766 Književnost. Celo Dimitrij je zapazil, da se nekaj nenavadnega godi v srcu Meissnerjevem, zakaj bil je zamišljen. Vpraša ga torej, kaj mu je. A Nemec ni umeval Dimitrija, zato mu jePajer razložil, kako je bilo tovarišu v Božjem grobu. Kmalu prinese Dimitrij Črne kave in nargile, in potnika si po-strežeta. To je pripravilo tudi Nemca v dobro voljo, da je natančneje razložil, kaj ga je tako presunilo v cerkvi. Tisti dan nista več veliko govorila, ampak kmalu se lotila svojega posla. Treba je bilo pregledati in urediti vse orodje, pripraviti tekočine in narediti načrt, da bi drugi dan takoj zjutraj šla na delo. Namenita se, da gresta najprej povzet neki dokaj velik, podolgast, štirivoglat in obzidan vodnjak ali lokev, če smemo tako reči, Birket Isrcain imenovan, kateremu pa po navadi pravijo Bethesda. Ta je na desni strani, če greš iz mesta skozi vrata sv. Štefana, prav ob mestnem zidu. Pajer poprosi najprej „čauša" ali stražnika pri vratih, naj mu prepusti stražnico za temnico. Bakšiš ga je takoj pridobil za to prošnjo. Ko je bilo to urejeno, splazita se z orodjem na mestni zid, da bi ž njega naredila podobo. A po nesreči se je z zidu odkrušil kamen in padel pred vojaka, ki je stražil pod zidom. Ta je bil jezen, prijel za puško in nameril na ptujca, ki je po njegovih mislih počenjal nevarne stvari. S tem se pa ni šaliti, misli si Pajer, zakliče mu prijazno besedo in ga poskuša utolažiti In da bi bil popolnoma varen, zleze z zidu k stražniku, razloži mu, kakšno oblast ima, kaj namerja, in mu stisne bakšiš v roke. Sedaj je bil mir, Pajer je lahko brez motenja napravil svojo sliko. Tako se je delo začelo. Drugi dan je šlo že hitreje: naredila sta podobe Zlatih vrat, Oljske gore in vrta Getzemani. Tretji dan sta naletela na zapreko takoj zjutraj. Gredoč proti vratom sv. Štefana ali proti jutrovemu mestnemu izhodu, prideta do onega kraja, kjer sta po sporočilu bivala sv. Joahim in Ana, in kjer je bila rojena presveta Devica. Tu so uprav zidali cerkev in pa samostan za francoske misijonarje, ker je bil sultan podaril ta prostor francoskemu cesarju Napoleonu, ta pa misijonarjem. Vrata so bila odprta, in naša potnika stopita na prostor, kjer so zidali. A hipoma priskoči velik zamorec, zgrabi Nemca zadaj za vrat in ga potrese. Ta pa se je bil že nekoliko navzel po- K n j i ž Slovenska književnost. Staroslovenska čitanka za višje razrede srednjih šol. Sestavil dr. Jakob Sket, c. kr. profesor. Na Dunaju. V c. kr. nalogi šolskih knjig. guma, zasuče se in udari zamorca po Čeljustih s toliko silo, da je kar zakričal in vpijoč klical stražo na pomoč. A naša junaka je nista čakala, ampak odnesla sta urno pete. Dobro, da ju niso ujeli. A spoznali so ju vendar-le. Drugi dan dobita od francoskega konzula poziv, naj se prideta zagovarjat zaradi napada na francosko stražo. Naša moža prideta k Francozu in zaslišita obtožbo. Zagovarjala sta se s tem, da nista napadla sama nikogar, pač pa ju je napadel oni stražnik in sicer še od zadaj. Tu se je bilo treba braniti in napad odbiti. No, do cela se le nista mogla opravičiti, zakaj zamorec je bil dobil hud udarec. Zato je razsodil konzul, da morata fotografa plačati zamorcu nekaj odškodnine zaradi prestane bolečine. To sta tudi storila in stvar je bila končana. Izprevidela sta pa tudi, da morata biti zmernejša in pazlji-vejša, ako hočeta delati še dolgo v Jeruzalemu. Pri Grku Dimitriju je bilo stanovanje nekoliko drago, zato