JUGOSLOVANSKI SERPENTINSKI AZBESTI S POSEBNIM OZIROM NA AZBEST STRAGARI Anton Grimšičar in Valentin Ocepek S 5 slikami med tekstom in 14 v prilogi Izvleček Avtorja podajata v začetku pregled o pridelavi in porabi azbesta v Jugoslaviji. Na kratko omenjata nastanek serpentinskega azbesta, izkoristek iz rude in metode za določanje kvalitete vlaken. Navajata tudi vrsto uporabnosti vlaken in nekaj splošnih fizikalnih lastnosti serpentinskih azbestov. Podrobneje je opisan rudnik Stragari, kjer je bogato nahajališče tako imenovanega krpastega azbesta. Podane so tehnične kemične analize nekaterih jugoslovanskih azbestov v primerjavi s tujimi analizami hri-zotila in antigorita. Prikazani so rezultati diferenčno termične analize, mikroskopski opis vzorcev in rontgenskih analiz. Na osnovi podanih analiz sta avtorja poskušala razločiti posamezne vrste serpentinskih mineralov po Z u s s -m a n u in drugih. Uvod V mineralogiji označujemo za azbeste vsa nezgorljiva mineralna vlakna (gr. azbestos — nezgorljiv), h katerim prištevamo zlasti nekatere serpentinske in amfibolske minerale: hrizotil, monoklinski in rombični serpentin H+Mg^Si-A, antofilit, rombični amfibol H2(Mg,Fe):SisO,4 amosit, rombični amfibol H2(Mg,Fe)TSiK0,, + x ALO, krokidolit, monoklinski, alkalni amfibol HoFe-Si^O^ + x FeNaSi.O,; tremolit, monoklinski amfibol HLCa2Mg5Sis01!4 aktinolit, monoklinski amfibol H.Ca^Mg.Fe) .SisO„ Tukaj bomo obravnavali zaenkrat le različne modifikacije prve skupine, imenovali jo bomo tudi serpentinska skupina, saj tvori veliko večino (okrog 95 °/o) vsega pridobljenega azbesta. Jugoslavija je po statističnih podatkih pri tem zastopana tako-le: Poraba je bila torej leta 1954 več kot še enkrat večja od proizvodnje. V glavnem gre za serpentinski azbest. Če primerjamo te številke s pridobivanjem v Kanadi, ki je največji producent ser pent inskega azbesta, leta 1954 je pridobila 900.0001, vidimo, da je to razmeroma majhen delež. V splošnem po svetu pridobivanje azbesta narašča. Tako je znašala leta 1937 svetovna proizvodnja le okrog 576.000 t (Tamarinov, 1946), od tega okrog dve tretjini v Kanadi; leta 1954 pa jo cenimo na približno 1,350.0001. Razen Kanade so pri tem zastopane predvsem ZSSR, Južna Rodezija, Južna Afrika, Ciper, ZDA, Indija in druge države (okrog 1 °/o). Tudi zadnja leta pridobivanje in poraba azbesta še vedno narašča (Gummi and Azbest 1956/57). Kot vsa svetovna nahajališča serpentinskega azbesta so tudi naša razširjena v serpentinskih masivih različne geološke starosti. Pretežno so verjetno paleozojska, nekatera pa so gotovo tudi mlajša. Znano je, da so ti masivi nastali povečini s pomočjo hidrotermalne metamorfoze pri relativno nizki temperaturi. Sklepamo, da se je to dogajalo zlasti v času intenzivnega vulkanskega delovanja, n. pr. v srednji triadi in v terciarju. Delno pa so serpentini lahko tudi prvotni (n. pr. v ruskih dunitih), ali pa so nastali pri preperevanju olivinskih kamenin Ob določenih pogojih nastajajo v serpentinu vlaknati minerali. Pri izdelavi sintetičnega hrizotila so dobili najdaljša vlakna pri temperaturi 330°—375° C, pri pritisku 140—270 atmosfer in pH 6—11. Za nastanek vlaken je zlasti ugodna kritična temperatura vode (375° C) in pH 7—9,5. Dobili so do 50 mm dolga vlakna (Ipatiev, Balduzzi, E p -precht, Niggli, Wuhrer, Bowen, Tuttle id.). Kemične analize surovih in predelanih vlaken ne dajo uporabnega merila za razločevanje med posameznimi oblikami in vrstami serpentinskega azbesta. Za pojasnilo navajamo nekaj tehničnih kemičnih analiz (1. tabela). To nam bo razumljivo, če vemo, da imajo vsi serpentinovi različki isto kemično formulo in podoben kemičen sestav. Dajo pa se seveda razločevati serpentinski in amfibolski minerali, kar omogoča že enostavnejša optična metoda. Preden preidemo na mineraloške metode določanja serpentinskih mineralov, naj še na kratko omenimo glavne metode razločevanja azbe-stov v splošnem. Kakovost azbesta je odvisna od dolžine in elastičnosti vlaken. Najbolj so cenjena nad 19 mm dolga vlakna, ki se uporabljajo za azbestna pridobljen azbest: 1947 1. 310 t 1950 1. 958 t 1954 1. 