casmmmmKtmtmimamutmsB: AMERICAN NEWSPAPER PRI MTET) XN SLOVENIAN ' LANGUAGE mmnimmmmmnmmmmfli irsueiY MONDAY WEDNESDAY FRIDAY AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLlf "Ammrmt lam?" Strttfflstmmmfflmns tusttimuii NEODVISEN UST 7A SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI NO. 100. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY AUGUST 27th, 1926. LETO XXVI!I.-VOL.XXVIII Newkrske novice. VEČ SMRTNIH SLUČAJEV ZADNJE DNI V SLOVENSKI NASELBINI. Kar precej časa sem že molčal. Ljudje so se vpraševali, kaj je vendar z newbur-škim dopisnikom, da ni več novic izpod njegovega peresa; pa ne, da bi všel kam če.? elevelandske meje, ali pa da bi umrl, Bog varuj tega! Nič tega ni! Le časa še za rep ne morem vselej vjeti, kadar bi ga hotel. Novic pa imamo vedno za naramne koše, če se jih še kaj spominjate iz starega kraja, kakšni so bili. Kje naj začnem, da vse povem in da ne bi kaj dobrega izostalo? Če pa kaj slabega pozabim, nič ne stri. V nedeljo, 15. avgusta, smo imeli žegnanje, in društva skupno sv. mašo ob 10. uri. Z godbo na čelu smo korakali v cerkev. Popoldne so pa možje našteli Lovrenčeve kolekte $1368.78. Farani, storili ste svojo dolžnost, pokazali ste svojo gorečnost, izpričali svojo požrtvovalnost. Od svojih sk romnih zaslužkov ste si odtrgali in darovali za hišo božjo; tisočera vam hvala! Bog vam plačaj! ■ 10 naših faranov je odšlo tisto nedeljo v Pittsburgh na konvencijo KSKj. odkoder so se vsi, potem ko &o - tbri<. sv*,' jo dolžnost, z ogorčenjem vrnili, češ, v Pittsburgh pa nikdar več. Še par dni, pa bi nas bilo konec tam, kraj jim je bil namreč tako neprijeten. (Za-kaj pa, tell me the reason? Kaj bodo Pittsburžani rekli? Urednik tega lista se je \ Pittsburghu izvrstno počutil, četudi mu je Mr. John Balko vcc izročil strašno skrivnost, ča jo ponese v Cleveland. Op. ured.) Žal, da je moral Fathei Oman že takoj prvi dan zapustiti konvencijo in oditi na pogreb svoje nečakinje, Misf Brigite Blenk uš v Minnesoto. Umrlo je 25 let staro dekle na Posledicah dolgotrajne bole-'ni, na praznik Marijinega ynebovzetja, in s tem najlep-se proslavila nebeško Mater s svojim prihodom v nebesa. se je še spominjamo, ko Je pred leti gospodinjila v na župnišču pri Fathei Omanu. Bila je vesela, dobra ln prijazna Slovenka, in pač 11' bilo misliti, da jo bo Bog tako hitro poklical po plačilo ^tarišem in sorodnikom izra-•'-3 m o svoje sožalje nad zgubo nad vse ljubljene hčerke, oz Porodnice, njej pa kličemo; veseli se pri svojem Bogu, ki ga večkrat prejemala tudi \ bolezni, in prosi za nas, da se ^><>e pri sv. obhajilu, zdihni-* vO)o blago dušo. Pogreb (Dalje na 4. strani) Nov "odrešitelj". V AMERIKO JE DOSPEL INDIJEC, KI 150 SPREOBRNIL VSE GREŠNIKE. avgusta. New York, 26. ; Včeraj je dospel sem mlad Indijec J odda Krišnamurti, ki Prohibicija ostane REPUBLIKANCI GOTOVI, DA PRED LETOM 1930 NE HO ODPRAVLJENA. Paul Smith's, N. Y, 26. avgusta. Prohibicijska postava ostane v Ameriki ravno ta- : je izjavil, da bo rešil Ameri- ka kot je danes najmanj do ko materializma. Krišnamur- ! leta 1930. Tako je izjavil ti trdi, da je božansko nav- kongresman Wood, ki je na-jdahnjen. Toda New York se čelnik republikanskega kon-j radi njegovega prihoda niti grešnega odbora. Mr. Wood !zganil ni. Razven par duca- je imel tozadevno daljšo kon-. tov časnikarskih poročeval-1 ferenco s predsednikom Coo-cev se za modernega "mesi-1 lidge. Izjavil je, da je bil jo" nihče ni zmenil. Vsak ro- predsednik Coolidge zelo ve- Place železničarjev.! Policist v ječi. j Fašisti in Valentino NJIH ZAHTEVE NA RAZPRAVO PRED POSEBNI ODBOR PRIDEJO KAZNOVAN, KER JE CK/L SODNEGA VARANTA LUKI. V PRIVATNO HIŠO. koborec, ki dospe v New York je častno sprejet, toda za "odrešitelja" ni bilo nobenega zanimanja. Krišnamurti je človek male postave, ja-ko suhljat in tehta komaj 112 sel, ko mu je zagotovil, da bo letos zopet izvoljen republikanski kongres. In dokler bodo republikanci imeli večino v kongresu, se prohibicijska postava ne bo spremenila. Sa- funtov. Napram časnikar-| mo na vzhodu je stališče moškim poročevalcem se je izja- krih nekako bolj ugodno, in vil: "Upam, da bom povzro- tu pričakujejo suhači, da bo- čil radikalne razmere v ameriškem verskem življenju. Z mojim prihodom je dospela iiova civilizacija za Ameriko.' Krišnamurti se poda najprvo do zgubili deset kongresma-nov, ki zagovarjajo prohibici-jo, in bodo na njih mesto izvoljeni mokri. Položaj na jugu in po .zapadu je pa glede v Chicago, kjer bo konvenci- iprohibicije nespremenjen. Reja sekte "teosofistov," kot se publikanci so trdno prepriča- imenujejo njegovi pnstasi. Potem bo pa tri mesece pridigal po raznih mestih Amerike ni, da bodo še naprej obdržali vodstvo v kongresu. VAL ZLOČINOV V FRANCIJI. PROHIBICIJA NAŠEGA ŽIVEŽA. Philadelphia, Pa., 25. avgu- . Perij, avgusta. Neki^tu. T,u .;bf;ru;ej.a konvenci-Parižan, po imenu Cretien, je ja zobozdravnikov, in znani pridivjal danes v prostore.; dr. Buckley se je izjavil, da kjer je delala njegova žena.; je prohibicija živeža bolj po-V rokah je držal par strganih trebna kot prohibicija opojne nogavic in srajc. "Prsti mi:pijače. Pijača ne škoduje to- New York, 2( avg. Zahteve železniških sprevodnikov, brakesianov in ; vičmanov, ki zahtevajo en dofrr na dan zboljšane plače, pridejo pred posebno razsodi Je, pri katerem se bo o teh ahtevah obravnavalo. Železničarji, ki zahtevajo te zvišane plače, delujejo na železnicah vzhodno od Chicage in severno od Ohio reke. Mesece in mese^ ce je trajalo, precino so se zje-dinili glede te skupne konference. Enake zahteve za zboljšane plače pridejo v kratkem tudi od drugih železničarjev. Železničarji bodo zbrali dva svoja zastopnika za skupno konferenco, lastniki železnic imenujejo dva svoja zastopnika, in vr: štirje izberejo petega kot predsednika. Železničarje bo zastopal D. L. Cease, urednik glasila želez-, niške unije in b. F. Curtis, generalni tajnik bratovščine železniških sprevodnikov. Se-dajna plača za železniške sprevodnike znaša $6.44 na dan za osemurno delo, dočim dobivajo brakemani $4.84 na dan. Omenjena konferenca bo prva, odkar je kongres naredil postavo., ; prisili železničarje in lastnike železnic, da arbitrirajo, predne pride do resnih posledic. silijo na dan v nogavicah, s strgano srajco moram hoditi okoli!" je kričal nad ženo. "Zašij ali te pa vbijem!" In sprožil je z revolverjem proti njej. V Marseilles je neki mlad fant svojo zaročenko, njegova sestra je pa istotako ubila svojega .zaročenca. Šest umorov se je pripetilo včeraj v Parizu.