Ilustrovan gospodarski list
Uradno glasilo
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 K na leto. Posamezna številka stane krono. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 600 K, na V« strani 300 K, na >/, strani 150 K, na 'hi strani 100 K, na «/M »trani 50 K. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 80 vin. najmanj pa skupaj 12 K.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. - Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Podpisujte novo drfovno posojilo!
Vsak državljan, ki se zaveda svojih dolžnosti do domovine, je dolžan, da po svojih močeh prispeva za novo državno posojilo. Poživljamo vse sloje, posebno pa naše kmetovalce, da store svojo narodno in državljansko dolžnost in da po svojih močeh podpišejo primerne vsote za to državno posojilo.
To državno posojilo je 7% investicijsko posojilo v nominalnem znesku 500,000.000 dinarjev ali dve miljardi kron, ki se bo uporabilo izključno v občekoristne namene, v prvi vrsti za izpopolnitev in razširjenje železniškega omrežja," za popravila železniških prometnih sredstev, za gradbo novih in za dovršenje započetih železniških prog, za ureditev in gradbo pristanišč, cest, potov i. t. d. Za to se bo amortizacija tega posojila izvedla tekom 50 let, pričenši 4 leta po emisiji, in sicer na način, da se bodo enkrat na leto pri generalni direkciji drž. dolgov izžrebale in potem odkupile izdane obveznice po določenem amortizacijskem načrtu. Od tega posodila se plačujejo 7% obresti, in sicer v polletnih kuponih, in to 15. marca in 15. septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajnicah in za to pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakršnegakoli davka, koleka in takse.
Nominalni iznos posojila je izdan al pari v kosih po 100, 500, 1000, 5000 in 10.000 dinarjev. Prvi kupon se izplačuje 15. marca 1922. V teku 10 let se tega posojila ne more konventirati, niti v tem času znižati obrestne mere. V slučaju, da se posojilo po preteku 10 let konvertira, se mora iinejiteljem obveznic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosu.
Kuponi zastarajo pet let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 30 let po žrebanju.
Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam, uživajo pupilarno varnost, morejo se polagati kakor kavcije, uporabljati za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnicah in privatnih povzetih. Obveznice se morejo lombardirati pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah, in sicer po tričetrtinski nominalni vrednosti. Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka in doklade kakor državnih tako tudi ostalih doklad ter vseh taks in pristojbin v kraljevini.
Iz tega je razvidno, da je to posojilo izredno dobič-kanosno ter nudi vsem onim, ki razpolagajo čez kake prihranke, ugodnost, da jih plodonosno nalože v državnem posojilu. Za vsakih 100 dinarjev podpisanih obveznic se ima plačati 100 dinarjev v trotovim.
Dosedaj se opaža po vsej državi veliko zanimanje za to državno posojilo na eni strani zaraditega, ker nudi mnogo ugodnosti onim, ki na ta način nalože svoj denar, na drugi strani pa zaraditega, ker je vsakemu jasno, da mora naša država čimpreje izpopolniti svoje železniško omrežje in izboljšati svoj transportni material, če hočemo z uspehom in hitro izvažati naše pridelke v svet ter s tem konkurirati pridelkom ostalih držav.
Razentega mora biti to posojilo nekak regulator za našo valuto, ker hočemo s tem pokazati, da zaupamo v obstoj in bodočnost naše države, ki ima v svoji zemlji toliko bogastva nakupičenega, da mora v kratkem času postati najbogatejša država v Evropi. S tem se bo dvignila naša valuta in zaupanje v naš denar v inozemstvu bo raslo.
Poživljamo torej vse naše kmetovalce, trgovce, obrtnike in druge sloje, posebno pa naše denarne zavode, da store svojo državno in narodno dolžnost, podpišejo državno posojilo, ker s tem bodo podprli svojo državo in ji dvignili kredit in ugled doma ter v inozemstvu.
Kmetovalci iz Slovenije v Srbiji od 10. do 20. septembra 1.1.
Potovanje slovenskih kmetovalcev po Srbiji se je izvršilo popolnoma srečno, brez najmanjše nezgode in v redu. Dobili so mogočne in lepe utise, ki bodo v marsičem izpremenili njihove nazore in predsodke, ki so jih doslej imeli o Srbiji in o Srbih. To potovanje bo brez dvoma rodilo dober sad. Bilo je sedaj prvič, da sta prišla skupaj slovenski kmetovalec in srbski zemljoradnik neposredno na rodni grudi.
Ni tukaj namen popisovati potek potovanja, dasi-ravno bi to nikakor ne bil suhoparni potopis po običajni šabloni. Utisi, ki smo jih dobivali, so bili tako raznovrstni in mnogobrojni, srbsko prebivalstvo je razvilo pri naših sprejemih toliko prisrčnosti in tako veliko bogastvo svojega duha in notranje ter zunanje kulture, da izgleda kakor v fantastični pravljici. Potovanje v resnici zasluži, da se opiše in ostane trajno zabeleženo. Povdariti pa je treba samo nekatere trenutke.
Slovenski kmetovalec pred svojo vlado. V resnici neizbrisen ostane vsakemu potovalcu zgodovinski trenutek, ko so se v Topčideru sestali slovenski kmetje in naša vlada. Kmalu po svojem prihodu so šli Slovenci v Topčider, da si ogledajo tamošnje državno posestvo. Tramvaj, s katerim so se pripeljali, se ustavi, kmetje izstopijo iz voza, od druge strani se pripeljejo avtomobili, v prvem sedi ministrski predsednik Pašič. Poset-niki stopijo v polukrog, kmet Ažman stopi pred Pašiča, sežeta si v roke in Slovenec pozdravi zasluženega in velikega Srba, a on mu odgovori z ginjenim glasom. Prvič je stopjl tukaj slovenski kmet pred svojo narodno vlado. Ta prizor je bil sijajen zunanji izraz našega osvo-bojenja in našega ujedinjenja. V nekem oziru bi zamo-gel primerjati ta prizor s prizorom, ko je slovenski kmet pred tisoč leti nagovoril svojega kneza po ustoličenju na Gosposvetskem polju.
Srbska kultura. Začudil se je slovenski kmet, ko je zagledal visoko razvito srbsko kulturo. Polje je sicer obdelano manj intenzivno, kakor na Slovenskem, toda zemlja je tako obširna in bogata, da daje srbskemu kmetu popolno možnost ne samo, da se primerno preživlja, nego tudi, da razvija znatno kulturo na kmetijskem polju. Srbski kmet je napreden, opazuje povsod vse nove /pojave, je zanje dovzeten in ima velik organizacijski talent. Nekatere kmečke zadruge, ki so jih naši kmetje videli na Srbskem, so vzbudile naravnost ostrmljenje. Težko je pojmiti, kako so se v nemirni dobi in v kratkih mirnih letih zamogle razviti take stvari, kakor je n. pr. vinarska zadruga prav v srcu Šumadije, v vasi Banja pri Topoli, rojstnem kraju Karadjordjevičev.
Pokrajina okrog Niša je šele pred 43 leti prešla izpod turške oblasti pod Srbijo, je preživela nekaj let vojne in tri leta bulgarske okupacije. Toda v teh kratkih in nemirnih letih se je kultura tako ra::vila, da se lahko meri z vsako civilizirano deželo. Mala mesta po deželi ne zaostajajo v ničemur od malih provincialnih mest po Češkem ali po Nemškem in cela kultura srbske province se silno razlikuje n. pr. od Galicije, ki je bila sto let pod Avstrijo.
Srbska šola. Srbska šola je narodna šola v pravem pomenu. Njena naloga je, da vzgaja deco v nacionalnem duhu in v duhu narodnega ujedinjenja. Koder so potovali Slovenci, po vseh krajih jih je pričakovalo učitelj-stvo s šolsko mladino, ki je pela narodne himne vseh treh plemen, a učiteljstvo je v svojih govorih navdušeno pozdravljalo narodno jedinstvo. Gotovo je vsak -slovenski kmet občutil, kako daleč zaostaja v tem oziru naša šola za srbsko. Dolžnost šole je, da vzgaja človeka za dobrega državljana. Za državo je vrednejši malo izobražen, toda zaveden državljan, kakor pa visoko izobražen, a brez državne zavednosti.