3200 t porabljen azbest: 2000 t 6850 t 1957 1. (Stragari) 5100 t Table 1 1. tabela KEMIČNE ANALIZE NEKATERIH JUGOSLOVANSKIH SERPENTINSKIH AZBESTOV V PRIMERJAVI S HRIZOTILOM IN ANTIGORITOM CHEMICAL ANALYSES OF SOME YUGOSLAV SERPENTINE ASBESTOS COMPARED WITH THOSE OF CHRYSOTILE, AND ANTIGORITE 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Vlaga — Moisture — — 1,47 % — — 3,01 % 0,83 % 1,64 % — — Zaroizguba 14,34 c/o 13,60 % 14,90 % 13,67 % 12,35 % 12,80 % 14,23 % 14,04 % 11,19 % j:2,36 % Loss on ignition Si02 39,05 % 38,78 % 40,11 % 39,31 r/r 40,28 % 40,77 % 41,70 % 42,02 % 41,30 % 44,50 % ai2o3 2,53 % 3,69 % 2,31 % 4,12 c/c 3,76 % 2,37 % 0,24 r/c 0,52 % 1,59 % 1,41 % Fe203 2,64 % 1,31 % 3,16 % 3,37 % 2,24 % 5,06 % 0,35 % 0,30 % 8,57 % 0,39 c/c CaO sl.% s\.% 2,44 % 0,76 % sl. f/c 0,07 % 0,05 % — 0,43 % 0,02 % MgO 41,26 % 42,15 % 37,10 % 39,19 % 38,05 % 39,48 % 42,85 % 41,44 c/o 36,30 % 41,56 % SOs 1,07 % 0,47 % 0,34 % 1,3 rA 1,29 % 0,49 % 0,02 % — 0,06 % — 1. Stragari 2. Stragari, vlakna 3. Rujište 4. Korlača 5. Ozren fibres 6. Bogoslovec 7. Hrizotil, Quebec, Kanada (Kalousek, Muttart, 1957, str. 5) 8. Hrizotil, Arizona (Nagy, Faust, 1956, str. 826, analiza F-20) 9 Antigorit, Antigorra (Kalousek, Muttart, 1957, str. 5) 10 Antigorit, State Line pits, Maryland (Nagy, Faust, 1956, str. 826, analiza F-l) 1-6 analiziral - analyzed by: Ing. D. Makarovič, Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LRS prediva. Takih vlaken cenijo, da je povprečno 1 °/o od vse količine azbesta na svetu (Tamarinov, 1946). Slabša tekstilna vlakna morajo biti dolga najmanj 9 mm. Vlakna od 9 mm do 2 mm se uporabljajo za razne salonitne izdelke, vlakna od 2 mm do 0,5 mm pa večinoma za papirje, obloge in podobno. Krajša vlakna dodajajo umetnim masam, da jim povečajo trdnost in odpornost proti toplotnim vplivom. Prah se uporablja v industriji proti ognju odpornemu materialu. Serpentinska vlakna so obstojna tudi proti slabim kislinam. Vseh teh lastnosti nima nobeno umetno napravljeno vlakno. Elastičnost vlaken določamo tako, da vzamemo 1,5 mm debel snop vlaken in ga petkrat preganemo. Ce se vlakna zlomijo, velja azbest za krhkega (JUS, BFI 001, 3956). Kvaliteto ocenjujemo še po drugih fizikalnih lastnostih, n. pr. po specifični teži, ki niha od 2,23 do 2,60 g ■'cm8, specifični površini (okrog 15.000 do okrog 30.000 cm2/l g) in po tališču (od 1400° do 1550° C). Med tem ko je specifična površina odvisna delno od oblike in od stopnje raz-vlaknjenosti, tališče od kemičnega sestava, je specifična teža razen od kemičnega sestava zelo odvisna zlasti od oblike vlaken. Ravno ta lastnost, ki jo je treba določati zelo natančno, nam skupaj z mineraloškimi metodami lahko mnogo pomaga pri pojasnitvi oblik in lastnosti na osnovi strukture azbestovih mineralov. Za razločevanje dveh glavnih serpentinskih različkov, ki jih včasih optično ne moremo razlikovati ali jih zelo težko ločimo, nam dobro rabi diferenčno termična analiza. Z njo je vedno enostavno in hitro mogoče ločiti hrizotil in antigorit, ker oddajata v strukturi vezano vodo pri različni temperaturi, prvi pri 700° C, drugi pri 800° (Nagy a. Faust, 1956). Številni raziskovalci (Turkovich in Hillier, Noll in Kir-cher, Jagodzinski in Kunze) so ugotovili, da so tipična hri-zotilova vlakna cevasta. Podobno se je to že dalo ugotoviti delno tudi za naše hrizotile. Nekaj napotkov za potrditev tega pa nam lahko morda povedo tudi izsledki diferenčno termične analize. Znano je n. pr.. da cevasto oblikovan halloysit že pri nizki temperaturi izgubi cevasto obliko, ker odda rahlo vezano vodo med celicami. Tudi strukturno vezana voda je slabše vezana pri halloysitu kakor pri kaolinitu. Pretežno cevast kanadski hrizotilni azbest ima namreč znatno nižjo endotermno konico, po naših meritvah pri 685° C, kot naši serpentinski azbesti (705° do 760° C). Tipično nevlaknat in necevast antigorit iz Val Antigorio v Italiji pa ima po literaturnih podatkih endotermno konico šele pri 802° C. Iz tega bi mogli sklepati, da ravno nepravilno in zato navadno rahlo vezana voda v strukturi omogoča ukrivljenje strukture, kar so za halloysit dokazali Bates, Hildebrand in Swineford (Grim. 1953, p. 54), medtem ko za hrizotil zaenkrat to samo predvidevamo kot hipotezo, ki pa io bo treba z nadaljnjimi preiskavami