Leto 1895.
217
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane.
Kos XLI. — Izdan in razposlan dné 25. junija 1895.
vsebi
na: Št. 82. Razglas, s katerim se objavljajo dodatna cembra 1872.1.
določila k meroskusnemu redu z dné 19. de-
82.
^glas trgovinskega ministerstva z dné 10. junija 1895. L,
8 katerim se objavljajo dodatna določila k mero-s Usnemu redu z dné 19. decembra 1872. I. (Drž. zak. št. 171.).
/j.	^ izvršilo zakona z dné 23. julija 1871. 1.
2aE- št. 16. iz leta 1872.), s katerim se je zD at)ovü nov red za mere in uteži, se daje na obče . Je nastopni, po c. k. komisiji za pravilni mero-s izdani dodatek k meroskusnemu redu z dné ' decembra 1872. 1. (Drž. zak. št. 171.).
Wurmbrand s. r.
Petindvajseti dodatek k meroskusnemu redu
z dné 19. decembra 1872. 1.
K §§. 41. do 45.
Pripustitvi suhega plinomera, sestavljenega po Emilu Haasu vJMogunciji.
Emil Haas v Mogunciji je komisiji za pravilni kak°S^US Prec^t°žil suh plinomer, čegar natančnejšo in °V?st je moči posneti iz nastopnega popisa barisa.
Ta plinomer se s tem pripušča v meroskus in kolkovanje.
Kar se tiče ravnanja pri preskušnji, potem kar se tiče kolkovanja, meje pogreškov in pristojbin, ostanejo merodajna dotična za suhe plinomére izdana določila (tretji dodatek k meroskusnemu redu in meroskusni pristojbinski tarifi z dné 19. decembra 1872. 1., razglašen v Državnem zakoniku z dné 17. avgusta 1876. 1. pod št. 107.).
V meroskusnicah in meroskusnih vpisnikih naj se plinoméri, o katerih je govor, oznamenjajo kot „suhi plinomeri po sestavu Haasovem“.
Popis po Emilu Haasu v Mogunciji sestavljenega suhega plinomera.
Pri tem plinomeru se dadö razločevati ti-le dčli :
a)	okrov,
b)	mérski posodi,
c)	krmilo s štelom.
a)	Okrov (pod. 1.) ima podobo štirivoglate omare, na katere straneh sta nameščeni z ene strani vhodna cev a, z druge strani pa izhodna cev b.
Zgorenji del tega okrova obsega krmilo in s tem zvezano štelo; spodnji del pak obsega obe merski posodi (merski kapici).
b)	Merski kapici sta iz kovine in vsaka je sestavljena iz dveh enakih polovic.
Podoba 3. kaže mersko kapico v narisu od spredaj, podoba 4. v vodoravnem prerezu, podoba 5. pa v križnem prerezu.
(äloTeuigch,
55
V vsaki mérski kapici je nameščen premičen pretin s (pod. 4.), sestoječ iz plina ne prepuščajoče mrene, katera deli notranji prostor merske kapice v dvé merski izbi.
Mrena je, kakor je razvidno izpod 4., večinoma od obeh strani pokrita z dvema paroma kovinskih ploč, kateri sta paroma z zakovicami zvezani med seboj. Na vsakem paru ploč je pritrjen po en navpičen valj p, oziroma pi (pod 1. in 2.), ki sega v gorenji del okrova skozi mašilo, podobno zaporni virji.
Valjaj in p\ gonita krmilo in štelo.
c)	Krmilo in štelo.
Krmilo je vravnano tako, kakor parovod dvojčastega parnega stroja.
Dva školjkasta pomikovalca v in vi (pod. 1. in 2.) se plina ne prepuščajoč premikata na dotič-nih pomikovalnicah, ki se v pod. 6. v temeljnem narisu kažeta v povečani méri.
Obe pomikovalnici sta narejeni iz enega kosa, iz katerega izhaja pet odprtin, oziroma kanalov.
Odprtini 1. in 2. sta po kanalih ki n in hi n (pod. 2.) v zvezi z enim mérskim prostorom prve, odprtini 3. in 4. pa po kanalih kn n in ki n v zvezi z enim merskim prostorom druge merske kapice. Srednja odprtina obeh pomikovalnic je po odprtini 5. (pod. 6.) in po cevi i (pod. 1.) spravljena v zvezo z izhodno cevjo b (pod. 1.).
Školjkasta pomikovalca se premikata po spredaj omenjenih valjih p in pi (pod 1.), katerim sta na zgorenjem koncu pritrjena vzvoda m in mi, ki
po pomikovalnih palicah c in ci delujeta na oba p°' mikovalca.
Oba vzvoda m in mi sta vrhu lega kolenčasto zvezana s kljukastima palicama d in di, p° terih se pod 90° prestavljeni kljuki g in g i »tej' nega valja w vrtita takö, kakor se to godi pri dv0J' častem parnem stroju.
Ker je pomikovalec v (pod. 2.) zvezan z vzvodom mi, pomikovalec vi pa z vzvodom m, delnje kljuka, ki jo giblje ena merska kapica, na pomik0' valca druge merske kapice in nasprotno.
Plinomerov hod je, kakor se je že prej Pr’ krmilu povedalo, popolnoma sličen hodu dvojčastega parnega stroja, samö da na mesto parnih betov stopita mreni merskih kapic.
Plin stopa skozi vhodno cev a (pod. 1.) v pij' nomer in prihaja skozi eno izmed nepokritih ponii-kovalniških odprtin 1., 2., 3., 4. (pod. 6.) in po d0-tičnih zveznih kanalih v mersko kapico ter premik* mreno kakor kak parni bet, s tem pa tudi valj p> kljukasto palico d, kljuko g itd.
Plin, ki je za mreno, prihaja, kakor izpuhan* par parnega stroja, skozi odprtino 5. (pod. 6.), P°' tem skozi i in b (pod. 1.) v izhodno cev; štelo 2 pa med tem zabeležuje, koliko krat se je valjtC obrnil, oziroma koliko plina je že šlo v izhodno cev-
Na Dunaju, dné 10. maja 1895. 1
G. k. komisija za pravilni meroskus:
Arzberger s. r.
Pod. 2.
Pod. 6.
Pod. 3.
Pod. 5.
Pod. 4.