« — Vrana vrani ne izkljuje oči, pravi star slovenski pregovor, toda suhaški agent pa zapre včasih suhaškega agenta, se glasi moderni ameriški pregovor. Vaški maršal John priporočil milosti, tudi Dona-Tesar iz Parme, v bližini Cle- hey ni hotel mlademu moril- liko kot razna jedila. Kongres bi- moral narediti postavo, ki bi prepovedovala uživanje raznih jedil! Kam plove-mo! — V nedeljo je gpolnil 18 let Emmanuel Ross, in danes zju-traj navsezgodaj je b'il postavno umorjen na električnem stolu v Columbusu. Ross je najmlajši morilec, ki je moral v smrt v državi Ohio. 40.000 oseb je dalo svoje podpise s prošnjo, da governer Dona^ hey pomilosti morilca, toda cer odbor za pomiloščenje n> LAŠKI MANEVRI NA TIROLSKEM. Dunaj, 25. avgusta. Laški vojni minister se bavi z načrtom, da se priredijo letos veliki manevri laške armade na južnem Tirolskem. Radi tega je nastalo vznemirjenje med Avstrijci in Švici, ker bodo manevri preblizu njih meje. Armadno vodstvo name-Vava spraviti več baterij teške-ga gorskega topništva na najvišje gore ob avstrijski in švicarski meji. Trije armadni zbori se udeležijo manevrov. velanda, je sedel v sredo popoldne v nekem "roadhouse" na 5579 Settlement Rd. Zajedno z .sedmimi moškimi. Kar planejo zvezini suhaški agenti v skrivno gostilno in aretirajo vse skupaj, privatne Mudi in vaškega maršala, John Tesarja. Zvezini agenti trdijo, da so dobili 10 zabojev pi ve v prostorih. Ko so zvezini agenti ravno preiskovali po prostorih, ste se pripeljali ? avtomobilom dve mladi dekleti. Tudi te dve ste bili aretirani, ko so agenti dobili v njih avtomobilu steklenico žganja. Vaški maršal Tesar se je izjavil, da nikakor ni pil v gostilni, pač pa je le opazoval, kaj delajo v gostilni, in je hotel pravkar aretirati lastnika go stilne, ko so ga prehiteli zve cu prizanesti. Ross je 25. novembra, 1925, udri v groceri-jo Izidro Steeka v Clevelan-du, z namenom, da ga oroja. Ker se je pa Steek branil, ga je Ross hladnokrvno ustrelil Ross je zamorec. — Leto je minulo, odkar je bilo ustanovljeno dr. Krasni Raj, št. 160. JSKJ, in se jako lepo razvija. Pri zadnji seji je pristopilo več novih članov in članic. Članstvo je na zadnji seji tudi glasovalo, da proslavi prvo obletnico obstanka s piknikom, ki se vrši 29. avgusta na Bauer farmi na Dahnem Rd. Uljudno so vabljena vsa društva, zlasti pevska, da se udeležijo piknika. Svi-rala bo dobra godba, in za najboljšo postrežbo gostom bo v obilici preskrbljeno. Busi zini agenti. Tesar je bil nav čakajo pred slaščičarno Frank zoč v gostilni v polni unifor mi. — Dne 25. sept. se vrši civilna preskušnja za stenogra-finje za elev. mestne sodnije. Natančneja pojasnila dobite v City Hall, Civil Service Commision. Urbas, 3839 E. 93rd St. K obilni udeležbi vabi odbor. — Iz Clevelanda je odpotoval katoliški nadškof Most Rev. Dobrečič, ki je bil dalj časa gost našega hrvatskega župnika Rev. Domladovca na E. 40. ces*i. V sredo je dobila policija v Clevelandu eno trdo pod nos, GLEDE STBAŽENJA MRTVEGA TRUPLA IGRALCA JE NASTAL SPOC. New York, 26. Naval na prosto^, kjer se na- avgusta. — Kot smo že v zadnji številki na kratko poročali, je bil štrajk barvarjev in steklarjev proglašen končanim. Potem ko so unijski delavci štrajka-li od 1. mraca, torej skoro šest mesecev, so se vrnili na delo zopet za stare plače po $1.25 na uro. Tudi zahteva za petdnevni delavnik na teden je propadla. Vodstvo unije se je izjavilo, da je prenehalo s štrajkom .z ozirov javnih interesov, ker obstoji velika potreba, da se pričete stavbe dogradijo. Pred šestimi tedni so kontraktorji ponudili barvar-jem in steklarjem $1.30 na uro, toda so delavci to zavrgli, sedaj so se pa vrnili za staro plačo na delo. Škoda, da se je štrajk pričel, kajti prinesel je ljudem veliko škodo, pa nobene koristi. —- Iz stare domovine se je vrnil poznani rojak Mr. Math Križman, ki nam je pripovedoval o silnem požarju, ki je zadel vas Prigorico pri Ribnici. Mr. Križman ima mnogo slik tega požarja, katere rad pokaže, ako se oglasite pri njem na 1192 Norwood Rd. Ravno tam se sprejemajo tudi darovi za pogorelce. ko je sodnik Meck od mestpe haja mrtvo trup»j igrale: V. sodnije obsodil policista ;lentino, je bil tako silen d1 ter Carroll iz 4. precinkta 12 nes, da so oblasti sklenile, o '< 10 dni ječe, ker je udri v j. :i- ne pripustijo več ljudi k ogie-vatno stanovanje in konfis 1-; du trupla. Včeraj ie bil na-ral žganje, ne da bi imel za rc val tako silen, da niti 500 po-potrebni varant od sodnije. licistov ni moglo vzdržati re-Najprvo je policist Carroll j da, in so morali policisti na izjavil pred sodnijo, da je imel konjih zaporedoma se zagnati varant, ko je udri v hišo na med množico, da so jo z naj- Aretirani suhač. ZVEZINI AGENT COLLINS UBIL OTROKA Z AVTOMOBILOM. 1414 E. 66th St. kjer je zajed-no z nekim drugim policistom aretiral Carl Pevana in Warren Reese. Oba omenjena sta bila obsojena na $100 kazni, ker so dobili pri njima štiri galone žganja. Toda oba sts najela odvetnika, kateremu sta izjavila, da policista nista imela varanta, ko sta udrla v stanovanje. Sodnik Meck — zapomnite si njegovo ime večjo težavo razpršili. 10.000 ljudi je stalo včeraj v vrsti pred mrliško kapelo. Linija je bila nad eno miljo dolga. Tipkarice, delavke, mlada dekleta, napol-otroci še, vse je drenjalo pred pogrebnim zavodom. Nobene dostojnosti ni bilo med njimi. Dekleta in | ženske so se smejale na glas. Z največjo naglico so policisti podili to pisano in nedostojno e dal nemudoma pozvati po- množico mimo krste ranjke-licista Carroll, katerega je i ga. "Le naprej, kar naprej!" vprašal, če je imel varant, kcjje neprestano donelo povelje je udri v omenjeno hišo. Po- 1 policistov. Kdorkoli je bil licist je priznal, da ni imel va- j "srečen" dovolj,, da je mogel ranta, nakar ga je sodnik ; priti v notranje prostore, ni Meck nemudoma obsodil n3 ; imel niti pol sekunde časa, da 10 dni ječe, oba obsojena last- i si ogleda mrtvo truplo. 150 trika žganja je pa dal takoj j oseb je šlo mimo krste vsako oprostiti in jima odpustil vse minuto. V torek zvečer kazen. Je rekel sodnki M "Kljub temu, da sta oba obsojenca bootleggerja, pa se morata takoj oprostiti, kajti dokazi proti njima so bili dobljeni na nepostaven način, jaz ne bom nikdar obsodil kakega kršilca postave, akq, je bil aretiran na nepostaven način. Vsak policist mora imeti sodnijski varant, pred-no sme aretirati koga v privatni hiši." Poleg 10 dnevnega zapora mora policist Carroll plačati tudi $25 kazni in sodnje stroške, objednem je pa sodnik Meck izdal zaporno povelje tudi proti drugemu policistu, ki je spremljal Car-rolla pri vlomu v hišo. Kc je direktor javne varnosti Barry, kot vrhovni načelnik policije, izvedel o tem, je naroČil inšpektorju Mattowitzu, Ja nemudoma preišče položaj. Barry je naročil policistom, Ja ne smejo vdirati v privatna stanovanja brez sodnjega varanta. . KATOLIČANI UDRIHAJO PO FAŠISTIH. Mantoa, Italija, 25. avg. Skupina mladih katoliških fantov, ki se je vračala od verskih opravil, je napadla glavni stan fašistov v Castiglione in ga uničila. — Jako težko poškodbo je dobil 44 letni Anton Kari, 5912 I'rosser Ave ko mu je nekdo tekom prepira zagnal kozarec v glavo. Nesrečnika so prepeljali v bolnico, kjer je zdravnik dognal, da ima prebito lobanjo. Zdravniki nimajo upanja, da bi ostal pri življenju. Policija v Euclid vasi je prijela nekega moškega, ki je zagnal kozarec. — Collinwood Lodge B. R C. of A. št: 1055 priredi v nedeljo, 29. avgusta piknik na Štrumbljevib prostorih na 1090 Bliss Rd. v Euelidu. Rojaki so uljudno vabljeni. jruhal oostalo. tako n.evrOjn-;. ker ni mogla priti na vrsto do krste, da je mnogo izmed njih začelo stresati milo po cestnem tlaku, tako da ni bilo mogoče hoditi, in je več policijskih konj popadalo na tla. Mlada dekleta so se smejala in delala neslane opazke. Med drugimi, ki so poslali vence, se nahaja tudi venec od Mus-solinija iz Rima, dasi poznejša poročila iz Rima naznanja-0, da Mussolini ni naročil /enca. Da so truplo Valentina odtegnili javni razstavi je kriv tudi strah poboja med laškimi fašisti in anti-fašisti. Štirje fašisti so včeraj straži-li trujvo Valentina, nakar se je vnel prepir, med njih nasprotnici, češ, da nimajo pravice biti na mrtvaški straži. Kakih 100 žensk je bilo v silni gnječi pohojenih in poškodovanih. -o- — Kako poslujejo vaške sod nije v elevelandski okolici glede prohibicijske postave, je razvidno iz poročila, ki ga je pravkar naredil državni pregledovalec knjig, Rupert, ki jc pregledal