šele dokazati in razložiti. Po preiskavah, ki so jih v zadnjih letih napravili Aruya, Brind-3 e v , Comer, Knoing, W h i 11 a k e r , Zussman in drugi (Z u s s m a n , Brindley, Comer, 1957, 134), imamo naslednje vrste serpentinskih mineralov: monoklinski hrizotil (monoklinska singonija), rombični hrizotil (rombična singonija), lizardit (rombična singonija), antigorit (monoklinska singonija), šestplastovni serpentin (rombična singonija). Monoklinski in rombični hrizotil imata enake parametre osnovne celice (aft = 14,6 A, b() = 9,2 A, c0 = 5,32 A), ločita pa se med seboj le po kotu j} (93° 12' in 90°). Os vlakna je os c. Whit taker omenja še parahrizotil. Ta je rombičen in ima parameter b kot os vlakna. Natančnejši strukturni podatki o njem še niso objavljeni. Nahajamo ga v majhni količini med zgoraj omenjenima različkoma (Whittaker, Z u s s -man, 1956., 115/116). Parametri lizardita so podobni parametrom hrizotila. Antigorit ima v primeri s hrizotilom in lizarditom sorazmerno velik parameter a (a0 — 43,5 A). Po novejših preiskovanjih lahko ta parameter zelo niha in sicer od 33,4 A do 44,0 A, oziroma celo 90,6 A in 109 A (Z u s s m a n, Brindley, Comer, 1957, 148). Ostala dva parametra sta podobna parametrom hrizotila in lizardita. Šestplastovni serpentin ima za razliko od hrizotila in lizardita sorazmerno velik parameter c (c„ = 43,6 A). Struktura hrizotila in antigorita je podobna kaolinitovi strukturi, z razliko, da imata aluminijeve atome v glavnem nadomeščene z magnezijevimi (Zussman, Brindley, Comer, 1957, 133). Struktura kaolinita je enoplastovna z ravninami iz OH, Al, O+OH, Si, O atomov (Grim, 1953, 49). Podobno strukturo navaja Whittaker tudi za monoklinski in rombični hrizotil. Pravi pa, da je le začasna. Struktura obeh različkov hrizotila je dvoplastovna z različno razporeditvijo magnezijevih atomov (Whittaker, 1953, 747). Struktura lizardita je po Zussmanu podobna strukturi hrizotila, le da je enoplastovna (Whittaker, Zussman, 1956, 118/119). Značilne so tudi oblike serpentinskih mineralov (Zussman, Brindley, Comer, 1957, 152), in sicer: Hrizotilova vlakna so cevasta, lahko pa so tudi letvasta. Antigoritovi kristali so ploščati, lahko pa so tudi letvasti. Enako je s šest plast ovni m serpentinom. Lizarditovi kristali so ploščati. Ker imamo za naše azbeste rontgenske podatke medmrežnih razdalj, bi se na kratko dotaknili tudi metode za interpretacijo medmrežnih razdalj, po kateri moremo ločiti antigorit, monoklinski in rombični hrizotil ter lizardit. Izdelala sta jo Whittaker in Zussman (1956) po podatkih, dobljenih v orientirani legi kristala. Sloni na ugotovitvah, da so pri nižjih kotih odboji za monoklinski in rombični hrizotil identični, razlike pa nastopajo pri višjih kotih onih odbojev, ki ustrezajo odbojem od ploskev 201, in sicer so ti odboji nekoliko medsebojno premaknjeni. Po teh ugotovitvah sta avtorja izračunala in eksperimentalno na standardnih vzorcih opredelila medmrežne razdalje k eni in drugi strukturi. Upoštevala sta tudi jakosti odbojev. Kriteriji za ločitev na osnovi med-mrežnih razdalj so naslednji: Monoklinski hrizotil se loči od rombičnega že po velikosti medmrežnih razdalj. Obe rombični obliki — rombični hrizotil in lizardit — se ločita med *eboj po jakosti odbojev, in sicer so pri rombičnem hrizotilu odboji od ploskev 201 močnejši, če je 1 liho število, kot pa če je 1 sodo število. Pri lizarditu so jakosti v nasprotnem redu. Antigorit ima močno črto pri 2,53 A. Pri lizarditu ustrezna črta nikoli » a ni večja od 2,50 A. Antigorit ima dublet z močno črto 1,563 A in srednjo črto 1.503 A (Whittaker, Zussman, 1956). Na elektronskih mikroposnetkih lahko direktno opazujemo obliko vlaken in sicer cevasto ali pa letvasto, pri ploščatih mineralih pa opazujemo ploščice. Zmerimo lahko tudi debelino posameznega vlakna, ki je po literaturnih podatkih od 200 A do 300 A (Shell, 1956, 351). Rezultati naših preiskav Za pridobivanje azbesta je treba navadno nakopati izredno veliko rude. Za jugoslovanske azbeste cenimo na osnovi statističnih podatkov v povprečku čist izkoristek okrog 1 °/o, v Stragarih pa z ozirom na nove izdelke do 11 °/o. Izjema bo postal rudnik Stragari, ko se bo z novo metodo