Gostoljubnost in prisrčnost srbskega ljudstva. Obisk je prišel takorekoč nepričakovano. Ni bilo časa, da se pripravi svečan sprejem. V Nišu bi n. pr. po prvotnem načrtu morali priti v soboto, a so prišli v petek. Vsakdo ve, koliko truda prizadeva samo skromna prireditev. Ako bi bili ti sprejemi takorekoč naročeni od zgoraj in umetno prirejeni, bi izpadli vsekakor klavrno. Toda opažalo se je, da gre ljudstvu v resnici od srca. Vsakdo se je potrudil samodsebe in dal, kolikor je mogel. Opazilo se je, da smatra v resnici vsak človek Slovence za svoje goste. Kjer je kdo mogel, je postregel, bil očividno vesel, ako je mogel priti ž njimi v dotiko. Na Zegar k spominku Stevana Sindjeliča so prišli srbski kmetje celo iz 7 ur oddaljenih vasi, da pozdravijo brate Slovence. Ravno ta osebna prisrčnost vsakega posameznega domačina je delala sprejem tako prijazen.
Zavest narodnega in državnega jedinstva. Večkrat se pri nas sliši očitanje, da so Srbi šovinisti, ki poznajo samo svojo Srbijo in srbski narod, a ne marajo za druga plemena. Slovenski kmetovalci so imeli priliko opaziti, da je Srb ne samo globoko, nego tudi široko naroden, ki se je v svojem mišljenju in čustvovanju povspel in razvil do popolnega narodnega jedinstva. Nikdar nisi v nobenem govoru slišal povdarjati srbstva, pač pa narod in državo. Predstavimo si, kako bi bilo pri podobni priliki na Slovenskem in kako bi se povdarjalo specifično slovenstvo. Srb dobro ve, da je med Slovenci mnogo ljudi, ki nočejo narodnega jedinstva in skupne države, ter mrzijo Srbe, to je ono pleme, ki je nositelj osvobodilne ideje in državne misli, toda Srb nima do njih nobene jeze. Smatra jih, kot izgubljeno deco, ki je bila vzgojena pod tujim krovom. Treba jih je polagoma s pomočjo prosvete zopet pripeljati pod skupni materni krov; kjer pa tega ni mogoče, je treba mirno čakati, da izumrje polagoma stari rod, ki je jedel iz egipčanskih loncev in pripogibal kolena, ko je pil iz vrelcev v sov ražni deželi.
Prisrčni sprejem slovenskih kmetovalcev v Srbiji je imel svoje korenine ravno v globoki zavesti, ki je prodrla v vsako srbsko dušo, da smo iste narodnosti s Srbi, ločila nas je od njih samo hudobna usoda. Slovenski kmetje in srbski zemljoradniki so tudi spoznali, da za medsebojno razumevanje ni treba tolmača, kajti pogovarjali so se prijateljsko med seboj in se tudi popolnoma razumeli.
Srbsko dinastično čustvovanje. Srb je dinastičen, to se vidi pri njem na prvi pogled. Obrtnik v svoji delavnici, kmet v stanovanju, vsakdo ima na steni sliko svojega vladarja. Tq ni umetno narejeni ali od zgoraj komandirani patriotizem, nego izvira v resnici iz duše. Tudi pri obisku slovenskih kmetovalcev je prišlo to dinastično čustvo do izraza na razne načine. Najvihar-nejše odobravanje žel je vsak govornik vedno pri oni točki, ko je omenil sedanjega ali pokojnega kralja.
Spoštovanje vojaštva. Vsak Srb je zaveden vojak, ki ve, da je tudi sam pripomogel k zmagi srbskega orožja, in da je tudi on pomagal vstvariti svojo in našo državo. Vsledtega uživa vojaštvo med vsem ljudstvom največje spoštovanje in vsak je radevolje pripravljen doprinesti največje žrtve za vojaštvo, ker iz dolgoletnih izkušenj ve, da more samo dobra vojska vzdržati krepko državo, ki jo morajo spoštovati tudi zunanji sovražniki. To je pa tem lažje, ker ve vsak ceniti vrednost države, kajti „država sem jaz", tako samozavestno govori srbski kmet in tudi vsak drugi Srb. Ko se tudi pri nas ukoreniči ta samozavest, potem šele bo naša država v notranjosti tako močna, da se ji ne bo treba več bati zunanjih sovražnikov. Med navadnimi srbskimi kmeti smo našli mnogo častnikov, poročnikov, nadpoiočmkov in celo majorjev, ki so v vojni vodili čete in se izkazali kot prav dobri voditelji. Naravno je, da tvorijo ti najboljšo podlago za vojsko.
To so nekateri trenutki, ki so padli v oči slovenskim kmetovalcem pri njihovem posetu srbskega selja-ka. Gotovo se bo vsak Slovenec še v poznejših časih rad spominjal na ta posebni obisk, ki je rodil toliko izlivov prijateljskega čustvovanja in toplega rodoljubja. Slovenci so videli srbsko poljedelstvo, videli pa tudi srbsko rodoljubje in opazovali so oboje z enakim zanimanjem. Eno kot drugo je temelj naše države in kdor ga ruši, je naš neprijatelj.
Pokladajte prašičem ribjo moko!
Leta 1912. sem si ogledal veliko .pitališče prašičev tvornice za špirit in drože Harmer pri Stockcrau poleg Dunaja. Iznenadili so me lepo rejeni mladiči, ki so imeli v osmem mesecu starosti čez 100 kg žive teže. Začudeno sem vprašal, s čim jih pitajo, da morejo doseči take uspehe. Povedali so mi, da pokladajo v glavnem ječmenov zdrob, kateremu pridevajo za vsakega prašiča in vsak dan po 100 gramov (10 dek) ribje moke. O ribji moki za prašiče do takrat še nisem ničesar čul. Razložili so mi, da je dobra ribja moka pri pitanju kakor zabela, zaradi katere žival slastneje žre in pokladano krmo bolje izrablja. Ker sem videl na lastne oči lepe uspehe, sem takoj naročil za svoje pitališče pri imenovani tvrdki nekaj sto kilogramov ribje moke.
Pregledal sem tudi v strokovnih listih strokovna poročila nemških gospodarjev glede sponašanja ribje moke kot krmilo za prašiče. Vsa poročila so se jako ugodno izražala o pokladanju ribje moke, vendar se je .pov-darjalo, da more biti škodljiva, če ima v sebi več kakor 3% soli in več kakor 4% ribje masti. So tvornice, ki izdelujejo ribjo moko in ki hočejo velik dobiček, zato porabljajo za izdelovanje ribje moke premastne in preslane nagnite ostanke morskih rib, ali soljene ostanke tistih rib, ki jih prirejajo kot soljene in sušene za prodaj. Ribja moka iz takih ostankov more povzročati kot krma pri prašičih hude bolezni. Dobra ribja moka je pa neprecenljivo krmilo za prašiče, ki zagotovi dober uspeh.
Mi smo mešali ribjo moko med turščini zdrob in otrobe. V pričetku marsikateri prašič ni maral jesti, a čez par dni se ji je privadil in je potem pričel zreti kakor nikdar poprej. Uspeh je bil očiten. Ribja moka se je izkazala res kot zabela, da so krmo bolje izrabljali. Izraz „zabela" se pa mora tako razumeti, da ribja moka ni nikaka mastna začimba, ampak le sredstvo, ki naredi ostalo krmo slastnejšo in izdatnejšo. (Opozarjamo na spis o ribji moki v 15. številki letošnjega „Kmetovalca", ki se
ga dobi v ponatisu kot Gospodarsko navodilo za 2 K, ki jih je naprej v pismu poslati.) Za male pujske nismo rabili ribje moke, temveč le za večje, težkih od 20 kg naprej.
Ko je Kmetijska družba pričela z oddajo ribje moke v pričetku vojne (Kmetijska družba je pričela oddajati ribjo moko že leta 1913. Op. ured.), smo jo večkrat tudi pri njej vzeli. Vselej smo bili popolnoma zadovoljni. Ko ni bilo vsled vojne ribje moke več dobiti, nismo imeli pri pitanju prašičev več tako dobrih uspehov. Sedaj smo pri Kmetijski družbi zopet naročili 500 kg ribje moke, ker smo jo pa ravnokar šele dobili, ne moremo še poročati o sedanjih uspehih. Prepričan pa sem, da je dala Kmetijska družba ob svoji vestnosti ribjo moko natančno presKusiti na tolščo in sol, ker bi nam drugače to Krmilo le škodovalo. (To se je zgodilo in družba jamči, ua oa nje oduajana ribja moka nima povprečno niti 2% libje masti in le kaka 2% soli. Op. ured.)
