Prevara
t^Sfpostn je bila pri iinenituej  gospddi  pojedina.   A postne dneve bsjž ku-
^5? barice sovražijo. in to /,ato, kei* jih v pripravi raziičnosti jedil tu ia tara
% apravijo v zadrčgo.    Kazličoe   vddne in druge  manjse živali  morajo ob
J   postnih dnevih  na  mizi  bogatmo?  in  dobroslastuikov  namestovati vdla,
kravo, tele,  ovco, jagnje, purana, pišč« iu sam Bog 31 ga vedi,   kaj še vse.
Tudi pi'j tej prijiki — ako se ne motim, bilo je godovanje grajskega gospoda baiona — preiskala je kuliaiiea vso svojo kubinjako vednost, s čiiu bi obložila tuizo, da bi koSljivemu okusu izbiričnih gostov bolje ustregla. K srei-i prinese nekdo polžev. A kubarica, ki 0 graSkem druStvu za varatvo živali oi še mkoli nič slišala a še mauj je bi[a sama ud tsga društva, deiie poHe v inrzlo vodo, tev jih tako pristari k ognji, nameato da bi jih bila po-parila s kropoiE.
Y pokritem lonci k ognju postavljeni zajeli so ti poCasni možakarji govoriti in modrovati raed saboj tako-le:
nOj letošuja zinia lnora l)iti te\6 mokra, (lii 1113 je zadela takšna povo-denj!" — ,.No, in kako mrzia je ta voda; in Se stojc{a je, biti mora kaio brezno, ker se prav nifi ne vidi h nje," — modruje drugi iz med precej šteyilne družbe.
,,Nč. brate, uieui se pa dozdeva, da jame toplejše postajati, gotovo se sneg topi in bliža se vzponildd." — n^r3iV imaS sosed," reče tretji, Mtndi jaz že čutini nekak gorak vetrič okolo svoje hiše; skoraj bi hi§ua vrata odkleaii in šH pogltdat, kako je z uaravo; raenda bo knialu jelo zeleneti." — „ Bratja, vzpomlad mora biti tukaj ! meni je že precej toplo; idiim> vsak h svoje bi-Sice!" — nBi"ez dvouibe," oglasi se zopet drug iz ined dmžbe, ,,hitra, pre-hitra se mi zdi ta toplota, poglejmo vha!" Vsi so polagoma poinolili ogrete glave iz svojih dolgo zaprtih zvitih bižic. — ,,Tovžriši, to menda ne bode vzpom-tid, meui j> pregorko, to ]6 že gotovo polefje, mi srao aajbrže vzpoialdd zaspali in zauiutlili se je veselili," govori zoppt prvi. — Vsa družba se jb prav do dobrega ogrela in govorica je postajala veduo živahuejša. ,,Meni je že prevroSe," povzame starpjših jednn bosedo, ,,jaz boui slekel svojo snknjo; a veste bratje, kaj se mi čudno zdi?" ngiba nadalje, ,,ne grč tni t glavo, da ta (iobrodejna toplota tnko hitio raste, da-si ui nikjer videti sotnca." „0 gotovo ga zakrivajo oblaki," seže imi drngi v besedo. — ,,Jaz bi rekei, da je noč," pravi zopet drugi, ,.samo. da mi je ta noč predolga; ali pa 3e vreme tako hitro izpieminja, ali pa je cel6 soluce uiiknilo: tovariži, kdo ima pra-tiko pri sebi ?" — ,.To je res čudno, taka vročina, a uikjor ui videti uič ze-l^nja; 0 da bi bila kje kaka vrv, da bi zlezli na auho, meni bi zelena fejica iaj diSala!" — ,,PIezajmo k vižkti iu poiščimo kat prevoz, da izlezemo iz tega vročega brezna," svetnje aajinlaisi, kateri je pre?eliie vročine že kon]aj
sapo odganjal. Ali vae posknšnje so jim izpodletele; drug za druzim posku-šajo po piskrovej steni k visko, ali cmok, cm&k, cm6k nazaj v vročo vodo, vsak se je opekel po polzkem trebuščeku, kajti lončeva fitena je bila Le bolj rroča.
,.MeDi že sapo zapira.11 vzdihuje jeden, „0 da bi se le nekoliko mogel ohladitil a ni je hladae rušne !u — ,,Oj, kaj boT Ce ne dobimo hitve pomofii?" Tzdihuje zopet drugi — .,glejte tSni le najmlajSi se je že ua duo spustil in pojemlje — zdaj, zdaj bo sklenil svoje mlado življenje." — ,,Da, da," po-vzame še jeden iz med trpečt) dmžbe s hripavira glasoni, ,.bratje, to ni niti vzpomlžd niti poletje — to — to je prevžra. Nesrfl(?ni smo, bratje, izdani smo — pogineaio!" — Družba prej tako vpsela, zgovoraa, postaja bolj ia bolj tiha; tuiu tam Še kak globok vzdihljej, kak stok, a naposled vse omfilkne; smrtna tihota nastane.   Voda v piskru zavre in polži so bili — kuhani.
Valenjar.