separacije po mokrem postopku ta procent lahko znatno zvišal in bo mogoče pridobivati iz rude, ki se da v rudniku bolj ali manj že med delom hitro ločiti, do 15 °/o uporabnega azbesta, od tega okrog 7 °/o dolgovlaknatega. Zato je rudnik Stragari svetovna redkost med rudniki azbesta, podobno kot n. pr. po bogastvu kristalov rudnik Trepča med rudniki cinka in svinca. Nahajališče Stragari Rudno telo v Stragarih ima obliko velike podolgovate piramide, ki leži v dinarski smeri v močno spremenjenem in zdrobljenem serpentinu. Tega pokriva plast sivega tektonsko izredno močno zdrobljenega spod-njekrednega apnenca (1. slika). Na robovih prehaja zdrobljen in spremenjen serpentin v navaden masiven serpentin z manjšimi lečami hri-zotilnega azbesta po razpokah. Na kontaktu s serpentinom se na jugovzhodni strani (2. slika) pojavlja že apnen filit, ki prehaja v kremenov peščenjak. Rudno telo se razteza na daljavo več sto metrov in se v globino širi, kar so pokazala vrtanja do globine okrog 30 m. Zaloge A + B cenijo na okrog 4 milijone ton. Med rudo se pojavljajo na posameznih mestih tudi večja ali manjša nakopičenja niklja v količini nekaj odstotkov. Povprečen odstotek pa je razmeroma majhen in znaša po podatkih rudnika nekaj desetink. Azbest v rudi je med seboj na gosto prepleten v raznih smereh. Pojavlja se v plasteh, ki so večinoma vzporedne z lečo in med seboj pre-gnetene v obliki večjih ali manjših krp (3. slika). Ker se azbest do zdaj mehansko na suh način ni dal primerno razvlakniti, je bilo treba najti nov, tako imenovani mokri postopek, s katerim je to zdaj mogoče. S tem je pomen rudnika izredno narastel. Skupki vlaken se pod mikroskopom pojavljajo kot enoten mineral z nizkimi interferenčnimi barvami (dvolom znaša okrog 0,006 do 0,011) in s spremenljivim lomnim količnikom (okrog 1,54 + 0,02). Natančnejših meritev zaradi malo uporabnih podatkov in velikih odstopanj v istem nahajališču nismo nadaljevali. 1 si. Pogled na dnevni kop rudnika Stragari proti vzhodu. Zgoraj nariv zdrobljenega spodnjekrednega apnenca (temno) Fig. 1. The view on the Stragari-open cast towards east. In the upper part the overthrust of Lower Cretaceous limestone (dark) Diagram (4. slika) kaže diferenčno termične krivulje za vzorce azbe-stov iz naših glavnih nahajališč. Vse vzorce smo z roko odbrali od ser-pentinske prikamenine in jih zmerili v pečki s pomočjo Cr/AlCr termičnih elementov v zračni atmosferi pri hitrosti naraščanja temperature 12° C/minuto. Količina vzorcev je znašala okrog 0,6 do 0,7 g. Vse vzorce smo prej posušili do 110° C in nato različno dolgo v sušilniku, kar je nekoliko vplivalo le na začetno temperaturo do okrog 150° C. Vse analize smo večkrat kontrolirali. Iz krivulj je razvidno, da so vzorci Bogoslovec, Korlača, Stragari II (št. 172) in Rujište razmeroma čisti hrizotilovi azbesti (delno s prevleko lizardita). Njihovi jasni endotermni odkloni se gibljejo med 700° in 720° C, eksotermni pa od 810° do 820° C. Vzorec Stragari št. 172 je vlaknat hrizotil, z roko izbran iz razpoke serpentina. Vzorec Ozren predstavlja verjetno prehod v antigorit. Pri 670° C kaže začetek odklona za hrizotil, pri 765° C pa oster endotermni odklon, ki se približuje antigoritovemu. Vzorec Stragari I (št. 220) ima endotermni odklon pri 730° C in izredno močan eksotermni odklon pri 815° C (na sliki ni do vrha razviden). Vzorec je povprečje krpastega azbesta. 2. si. Meja na površini med serpentinom (spodaj) in apnencem (temno zgoraj). SE od dnevnega kopa Stragari Fig. 2. Distinct boundary between the serpentine (lower part), and the limestone (dark upper part) on the surface. SE from the Stragari-open cast Za primerjavo smo izmerili in prikazali na isti sliki antigorit-serpentin, ki ga je ing. D. Jelene prinesel iz Etiopije (4. slika št. 335) in tipičen serpentin Stragari III (št. 160). Makroskopski in mikroskopski opis domačih azbestov Kakor je bilo že omenjeno, nahajamo stragarski azbest v svetlih krpah z rahlim zelenkastim odtenkom, to je v obliki, ki se razlikuje od znanih tujih in tudi tu omenjenih jugoslovanskih azbestov. Krpe so nekoliko upogljive in imajo masten otip. Vzporedno potekajoča vlakna so sorazmerno trdno med seboj zlepljena z