Marsindo bo vprašal, če se pri ceni 13 K za 1 kg ribje moKe jo izplača pokladati. Ko smo pred in v pri-čeUu vojne pokladali ribjo moko, nas je veljala koruza 10 do 12 vinarjev kilogram, ribja moka 34 vinarjev in najlepši prašiči so se prodajali po 1 K in navadni komaj po 90 vinarjev za kilogram žive teže! Letos spomladi je pa stal kilogram turščice 5 do 6 K, danes že stane 9 do 10 K, otrobe moramo plačevati po 5-40 K, a prašiči se prodajajo po 30 K žive teže in ribja moka, ki se jo prav malo in takorekoč kot zabela rabi, le 13 K. Primerjajte ta števila in spoznali boste, da je ribja moka z ozirom na njen velik učinek razmeroma prav poceni krmilo. Pri pokladanju pa ne pozabite, da je ta moka le zabela in da naj se je daje za prašiča na dan največ 120 gramov ali za 8 prašičev na dan 1 kg.
Anton Oblak, župnik v Št. Lorencu.
Pripomba: Gorenji .spis izpod peresa priznanega praktičnega strokovnjaka, naj bo v spodbudo vsem, ki se pečajo s prašičerejo, posebno onim, ki se pečajo s pitanjem prašičev. Zaradi letošnje suše, ki je povročila, da bomo morali zaradi pomanjkanja dobre in drage krme marsikaj slabejšega pokladati, more biti ribja moka naravnost rešilno sredstvo. Pristavimo, da je ribja moka, ki jo družba oddaja, z Norveškega, in sicer od najstarejše in največje tozadevne tvornice, ter je od ribe kalar ali torsk (Gadini callarias), ki se lovi v ogrom-nili množinah potom ribarstva s parniki za izdelovanje znanega ribjega olja, ki je sloveče zdravilo ter se dobi v lekarnah pod imenom torskovo libje olje. Razmaščeni ostanki imenovane ribe se potem predelajo- v ribjo krmilno moko na razne načine, med katerimi je najboljša predelava v kosmičasto torskova ribja moka. Ribja moka, ki jo družba oddaja, je te vrste, tvrdka jamči, da ne vsebuje več kakor 2% tolščobe in 3% soli, dasi ima resnično samo 2% soli, kar vse potrjuje pre-skušnja tukajšnjega drž. kemijskega zavoda. Kmetijska družba torej jamči za kakovost ribje moke, ki jo oddaja. Pri sedanji ceni, ki je objavljena med »Družbenimi vestmi", pa more družba ostati le toliko časa, dokler ima sedanjo zalogo, zato naj se vsak pravočasno s tem važnim krmilom preskrbi, kajti val draginje, ki gre sedaj skozi vso Evropo in se bo najbrže držal preko vse zime, bo bržkone podražil tudi ribjo moko.
Gnojite z umetnimi gnojili'!
Mnogi našili kmetovalcev še nimajo pravega pojma o učinku umetnih gnojil, četudi so jih že v veliki meri rabili. Marsikateri naročuje le vrečo umetnega gnojil«, ne da bi navedel, kakšne vrste in kateri rastlini hoče . njim gnojiti. Če potem gnoji in ne doseže zaželjenega uspeha, zvrača krivdo na slabo vrsto gnojila.
Mnogi od njih poznajo le „štupo" ali Tomasovo žlindro, ne vedoč, da ena sama vrsta umetnega gnojila le redkokdaj doseže zažeijeni uspeli.
Če naj rastlina uspeva, mora dobiti vse hranilne snovi, ki jih potrebuje, zlasti pa fosforove kisline, kalija in dušika.
Vsled slabega obdelovanja in nezadostnega gnojenja med vojno so naša polja in travniki izčrpani in slabo rodijo, zato potrebujejo sedaj tudi intenzivnejšega gnojenja. Hlevski gnoj je sicer gnojilo, ki vsebuje vse tri vrste hranilnih snovi, vendar je v marsikaterih slučajih pomanjkljiv, ali se pa ne da povsod rabiti najsibo vsled gospodarskih ozirov na pr. na travnikih ali tudi na njivah, kjer bi povzročal morda prebujno raščo rastlin, zato pa premalo klenega zrnja, kakor pri ajdi in pri žitih.
Mnogokrat se zgodi tudi napaka, da se n. pr. travnikom gnoji samo z eno vrsto gnojila s fosfatnim, ali pa samo s kalijem. Naravno je, da v takih slučajih uspeh izostane.
Potrebno je torej, da posebno za jesensko gnojenje opozarjamo kmetovalce na pravilno gnojenje z onimi umetnimi gnojili, ki so nam sedaj na razpolaganje.
Najprej je treba opozoriti na našim kmetom najbolj znano gnojilo Tomasovo žlindro. Tega gnojila Kmetijska družba letos ni mogla naročiti, dasi je povsod povpraševala po njem in zahtevala ponudbe. Na podlagi teh ponudb bi stalo to gnojilo do 550 K za 100 kg. Ker je družba uvidela, da bi naši kmetovalci po tej ceni tega gnojila ne mogli kupovati, je morala opustiti vsako nabavo. Razentega imamo v domačih umetnih gnojilih ' enakovredno nadomestilo v kostni moki in zdrobovi moki, ki imata enak učinek, staneta pa prva le 200 K, druga 260 K za 100 kg. Le tam, kjer je dovolj fosforove kisline, zrasejo tečne detelje, dobre trave in druga žlahtna zelišča. Mah in kislice pa izginejo.
Kostna moka kakortudi zdrobova moka sta najboljši umetni gnojili za travnike in vinograde, ker delujeta polagoma, zato pa več let. Vendar je potrebno, da se travniku gnoji tudi s kalijem, ki ga dobimo v obliki kaj-nita in stane 200 K za 100 kg.
Če hočemo na travnikih imeti še boljši uspeh, potem potrosimo še nekaj apnovega dušika, ki zelo pospešuje bujno rast trav in stane 400 K za 100 kg.
Letošnje suho leto je pokazalo, da je jesensko gnojenje travnikov veliko bolj uspešno in dobičkanosno kakor pa spomladno, ker so gnojila pozimi imela dovolj časa, da so z vlago dospela v zemljo, se tam razkrojila in prišla že zgodaj spomladi v korist rastlinam. Vsled tega jim tudi spomladna suša ni toliko škodovala kakor negnojenim travnikom.
Važno je tudi, da gnojimo ozimini, kajti paziti motamo, da se nam pšenica in rž še pred nastopom zime dobro ukoreničita, da so varne pred pozebo. Za gnojenje teh rastlin vzamemo na en ha, t. j. 1% orala do 200 kg apnovega dušika, do 350 kg kostne moke ali do 300 kg superfosfata in do 200 kg kalijeve soli.
Za vinograde je gnojenje pred zimo ali pozimi najbolj uspešno. V ta namen vzamemo pa narajše ona umetna gnojila, ki počasi delujejo, zato pa več let trajajo. Za trte je najimenitnejša rožena moka, ki vsebuje do 15% dušika, deluje polagoma, dež je ne izpere, zato je njen učinek trajen in se v vinogradih pozna po več let zaporedoma. V ta namen je dobra tudi gnojilna štupa iz mezdre, ki ima 8% dušika in deluje slično kakor rožena moka. Tej se lahko primerja tudi zdrobova moka, ki ima do 20% fosforne kisline in 5% dušika. Njen učinek ni tako viden kakor pri roženi moki, zato pa je tem trajnejši. Pri tem pa ne smemo pozabiti na kalj, ki ga damo
, najrajše v obliki kajnita, da ostane več časa v zemlji učinkovit.
Kalijeve soli (kajnit in 40% kalijeve soli) vplivajo v zemlji tudi na ta način, da vzdržujejo vlago. Rastline, ki smo jim pognojili s kalijem, prenašajo mnogo lažje sušo, kakor tiste, ki niso dobile kalija. To je v sedanjih suhih letih posebno važno za naše kraje, ki so podvrženi suši.
Dalje je treba opozoriti, da rastline, ki imajo na razpolaganje dovolj kalija, mnogo manj trpe vsled mraza, kar je ugodno za one kraje, kjer nastopajo pozni mrazovi.