knjige vaškega sodnika v Parkview Village. Suhaški agenti so dobivali $100 na teden, dočim je bila plača vaškega blagajnika znižana od $50 na $10 na leto. Župan je dobival na leto $1.00 plače, toda od raznih pristojbin prohibicijskih slučajev je potegnil nad $1000. — V soboto se vrši poroka poznanega slovenskega fanta m korenjaka, Mr. Anton Količka z Miss Jennie Leskovec. Poročno slavlje se vrši v Fr. Mervarjevi dvorani, kamor so povabljeni številni prijatelji ženina in neveste. Ker je bil Košiček poznan vedno kot fest fai\t, mu bo gotovo prišlo mnogo njegovih prijateljev častitatj. Tudi od naše strani pošiljamo iskrene častitke za srečno zakonsko življenje! Avtomobil, katerega je vozil v a-' -o pop. .zvezini suhaški ageni Al. Collins, znani nasilnež, je ubil nekega dečka, rani' rri osebe ter razbil veliko razstavno okno neke trgovine na-6109 Quinc-y Ave. Policija je Collinsa aretirala in ga obdolžila uboja. Ubit je bil 13 letni dečko Charles Weinstine, 640! Ruth Ave. Ranjena je lastnica trgovine, ki je ravno prodajala dvema otrokoma candy, ko je tresnil avtomobil v trgovino. Vsi trije so dobili poškodbe. Collins je ob času nesreče vozil 60 milj na uro. Znan je kot velik nasilnež. Pred dvema letoma je ustrelil dvatbootleg-r-rerjn, katera je peljal v nastavljeno ianjko. Policija ga je obdolžila umora, toda do sodnje obravnave ni prišlo radi posredovanja zvezine sodnije. Pred nekaj meseci je zopet ubil nekgae moškega v Toledo, in pred kratkim je bil kaznovan od elev. sodnije, ker je nekomu z revolverjem grozil. Toda zvezina sodnija pravi, da je Collins najbolj vesten prohibicijski uradnik Ubijalci imajo seveda prednost. no*--V- državljan s kozarcem Vuva je "pa lump 'in zločinec. — Največji piknik v nedeljo, 29. avgusta se vrši na Mervarjevi farmi na Dunham Rd. Piknik priredijo naši ameriški legijonarji, bivši slovenski vojaki v strijc Samovi armadi tekom svetovne vojne. Brezžične brzojavke poročajo, da imajo že večino amuni-cine: kanone, tenke, šrapne le, granate, lopate in krampe, pa tudi klobase, šunke, salame, kokoši, purane, race itd. Samoobsebi se razume, da po-setnikom tega piknika ne bo treba trpeti žeje, četudi bi slučajno mimoidoča reka usahnila. Ordinančni častnik bo namreč navrtal studence, ki j bodo gasili žejo vseh navzo-|"$''h. Toliko za notranje po-I frebe. Po končanih "kajzer manevrih" bo baseball igra med samci in oženjenimi. Po končani igri pa dirkev žak-Ijih. s krompirjem, steklenicami. Za vse tekme je pripravljenih več dobrih daril, ki se razdelijo takoj po zmagi. Torej kdor se hoče prihodnjo nedeljo dobro zabavati, naj ne pozabi priti na prvi piknik naših slovenskih legijonarjev na Frank Mervarjevi farmi v nedeljo, 29. avgusta. Za generalni štab — R. F. G. — 18 letna Buksa je morala v sredo peš iti iz Gordon parka do njenega doma na 2540 E. 83rd St. Napram policiji je izjavila, da so ji fantje odnesli obleko, ko se je kopala, in je bila prisiljena v kopalni obleki korakati domov. j — Policija je prepovedala javtomobilistom "parkati" ka-: re po E. 9th St. med St. Clair 1 in Prospect Ave. * Iz petmesečnega potovanja po Evropi sta se vrnila te dni Mary Pick ford in njen soprog Doug Fairbanks. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) u.w.,: ■'..' v ..., ,,.--— - , v. ■—t--- NAROi Za Ameriko........$4.00 Za Evropo......... .$5.50 iNINA: Za Cleveland po pošti . .$5. Posamezna številka----3c. Vsa pisma, dopisi in denar naj se pošilja na Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Tel. Randolph 628. JAMES DEBEVEC, Publisher, LOUIS J. PIRC, Editor Read by 35,000 Slovenians in the City of Clevelnad and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit—foreign in language only. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1879. No. 100. Fri. Aug. 27th, '26. IZZIVANJE V MEKSIKI. Meksikanska vlada je izzvala meksikanske katolike in skuša dognati njih moč s tem, da je odredila in skuša vsiliti najbolj tiranske proti-verske postave, kar jih je kdaj kaka država na svetu izdala v modernih časih. Katoličani v Meksiki so raditega prišli v težaven položaj. Ako se ustavljajo postavam s silo, tedaj bi bila vlada popolnoma, prepričana v svoji .teoriji, da katoliška cerkev uči raje pokorščino papežu kakor pa svetni vladi. Ako pa katoličani sprejmejo proti-verske vladne postave, tedaj je za katoliško cerkev v Meksiki nemogoče, da še nadalje obstoji. Kot v odgovor tem despotskim odredbam, je prenehala vsaka služba božja v Meksiki že 1. avgusta ter izročila cerkve laikom. Katoličani so organizirali narodno obrambeno ligo verske svobode, in njih prvi korak je bil, da so začeli bojkotirati javnost na ta način, da ne kupujejo ničesar druzega kot kar je absolutno potrebno. Prepričani so, da ekonomski pritisk bo kmalu prisilil vlado Callesa, da posluša glasove pameti in svobode. Banke in trgovska podjetja že čutijo posledice tega bojkota. Ta podjetja skušajo pregovoriti predsednika Callesa, da suspendira verske postave za eno leto, in tekom tega časa naj se vršijo narodne volitve, da se odloči, če so ljudje zadovoljni s temi postavami ali ne. Prišlo je že do nemirov po raznih prostorih, toda v splošnem izvajajo katoličani pasivni odpor. Le tedaj, kadar jih s silo napadejo, tedaj odgovorijo kot je treba. Gotovo je, da bo v tem svojem proti-verskem prizadevanju predsednik Calles konečno poražen. Njegove postave so nasprotne duhu časa. Moderna demokracija ne more poznati tiranskih postav. Ločitev cerkve od države je ena stvar, preganjanje človeka pa, ki nekaj veruje, je vsa druga stvar. Zjedinjene Države so dokazale tekom zadnjih 150 let, da se more zvršiti jočitev cerkve od države brez vsake brutalnosti, despoti-zma in preganjanja, kajti vsakdo ima božansko pravico, da rnoll k Bogu, kakor mu vest narekuje, nihče pa nima pravice te preganjati raditega, ker si prepričan o gotovi stvari. Boj v Meksiki bo nttjftržjse vlekel dolgo, kajti napredek koraka počasi, in gotovo je tudi, da zna verski boj v Meksiki voditi do revolucije. Calles sedi na sodu smodnika. V rokah drži prižgane žveplenke. In vsak trenutek se lahko pripeti razstrelba. Despotizem je oče revolucuje. Še v vsakem stoletju nam je zgodovina to jasno orisala. In najhitrejši pot napeljati ljudi k revoluciji je ta, da se jim zanika njih največja pravica, pravica državljanske in verske svobode. Ogromna večina Meksikancev je katoliška. In dejstvo, da more v Meksiki manjšina vsiliti enake postave kljub volji večine, nam jasno dokazuje, da Meksiko nikakor nima narodne vlade. Ako se bo Calles držal svojih tiranskih postav, je edini i/hod konečno, kakor je zgodovina vedno kazala, naskok na vlado, da se vrne vlada narodu potom krvavega procesa z orožjem. Kdo bo odgovoren za krviprelitje, kateremu se sicer meksikanska vlada tako lahko ogne? Gotovo je, da bo katoliška cerkev svetovala mirno posredovanje, toda niti papežev mandat ne more držati na vajetih ljudske strasti, pomnožene po despotičnih in obsojc vrednih postavah. In vsaka dežela zaide lahko vsak trenutek v enak položaj, ako sledi nasvetom ljudi, ki so polni fanatizma, ignorance, predsodkov in sovraštva. Pred 15. leti v Clevelandu in po svetu. (Iz arhivov "CJev. Amerike", Leta 1910). Avgusta meseca, 1911, je še vedno trajal v Clevelandu štrajk krojačev in šivilj. 