drobnoluskastim materialom. Obe komponenti je precej težko razlikovati, kajti drobnoluskasti material predstavlja verjetno prehodno stopnjo med homogenimi enotnimi ploščicami serpentina in vlakni. Prevladujejo vlakna. Skupki vlaken se vlečejo na dolžino več centimetrov. V polindustrij-sko razvlaknjenih vzorcih nahajamo do 5 cm dolge vlaknate skupke brez sledov luskastega materiala. Vlakna so sorazmerno močna, mehka, prožna, pod mikroskopom brezbarvna. Pri močno razrahljanih skupkih opazujemo med navzkrižnimi nikoli prečne proge, ki jih povzroča gubanje vlaken. Pod navadnim mikroskopom ne moremo razločiti ali gre za eno vlakno ali za skupek. Pri krpi, ki naj bi predstavljala prehodno stopnjo med serpcntinom in azbestom, opazujemo pod mikroskopom na nekaterih mestih podolgo- 3. si. Ruda »krpastega« azbesta na dnevnem kopu v Stragarih Fig. 3. The flaky asbestos mined in the Stragari-open cast vate oblike, na katerih je vlaknata struktura pretežno zakrita, na drugih mestih pa neenotno maso, ki je na videz drobnozrnata. Izraz »drobno-luskasta krpa« uporabljamo predvsem za izražanje mikroskopske slike, kajti za makroskopsko opazovanje je to močna, kompaktna krpa. Omenimo še, da dobimo v krpah v majhni količini neenakomerno porazdeljena drobna magnetitna zrna, medtem ko karbonatov, ki bi jih bilo z ozirom na CO., pod 1 °/o, pod mikroskopom nismo opazili. Stra-garski azbest nastopa v krpah, zato ga imenujemo krpasti azbest. V vlakna se da spraviti le s težavo. Rujištanski azbest predstavljajo od nekaj stotink do 25 mm, povprečno 2 mm dolgi vlaknati skupki. Nahajajo se v enako debelih žilah drobnozrnatega serpentina, pri čemer je vlakno, kot je to navadno, postavljeno prečno na žilo. Debelejši skupki so rumenkasti do zelenkasti in bolj togi, razrahljani pa so svetli, svilnati, nekoliko prožni in upogljivi. Pri prenehanju sile se večinoma takoj povrnejo v ravno podolgovato obliko. Nalomljeni so na splošno bolj malo. Debelina posameznega vlakna je pod razločitveno mejo navadnega mikroskopa. Redko dobimo med skupki vlaken nekaj stotink milimetra široke proge rjavkastega minerala, katerega moremo prišteti k bovlingitu. Ima slab pleohroizem, njegov lomni količnik je večji od kanadskega balzama in manjši od 1,657. V hladni solni kislini se sorazmerno hitro topi. Nahajamo ga le v sledovih (pod 0,5 %), Prav tako v majhni količini so med skupki azbesta leče kalcita. Korlačanski azbest nahajamo kot žile v zelenkastosivi kamenini z vijoličnim odtenkom. 2ile so široke od nekaj desetink milimetra do 7 mm, povprečno 1,8 mm. Enako dolgi so tudi azbestovi skupki. Žile azbesta so zelene, iz njih dobljen razvlaknjen azbest pa je svetel. V večini žil nahajamo neprožne azbestove skupke, ki dobe pri obdelavi številne nalome. Potemnitev nepoškodovanih skupkov je enotna. Del žil (okrog %) je sorazmerno trd. Te žile so zapolnjene s serpen-tinom, delno pa z letvami, ki imajo bolj ali manj naznačeno vlaknato strukturo. Poleg tega je v teh žilah tudi malo kalcita. Prikamenina korlačanskega azbesta je bolj slabo serpentinizirana. Nahajamo namreč drobnozrnato maso serpentina, prepreženo z žilami prav tako serpentina, ki ustvarjajo nekako mrežasto strukturo in zelo spominjajo na serpentinizacijo ob olivinovih razpokah. V tej drobno-zrnati masi so okrog 3 mm velika zrna (okrog 10%>) s številnimi razpokami, z vzporedno potemnitvijo in z nizkimi interferenčnimi barvami. Ta zrna so verjetno bolj ali manj serpentinizirani rombski pirokseni. Po vsej kamenini je še obilo drobnega magnetita (okrog 8 °/o). Za nahajališče Ozren (Bosansko Petrovo selo) smo imeli na razpolago le industrijsko ločene vzorce azbesta z označbo »Ozren 3 W-* in »Bosansko Petrovo selo 4 M«. Razvlaknjen azbest je svetel. Skupki so dolgi povprečno okrog 2 mm in so sorazmerno prožni. Kažejo pa tudi nekaj nalomov. Pod mikroskopom so brezbarvni. V obeh vzorcih opazujemo sorazmerno veliko (okrog 10—15 °/o) jalovine (serpentina, bovlingita, magnetita). Tudi za nahajališče Bogoslovec smo imeli le industrijsko ločen vzorec azbesta z označbo »Bogoslovec 3 W«. V tem vzorcu nahajamo poleg skupkov vlaken tudi znatno količino zdrobljene jalovine (serpentin, bov-lingit, magnetit). Skupki vlaken