Morda bo kdo trdil, da so ta umetna gnojila dandanes predraga in da se gnojenje ž njimi ne izplača. O do-bičkanosnosti umetnih gnojil ni nikakega dvoma, zadostuje samo, če primerjamo izdatke zanje in večji dohodek iz pridelkov. Vzemimo n. pr. sledeči primer: 1 ha travnika pognojimo s 300 kg kostne moke in 300 kg kajnita, kar nas stane 1200 K. Dodamo še 200 K za trošenje, potem znašajo stroški 1400 K. S tako močnim gnojenjem pa pridelamo na 1 ha najmanj 600 kg sena več nego brez gnojenja. Za teh 600 kg sena po 3 K kg dobimo 1800 K. Torej imamo že prvo leto 400 K čistega dobička, neglede na to, da ostane učinek umetnih gnojil v drugem in tretjem letu še vedno zadosten in da je tedaj ves večji pridelek čisti dobiček.
Ravnotako se da čisti dobiček izračuniti tudi pri žitih, trtah, krompirju, pesi in sploh pri vseh drugih pridelkih. V splošnem je treba povdariti, da se dandanes uporaba umetnih gnojil veliko bolj izplača kakor pred vojno, ker se njih cena nikakor ni zvišala v taki meri, kakor cena raznim kmetijskim pridelkom. Vsled tega naj naši kmetovalci začnejo iznova intenzivno gnojiti svoja polja in travnike, če hočejo uspešno konkurirati s tistimi bogatimi pokrajinami naše države, kjer vse rase in rodi brez gnoja.
.Živinorejci, varčujte s krmo!
Letošnja košnja mrve in otave je bila po vseh naših pokrajinah zelo slaba. Veliko množino pridelka nam je uničila suša. Ako preračunimo potrebo krme do spomladi, nam bo letos predla v tem oziru prav trda. Da bi si naš živinorejec kupoval seno in deteljo, o tem ni govora, kajti cene senu so že tako bajno visoke, da oni, ki bi hotel kupovati seno, se mu ne izplača reja živine. Nihče naj se tudi ne zanaša na dobavo močnih krmil, kajti teh je danes še malo in njih visoke cene podražijo krmljenje nesorazmerno z njih vsebino hranilnih snovi.
Vsak živinorejec naj skuša svojo živino prekrmiti in preživeti do pozne jeseni na paši, da si s tem prihrani seno in deteljo za zimo in zgodnjo pomlad.
Vsem kmetovalcem se priporoča, da pripravljajo tudi listje od drevja za krmo, akoravno je za to že malo pozno. Kako se pripravlja listje drevja za krmo živine, opozarjamo kmetovalce na jako poučljiv članek g. ravnatelja I. Belleta v 17. štev. letošnjega „Kmetovalca" pod naslovom: „Listje drevja kot krma za živino".
Nabiranje listja za krmo živine ni le važno za onega, ki ve, da mu bo primanjkovalo krme, ampak tudi za onega, ki misli, da mu bo le morda prekratka hodila.
Kot dobra in primerna krma za goved in konje so tudi storži od turščice. Koruzni storži se na en ali drug način zdrobe v kolikor mogoče drobne kosce in se potem pokladajo govedi in konjem, tako kakor rezanica iz slame. Zmleti koruzni storži imajo za eno petino večjo redilno vrednost, kakor rezanica slame. Za mletev storžev se dobijo nalašč v to svrho narejeni stroji.
Tudi trsno listje je za živino v sili dokaj dobra piča. Dokler je to listje še zeleno, ni slabo krmilo za živino ter ima nekako isto redilno vrednost, kakor srednje dobro seno. Mlajše je listje, tem več je vredno za pokla-danje. Ako je trsno listje že suho, potem ni njegova krmilna vrednost znatna, ker je šla večina redilnih snovi že nazaj v trto. Vsled letošnjega lepega vremena je listje ob trgatvi še večinoma zdravo in lepo zeleno ter ga vsled velikega pomanjkanja krme naravnost priporočamo.
Listje pa se sme šele po trgatvi obirati, drugače se kakovost vina oškoduje. Bakrena sol, ki se nahaja v škropivu, res ni zdrava, vendar praktična izkušnja uči, da škropljenje listja po trgatvi ni živini tako škodljivo, kakor bi se smelo domnevati.
Odbiranje listja po trgatvi res ne prija trtam, ker les slabeje zori, a ta škodljivost je po trgatvi tako neznatna, da se nanjo ni ozirati, ker je na drugi strani korist od pokladanja listja, zlasti v sedanjih razmerah, neizmerno večja.
Končno pa naj vsak živinorejec dobro zabiča svojemu poslu, ki krmi živino, da naj skrbi za varčno po-kladanje sena v jaslih, da žival ne bo raztresala krme po stojišču. Porcija pokladane krme naj se vedno in za vsako žival posebej odmeri, s čimer bomo potrato zelo omejili!
Vsem onim živinorejcem pa, ki imajo več glav živine, svetujemo, da dobro precenijo svojo zalogo sena že sedaj in potem preračunijo, koliko glav živine bodo lahko prekrmili do pomladi. Na eno glavo živine naj se računi približno 15 kg sena na dan. Torej od novembra do maja, to je 210 dni, se potrebuje za vsako glavo živine 15krat 210 = 1650 kg ali okroglo 17 met. stotov krme. Komur bi iz precenjene svoje zaloge le vendar velika množina sena primanjkovala, mu je svetovati, da odproda že sedaj starejšo in slabejšo živino in boljšo obdrži doma. Kajti danes so cene živini z ozirom na prosti izvoz in še precej živahno povpraševanje od strani tujcev po klavni živini — bolj zadovoljive, kakor pa bodo spomladi, ko bo vsled pomanjkanja krme, ki vlada po vsej Evropi, klavne živine v obilici na razpolago.
Po odprodaji živine iz domačega hleva pa naj vsak živinorejec dobro prevdari, da mu ne bo ostala v hlevu slaba živina za pleme in dobra pa odpotovala v tujino pod nož. S tem ne izboljšujemo naše živinoreje, ampak jo uničujemo! Bolje je rediti v hlevu manjše število dobre plemenske živine in od te pričakovati dobrega in zdravega zaroda, kakor pa nasprotno.
________C. Prijatelj.
Odlomki pisem, poslanih iz Južne Bavarske.
(Piše: Ciril Prijatelj.)
III.
Weiler, dne 14. avgusta 1921.
Večkrat sem že premišljeval, kako bi se pri nas najlažje vpeljalo takoimenovane čredne knjige, v katere bi se vpisovale plemenske živali, ki se odlikujejo po svoji obliki, rasti in odlični gospodarski koristi. Da je nam potreba na vpeljavo te knjige misliti, mi dokazuje dejstvo, da smo si vsi edini v tem, da je selekcija (odbira) prvovrstnih živali nujno potrebna in obenem tudi zahteva mnogih razumnih živinorejcev.
Kako pa isto pričeti?
Najkrajša in najlažja pot' bi bila, ako bi se v okrajnih glavarstvih priredile nekake razstave plemenske živine, tako bikov - plemenjakov, kakortudi plemenskih krav. Pri takih razstavah, ki bi se jih dalo uprizoriti v zviezi s premiranjem, oziroma z licencovanjem plemenske živine, bi se radikalno odbralo v resnici najboljše bike in plemenske krave. Presojanje živali naj bi se vršilo po načinu punktiranja. Tako izbrane živali bi se z vžigom malega križca v rog zaznamovale, vpisale, če mogoče s starši, v seznam, in z lastnikom teh živali naredile zavezna pisma, ki lastniku ne dopuščajo prodajo zaznamovanih živali, ne da bi preje naznanil prodajo uradu, ki vodi čredno knjigo. Te plemenske živali naj bi se kolikor mogoče ohranile za pleme. Pri tem pa bi se podeljevale živinorejcem starostne premije, posebno za plemenjake.
Na ta način izbrana plemenska živina, bi tvorila nekako podlago selekcionirane (odbrane) plemenske živine. Šele potomci teh odbranih živali bi se vpisali v čredno knjigo in tvorili pričetek iste. Tem bi se pa dala številka iz čredne knjige v levo uho in tako potem nadaljevalo delo.