20. avgusta je bil sklican shod vseh delavskih voditeljev, ki so se posvetovali, če bi kazalo, da se v Clevelandu skliče splošen štrajk vseh unijskih delavcev, da se na ta način naredi pritisk na delodajalce, da sklenejo mir z unijo krojačev in šivilj. Vendar se voditelji na shodu glede tega niso mogli zjediniti. V tednu od 20. do 26. avgusta, 1911, so umrli sledeči slovenski otroci: starišem Ur-bančič sin Anton, starišem Stušek v Collinvvoodu tudi sin Anton, starišem Blatnik sin Karol, starišem Bradač hčerka Katarina, starišem Tomšič sin Pavel, starišem Col- lar v Newburghu hčerka Ma- ry. Dne 18. avgusta, 1911, se je poročil poznani rojak Mr. Martin Šorn z Miss Karolinc Štigovec. "Clev. Amerika" z dne 22. avgusta, 1911, poroča sledeče: "Z nožem je napadel neki I Zabukovec, stanujoč na 55. cesti, rojaka John Žuliča, k; jc napadalca pri društvu na-j znanil, da je ravnal zoper pravila v času, ko je bil bolan. To je razjezilo Zabukovca in je | hotel pokazati z nožem, da 'ima on prav. Res pravi dru-štvenik s prav bratovskim sr- P» , cem: Tekom mesecev junija, julija in avgusta, 1911, je odpotovalo iz Clevelanda v staro domovino 237 Slovencev, a i sem jih je prišlo 221. Danes jih v treh letih toliko ne pride v Ameriko. Dne 23. avgusta, 1911, je umrl v Clevelandu nadebuden mladenič Viktor Jarc, brat poznanega slov. krojača Andrej jarca. Mladenič je bil v Clevelandu -splošno priljubljen po svojem finem družabni-štvu, dobri volji in neumorni pridnosti. Bil je eden izmed mladih fantov, katerega je bil vsak vesel. Rojen je bil leta 1888, in je prišel leta 1904 v Ameriko. Leta 1908 je odšel k ameriški armadi, kjer je služboval dve leti in pol. Nastanjen je bil kot vojak tudi na Filipinskih otokih. Tu si je najbrž pridobil kal mrzlice, ki ga je pozneje pokopala. Bij je član dr. Z. M. B. in tega društva prvi tajnik pri ustanovitvi leta 1907. Ko se je vrnil od vojakov, je postal poveljnik društva. Bil je prvi član društva, ki je umrl od ustanovitve. Društvo mu je priredilo sijajen pogreb. Vsi društveni bratje so nastopili v polni uniformi. Slovensko mesnico je odprl rojak Math Smole na 6112 Glass Ave. dne 21. avg. 1911. "Clev. Amerika" z dne 25. avgusta, 1911, opozarja vse trgovce pa tudi posameznike, da dobro zapirajo svoje trgovine in stanovanja, kajti toliko lumpov kot jih je bilo tedaj v Clevelandu, se ni še nabralo ziepa v mestu. Prihajali so kar v vlakih iz raznih krajev. In "treba je največje pozornosti, da se ne pride v dotiko s to sodrgo." 19. avg. 1911, se je na Ely, Minn, poročil Mr. Jos. Pucelj z Miss Josipino Pluth. Clev. Amerika z dne 25. avgusta, 1911, prinaša iz Ljubljane direktno brzojavko, v kateri se naznanja, da je po-eorel lep dolenjski trg Mokronog. Zgorelo je popolnoma 150 hiš, in je škoda znašala po tedajni vrednosti nad dva milijona kron. POŽARVPRIGORICI OBČINA DOLENJA VAS, SLOVENIJA. V noči 1. junija 1926, je grozen požar upepelil pol vasi Pri gorica, občina Dolenja vas pri Ribnici, okraj Kočevje, Slovenija. Ob pol dveh ponoči ?,e je raslišal grozen klic: "Vstanite. ogenj!" V času največjega dela, kako utrujen kmetič truden zaspi! A, kateri klic je groznejši kot "o-genj!", in kateri glas žalostnej-ši kot plat zvona ! Kako so vpili in klicali prigorski, cllen-ski, nemščanski in rakitniški zvonovi na pomoč! Že pred ognjem je bil nena vadno močan piš, ko pa je siknil prvi plamen, je zaplesal vihar tuleč in sikajoč, kot da naznanja kone,c vsega. Ljudje vpijejo, otroci plakajo, živina tuli, perutnina frfota okrog ognja, šest brizgaln pljuska, vmes plat zvona, hreščanje gorečega tramovja, pok padajočih streh, dalje pa grozen dim in smrad paleče se obleke, maščobe, živali — prizor, da človeka-gledal-ca pretrese v mozeg, kaj šele onega, čigar rojstna hiša, ki je gledala njegov trud, skrbi, znoj skozi 60 let, ki ve za 100 let muko njegovega rodu; ta koča se ruši seveda v kup pepela s vsemi prelepimi spomini, ki jih za vsakega človeka vsebuje rojstna hiša. S hišo pa hlev, pa kašča, pa kozolec, pa skedenj, pa drvarnica, pa šupa, pa čebelnjak, pa kokošnjak, pa še postelja, pa omare, koseljni, pa lepe stene slike, kmečko skromne, pa vendar ljubke in prijazne — stara bala, pa obleka — Star ponosen gvant — vse je šlo, vse je pepel ogorek. Ogorek je tudi gospodarsko orodje in stroji. Vse muke so bile preslabe, da bi lokalizirali ogenj, dokler ni prišel do zadnje hiše pri cesti, kjer je gosto vejevje pomagalo pridnim gasilcem, ki so z nadčloveškim naporom reševali nesrečno Prigorico! Sledovi divje noči so grozni: 20 družin brez hiše, obleke, hrane! Enajst gospodarjev ob gospodarska poslopja; 91 objektov je zginilo. Zatekli smo se za pomoč na vse strani! Našli smo izreden odziv. Osobito ribniška fara se je izkazala zelo plemenita. Denarja, lesa, sena, hrane sjo nam že darovali. Tudi drugod, osobito razni uradi nabirajo milodare, a grozna finančna kriza, gospodarska revščina ne dopušča kaj večjih darov. Odbor za pomoč pogorelcev v Prigorici se trudi z vso požrtvovalnostjo, zato se obračamo tudi na dobra srca v Ameriki. Pomagajte osobito vi, ožji rojaki nesrečnim pogorelcem. Lepo vas prosimo! Kdo je večji revež kot pogorelec, ki je ob večernem mraku bil še zadovoljen posestnik, ob jutrajni zori pa berač, brez slcorjice kruha in bos! Naprosili smo nekaj rojakov, ki bodo po hišah pobirali prostovoljne milodare, in ko se bodo oglasili, prosimo vas, odzo-vite se mili prošriji. Druge pa prosimo, da pošljete na uprav-ništvo tega lista, ali pa direktno na Odbor za pomoč pogorelcev v Prigorici, pošta Dolenja vas pri Ribnici, Slovenija! Naj bratska srca vaša vsaj malo tuge in skrbi odvzamejo trpečemu slovenskemu kmetiču, ki gara kot črna živina od zore do mraka, od zibeli do groba za lasten krov in skorjico kruha, pa je oboje izgubil brez lastne krivde. Za odbor: K. Škulj, narodni poslanec. J. Kramar, župan. BESEDA SLOVENSKIH KATOLIČANOV. "Slovenec" piše: Že večkrat je moral slov. katol. tisk odbijati napade na moža, ki je vsemu slovenskemu ljudstvu vmejah Italije v ponos in v tolažbo. Zavračati je moral sumničenja in podti-kovanja raznih ljudi, ki so zasledovali pri napadanju tega moža svoje postranske namene. Odkar je bil pridružen del našega ljudstva kraljevini Italiji, se zaganjajo razne klike proti nadpastirju goriške škofije, nadškofu dr. Frančišku Borgia Sedeju. Izvestni krogi so zahtevali glavo tega slovenskega škofa skozi vsa leta. Črnili, sumničili so ga, podtikali so mu dejanja, ki jih nadškof ni nikoli zakrivil. Zato je imel tako priljubljeni nadškof v starosti svojih dni težko življenje; veliko sitnosti in neprijetnosti je moral prestati od vseh strani. In skozi vse te dni je trpel goriški nadškof radi obrekovanja ljudi, ki niso vredni in poklicani, da bi sodili njegovo ljubeznipolno delovanje. Znani so in ne bi mogli do-voljno obsoditi njihovega de< lovanja proti cerkvenemu dostojanstveniku, ki je po svoji svetosti, pravičnosti in ljubezni do vere, cerkve in trpečega ljudstva vsakemu katoliku najlepši vzor. Zato je tudi naravno, da ga verniki in duhovščina njegove nadškofije brez razlike narodnosti iskreno ljubijo in visoko spoštujejo. V zadnjem času so postale intrige proti goriškemu nadškofu še bolj zlobne. V javnosti se o škofu toliko ne piše več, zato se mu hoče na tihem in za kulisami izpodkopati ve? ugled. Širijo se iz izvestnih krogov celo vesti, da bo nadškof dr. Sedej v kratkem odstavljen. Te govorice se širijo tudi pc mestu in deželi, po gostilnah in kavarnah. Smatramo za svojo dolžnost, da v imenu slovenske katoliške javnosti v tem vprašanju odločno zavzamemo The M American Banking I Savings Company Edina Slovenska Banka v Clevelandu TA* BANKA JE VAŠA BANKA Denar naložen tukaj Vam pomata da posta'nete SAMOSTOJNI, Dokler je naložen pri