so dolgi povprečno okrog 1—2 mm. Pod mikroskopom so brezbarvni; so sorazmerno prožni in kažejo le slabe nalome. Strukturni različki domačih serpentinskih azbestov Iz diagrama stragarskega azbesta, ki ga je izmerila Hinterlech-n e r j e v a (5. slika), smo izračunali medmrežne razdalje in jih opredelili po Whittaker-Zussmanovi metodi (2. tabela). Za antigorit značilne črte 2,52 A ne najdemo, pač pa sta naši sosednji črti (2,57 A in 2,49 A) značilni za monoklinski hrizotil in lizardit. jakosl - inttnsrt/ -4Q0 ■209 06* -X)S> Tog-060 028 jok ost - intimity •203 * -006 ■202» •202- 130 024 > 004 ■022 ■021 102 002 20S• ■ 205* 5. si. Kontgenogram azbesta Stragari Fig. 5. X-rays diffraction pattern of the Stragari asbestos 1. slika Stragari, nikoli -t, povečava 20 X. Razrahljan skupek stragarskega azbesta: levo skupki vlaken, v sredi delno zakrita vlaknata struktura, desno »drobnoluskasta- krpa-sta masa Fig. 1. Stragari, + N, 20 diams Loosened agglomerate of the Stragari-asbe-stos; groups of the fibres at the left, partly hidden fibreous texture in the middle, thin flaky masr. at the right 2. slika Stragari, nikoli +, povečava 20 X. Razrahljani skupki vlaken stragarskega azbesta Fig. 2. Stragari, 1 N, 20 diams. Loosened groups of Stragari-asbestos 3. slika Kutlovo pri Stragarih, nikoli +, povečava 20 X. Zgubani skupki azbestnih vlaken Fig. 3. Kutlovo at Stragari, + N, 20 diams. Folded groups of fibres 1. slika Rujište, nikoli t-, povečava 20 X. Skupki azbestovih vlaken s širšim nalomljenim skupkom ter nekoliko drobne jalovine (serpentina) Fig. 1. Rujište, + N, 20 diams. The groups of asbestos fibres with a thicker broken bundle and some fine grained waste (serpentine) 2 slika Korlača, nikoli +, povečava 20 X. Skupki azbestnih vlaken z nalomi Fig. 2. Korlača, + N, 20 diams. Bundles of the asbestos fibres, partly broken 3. slika Bogoslovec, nikoli ' , povečava 20^ skupki azbestnih vlaken ter drobna jalovina (serpentin, bov-lingit, magnetit) Fig. 3. Bogoslovec, + N, 20 diams. Bundles of asbestos-fibres with the fine-grained waste (serpentine, bowlingite. magnetite) 2. si. Debeygram korlačanskega azbesta z jalovino (kobaltova anoda) Fig. 2. X-rays diffraction pattern of the Korlača-asbestos with the waste (Co anticathode) Geologija, 5. knjiga Grimšičar-Ocepek: Azbesti IV. TABLA - PLATE IV. 1. si. Debeygram ozrenškega azbesta z jalovino (Ozren 3 W. kobaltova anoda) Fig. 1. X-rays diffraction pattern of the Ozren-asbestos (Spec Ozren 3 W, Co anticathode) 2. si. Debeygram bogoslovškega azbesta z jalovino (Bogoslovec 3 W. kobaltova anoda) Fig. 2. X-rays diffraction pattern of the Bogoslovec-asbestos with the waste (Spec. Bogoslovec 3 W. Co anticathode) Geologija. 5. knjiga Grimšičar-Ocepek: Azbesti 1. si. Elektronski diagram čistega rujištanskega azbesta Fig. 1. Electron diffraction pattern of the clean Rujište-asbcjlos 2. si. Elektronski mikroposnetek rujištanskega azbesta pri 40.000-kratni povečavi Fig. 2. Electron microscope picture of the Rujište-asbestos, 40.000 diams. 1. si. Elektronski mikroposnetek korlačanskega azbesta pri 45.900-kratni povečavi Fig. 1. Electron microscope picture of the Korlača-asbestos, 45.900 diams. 2. si. Elektronski mikroposnetek stragarskega azbesta pri 45.900-kratni povečavi Fig. 2. Electron microscope picture of the Stragari-asbestos, 45.900 diams. Table 2 2. tabela MEDMRE2NE RAZDALJE STRAGARSKEGA AZBESTA, IZRAČUNANE IZ DIAGRAMA (5. si) INTERLATTICE DISTANCES OF THE STR AG ARI-ASBESTOS CALCULATED OUT OFF THE DIAGRAM (Fig. 5.) •c 0 Izrač. c Izrač. «4 Jakost j ^ d v A Ploskev o Jakost e d V A o o u Inten- d v A Calcula- •■-1 o o o Inten- d v A Calcula- Ploskev ■o G TJ 4> sity d in A ted # Face =o S sity d in A ted ^ Face 0 BC d in A O S d in A 1. M-St 7,39 7,32 002 23. S-F 1,733 1,739 310 2. S-F 4,60 4,60 020 24. S-F 1,683 1,698 028 3. S-F 4,48 4,54 102 25. S-F 1,643 1,643 207 -f 4 Sr-M 4,35 4,37 021 26. Sr-M 1,615 1,601 207 X 5. S-F 3,87 3,89 022 27. Sr-M 1,563 1,566 051 6. M-St 3,65 3,66 004 28. Sr-M 1,544 1,548 208 X 7. S-F 2,84 2,86 024 29. M-St 1,537 1,534 060 8. S-F 2,65 2,66 130 30. S-F 1,500 1,506 208 + 9. Sr-M 2,57 2,592 202 X 31. Sr-M 1,482 1,468 208 X 10. S-F 2,49 2,497 202 + 32. S-F 