je želel Pajer dobiti drugo. Zaslužek sicer ni bil slab, fotografovanja je bilo vedno dovolj, ker je bilo v Jeruzalemu veliko ptujcev, fotografa pa razven Pajerja nobenega. Ker se mu je ponujalo dobro in po ceni drugo stanovanje, preselil se je drugam in sicer v kop-tovski han, t. j. gostilno, kjer se dobiva prenočišče brez postrežbe. Tu je imel Pajer veliko prostora, za deset ljudij ga je bilo. Polagoma je dobil še več tovarišev na stanovanje, ubožnih romarjev, ki so bili veseli bivališča in družbe. Jeden n. pr. je bil krojač in po rodu Oger, mož srednje dobe; drugi je bil mesar s Saksonskega doma; tretji je bil rojak Gorenjec, Kropar, na jedno oko slep, a jako pogumen in živahen. Ta družba si je delala med seboj vedno zabavo. Vsakdo je pripovedoval svoje dogodke iz življenja. Mesar je med drugim pravil, kako hudo zaušnico je dobil v Odesi na Ruskem, ker .je stal nekoč s klobukom na glavi pred podobo carjevo. Sak-sonec je potoval po Laškem, drugi drugodi; tukaj v hanu so skupaj kuhali ovčje meso, jedli arabski kruh, ki je neslan in tenak, pili kavo in pušili tobak. Pajer je vodil družbo na okrog, kadar je imel čas. Jako zanimivo je bilo potovanje vse te družbe v grški samostan Mar Saba. ki je v veliki samoti od Jeruzalema proti jutrovi strani. Žal, premalo prostora je, da bi mogel letos opisati to potovanje. e v n o s t. i8q4- Cena 1 gld. 5o kr. — Težko je reči, katere čitanke da so učitelji slovenščine najbolj željno pričakovali. Potrebne so bile vse, vsakatere so se torej oveselili. A dočim se je dalo v novosloven- Književnost. 767 Ščini še kakor tako ravnati, prizadevala je staro-slovenščina i učitelju i učencu pravo nadlogo. Koliko časa je vzelo narekavanje in zapisavanje, a po vsem tem trudu še nisi imel vzeti ničesar v roke! Zato lahko trdimo, da je med vsemi Sketo-vimi čitankami uprav ta poslednja v šolskem slovstvu zadelala največjo vrzel. Res da je nepozabni Josip Marn, čuteč živo potrebo, napisal za najhujšo silo kratko oblikoslovje, a — nedostatno — i to je kmalu pošlo; res je objavil Miklosich svojo „Alt-slov.-Formenlehre in Paradigmen" 1. 1874. s precejšnim berilom, a knjiga ni bila namenjena srednjim šolam, o „berilu za osmi razred" ne govorimo. Z omenjeno staroslovensko čitanko je pa mnogozaslužni prof. Sket staroslovenskemu jeziku, o katerem in za katerega se je v zadnjih letih sicer mnogo govorilo in pisalo, a se ga malo učilo in malo za njega učenje in čitanje sploh storilo, zopet mesto na šolah utrdil, pouk njegov celo pre-porodil in na novo obudil ljubezen do njega. Knjiga ima 60 stranij nekakih uvodnih člankov, ki so kolikor toliko v zvezi s staroslovenščino, 86 stranij slovnice, 5 3 str. berila staroslovenskega in 3 7 str. prav porabnega slovarčka. —- O prvem oddelku, obsegajočem 60 (!) stranij bi dejali odkritosrčno — naj se ne zameri —, da je nepotreben. Knjiga je namenjena šoli, učencu, zato bodi brezpogojno — kratka in po ceni. Učitelj mora biti sam po sebi vsaj toliko strokovnjak, kakor so pisatelji onih „ uvodov", on bode tudi najbolje vedel, kaj in koliko, a tudi kdaj ima dostaviti to ali ono o pisavi, jeziku in slovstvu staroslovenskem. Sicer ne vem, ali se tudi drugim čitateljem tako godi: meni vsaj začenjajo presedati tiste „črtice", še tako slovanske in slovanoljubne, ako me sreča-vajo vedno in povsod, po vseh svečanostnih spomenicah, po dijaških koledarjih in naposled še po vseh čitankah. Že v „Slovstveni čitanki" nahajamo „nekdanje naselbine slovenske, zgodovinske črtice o Slovencih od VI.