naa Vam vloga vedno viša. URADNE URE: Ob delavnikih od 9. do 3. v soboto od !). do 3. in zvečer od 6. do 8. v sredo od 9. do 12. Za denarno po-šiljatev od 6. do 8. pri stranskih vratih, rssv«a sredo zvečer. SORODNIKOM iN ZNANCEM od časa do časa gotovo pošiljate denar v stari kraj; To dele izvršimo Vam točno in zanesljivo GLAVNI URAD: 6131 St. Clair Ave. C0LLINW00DSKA PODRUŽNICA: 15601 Waterloo Rd. svoje stališče. Če misli italijanska vlada resno na to, da bi onemogočila slovenskega škofa na sedežu goriške nadškofije, jo svarimo pred tem korakom. Vse slovansko katoliško ljudstvo bi bilo prepričano, da bi bil nadškof dr. Sedej odstavljen samo radi tega, ker je Slovenec. Ukrep vlade bi smatrali za najtežjo žalitev državljanov slovanske narodnosti v Italiji. Ali je v resnici v interesu italijanskega naroda, države in vlade, da ne bi sme) biti na čelu škofije v kraljevini Italiji, katere veliko večino tvorijo Slovenci, nadpastir slovenske krvi? Vlada bi si s svojim ukrepom nakopala odij pred mednarodnim svetom, ker je tak ukrep nezdružljiv z državo, v kateri ima svoj sedež in središče cerkev, ki je mati milijonov in miljonov Slovanov, mati vseh narodov, velikih in majhnih. Zato ne moremo verjeti, da bi vlada nastopila proti slovenskemu nadškofu, ki je bil vedno pravičen nasproti vernikom obeh narodnosti in ki po vsej pravici zasluži sloves svetega in pravičnega katoliškega nadškofa. Posebno po vojni opazujemo pojav, da se vse narodne cerkve razkrajajo in razpadajo. Zato raste tudi vedno bolj upanje v največjih možeh naše dobe, ki stremijo in hrepenijo za zedinjenjem cerkva. V narodih se je začel uresničevati temeljni in najveličastnejši Kristusov program : "Da bo kmalu en hlev in en pastir." Zakaj stremijo v današnji težki dobi narodi z vedno večjo in neodjen-ljivo silo h katolicizmu? Njegova vesoljstvenost, njegov univerzalizem, njegova nad-narodnost in pravilno pojmo-vana mednarodnost so sile, katere zdravijo moderno, težko bolno družbo. Na srcu ve-soljstvene katoliške cerkve se greje skozi tisočletja slovenski narod, iz nje in v njej živijo tudi primorski Slovani. V svoji cerkvi in njenem predstavitelju, sv. očetu, smo zrli Slovenci vedno zaščitnika šibkejših in branitelja zdrave morale v sožitju med narodi. Zato tudi danes ne moremo dvomiti, da bo pred-stavitelj vesoljstvene cerkve stal ob strani slovanskih katoličanov v Italiji ni branil nadpastirja njihove krvi pred vsako morebitno krivico, ki bi mu grozila. Nevarno igro igrajo, ki silijo v teh časih cerkev h koraku, ki bi njenim sovražnikom dobro došli. Vemo, kako težko breme nosi posebno zadnja leta nadškof dr. Frančišek Sedej. Slutimo t,udi, da bi bil srečen in zadovoljen, če' bi mu božj? previdnost odvzela težko in odgovornosti polno breme nadškofijske oblasti v posebno težkih razmerah naših dni. Zavest, da brani neprecenljive vrednote vere, cerkve in zdrave morale, mu je do danes narekovala, da jc vztrajal na svojem trpljenja polnem mestu. Ista zavest mu bo tudi v bodočnosti zapovedala, da vztraja na mestu, na katerega je pozvala božja previdnost vse dotlej, dokler ne bo dokončal teka svojega življenja in kot dober nadpastir za-klical k Vsemogočnemu in Pravičnemu: "Nune dimittis servum, tuum, Domine, secundum verbum tuum in pace. (Zdaj odpusti, Gospod, svojega služabnika po svoji besedi v miru.)" Lukež 2. 29 -o- Resničen dogodek. Bilo je med svetovno vojno. Na nekem kolodvoru v Nemčiji je bahato hodil po peronu napihnjen itiajor, kjer je bil kolodvorski poveljnik. Iz vlaka stopi utrujen domobranec, natovorjen, da se je krivil pod težo ter gre mimo majorja, ne da bi ga pozdravil. "No, no,' se zadere major nad vojakom, "kaj pa to, ali me ne poznate?" Domobranec nekaj časa rejenega oficirja ogleduje, nato pa zmaje z glavo, rekoč: "Ne! Bil sem v Galiciji, pred Verdunom in v Romuniji, toda vas nisem tod nikjer srečal." 6 Preko Havre — pariškega pristanišča z ogromnimi parniki na olje FRANCE Sep. 4-25 PARIS Sept. 11, oct. 2 Kabine 3. razreda /. umivalniki in tekočo vodo za 2, 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača. SkivsK J&tfe 19 STATE ST. NEW YORK 1012 CHESTER AVE. CLEVELAND. O. IŠČEJO SE delavci za kopanje kleti. Dobra plača, posebno za one, ki so brez dela. Vprašajte na 15413 Lucknow Ave., Collin-wood. (x) Stanovanje, obstoječe iz 5 sob. se da v najem. Velika" klet, kopališče, elektrika, zelo' modelno, toda rent poceni. 901 Addison Rd. (100) Dekle dobi takoj dobro delo za hišna opravila. Zglasi se naj na 6111 St. Clair Ave. (x9o) JOS. LIKAR UMETNI SLIKAR Prva in edina slovenska tvrdka za izdelovanje napisov. Slikanje odrov ter dekoracijska dela, slikanje dvoran in stanovanj. 1014 Addison Rd. a H ŠOLA SE BLIŽA! Vsaka deklica ho za ta slučaj gotovo dobila novo obleko. Za 6 in do 14 let stare i deklice dobite sedaj krasne obleke in to jako pri-! i pravne in cene vedno naj-j • v • nižje. BENNO B. LEUSTIG 6424 St. Clair Ave. Nasproti Slovenskega Narodnega Doma I Kraška kamnoseška obrt 15307 Waterloo Rd. (V ozadju trgovine (»rdina & Sons) I Edina slovenska izdelovalnica nagrob- ( nih spomenikov. (f) ' MODERNO UREJENA PEKARNA Notice, ženitovansjki , kolači, žemlje, krofi in vse drugo pecivo Slovensko podjetje JOHN BRADAČ v novem poslopju Slov. N. Doma 6413 St. Clair Ave. <0 Za bolezni in bolečine , FAIN-EXPELLEE Tvorciikr. znamka reg. v pat. ur. Zdr. dr./ 't M & § prijatelj v Potrebi J POZOR! srna«*! POZOR! i Mi Udelujeroo turu««, klnpnraka * dela, ftploAna popravil«, vita dal* ii medenim.' ip bakra Točna poatratba oh vsuker.i Ihbu. 8« priporočamo aa obila naročila. Complete Sheet Metati Work. F. J. DOLINAH 1403 E. 55th ST. Randolph 475*. 5tmmttmtt«tucmttwmmtrs:tts:ntJ«a DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 ST. CLAIR AVE. V Knmtaoveni poslopju Nad North Amerii.« bank* Vhod aauio i* ceat» Govorimo alovrnako, 10 lat a« St. Clair A*., PRVI SLOVENSKI PLUMBER J. MOM •628 8. CLAIM AVft. Ce hočete del* poceni in po-iteo*. pokličite men«. Peta. 100«. Serravallo Tonika VINO Z LUBJA IN ŽELEZA Trst (Italija) Na trga od 1Holnj«n t Tr&tu. »dm; lantopnU » U. 8-DAJE KDRAV-Jff MOČ f» KJU V.hngniannjnc »7-9«» Sixth Ava. Now York. N. Y. ifesif miiiauevmcu IMOS. CO. Karprori* talci BSOl St. Clair A»»-Cluvoland, Q. Prodajalci •>* profl*>nla r »*»* kam maatu. Leopold Kuahlan SLOVENSKI ODVETNIK Čer ii«n: 819 ULMEtt BLDG. Tel. Main 2170 Zvečer od «—8 6 ti I ST. CLAIR AVE. soba fit. 7. Tel. Ksnd. Supplement to "Ameriška Domovina," August 27th, 1326, r OLIVER TWIST Spisal CHARLES DICKENS Poslovenil Oton Župančič. * f * "Takole mislim: Ko sva se zadnjikrat ločila, sem odšel s trdnim sklepom, da opravim vse namišljene zapreke med menoj in teboj; odločil sem se, Če ne moreš ti živeti v mojem svetu, da hočem živeti jaz v tvojem; nikak ponos na viso-korodje ne sme vihati nosu nad tabo, kajti jaz sam mu pokažem hrbet. To sem tudi storil. Tisti,- ki so se radi tega obrnili od mene, so se obrnili tudi od tebe ter so dokazali, da imaš v tem prav. Mogoč-n i ki in zaščitniki, odlični in vplivni sorodniki, ki so se mi dotlej prijazno smehljali, me gledajo sedaj hladno. Pa saj poznam smehljajoče se poljane in v vetru se zibajoče drevje v najprijaznejši angleški pokrajini, in poleg vaške cerkve — moje, Roza, moje! — stoji priprosta hiša, na katero, ako hoče.