1,426 1,424 209 X 11. Sr-M 2,45 2,454 202 X 33. S-F 1,418 1,414 064 12. Sr-M 2,42 2,438 006 34. S-F 1,377 1,386 209 4- 13. S-F 2,35 2,332 203 + 35. S-F 1,357 1,354 209 X 14. Sr-M 2,24 2,280 203 X 36. S-F 1,330 1,328 400 15. S-F 2,19 2,214 204 X o7. S-F 1,316 1,322 402 X 16. S-F 2,14 2,148 204 + 38. S-F 1,304 1,307 402 + 17. S-F 2,10 2,094 204 X 39. S-F 1,286 1,281 2010 -i- 18. S-F 2,02 1,966 205 [- 40. S-F 1,273 1,275 404 X 19. S-F 1,90 1,919 206 X 41. S-F 1,248 1,248 404 + 20. S-F 1,83 1,829 008 42. S-F 1,235 1,230 404 X 21. S-F 1,80 1,796 206 + 43. S-F 1,205 1,198 406 X 22. ~ S-F 1,765 1,748 206 X 44. S-F 1,170 1,167 406 + X = odboj za monoklinski hrizotil + = odboj za rombični hrizotil in lizardit Jakost — Intensity: M(očna) — St(rong), Sr(ednja) — M(edium), S(ibka) — F(eeble) Jakost za antigorit značilnega dubleta je pri našem vzorcu v obratnem redu kot ga navajata Whittaker in Zussman, zato smo medmrežne razdalje opredelili za hrizotil in lizardit. Na primesi (brucit, magnezit, markazit, magnetit, lojevec) ne moremo sklepati, ker so njihove tri močne črte večinoma istovetne s serpent inskim i. Tudi na debeygramih ostalih azbestov (3. tabela) nismo ugotovili antigorita. Geologija V. — 4 49 Table 3 Medmrežne razdalje jugoslovanskih Interlattice distances of yugoslav, a j b c e d 1. 7,35 M-St 6,82 M-St 6,29 M-St 7,03 M-St 6,92 M-St 2. 5,70 Sr-M — — — — 3. 4,53 M-St — — 4,55 Sr-M — 4. — 4,30 Sr-M 4,40 M-St — 4,44 M-St 5. 3,64 M-St 3,49 M-St 3,56 M-St 3,57 M-St 3,68 M-St 6. 3,31 S-F — — — — 7. 2,53 S-F — 2,55 M-St — — 8. — — — — 2,50 M-St 9. 2,46 Sr-M — 2,46 M-St — — 10. — 2,43 M-St — 2,43 M-St — 11. — — — — 2,34 S-F 12. _ — — — 2,14 S-F 13. 2,08 S-F 2,03 Sr-M 2,06 S-F 2,09 S-F — 14. — — — — 1,963 S-F 15. — — — 1,834 S-F 16. 17. 18. — 1,79 S-F 1,79 S-F — — 1,72 S-F 1,73 S-F — 1,73 S-F 1,719 S-F 19. — — — — — 20. — — — — 1,642 S-F 21. — — 1,61 S-F _ — 22. 1,52 M-St 1,53 M-St — 1,53 M-St 1,538 M-St 23. — — 1,49 M-St — — 24. 25. 26. — — — 1,46 S-F — 1,31 S-F 1,30 Sr-M 1,30 M-St 1,293 Sr-M 1,309 Sr-M 1,306 Sr-M 27. — — 1,263 S-F — 28. — — — -- 1,211 S-F 29. — — 1,062 S-F 1,076 S-F 30. 1,04 S-F — _ 1,044 S-F 1,044 S-F 31. — — — 0,99 Sr-M 0,991 S-F 3. tabela azbestov in kanadskega azbesta and Canadian asbestos e f g h i j 6,72 M-St 6,97 M-St 6,87 M-St 7,31 M-St 002 7,32 — — — — 012 5,72 — — — 4,52 M-St 020 4,60 4,46 M-St 4,36 Sr-M 4,43 M-St — 021 3,37 3,60 M-St 3,50 M-St 3,53 M-St 3,65 M-St 004 3,66 — — 2,95 S-F — 024 2,86 — — — 2,56 Sr-M 202 X 2,548 — — — — 202 + 2,497 — — — 2,45 Sr-M 202 X 2,454 — 2,42 Sr-M 2,42 M-St — 006 2,438 2,34 M-St — — — 203 + 2,332 2,15 Sr-M — — — 204 + 2,148 — 2,07 S-F 2,03 Sr-M 2,09 S-F 204 X 2,094 — — 2,00 S-F — 205 + 1,966 — — — — 008 1,829 — 1,78 S-F 1,81 S-F — 206 + 1,796 1,76 S-F — 1,77 S-F — 206 X 1,748 — — — 1,734 S-F 310 1,739 — — — 1,710 S-F 028 1,698 — — — — 207 + 1,643 — — — — 207 X 1,601 1,53 M-St 1,52 M-St 1,56 M-St 1,531 Sr-M 060 1,534 — — — — 208 + 1,506 — — 1,45 S-F — 0010 1,463 — — 1,40 S-F — 064 1,414 1,31 Sr-M 1,298 Sr-M 1,30 M-St 1,311 Sr-M 402 + 1,307 1,279 S-F — 1,275 S-F — 404 X 1,275 1,216 S-F 1,208 S-F — — 0012 1,218 — — — — 408 + 1,074 1,045 S-F 1,039 S-F 1,044 S-F — 510 1,056 0,994 Sr-M 0,991 S-F 0,990 Sr-M 0,992 Sr-M 531 + 0,998 Cirkei (po Dammer, Tietze, 1914, 233) navaja, da je azbest slabši, če je prikamenina slabo serpentinizirana. To kažejo tudi naši podatki in sicer predvsem vzorec Korlača. Nasprotno pa sklepamo o dobro serpentinizirani kamenini v Stragarih, ki prehaja v azbest. Za točnejšo razjasnitev prisotnosti lizardita in rombičnega hrizotila ter za določitev oblike vlaken so potrebne še nadaljnje preiskave. Po dosedanjih raziskavah je kvaliteta vlaken odvisna predvsem od kristalne strukture in oblike. Hipotezo, postavljeno po analogiji s halloysitom na osnovi diferenčno termične analize, da je vzrok cevasti strukturi rahlo in nepravilno vezana plastovna voda, bo treba podpreti še s podrobnimi in z bolj zadovoljivimi difrakcijskimi podatki, ki bi jih lahko dobili z bolje opremljeno kamero. THE YUGOSLAV SERPENTINE ASBESTOS WITH SPECIAL REGARDS TO THE STRAGARI ASBESTOS The authors are giving first of all the survey of the production and the uses