudite se Sloveaci! Čraih praporov bilo je ob amrti cesarjevica Rudolfa veliko maaje, kakor po leti ,,fraakfurtericu, aemških praporov, ko je semkaj prišel ,,kulturo širit aemški sulvereia " Od kod le to? Meada amo vže preveč uemški ka li! Da ,,"Wacbt am Rheia" bolj ,,aekateraikom" ugaja, kakor pošteae druge aemške pesmi, da še o sloveaskib ae pišem, o tem se vsaki čas lahko prepričaš. Peami aloveaake?— 0 saj ae še pogovarjati po aloveasko pre ae sme po gostilaicah. Oe le kak ,,pravi Nemec" kje za durmi sedi, ae sme bojda aihče sloveaski govoriti zakaj to je zaak aeolike aeizobražbe! V tem, ko prileti tako mialečim — takib pa je precej — kakšaa sloveuska bes^da aa aežao ajibovo z jirboviao preoblečeao aemško uho, vže ti stezajo edea proti drugemu vratove kakor mladi srakoperji iz gaezda, ko slišijo, žvrgoleti starce. (Koaec prih.) Od sv. Lovrenca na Koroški železnici. (Zadusaice.) Kakor vsakega zveatega avstrijaaca. tako je tudi aas, izaeaadil ia pretreael glas o prezgodai ia prežaloatai starti, aam priljubljeaega cesarjeviča Rudolfa. V zaak žalovaaja se je pri aas dae 5. svečaaa od 12 — 1 ure opoludae pri vaeb cerkvab zvoailo, ia 12. avečaaa ob 8. uri v jutro je bila čraa sv. mešaia ,,libera" za pokojaega, iu slavaosti so se vdeležili gospodje učitelji a šolsko mladiao, cerkveaa ia občiaska predstojaištva, ia vsa odličaa gospoda iz trga ia okolice. — Samo aekaj 8e mi čudao zdi, kaj da aaaega požaraega društva ai bilo; ae vemo, kaj tisti ajibov mogočai ,,vodjau misli. — Naše požarao društvo zaajde ae le takrat v obilaem številu. kedar imajo kai. da ai gasijo — avoja grla. S. F. Iz Št. Lovrenca ob koroški železnici. (Godbeaa akušaja.) Jako me veseli, da se je ta godbeua skušuja, katero je priredil g. Polaaec dae 17. svečaaa 1889, tako dobro obaesla, ia zato izrekam prisrčao pohvalo v imeau vae"b tistih, ki so bili pri tej akušnji aavzoči, g. Polaacu. kakor tudi vsem ajegovim učeacem ia učeakam, ki so tako dobro svoje aaloge izvršili. Najprej je kakib oaem faatov aa gosle sviralo, aa to pa je gospica Terezija Polaaec aa glasoviru in citrah prav izvrstao igrala. Res, hvale vredao ! Ne smem tudi pozabiti dveb majbaia, kakib osem ali deset let starib deklet, ki ste tudi prav lepo bili gledati pri glasoviru. Tedaj čast g. Polaacu!