š ti, bom ponos-nejši nego na vse nade, katerim sem se odrekel, pa da so še tisočkrat večje. To je sedaj moje stališče in moj ugled — predte sem ga položil." "Velike mere potrpljenja je treba, kadar čakaš zaljubljencev k večerji," je rekel gospod Grimwig, ki se je predramil ter si vzel žepni robec z glave. In res večerja je čakala že nespodobno dolgo. Niti gospa Maylijeva, niti Harry, niti Roza — ki so prišli vsi skupaj — nobeden ni našel besede za opravičenje. "Nocoj so me navdajale prav resne misli, da bi pojedel svojo glavo," je rekei gospod Grimwig, "kajti že sem mislil, da ne dobim ničesar drugega. ' Ako dovolite, si usodim, pozdraviti bodočo nevesto s poljubom." Gospod Grimwig ni izgubljal časa, in je izvršil svojo naznanjeno namero pri deklici, ki je živo zardela. In ker vzgled vleče, sta ga posnela doktor in gospod Brownlow. Nekateri trdijo, da je dal Pravzaprav prvi vzgled Harry Maylie v sosednji, temni sobi; a najuglednejši strokovnjaki smatrajo to trditev za zlobno obrekovanje, ker je bil Harry mladenič in duhovske-ga stanu. "Oliver, dete moje," je re-gospa Maylijeva, "kje si bil in zakaj gledaš tako otožno? Saj imaš se sedaj solze, v očeh. Kaj ti je?" Naš svet je svet prevar — na§e najsrčnejše nade padajo P°d njimi, nade, ki delajo naši napavi najlepšo čast. Ubogi Dick je bil mrtev! 52. POGLAVJE. Zadnja noč FaginovCRa živ-Ijenja. ^odna dvorana je bila natlačeno polna, kamor pogledaš, povsod pričakujoče, ra-a°vedne o£i. Od ograje pred sodno mizo pa tja do zadnjega ptička na galeriji so bile upr-e vse oči na enega moža — ^ Žida. Spredaj in zadaj — ;8oraj in spodaj — od desne 'n 'eve kakor da ga obkroža nebes, poln svetlih oči. . .^tal je sredi vsega tega sipa živih luči, eno roko na ifSeni ograji pred njim, drugo na ušesom, glavo iztegnjeno L d se, da bi ujel bolj natan-j:0 vsako besedo predsednika, 'J,e baš čital porotnikom ob-o? i C0, Sedaj pa sedaj se je , 'l;z ostrim pogledom na te, zapazil .včinek tudi naj-^natnejše besede, ki govori Jeniu v prilog Ko pa so bile ijene Nazadnje je nekdo zakli-cal: "Tiho!" in vse se je obrnilo s pridržano sapo proti vratom. Porotniki so se vračali, šli so tik pred njim. Ni-,česar jim ni razbral z obrazo-jvi; kakor bi bili kameniti. j Smrtna tišina je zavladala — j nobenega šuma — nobenega duha —: kriv! Gromovit krič je stresel poslopje, še enkrat in še enkrat, jo. je gledal svojega zagovor- in potem je odmevalo v zanika z nemim pozivom, naj molklem, silnem, naraščajo-pove celo sedaj še kaj njemu čem hrumu, jeznemu viharžu v prid. Samo tako je kazal i podobno. Ljudstvo zunaj je svoj strah, sicer pa ni genil vriskalo od veselja, ko je Izve-ne z roko ne z nogo. Kar se delo novico, da bo v ponede-je pričela obravnava, se skoraj ljek usmrčen. ni premeknil; in sedaj, ko je Hrup se je polegel, in pra-odnik nehal govoriti, je ostal šali so ga, ali ima še kaj pove- še vedno v zamaknjeni napetosti, strmel še vedno vanj, kakor bi ga še sedaj poslušal. Lahen šum v dvorani ga >e predramil. Ozrl se je in je videl, da so'stopili porotniki skupaj, da bi se posvetovali za svojo izjavo. Pogledal je na galerijo in je videl, kako se dati, kar bi utegnilo izpodbi-ti izvršitev smrtne obsodbe. Sklonil se je kakor prej, ko je | poslušal, ter gledal pozorno tistega, ki mu je stavil praša-nje; dvakrat ga je bilo treba ponoviti, predno ga je razumel, in potem je samo mrmral, češ, da je star mož — star mož vzpenjajo ljudje drugi čez;— glas se mu je izgubil v še- >Se točke proti njemu postav-s strahovito določnost- drugega, da bi videli njegov obraz — nekateri so dvigali naglo kukala pred oči, drugi so šepetali s svojimi sosedi in stud se je izražal na njihovih obrazih. Drugi zopet, je bilo videti, kakor da se ne brigajo zanj ter gledajo samo porotnike, v nestrpnem čudu, kaj da tako dolgo mečkajo. A niti z enega obraza — niti z ženskih, katerih je bilo precej — ni mogel čitati najmanjšega sočutja do sebe, niti drugega čustva razven edine želje, slišati njegovo obsodilo. Vse to je premotril z blodnimi očmi, nato ga je objela zopet mrtvaška tišina, in ko je obrnil oči, je videl, da se obračajo porotrliki proti sodniku. Tiho! Prosili so samo dovoljenja, da se smejo odstraniti. Ko so odhajali, jim je gledal pozorno na obraze, vsakemu posamez, da bi videl, na katero stran se nagiblje večina; a zaman. Ključar ga je potapljal po rami. Mehanično mu je sledil v ozadje kaj-be in sedel tam na stol. Mož mu ga je pokazal, sicer ga še zapazil ne bi bil. Zopet se je ozrl po galeriji, j Nekateri so jedli, drugi so se 1 pahljali z robci, kajti v nabiti dvorani je bilo zelo soparno. Mlad mož je risal njegov )braz v majhno bilježnico. Radoveden je bil, ali bo slika )odobna, in ko se je umetni-cu zlomil svinčnik, je gledal | sob, se odda poceni. Furncz, kopališče. Spodaj. 6303 Car> Ave. Odda se soba za enega ali dva fanta. Vprašajte na 10^8 E. 70th St. (102) Soba se da v najem za enega ali dva fanta. Soba sama za sebe. 1067 E. 68th St. (102; Lepo stanovanje ■/. vsemi modernimi ugodnostmi, 6 sob kopališče, elektrika,, se odda. Cena samo S30.00 na mesec. 052 E. 62nd St. Vprašajte 'na (102) Slovenec srednje starosti, pošten in zanesljiv, vešč voziti s Ford trukom ali voditi konje, želi dobiti kakoršnjekoli delo pri kakem slovenskem trgovcu, kon-trnktorju ali farmarju za zmerno plačo. Ponudbe pod "Služba" blagovolite poslati na upravo tega lista. (102) Stanovanje Zgorej. Vprašajte na 1170 E. 60 St. obstoječo iz) 4 sob ,sc da v najem. POZOR! Berite newburske novice Proda se hiša za 1 družino, 6 sob, 5 spodaj, ena zgorej, na 104 and Reno Hiša- je najboljšega izdelka, moderna, z vso opravo. Lastnik jo proda $1000 pod ceno, ker potrebuje denar. Nc pozabite te dobre kupčije. Pridite v nedeljo popoldne in si jo ogledajte Za nadaljna pojasnila se zglasite n? 9618 Reno Ave. JeltTČic Honest Realty ali pa pri lastniku John Tavčar, 10417 Reno Ave. Building Contractor. (102) Takoj se mora prodati Šest novih hiš, tri za eno družino, tri za dve družini, v Not-tirighamu, po jako nizki ceni Vse so ravno narejene. Prodajo se pod ugodnimi pogoji. Proda se tudi en lot v jako lepem kraju. 50x136. Cena ?1,300. Imam tudi več hiš blizu jezera in Euclid Beach naprodaj. Hiše so za dve družini. Kdor namerava kupiti hišo ali lot, naj se zglasi na 1190 E. 177th St., blizu Waterloo Rd. Štiri sobe se dajo v najem. Elektrika, toilet. Poceni. Vprašajte na 1366 Marquette Rd. (100) Hiša naprodaj na 5348 Homer Av 1105 JWortvoad 'Road "Randolph 4-985 LOUIS SPEHEK 1120 E. 67th ST. Tel. Penn. 1297-W I*doIujcm nove in popravlja® barvam vita kov ryt.m? owihjo, norci« ** trgovaka okna. kleti. itd. ffimmxtxttt sses amttmuxn&mtmnztmiUiti'MiiiutMmxmimtw^ tfiC Tedenska priloga "Ameriške Domovine" v podobi in besedi '"Zlata mačka" je ime tej živali, ki se nahaja v južni Ameriki in je precej podobna leopardu. Pravkar so dobili eno v londonski zoo-logični vrt. Popustljivost. Študentu Izaku, ki je bil seveda židovskega pokolenja, je napovedal srboriti nemški študent Valter dvoboj. Ko bi baš imelo priti do sabelj, se je hotel Izak pobotati. "£)ragi gospod," je meni! Valter, "to ne gre. Eden od naju mora ostati na mestu." "No, pa ostanite Vi, jaz gi'em domov," je dejal Izak in )o urnih krač odmahal. Vzrok, 4 .. ^ Sinko: "Oče, zakaj je Bog Najprej ustvaril Adama?" Oče: "Zato, da mu je dal Nekoliko prilike za govorjenje." n - mt$> % ling?-.