of asbestos in Yugoslavia. They mention shortly the origin of the serpentine asbestos, and the standard methods for the determination of fibres. Further on they treat the uses of the fibres, and give some geperal physical properties of the serpentine asbestos. The technical chemical analysis of some yugoslav asbestos are compared with those of foreign chrysotile and antigorite. In the second part of the article a detailed description is given of the Stragari asbestos-deposit with the results of the differential thermal analysis, macroscopic and microscopic description of the specimens as well as the results of the X-rays analysis. According to the data of the various analysis the authors attempt to explain individual mineral'? of the serpentine group according to Zussman, and other authors. On the base of the data compiled they conclude, the elastic tender fibers have a monoclinic structure. That is very clear for the Stragari asbestos, meanwhile they have found the rhombic structure with the brittle Korlača-asbestos. The data of the chemical analysis of our asbestos do not aggree with the Dammer-Tietze's supposition, the fibres are brittle in case, they contain more ALO., (1913, 235), at least of the Stragari one, as the alumina content is not lower than with the rest of our asbestos. Our data are in fair accordance with the C i r k e 1' s hypothesis, the serpentine is of lower quality in case, the gangue is not well serpen-tinized. The Korlača asbestos is the best proof of his hypothesis. On the contrary we can exspect good asbestos on the base of the well serpenti-nized rock grading into asbestos at Stragari. Additional investigations are necessary for more accurate clearing up of presence of lizzardite, and rhombic chrysotile for the determination of the fibre-form as it is supposed, the quality of the fibres depends primarly on the crystal structure, and the form of the fibres. The hypothesis, the basis of the pipe-structure is feebly and irregularly bound interlayer water set up per analogiam with the halloysite on the base of the differential thermal analysis should be backed by more detailed and favourable data of the diffraction patterns. LITERATURA Alphabetical Index of X-Ray Diffraction Patterns, 1945, Philadelphia. Dammer B., Tietze O., 1914, Die nutzbaren Mineralien, II. B., Stuttgart. Grim R. F., 1953, Clay Mineralogy, New York, Toronto, London. K a 1 o u s e k, G. L., M u 11 a r t L. E., 1957, Studies on the chrysotile and antigorite components of serpentine, The Am. Min., 1—22. Klug H. P., Leroy E. A., X-Ray Diffraction Procedures, New York, London. Midgley H. G., 1951, A serpentine minerat from Kennak Cove, Lizard, Cornwall, The Min. Magg., 526—530. Nagy B., Bates T. F., 1952, Stability of chrysotile asbestos, Am. Min., 1055—1058. Nagy B., Faust G. T., 1956, Serpentines: Natural mixtures of chrysotile and antigorite, The Am. Min., 817—838. Nikitin V. V., 1946, Teoretska petrografija, Zagreb. Poročila Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij LRS. R a m d o h r P., 1942, Klockmanns Lehrbuch der Mineralogie, Stuttgart. Shell H. R., 1956, Determination of magnetite in chrysotile, Am. Min, 351/352. Tam ar in o v M. M., 1946, Kurs mestorožd. polezn. izkop., Moskva, 286—290. Warren B. E., Bragg W. L., 1931, The Structure of Chrysotile H4Mg3Si*09,Zeitschr. fur Krist., B 76, 201—210. Whittaker E. I. W., 1951, An orthorhombic variety of chrysotile, Acta Cryst., 187/188. Whittaker E. I. W., 1952, The unit-cell of chrysotile, Acta Cryst., 143/144. Whittaker E. I. W., 1953, The structure of chrysotile, Acta Cryst., 747/748. Whittaker E. I. W., 1956, The characterization of serpentine minerals by X-Ray diffraction, The Min. Mag., 107—126. W i n c h e 11 A. N., W i n c h e 11 H., Elements of Optical Mineralogy, Part II, New York, London. Z u s s m a n I., B r i n d 1 e y G. W., Comer J. J., 1957, Electron diffraction studies of serpentine minerals, The Am. Min., 133—153. Zussman I., 1956, Antigorite: Superlattice and structural formula, The Am. Min., 148—152. Žerjav V., 1955, Aktinolit iz Košina v Makedoniji, Slov. akad. znan. in um., razr. za prirod. vede, razpr. III, Ljubljana, 483—499.