Vprašanje pa je, kdo bi po občinah opravljal to delo? Skoraj v vsaki občini obstoja danes podružnica Kmetijske družbe. Pri vsaki taki podružnici bi se lahko ustanovil živinorejski odbor podružnice, ki bi vodil nadaljnje posle in vsako izpremembo ali nov vpis sporočil drž. ekonomu. Zadnji bi moral voditi začasno čredno knjigo, dokler bi se ne pokazala potreba ustanovitve tozadevnega urada za vso pasemsko pokrajino.
Poizkus vpeljave čredne knjige bi se naj zaenkrat izvedel le v najnaprednejših živinorejskih krajih.
To bi bil v kratkem podan načrt vpeljave čredne knjige., ki nam je v prvi vrsti potrebna. Z vpeljavo te knjige dosežemo na eni strani selekcijo, na drugi strani pa zainteresiramo živinorejce na pomen plemenske izbire, kajti živali, vpisane v čredno knjigo, bodo že s svojo višjo ceno pokazale, njih velik pomen za živinorejo.
Z vpeljavo čredne knjige paralelno pa bi se moralo tudi ustanoviti kontrolna društva za molžo. Z njimi bi se dalo vsaj nekoliko zasledovati uspehe. Vpeljava kontrolnih društev je sila težavna in to z ozirom na potrebnost obilice kontrolnih organov, zamuda teh na času in ne na zadnjem mestu bi omenil upornost živinorejcev samih pri tej kontroli. Da bi vpeljali pri nas slična kontrolna društva, kakor jih imajo v Nemčiji, na to danes še misliti ni. Pa tudi dvomim, ako bi se ista sploh za naše kraje obnesla, kajti nemški strokovnjaki jih danes iz gotovih ozirov sami kritikujejo.
Kontrola molže bi pri nas danes morala biti dokaj primitivna. Sloneti bi morala na zanesljivih poročilih živinorejcev samih, ki bi jih pošiljali drž. ekonomu vsakih 14 dni. Točnejša ali recimo uradna kontrola naj bi se izvršila le šestkrat na leto, potom drž. ekonoma ali njega pomočnika.
Ta sistem kontrolne molže bi v začetku zaenkrat zadostoval; pozneje bi se moral seveda spopolniti. Kontrolna molža, ki bi jo delali živinorejci sami, bi se nanašala Ie na množino namolženega mleka, dočim pa bi drž. ekonom pri vsaki kontroli preizkušal mleko tudi na odstotke maščobe.
Prav izvrstne krave molznice, z gotovo množino mleka na leto (n. pr. 3000 1), naj bi se še posebej žigosale s kakim posebnim znamenjem na plečah, da bi se od istih, posebno moške potomce, zanesljivo obdržalo za pleme.
Ko bi se stvar v toliko organizirala, da bi določanje mleka postalo zanesljivo, naj bi država ustanovila v vsakem pasemskem okolišu kemična preizkuševališča za mleko. V teh bi se redno in natančno določali odstotki maščobe v mleku, poslanega od posameznih živinorejcev ali drž. ekonomov.
Določanje množine mleka, namolženega od posameznih krav je sicer dolžnost vsakega umnega in raču-najočega živiaorejca, ker le na ta način je mogoče vedeti živinorejcu, kako se mu krmljenje, z ozirom na dohodek mleka, izplačuje.
Kakšne pogoje zahieva izdelovanje sira?
Ako zasledujemo razdelitev sirarske industrije na zemljepisni karti z gospodarsko - geografičnega vidika, opazimo, da se je ta panoga kmetijstva vpeljala le v gotovih pokrajinah, akoravno se sir izdeluje za domačo potrebo v malem obsegu skoraj povsod.
Marsikoga pa bo zanimalo vprašanje, pod katerimi pogoji je mogoče vpeljati sirarstvo v onili naših krajih, v katerih te kmetijske panoge do danes sploh ne poznajo. Tuintam stavljena vprašanja, ki prihajajo na Kmetijsko družbo, dokazujejo, da bi se v marsikaterem kraju poprijeli te kmetijske obrti, ako bi bili na jasnem, kako zastaviti pot.
Da bi sirarska industrija lahko bogato cvetela v naših krajih in donašala kmetijstvu obilo dohodkov, o tem ne smemo dvomiti. Treba nam je priti le na jasno, zdravo pot, poprijeti se razumne organizacije in imeti stvarno razumevanje za pričeto delo.
Tehnični pripomočki, kakortudi specielno naobraže-no osobje se danes brez posebnih težkoč lahko priskrbi. Zadnje bi se pač moralo priskrbeti iz krajev, kjer stoji danes sirarstvo na višku in je strokovno naobraže-nih sirarjev v obilici na razpolago. Njihova nadproduk-cija in slabo mezdno stanje jih sili, da odhajajo prav radi v tujino.
Za nas važnejše pa je vprašanje produkcije mleka, ki mora biti za sirarno stalna in od katere je izdelovanje sira odvisno. Vprašanje produkcije mleka za sirarno pa je na eni strani kvantitativnega, na drugi strani pa kvalitativnega značaja.
Kar se tiče množine produciranega mleka v okolišu ene sirarne, je navzgoraj težko določit: mejo, kajti izkušnja uči, da čim večji je obrat sirarne, tem manjši so glavni stroški in boljše ter izvrstnejše je izdelovanje tidega sira. Kot okoliš ene sirarne razumem vse one živinorejce V kraju, ki dovažajo- vsak dan gotovo množino mleka in ki niso oddaljeni od sirarne več nego dve uri hoda. Pri večji oddaljenosti ali celo železniških transportih je izdelovanje trdega sira n. pr. emendolca, skoraj onemogočeno. To pa vsled kmetovalčevega neznanja o pravilnem in skrbnem ravnanju z mlekom, ki ga najdemo še povsod; to lahko povzroča prehitro skisanje mleka ali okuženje (infekcijo) mleka z drugimi, sirarstvu škodljivimi glivicami, kar zopet pomembno oslabi kakovost mleka, in s tem izdelovanje slabega, neukusnega sira. Na drugi strani pa je prevelika oddaljenost živinorejcev od sirarne tudi vsled tega slabo za mleko, ker trpijo zaradi dolgega pregibanja in tresenja snovi v mleku, kakor maščoba in širina (kazein). Izdelovanje dobrega sira iz takega mleka je zelo otežkočeno. V priznanih sirarskih krajih Švice in Algajske se donaša'povečini mleko v posodah na hrbtu in onim dobaviteljem, ki dovažajo mleko z vozom, je strogo prepovedano hitro voziti.
Za sirarstvo ni kakovost mleka povsem odvisna le od kemične sestave istega, temveč od bakteriologičnih razmer in posebno še od notranjega fizikalnega stanja mfečnih snovi, katero dejstvo je šele s pomočjo koloidne kemije stopilo v ospredje in dalo stvari jasnejše lice.
Pri izdelovanju mehkega sira, kakor n. pr. limbur-gerski, backsteinski, camembertski itd. zadostuje sirarni dobava 200—300 i mleka na dan, dočim pa potrebuje izdelovanje trdega sira n. pr. emendolca najmanj 700 do 1000 1 mleka. Ako računimo 700 1 mleka, ki bi ga dobivala sirarna vsak dan, odgovarja ta množina približno 50 kg teže izdelanega emendolca. Manjše količine mleka se sploh ne priporoča zasiriti, ker se vsled nekonštantne temperature ne more izdelovati prvovrstnega blaga. Pravi emendolc v izvirnih krajih se izdeluje od 100—150 kilogramov težkih hlebih.
Nadaljnji tudi važni predpogoj sirarstva je zanesljivost stalnega donosa mleka. Vsaka sirarna mora zanesljivo dobivati vsak dan gotovo množino mleka, vsled česar je za sirarno najbolje, da sklene s posameznimi živinorejci pogodbo za določeno množino mleka.
Zelo-važni predpogoji za dobro izdelovanje sira pa je kakovost donošenega mleka. V tem oziru ni druge pomoči, kakor da se živinorejci temeljito pouče o pravilnem ravnanju mleka. Ako si pripravijo najboljšo in najlepšo sirarno z najmodernejšimi tehničnimi pripravami in nastavijo v njej dobro izkušenega, praktično in teoretično izvežbanega sirarja, ni še dovolj jamstva za izdelavo prvovrstnega sira, če ne odgovarja kakovost mleka predpisom. Živinorejce ie treba poučiti, da je sirarstvo odvisno od njihovega pravilnega ravnanja z mlekom v hlevu, pri molži in dovozu in da sirarstvo z njimi rase in pade. V krajih, kjer se ne da živinorejcem 'tega dejstva dopovedati, tam je bolje, da se sploh ne poskuša ustnanoviti sirarne.