- ^^fo-;- — XISA, New York Uureau Predsednik Coolidge na levi in tajnik trgovine Hoov.er ' na desni. Mr. Coolidge ima precej prijazen smeh. Ni čuda, ker se nahaja na počitnicah. NE A. Cleveland Kurtau Louis Mazer, katerega so v Clevelandu prijeli in obdolžili umora urednika Don R. Mellett iz Canton, O. O Mazerju se sumi, da je eden izmed treh morilcev urednika. P. Niso vse ženske v Ameriki "na kratko" pristrižene po fantovsko kot vidimo na tcy sliki. Mrs. McPherson, ki ima ■■"'edem čevljev dolge lase in Miss Cravuth iz Los Angeles ^te dobili pred kratkim nagrado za jzvanredno dolge lase. Pri izpitu. ---- ofesor: "Povejte mi, kaj ,c Mednarodnost?" . Ppavnik: "Mednarodnost j?' turška godba boljševi-garde zaigra na japon-" vCl"n poslaništvu v Londonu "'°venske Mlade vojake." j. Njena roka. s tvsebij: "Zakaj nisi popro-tvlalije za njeno roko?" ^rvazij: "Saj sem jo." . tvzebij; "Kaj, ti jo je odklonila?" joCervazij: "Kaj še, dala mi g Je, da še sedaj Čutim bole-lne na licu. . Mm^mMm Odkar je bila stara šest let je danes, sedem-letno Margaret Weaver njen oče učil telovadbe. Na sliki jo vidimo, kako z očetom dela vsakovrstne vratolomne vaje. motumg IN\U&ORAT\N& AS A fcRVSK- VttKE. TUE CflWTRX»£U TOBEY? J\)ST TAKE A GOOO SW\PP OF THE DOESN'T IT GWE YA Vj vu sax"^^; \T DOES! vv fA«. \T V-ftOM |\NE TO EHCQV1RAG£ \N AS fAUCM.ASYCO SAX, TWE APPV.E \N QUESTION \S WAH&1N6 OUTSIDE OP TKE FAR/wtftS DOMSUN, AND VOOR. CONSCIENCE \S CAJEAR^VOU fAfcV TAKE OME. POT SWOT PvT \T V.« MOT SEE YOU DO VT*. Clemenceau in zajedno z njim drugi Francozi psuje.jo Ameriko, ker zahteva svoj' posojeni denar nazaj. Francija ima dovolj denarja, da vojuje vojne v Afriki in Aziji za svoj imperializem, toda če se jo prime, da vrne denar, pravi, da je na beraški palici. Švedski kronprinc Gustav Adolph .ki je sedaj na obisku v Ameriki, je bil sprejet v Indijanski rod Arapahoe in imenovan indijanskim glavarjem. The fashionable two-piece frock is being shown this summer in contrasting colored skirt and blouse. This skirt is of pearl-gray canton crepe and is knife-pleated at intervals. The blouse is of green and is trimmed with gray buttons. Dvajset nemških teških topov, katere so Amerikanci zaplenili Nemcem tekom vojne so pripeljali te dni iz Francije v Washington. Sar žen t Donaldson, ki je dobil v priznanje kongresno svetinjo, najvišje odlikovanje ameriškega naroda, sedi poleg enega izmed topov. RUKtNve&K^OUST O HE SWOT PvT \T» u ^ o • o. • . iktlS-' IZ DOMOVINE. Po 12 letih iz Rusije. 6. avg. se je vrnil iz ruskega ijetništva Matija Primožič, posestnik iz Grahovega pri Cerknici. Ujet je bil 23. decembra 1914 v Galiciji. Rusi .o ga odposlali takoj v Sibirijo in kasneje v razna vojna taborišča v Srednji Aziji. Z njim je prišla tudi žena Rusinja in pet otrok. Primožič je izjavil, da vlada v Rusiji sedaj splošna beda in da zlasti kolonisti v velikih množinah zapuščajo Rusijo, posebno Nemci, ki so se naselili v Rusiji po prevratu. Primožič se je povrnil v domovino preko Moskve, Varšave, Dunaja in Maribora. Sredi trga zaklal svojo ženo. Na Zelenem vencu v Beogradu se je v sredo 4. avgusta odigrala grozna tragedija. Konclukter cestne železnice Nikola Živanovič je sredi trga z nožem zaklal svojo ločeno ženo, ki se ni hotela vrniti k njemu. S silnim sunkom je ženi porinil oster nož v vrat, ga zopet izdrl in jo ž njim za bodel v srce. Potem je vrgel od sebe nož in šel mirno nasproti orožniku, ki ga aretiral. Ameriški turisti v Dalmaciji. V Boko Kotorsko je prispel v ogromni angleški paro brod "Lapland" društva Red Star Line. Ta pomorski orjak (reg. ton 20 tisoč) je pripeljal 150 ameriških turistov. Komaj je parobrod spustil sidro, je izvesil na prvi jarboli jugo-slovensko zastavo. Gosti so si z velikim zanimanjem ogledali divno pokrajino in njene znamenitosti; nekateri so se Z'avtomobili peljali tudi na Lovčen, odkoder se nudi krasen razgled na Jadran. Naslednjega dne je ladja odplu-la proti jugu. 200.000 lir za rešitev Cosu-liehevega sina. Rodbina Co-sulich je poklonila siromašnemu ribiču Rudolfu MoriarjU, ki je rešil smrti štiriletnega Kalistra Cosulicha in skušal rešiti tudi njegovega očeta o priliki znane nesreče v Porto-rose 200.000 lir nagrade. Vrh tega je sklenila, da bo na svoje stroške vzgojila vseh njegovih sedem sinov. Novi dopisnik londonskih 'Times" za Balkan. Novi dopisnik angleškega svetovnega lista "Times," kateremu je poverjena informacijska služba za Balkan, Mac Gordi, se že nekoliko dni mudi v Beogradu. Prepotoval bo. Jugoslavijo, obiskal tudi Žagreb in Ljubljano, ter se potem podal v Albanijo in Sofijo, kjer se bo stalno naselil. Dosedanji "Tirnesov'' dopisnik .za Balkan je premeščena Carigrad. Njegov, naslednik Mac Gordi bo fungiral kot poročevalec za Beograd, Bukarešt, Sofije in Atene. Sramota. Tržaške "Novico" priobčujejo tri prizore naše slovenske sramote. Pa takih prizorov je mnogo! Na trgu v Trstu in tudi še kje drugod, se silijo slovenska dekleta z italijanščino. Ali s kakšno? Kakor jo pač znajo, par italijanskih pa par slovenskih besed. Prodajalka le Slovenka in ne ve, s kom ima opravka, ker sta deklini tako-le po mestno oblečeni. Govori pol italijansko pol slovensko. . . Oče družine je Slovenec, delavec. Hči odgovarja na njegove slovenske besede italijansko, mati pomaga večinoma po italijansko in tako prehajajo slovenski otroci k drugorodcem. Na vlaku se sliši italijanščina med slovenskimi dekleti in fanti ... Te sramote je vedno več! Ogromna električna centrala v Omišu. Po vesteh iz Splita se zgradi v državi v bližnji bodočnosti ogromna električna centrala s 100.000 konjskimi silami in sicer v Omišu pri Splitu. Električna cen- trala bo služila v prvi vrsti tovarni cementa in karbida Delniškega društva za izkoriščanje vodnih sil Dalmacije. Gradbeni del tega velikega podjetja se je pričel že leta 1912., dovršen pa je bil pred početkom svetovne vojne Centrala bo izkoriščala vodno silo reke Cetinje. Dela prevzame znana tvrdka Ganz & Comp., ki je izdelala tudi na črte in prvi del centrale. H drotehnični del je bil že prec vojno projektiran za 100.000 HP, a bili sta ta čas postavljeni samo dve turbinski skupini po 18.000 in 20.000 HP Ker je ta energija postala že nezadostna, se razširi sedaj z dvema strojnima skupinama po 30.500 HP, tako da se poveča sila na okroglo 100.000 konjskih sil. Ta električna centrala bo torej največja na Balkanu in bo preskrbovala z električnim tokom razen tovarne tvrdke "Sufid" tudi me-:to Split in vso njegovo oko-ico. Španski poslanik v Ljubljani. V sredo 4. avg. se je mu dil v Ljubljani na oddihu n; Bledu se nahajajoči španski minister na našem dvoru Jose de Landecho v družbi rumun-skega poslanika Emandija ter amerikanskega ministra Princa. Gospodje so si s svojim soprogami ogledali mesto ter se prav pohvalno izrazili o čistosti, posebno pa so občudovali lepoto tivolskega parka katerega je minister Landecho ponovno fotografiral. Svojega prijetnega bivanja v Sloveniji niso mogli prehvali ti. Amerikanski poslanik, ki kakor znano zelo dobro obvlada hrvatski jezik, si je pri tej oriliki nabavil tudi potrebne pripomočke, da se nauči slovenščine. Gospodje nameravajo svoj poset v Ljubljani ponoviti, ker jim vsled pičlo odmerjenega časa ni bilo mogoče, da si ogledajo vse zanimivosti. Demonstracije proti Angležem v Tistu. Na predvečer idhoda angleških mornarjev ;z Trsta je prišlo pred kavarno "Specchi," v katero zaha-ajo fašisti, do precej burnih zgredov proti Angležem. Fa-•isti so napadli angleške mor-larje in častnike. Padlo je več zaušnic in tudi krepkih udarcev. O polnoči je izšel "ašistovski "Popolo di Tri-;ste" v posebni izdaji in pri-lesel poročilo o dogodkih, a ga je kvestura takoj zaplenila L ozirom na precejšnje zbliža-i je med Anglijo in Italijo ni oač interesa, da pridejo taki logodki v javnost. Fašiste je azburilo samozavestno obnašanje Angležev po