—X. stoletja, državne in prosvetne razmere v Slovencih od X.—XVI. stoletja" (vsega vkupe 20 stranij), a o starih običajih slovanskih, ki zavzemajo že lep del našega slovstva, seznanile so nas zadostno prejšnje „čitanke". — „Kar je preveč, to še s kruhom ni dobro", pravi pregovor, a to velja tudi v ukoslovju. Če je bilo treba kakega uvoda, zadostovala bi bila popolnoma poslednja dva članka: „ staroslovenski jezik" in „staro- ali panonsko-slovenski spomeniki". — Pisatelj rabi tudi v tem delu dosledno ime „staro-slovensko" in „ panonsko-slovensko", ne glede na marsikateri novejši ugovor, in mislim, da ni to Bog zna kakov patrijotizem, nego sama hvalevredna doslednost in neka dobrodejna konservativnost, katera je ne le dopustna, nego i potrebna šolski knjigi, i to zlasti dotlej, dokler še nihče ni tako pozitivno podprl nasprotnega mnenja, kakor je podprl svoje mnenje Miklosich, da ne govorimo o Kopitarju, Safafiku pred njim, in o Kreku po njem. — V sestavku „staroslovensko pismo" bi bil gospod pisatelj pač lahko še dostavil, koliko se je rabila glagolica po Kranjskem in Primorskem pred nekaterimi stoletji tudi v posvetnih pismih in napisih. Umestno je isti pisatelj iznajdbo (bolje: ustroj) slovenskega pisma (str. L.) postavil v I.863., kakor je v knjigi „ Die Slo-venen" učil še natančneje.1) Slovnica sama razlaga najprvo precej na drobno glasoslovje, katero pa učenca ne bode oplašilo, ker je bode vešč učitelj le prilično z oblikoslovjem, a oboje dvoje razlagal skupno s čitanjem. Oblikoslovje je sestavljeno jako natančno in pregledno, vzgledov je na izber. —¦ Str. 26, c naj bi se bil pisatelj nekaj jasneje izrazil; ne debla na ^, nego na ^t, ki je nastal iz g/h (Miki. Formenl. in Parad. 3.) ne pa debla, kakor vozi,, mrazi>. Pri deblih na u bi bilo tudi bolje po Miklosichu držati se v množinskem mestniku oblike: syni>hi>, mesto svnolvh. Dostavek na str. 34: „V novoslovenskem jeziku se je ohranila z-sklanja le še v besedah ljudje, zver in pot" naj veljale o moških samostalnikih omenjene sklanje. O besedi danj (mesto dan) str. 33. in sploh o prenapetem novoslovenskem jo-tovanju v f-sklanji prim. Schleicher, „Formenlehre der kirchenslavischen Sprache", 211. — S hvalevredno natančnostjo razlaga pisatelj glagole III. in IV vrste ter navaja vse količkaj težavnejše oblike. Med navedenimi namenilniki 1 str. 61.) utegne pa jedini delati, biti resničen. Str. 79. pisatelj sicer vel. daždt razklada, a ne da bi dostavil tudi obliko dai, za katero ima čitanka na sami str. 88. (Luk. VI.. 27 — 28) kar štiri vzglede Prav dobro doide učencu tudi III. del, „nekatere posebnosti iz stslov. skladnje " Vendar moramo pripomniti, da naj bi bil tudi v oblikoslovju pisatelj marsikaj nepotrebnega izpustil. Kaj treba šolski knjigi mnogo malenkostnih opomb, kakor n. pr. str. 27 , spodaj § 69 , ali dolgih razlag o postanku raznih oblik in končnic, o katerih pisatelj včasih še sam ni na trdnem, n. pr. str. 55. (spodaj), 56. (zgoraj) ali str. 56. (spodaj; in 57. Cisto po nepotrebnem se trosijo vse vprek in kale preglednost šolske knjižice opombe, v katerem rokopisu se nahaja ta, v katerem pa drugačna oblika. Kaj bi rekli učitelju grščine, kateri bi početnikom razlagajoč grško oblikoslovje, dodajal že opombe, katero obliko rabi Platon, katero pa Herodot ali celo Homer! Vsaj toliko, kakor slovnica, je