Mleko je eden izmed onih kmetijskih pridelkov, ki se izredno lahko in hitro pokvari. To pokvarjenje mleka povzročajo povečini majhna bitja, glivice ali bakteriji imenovana, in ki se razmnožujejo najrajše tam, kjer ni snažnosti in čistosti pri delu. Ako bi naši živinorejci pojmili, kako hitro se razmnožujejo te za prosto naše oko nevidna bitjica in opazovali skozi drobnogled njih hitro razmnožitev, potem bi verjeli, kako škodljiva je prisotnost teh v mlekarstvu. Freudenreich je opazoval razmnoževanje mlečnokislih glivic v mleku in je našel, da se v 1 ccm mleka že takoj pri molži nahaja 9000 glivic. Po eni uri je vsebovalo isto mleko že 32.000, po 4 urah 40.000, po 9 urah 120.000 in po 25 urah 25 milijonov glivic. Torej v teku 24 ur se lahko glivice po-množe za več kakor 500 krat!
Iz navedenega sledi, da je brezpogojna snažnost pri molži mleka glavni pogoj -za izdelavo dobrega sira. Predaleč bi me vedlo, ako bi hotel opisati natančneje o ravnanju mleka pri in po molži, omenim naj Ie najvažnejše točke.
Najprej je paziti na temeljito snaženje vimena in seskov, kajti to je glavni nositelj raznih mleku škodljivih glivic, ki pri molži prihajajo v mleko. Med molžo naj se ne snaži živali, tudi ne krmi, kajti vsa ta dela povzročajo v hlevu prah, ki prihaja potem v mleko. Dalje je treba skrbeti za snažnost molžarjev in molžaric. Istim naj se zabiča, da ne morejo biti nikdar dovolj snažni pri molži. Enako velia za mlečno posodo. Z mlekom napolnjene posode naj se takoj odstranijo iz hleva, da se mleko ne nasiči s škodljivimi plini, ki se nahajajo v i hlevu.
Pa tudi pravilno krmljenje krav-molznic je za sirar-stvo velikega pomena. Natančnejše o tem drugič.
Dolžnost vsakega sirarja je, da na te napake, ki jih pri poskusih z mlekom opazi, opozori živinorejce na iste, in prepričan sem, da'bo vsak razumen kmetovalec skušal napravljeno napako odstraniti.
Če si izdelovanje sira še enkrat predočimo, vidimo, da je sirarstvo in produkcija mleka tesno zvezana celota; težko je najti obrt, ki je v taki meri odvisna od kakovosti sirovine, kakor ravno sirarstvo.
H koncu še nekaj besed o organizaciji siraren. Po krajih, kjer je sirarna odvisna na dobavo mleka od več živinorejcev, je najpriporočljivejše, da se v občini ustanovi »zadruga za vnovčevanje mleka". Ta zadruga ustanovi sirarno in jo potem odda dobremu in izkušenemu sirarju v najem. Sirar kupuje mleko od kmetov-zadruž-nikov po ceni, ki se je določila med zadrugo in sirarjem, kateri zadnji plača tudi zadrugi najemnino od lokala in strojev. Sirotka, ki pri izdelovanju sira ostane neizrabljena, se razdeli po razmerju dovoženega mleka kmetom-zadružnikom, ki jo porabijo za krmljenje nrasičev. Lahko pa se tudi poleg sirarne napravi zadružna prašičereja, ki se jo vidi pri večih sirarnah.
Ta izvajanja imajo namen predočiti sliko vsem onim, ki se za stvar zanimajo. Radevolje pa je Kmetijska družba v vsakem oziru in vsak čas pripravljena dati na-tančejša navodila. Ustanovitev sirarne ni preprosto in lahko delo; če pa uspe, donaša tudi lepe dohodke.
Ciril Prijatelj.
O izvozu živine v Italijo.
Iz Slovenije se v sedanjih časih največ živine izvaža v Italijo. Izvoz živine pa je vezan na razne določbe in predpise, izdane tako od naših oblastev, kakortudi od italijanske vlade. V interesu vseh onih, ki prodajajo živino bodisi laškim trgovcem ali prekupcem, bodisi našim trgovcem, kateri jo potem izvažajo v Italiio ie da ' o znajo predpise in pogoje pod katerimi dovoljuje laška vlada uvoz naše živine.
Na postajah, kjer se naklada živina, namenjena za izvoz, vrše službo od države poverjeni veterinarji. Ti državni organi pregledajo pred nakladanjem vso živino, če je zdrava, če odgovarja od naših oblastev izdanim izvoznim predpisom, če je spremljana s predpisnimi živinskimi potnimi listi, če odgovarja predpisom države, v katero se izvaža, skrbe za zdravstvenim odredbam primerno ravnanje z živino in izdajajo takoj na mestu potrebne odredbe, če preti nevarnost razširjenja kužnih bolezni. Odredbam teh veterinarskih organov, ki imajo dolžnost ravnati se strogo po predpisih, se morajo pokoravati vsi, ki so zaposleni pri nakladanju oz. izkladanju živine na postajah, da se zamore promet hitro in neovirano vršiti, zlasti še brez nevarnosti za živino v bližnji okolici stariujočih živinorejcev. Prigodi pa se večkrat, da pride na nakladalnih postajah do neljubega prerekanja in to večinoma vsled nepoznanja raznih predpisov od strani trgovcev, živinorejcev ali občinskih uradov. Vedno je kriv le veterinar, češ, da sitnari, a vrši le svojo dolžnost. Da se seznanijo tudi oni živinorejci, ki nimajo prilike citati uradnih listov s predpisi in določbami, pod katerimi dovoljuje laška vlada uvoz naše živine v kraljevino Italijo, podajam tu te pogoje prosto po Uradnem listu.
Živali konjske vrste, v kolikor je od naših oblastev izvoz sploh dovoljen, se smejo uvažati v Italijo, če imajo s seboj potrdila (živinske potne liste) o izvozu in
zdravju, izdane po krajevnih oblastvih (občinah) njih izvoza. Iz teh se more razvideti, da so bile živali, o katerih se govori v živinskih potnih listih, poslednjih 40 dni v dotičnem kraju, da jih je na dan odhoda državni veterinar, ki je izrecno po državi pooblaščen, spoznal za zdrave in da se ni v poslednjih 40 dneh pojavil noben primer kužne ali prenosne bolezni, ki se prijemlje živali konjske vrste v dotični občini. Na italijanski obmejni postaji pa pregleda laški veterinar vse te konje, ki so odposlani v Italijo in jih pusti v namembni kraj le, če spozna te živali pri pregledu na meji ali v pristanišču, preko katerega se uvažajo v kraljevino Italijo, za zdrave in če ta veterinar na stroške interesentov izvrši na njih maleinizacijo (preizkušnjo glede smrkavosti) s povoljnim uspehom.
Uvažati prežvekovalce in prašiče iz Jugoslavije dovoljuje italijansko ministrstvo občasno zaradi klanja in na prošnjo interesentov, če so živali opremljene s živinskimi potnimi listi, s potrdili o izvoru in zdravstvenosti, izdanimi po krajevnih oblastvih (občinah) njih izvora, iz katerih se more razvideti, da so bile živali, o katerih se govori v živinskih potnih listih, v poslednjih 40 dneh v dotičnem kraju, da jih je na dan njih odhoda pregledal državni veterinar, ki je za to po državi izrecno pooblaščen, ter jih spoznal za zdrave in da se v kraju njih izvora v poslednjih 40 dneh ni pojavil noben primer kužne ali prenosljive bolezni, ki prehaja na živali, pripadajoče tej vrsti. Italijanski veterinar pregleda ob uvozu na meji ali v pristanišču, preko katerega se živina uvaža v kraljevino Italijo, vse za v Italijo namenjene živali in mora potrditi, da so zdrave. Uvažati pa se sme v Italijo le v plombiranih vagonih in samo za zakol v klavnicah.
Dolžnost naših občinskili uradov je, da izdajajo za živino, ki je namenjena za izvoz v Italijo, živinske potne liste v zmislu zgoraj navedenih predpisov. S tem, da se ne upošteva teh predpisov, se dela težkoče živinorejcem, ki prodajajo živino, in trgovcem, ker ne morejo odprem-ljati te živine neovirano in brez velike zamude preko meje.	___Vet. R. Primic.