mestu in pa blatenje italijanskeg? denarja. Projekt Jadranske železni -•e. Glede projekta velike že-ezniške proge Split-Saraje-'o-Beograd-Pančevo poroča-o iz Beograda, da so ponudbo predložili zastopniki jugoslo-/enskih izseljenikov v južni \mcriki Baburica, Petrino-ič 1n tovariši v sporazumu s inančno skupino Armstrong, 'i ima mnogo industrijskih lodjetij. Zgradili bi to progo Z lastnih sredstev, zahtevajo oa eksploatacijo proge za dobo 75 let. Po načrtu bi bila proga za 60 kilometrov krajša kakor proga, ki je bila projek. tirana z izhodom na Kotor in bi se imela zgraditi z Bleero-vrni posojilom. žena obsojena na smrt. Pred sodnim stolom v Petri-nji se je prošlo soboto vršila obravnava proti Jagici Lazič iz Dublje, ki je leta 1912. ustrelila svojega moža iz zasede, potem pa ga v kleti zakopala. Mož se je tačas ravno odpravljal v Ameriko in to ugodno priliko je žena izrabi-la ter ga umorila, sosedom pa je pravila, da je mož Anton šel v Ameriko. Ko je ustreli-la moža, je dala posestvo pre- pisati nase. Zločin je prišel na. dan šele letos meseca maja. Izdala jo je Kostič, ki je Jagici pomagala zakopati moža v domači kleti. Jagica je zločin hladnokrvno priznala. Sodišče jo je obsodilo na smrt. Smrtna kosa. V Dupljah pri Kranju je umrl v visoki starosti 87 let Janez Verdir, posestnik in trgovec p. d. Petrove. S pokojnikom je lege! v grob eden zadnjih nekdanjih tipičnih gorenjskih tovornikov, ki so svoječasno izvažali na Koroško in celo do Pusterske doline na Tirolskem z lastnimi konji zaklane prašiče in razno drugo blago Verdir je bil znan po vsej Gorenjski in poštenjak od nog do glave. Kot vesten trgovec je užival velik ugled in so mu zlasti domačini neomajno zaupali. Dičila ga je velika nesebičnost; vsakemu je rad Domagal, kjer je le mogel. Roparski napad. V Dobravi pri Ormožu so v noči od 30. aa 31. julija doslej neznani roparji napadli šiviljo Uršo Kuharic, ki stanuje v svoji samotni hiši sama z neko žensko. Roparji — bilo jih je baje pet — so bili oboroženi z vojaškimi puškami. Obkolili so hišo ter zahtevali, naj iim ženski takoj odpreta in izročita ves denar. Tolovaji so vlomili vrata ter odnesli vse prihranke, približno 1300 Din, obleko perilo in tudi blago, ki so ga stranke prinesle v delo. Maskirani roparji so plenom izginili proti hrvatski meji. Obesil se je v Straž pri Cerknem 60 letni Ivan Skvar-. Imel je veliko družino in obilo dolga. V štornažu je umrla najstarejša občanka Ana Črnigoj, ki je dosegla 93 let. Northern Med njimi Youngstown Akron Ashtabula Lorain in Elyria lahko dosežete s telefonom na isti način kot kli-e v Cleveiandu. Samo povejte telefoni-itinji številko in ime mesta ter ostanite pri tele-onu, dokler vaša stranka ne odgovori, ali da dobite sploh poročilo. Ta postrežba je mogoča le, kadar pokličete številko, in se računa navadna cena od postaje do postaje. Poslužite se vašega lokalnega telefona v trgovskih ali družabnih ozirih do kateregakoli izmed mest na mapi. ' Dr. Krasni Raj, št. 160 J. S. K. J. priredi v nedeljo, 29. avgusta 1026. na Harry Bauer farmi na Dahnem Rd. Članstvo vabi vse Slovence in Slovenke širom Clevelanda In okolice k obilni udeležbi. Slišali bomo pevsko društvo "Cvet," ki zapoje več komadov slovenskih narodnih pesmi. Licitacija kanarčka Za žejne in lačne bo dobro preskrbljeno, ?n nasitili bomo needrastle s sladoledom, popom in drugimi sladkosti. Odrasti! pa že vedo, kaj dobijo. Svirala bo izvrstna domača godba pod vodstvom Anton štru-kel, p. d. "Fatuda." Torej Slovenci in Slovenke, vsi na Bauer-jevo farmo dne 29. avgusta. Bu:,i bodo čakali pred slaščičarno Frc lk Urbas. 3839 E. 93rd St. in odpeljejo občinstvo na določeno mesto. Nadaijne informacije se dobijo K obilni udeležbi prijazno vabi v slaščičarni Frank Urbas ODBOR. l LXXXXXXXXXXyXXXXTyXX^XTXYXYXXyTYTTTTYY YYTTTry'T^TYYYTY^L katerega priredi B. R. C. OF A. Collimvood Lodge, 1055 V MO, 29. AVGUSTA '26. ob 2. uri popoldne V PARKU MR. STRUMBLJA 1090 Bliss Rd., Euclid 0. Delavstvo in prijatelji organizacije se uljudno vabijo k mongoštevilni udeležbi tega piknika. Za najboljša okrepčila in zabavo bo pre-skrbel ODBOR. PREPUSTITE Malo ljudi lahko takoj pove, če je rabljen avtomobil tako dober kot zgleda. In to je dvojne važnosti, da kupujete pri prodajalcu, ki ima sloves, da daje poštena dejstva in poštene vrednosti. THE BARNES MOTOR CO. GJuvni urad: 21st St. in Euclid Prospect '>700. RABLJEN AVTOMOBIL JE VEDNO TOLIKO ZANESLJIV KOT PRODAJALEC, KI GA PRODA. ^rxYrYTTTr*T^rrrTxxxixrirtrTYXYiTTTTtytYYTTTYTryr^xr John M. Hočevar, SLOVENSKI CIVILNI INŽENIR IN ZEMLJEMEREC Randolph 3896 6303 St. Clair Ave. v uradu Mihelich, Co. John L NAZNANILO IN ZAHVALA. Globoko potrtega srca naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem o smrti mojega nepozabnega brata IGNAC JERIC ki je po dolgi bolezni mirno v Gospodu zaspal dne 20. julija, v najlepši moški dob; 52 let. Pokojnik je bil rojen v Trebnjem na Dolenjskem. V Ameriki je bival nad 35 let. Tem potom se iskreno zahvaljujem onim, ki so mu stali na strani ves čas njegove bolezni. Zahvaljujem se prav lepo vsem onim, ki so darovali vence in cvetlice ter s tem okrasili krsto ranjkega. Iskrena hvala sledečim družinam: Knafelc, Finžgar, Louis Lavtižar, Jane, Mrs. F. Hočevar, Rogel, Josip Ogrin, Martin Poljane, Brezovar, Mr. in Mrs. Legar, Mrs. Fannie Jerič, hčerka, družini Gole, Jaklič, Josip Žele, Air. Kovačič, druži'ni Tiscliler, John Claw, in Prijatelj, Mrs. Rose Tofant, Mr. John Knific. Zahvala društvu Srca Jezusovega, hvala L. Krctič in Mrs. Kretič, ki so darovali za maše za ranjkega. Lepa hvala nosilcem krste članom društva sv. Srca Jezusovega in društvu Woodmen. Lepa hvala društvu Srca Jezusovega za tako hitro izplačano smrtnino. Iskrena hvala Rev. Virantu za tako lepe pbrede in ko so prišli na dom ter spremljali ranjkega na pokopališče. Hvala lepa pogrebniku Josip Želetu, ki je uredil tako lep sprevod. Hvala vsem, ki so ga prišli pokropit in culi ob njegovi krsti in vsem onim, ki so ga spremili k večnemu počitku. Srčna hvala vsem onim, ki so darovali svoje avtomobile. Počivaj v miru, dragi brat in do svidenja! Žalujoči brat Frank in njegova družina in hčerke NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem in v globoki žalosti naznanjam, da je dne 21. julija. 1926, nagloma preminul in za vselej zaspal FRANK MEH Rnnjki je bil star M let, doma iz Šoštanja na Štajerskem. V svojo dolžnost si štejem, da se zahvalim vsem darovalcem krasnih vencev, kakor tudi onim, ki so pri zadnjem sprevodu dali na razpolago svoje avtomobile.. Zlasti gre moja zahvala sledečim družinam in posameznikom: Lawrence in Alojzija Meh, brat in sestra, John Mesec, Steve Žele, Mike Koraba, Caroline Hiti. Joseph Pikš. John Strle, Jerrv Mohar, John Stih. Mrs. Svete, Mr. Kaine, Josip Dular. Za krasni venec hvala sledečim osebam:' Dorner. Mohar, Sage, Okorn, Filokas, Spehek, Marn, Start man, Junorcek, Krašo-vec. Kastelic, F. Kunstelj, Boh, Sivich, Pintar. Zahvaljujemo se za brezplačne avtomobile Mr. Jerry Mohar, Mike Karaba. Lepa hvala Rev. B. J. Poni-kvarju, župniku cerkve sv. Vida za cerkvene obrede. Hvala (udi pogrebniku Frank Zakrajšek za lepo in točno Urejeni zadnji sprevod. Konečno se I udi zahvaljujem vsem onim, ki so ranjkega prišli pokropit na mrtvaškem odru, in ki ho čiili ob njegovi krsti ter ga spremili na pokopališče, kakor tudi onim. ki so me tolažili ob teški zgubi ranjkega. Ti pa, ljubljeni soprog, počivaj v miru, in naj ti bo lahka ameriška gruda. Žalujoča ostala FRANCE« MEH, soproga.