vredna za naše šolske razmere tudi stslov. čitanka (v ožjem pomenu besede). Kolikor toliko slovnice staroslovenske je še učencem podal tudi dosedaj količkaj vest-nejši učitelj i brez knjige, ni jim pa imel dati v roke potrebnega berila staroslovenskega. A kaj je slovnica brez berila! Le najbolj vneti in pogumni je segel po Jagičevih „Primerih starohrvatskoga jezika za sedmi i osmi gimnazijalni razred" ter jih priporočil tudi učencem. A sedaj ima učitelj na izber obilnega berila, čitanje pa olajšuje in pospešuje še pripraven slovarček. Prva stran nam podaje celo nekaj glagolice; razven dosedaj navadnih tekstov glagoličnih čitamo tudi nekaj odstavkov iz *) Znano je, da se jednake razprave še vedno naslanjajo na Safafikove „Zwei Abhandlungen iiber den Ursprung und die Heimat des Glagolitismus." 768 Književnost. Geitlerjevega zbornika sinajskega, dočim zavzema med cirilskimi prvo mesto (10 str.) zbornik supra-selski. Vse to berilo je pa tiskano tako pregledno in razdeljeno na jednakomerne kratke odstavke, da si za šolsko rabo bolj prikladnega niti želeti ne moremo. Le to jedino bi gospodu pisatelju skoro zamerili, da kot šolnik ni pomislil na rek „variatio delectat" glede na vsebino in nam podaje tako mnogo iz novega zakona, a je tako mični stari zakon do cela prezrl. Le težko pogrešamo lepih sestavkov nekdanjega Miklos. berila: „Mojsij st-pasajett se/% ali „Josifr> prodajemt bratjejo svo-jejo ". In še bolj neradi pogrešamo kakega sestavka iz posvetne in sicer izvirne staroslovenske književnosti. Koliko bi bilo zanimanja za kaj takega med učenci! In naravnost pričakovali bi bili prezani-mivi spis crnorizca Hrabra „O pismenelrt" v najčistejši staroslovenščini. Zanimal bi tudi „prolog" Ivana eksarha. Zato pa bi bil pisatelj slobodno okrajšal ostalo tvarino, recimo zbornik supraselski in Savino knjigo. Pisatelj bi se utegnil izgovarjati z nekimi oziri, toda stvar dobro premotrivšl bode v drugi izdaji, kar je zamudil, popravil. Glej Miklošičevo „Chrestomathia palaeoslovenica". Gospod profesor dr. Sket pa z dolgoletnim trudom knjige ni samo izvrstno sestavil, nego se je za isto tako mnogo prizadeval, da jo je založila c. kr. zaloga šolskih knjig ter jo dala natisniti tako lepo in tako čisto brez tiskovnih pomot, da moramo biti hvaležni še njej. Ne moremo primerneje skleniti, kakor da gospoda pisatelja zahvalimo v ime srednjega šolstva za toliko uspešno delo, izobraženemu čitatelju pa s slavnim Kopitarjem (Glag. Cloz.) zakličemo: „Tu vero, candide lector, ingredere in templum slavicum auscultaturus Jo-annem Chrvsostomum slavice perorantem!" Di\ L. Po^ar. Češka književnost. Iz češke poezije. (Poroča Anton Sušnih.) Tudi na pesniškem polju je bogato obrodila v minulem letu Češka književnost. Žal, da je na njem bujno poganjal i plevel,1) ki hoče uničiti čisto in prave poezijo. Isto tako, kakor sem govoril o prozi češkega slovstva, govorim i danes o „češkem pesništvu". Anton Klašterskv je izdal zbirki: „ Epicke basne" in „Pražske motivv". Obe zbirki se toplo priporočata prijateljem poezije. V prvi zbirki so l) Kako treba kritikom previdnosti, priča nam to-le. Na str. 640 našega lista govori poročilo o Heritesovih „Všednf zjevy", češ da „so za ljudstvo". Neki naš naročnik je knjigo kupil (za 70 kr., 423 str.) in našel preveč naturalizma, prešeštvanja in sploh rečij, katerih še ponosti-ae moremo. Zato prosimo gospode poročevalce največje natančnosti. — Uredn. /f\