Uši pri prašičih.
Na tozadevno vprašanje, kako se odpravijo uši pri prašičih, v 14. številki »Kmetovalca", smatram za potrebno o tej nadlegi našim prasičerejcem nekoliko obširneje odgovoriti.
V splošnem je prašičereja v Sloveniji le slabo razvita, vkljub temu, da si je Kmetijska družba mnogo prizadevala in gotovo tudi dosegla dosti uspehov. Žal vlada pri nas še vedno mnenje, da prašič je pač prašič in da mu ni treba čistoče in snage. Bivališča naših ščetinarjev, svinjaki, so navadno prav primitivno zgrajeni, večinoma leseni, na gnoju, smetišču itd. Prašiči so navadno po ves dan zaprti v teh zatohlih prostorih, ker za tekališča pri teh svinjakih navadno tudi ni poskrbljeno. Ubogi ščetinar leži večkrat po cele dneve v svoji nesnagi, katero posebno ob vročini težko prenaša. Ako so v takih razmerah prašiči polni uši in le slabo uspevajo, se ni čuditi.
O izboljšanju stanja naših ščetinarjev, o umni in uspešni svinjereji ob drugi priliki. Zaenkrat le o odpravi uši pri prašičih.
Vzrok razširjanja uši pri prašičih kakor tudi pri vsakem drugem bitju je vsekakor nesnaga. Ako držimo prašiče čiste, svinjake dnevno očistimo, pustimo prašiče večkrat na sveži zrak ter jim po možnosti priskrbimo kopelji, gotovo naši prašiči ne bodo imeli uši. Opozarjati moram
ob tej priliki tudi na dejstvo, da se žal najdejo še vedno ljudje, ki trdijo, da je dobro in zdravo za prašiče, ako imajo uši ter, ako jih njihovi nimajo, jih jim celo doneso od drugod ter na ta način zaredijo. Hvala Bogu imamo te vrste kmetovalcev vedno manj. Take trditve so samo zaobračanje resnice. Vsakemu umnemu kmetovalcu je lahko umljivo, da uši le ovirajo prašiča v njega razvoju in torej nikakor ni zdravo niti za ščetinarja, ako ima uši; pač pa je res, da napadejo uši in se držijo le zdravih prašičev, dočim bolehnih, popolnoma onemoglih ne napadajo. Seveda se pa teh dveh dejstev ne sme zamenjati.
Glavni vzrok razširjanja uši je torej nesnaga. Za odpravo uši imamo sicer več sredstev, vendar pa vsa skupaj malo pomagajo, ako ne odpravimo vzroka razširjanja uši sploh, to je nesnage. Z raznimi pripomočki sicer odpravimo uši, vendar pa jih prašiči zopet kmalu dobe, ako jim ne poskrbimo za potrebno snago. Glavno sredstvo proti ušem je torej snaga, svinjake dnevno izčistiti, večkrat z apnom, kateremu primešamo malo karbola ali kreolina, prebeliti, prašiče češče izpustiti na tekališča ali na pašo ter jih, ako je le mogoče, večkrat okopati ali umiti.
Seveda pa tudi prašiči, ki imajo dosti snage, torej čiste svinjake in morda tudi tekališča, lahko dobijo uši. Za odpravo uši imamo več sredstev. Tobakov izvleček, ki se priporoča v 14. številki »Kmetovalca" na tozadevno vprašanje, je jako dobro sredstvo za odpravo uši sploh. Vendar se pa dosežejo pri prašičih po mojih lastnih izkušnjah glede odprave uši najboljši uspehi z živim srebrom. Vzame se razpuščene domače slanine ter primeša tej toliko živega srebra, da dobi vse skupaj srebrnosivo barvo. Živo srebro se dobi v lekarn h. Treba pa je jako dobro mešati, ker živo srebro se vedno zbira v krogljice in le nerado zmeša s slanino. Z dobljeno srebrno sivo mastjo namažemo vsakega prašiča samo po vratu, kakor bi mu napravili venec na vrat. Čez 5 ali 6 dni namažemo prašiče zopet na isti način. Uporabljam to sredstvo že več let in mi še nikdar ni bilo treba namazati prašičev več kakor dvakrat, mnogokrat pa je zadostovalo že enkratno mazanje. Opozarjam pa, da je treba pri ravnanju z živim srebrom previdnosti, ker je to strupeno. Za napravo te masti rabimo enostavno kako staro skledo ali skodelico ter leseno žlico ali trsko. Skledo in žlico je treba, ako jo hočemo rabiti zopet v druge namene, dobro umiti z vročo vodo.
Seveda imamo proti ušem še tudi nebroj drugih sredstev, vendar sem dosegel z navedenim pri prašičih najboljše uspehe. Za govejo živino pa tega sredstva ni uporabljati. Da pa prašiči zopet ne dobijo uši, jih držimo snažne, nje in njihove hleve. Na ta način preprečimo tudi mnoge druge bolezni in dosežemo v reji prašičev dokaj lepše uspehe.	Agr. J. Dolinar.
Huda kataralična vročina ali glavobolje
govedi.
Ta bolezen (Coryza gangranosa boum) se pojavlja najrajši pri mladi dobro rejeni govedi, zlasti pri kravah in telicah, redkejše pri volih ali juncih. Povzročiteljev te bolezni še ne poznamo. Znano je pa, da se bolezen zelo rada pojavlja v slabih, nesnažnih, zatohlih hlevih, kjer je živina večkrat izpostavljena prepihom, potem v krajih, kjer se živina napaja v stoječih smradljivih lužah in kjer se premalo pazi na snažnost krme. Večkrat pa je vzrok obolenja prehlajenje, s katerim se živalski organizem oslabi in nima več zadostne odporne sile proti bolezen-
skim kalem, katere žival dnevno s krmo sprejema vase. Ako je v hlevu že eno živinče obolelo, bodi prva skrb vsakega posestnika, da bolno živinče loči od zdravih živali, ker se bolezen rada razširi še na sosednje živali. Kraj, kjer je bolno živinče stalo, je temeljito osnažiti'in razkužiti. Najumestneje je, če se osnaži in razkuži ves hlev in vse hlevsko orodje. Potek bolezni je hiter, včasih celo zelo hiter. Povprečno pogine 50—90 odstotkov obolelih živali.
Znamenja te bolezni so sledeča: Živinče postane klavrno in pobito, prestane žreti in prežvekovati, trpi močno žejo, vsled hude vročine se trese po vsem životu. Utrujenost in pobitost pa se včasih izpremeni v nemirnost, razburjenost in besnost. Hoja je vezana, trudna in negotova. Žival se močno solzi, zapira oči, ker ji svetloba prizadeva bolečine. Očesna veznica je vneta. To vnetje se razširi tudi na roženico, katera pobeli in žival izgubi vid. Sluznice kože, nosnic in gobca se vnamejo in na njih se kmalu pokažejo rdečevišnjeve pege, ki se vsled razpada sluznic izpremene v gnojna uljesa. Izceja iz nosnic je v začetku vodena, pozneje gnojna s krvjo pomešana. Iz gobca tečejo goste sline. Dihanje je hitrejše in težko, žila je napeta in polna. Včasih se vnamejo tudi mehki deli pod parklji in rogovi, vsled česar isti izpadejo. Vnetje se večkrat opaža tudi v členih, žival se vleže in navadno ne vstane več. Redkejše se pojavijo tudi izpuščaji na koži. Blato je v začetku zapečeno, a kmalu nastopi močna driska. Mleko se popolnoma posuši. Breje krave med boleznijo navadno izvržejo. Bolezen je zelo nevarna in zato moramo biti zelo oprezni. Večkrat se nam zdi, da je žival malo okrevala, a to stanje ne traja dolgo, ker se vsi težki znaki kmalu zopet pokažejo z isto silo. Specifičnih zdravil za to bolezen še nimamo in marsikdaj je vsako zdravljenje zaman. Priporoča se vedno vprašati živinozdravnika za svet in če ni upanja, da žival ozdravi, naj.se jo hitro zakolje, dokler meso še ni preveč izpremenjeno in je še za užitek sposobno.
V slučajih pa, kjer je še upanje, pa postavimo žival v čist zračen prostor, ji dobro nasteljimo in ji pokladajmo lahko prebavno, najbolje svežo krmo, napajajmo pa jo s čisto postano vodo, v katero raztopimo 15 gramov sal-miaka dnevno. Takoj v začetku bolezni večkrat prav dobro vpliva na hitro ozdravljenje puščanje krvi. Na glavo pokladajmo mrzle obkladke, nosnice in gobec spirajmo z okisano vodo. Po koži polijmo kafrovca, razredčenega terpentinovega olja ali jesiha, in potem žival toliko časa drgnimo,da se osuši, nakar jo odenimo. Notranje pa ji dajmo eno izmed sledečih zdravil: 5—10 gramov kreolina -1—2 krat dnevno v steklenici mlačne vode, večje množine alkohola, 15 gramov solne kisline v pol litru vode, večkrat na dan; če ima žival drisko, železno ali zeleno galico, tanin, zmleto hrastovo skorjo, če je pa zaprta K—Vi kg v vodi raztopljene Glauberjeve soli. Da se žlem v dihalih hitreje zvodeni, pustimo žival vdihavati soparico vroče vode, v katero smo vlili terpentinovega olja (1 žlica na liter) ali soparico 1% kreozota, terove vode, 3% kreolina. Dobro učinkuje tudi soparica vroče vode, v katero smo dejali soli ali galuna. Če se pokažejo izpuščaji na koži, pa bolna mesta umivajmo s kreolinovo ali bacilolovo vodo ali pa napravimo na ta mesta z navedeno vodo gorke obkladke.
Sploh pa, če je le mogoče, prepustimo zdravljenje veščemu živinozdravnniku, ker ta bo najbolje vedel na podlagi natančne preiskave, katero zdravilo bo najbolje in najhitreje učinkovalo. Pomoč pa mora priti hitro, ker le v začetku bolezni je še upanje, da ne bo ves trud zaman.	Živinozdr. Primic.
Precejanje ali filtriranje vina.
n.
(Nadaljevanje članka »Čiščenje in precejanje vina").
Precejanje vina obstoji v tem, da pretakamo vino skozi kako gosto mrežo ali tkanino, ki je lahko iz platna, papirja ali kovine.
Pri starih holandskih filtrih se v to svrho rabijo platnene, večkrat zložene vreče, pri novejših, modernih vinskih cedilih ali filtrih se skoraj izključno rabijo kovi-naste mreže ali sita, in sicer zaraditega, ker so trpež-nejše in.se dajo lažje in temeljitejše očistiti.
Ker pa ni nobena mreža, če je še tako fino izdelana, dovolj gosta, da bi zadržala vso v vinu plavajočo nesnago, treba jo je še zgostiti. Za to se rabi kaka rahla, prepustna snov, ki se v vinu ne topi in mu ne daje nikakega prikusa. Tako snov imenujemo cedilno ali iiltrovo maso.
Kod cedilna masa se rabi pri holandskih filtrih čistilo iz želatine ali lesno oglje, ki pa mora biti dobro prečiščeno (oprano) in prosto pepela. Ker jemlje oglje vinu barvo in duh, se rabi navadno v slučajih, kjer se hoče vinu odvzeti kak slab duh, slab- okus ali grda barva. V novejšem času pa se v to svrho rabi zlasti eponit ali kako drugo, posebno v to svrho pripravljeno rastlinsko ali živalsko oglje.
Holandski filter obstoji iz dveh posod. Zgornja posoda je škaf, ki ima na dnu pritrjene kratke kovinaste cevi (zvonce). Na te cevi se privežejo večkrat zložene, prvotno več metrov široke vreče iz finega platna, ki se jih, da se ne odprejo, vtakne v ozke vrečice (hlačnice). S takimi vrečami opremljen škaf se postavi v primerno velik, po koncu postavljen sod brez zgornjega dnesa, ki stoji toliko od tal, da se lahko podstavi kak škaf. V zgornjo posodo se nalije nekaj škafov vina, kateremu se je primešala filtrova masa. Vino, ki teče sprvega še kalno, se toliko časa naliva zopet nazaj v zgornjo posodo, da se platnene vreče s filtrovo maso toliko zago-ste, da ne prepuste več drobnih telesc, ki vino kalijo, to je, kadar odteka od filtrovih mrež vino dovolj čisto. Ko se to zgodi, se naliva vino v snažen, nekoliko zažveplan sod. Holandski filtri so danes že jako malo v rabi. Rabijo se kvečjemu le še za kaka nizka, mlada vina, s slabim ckusom ali duškom.
Najnavadnejše in najpreprostejše cedilo je v obliki lija v gube zložen bel, filtrirni (pivni) papir. Male ostanke kalnega vina ž njim prav lahko prečistimo, za večje množine pa ni pripraven.
Pri starejših kovinastih cedilih se rabi papir ali celuloza (lesna vlaknina), iz katere se papir izdeluje, le kot filtrova masa. Ta zadržuje sicer kalež vina jako dobro, ali ima dosti drugih napak, zlasti to, da se, ako ni dobro oprana, posušena in spravljena rada pokvari (splesni ali dobi poseben dušek) in potem lahko vino pokvari na okusu.
Najboljša, da skoraj idealna filtrova masa je brez dvoma azbest. Cedila, ki se pri njih rabi ta masa, se zo-vejo azbestna cedila, in lahko se reče, da je iznajdba azbestnih cedil največja dobrota in največji napredek v kletarstvu zadnjega stoletja.
Azbest je neka rudnina, ki se nahaja poglavitno v Severni Ameriki in ima čudovito lastnost, da se da raz-puliti, presti in tkati kakor kako predivo, tako da je bolj svili podoben, kakor rudnini.
Ker azbest ne gori, se rabi za izdelovanje raznih ognju klubujočih predmetov, in ker se (posebno če je čist), ne topi ne v kislini, ne v alkoholu, je za precejanje vina kakor nalašč ustvarjena snov.
. V naravi se nahajajoči azbest je seveda treba za precejanje vina posebno pripraviti.
To se zgodi na ta način, da se najprej zmelje, potem izžge (ker ne gori) in končno s pomočjo raznih (zlasti kislih) tekočin opere (očisti) vseh zemeljskih in raztop-nih snovi, ki jih ima v sebi. Za precejanje pripravljen azbest je bela ali sivkasta, volni ali grobi moki podobna tvarina.
Največja in najstarejša tvornica za azbestna cedila je nemška tvrdka Theo Seitz (Kreuzenach), ki ima svojo zalogo na Dunaju (III., Estegasse 6).
Ta tvrdka izdeluje azbest razne firiosti, pripraven za razna vina, tako n. pr. za sluznata in mlada vina „Theorit", za stara vina „Brillant-Theorit" i. t. d.
Azbest se za precejanje rabi le enkrat. Zaraditega odpade tudi vsako njegovo snaženje in spravljanje in s tem tudi nevarnost, da bi slabo osnažen ali slabo spravljen azbest kot filtrova masa naslednje vino pokvaril na okusu. Filtrirni azbest se mora spravljati na suhem in zračnem kraju, da se ne navleče vlage ali slabega duha, ki bi lahko slabo vplival na vino.	(Dalje prih.)
Kvaliteta na »Ljubljanskem velesejmu" razstavljenih vin.
Na ..Ljubljanskem velesejmu" je bilo razstavljenih, odnosno se je točilo čez 170 različnih vin, od katerih je zavzel največji prostor oddelek „Vina vinogradarjev iz Slovenije" v paviljonu „G" in k temu pripadajočih točilnic z istim naslovom s 150 raznimi vrstami z vseh spodnještajerskih in dolenjskih vinskih goric.
Pri teh množinah izreči sodbo o posameznih vrstah, je nemogoče. Omeniti torej hočemo le komisionelno najboljša spoznana vina. Med te spadajo: 1 b muskatni sil-vanec (Franc Žemljic, Maribor); 17 a Vinskovrhčan (Ozmec Josip, Ljutomer); 18 muskatni silvanec (Rajh Joško, Ljutomer); 19 a jeruzalemčan (Petovar Lovro, Ivanjkovci); 32 a in 32 b muskatni silvanec (Hočevar Franc, Središče); 37 a Nunskovrhčan (Mursa Josip, Krapje pri Ljutomeru); 36 a Gresovčan (Kranjc Alojzij, Ljutomer); 37 a šipon in 37 b zeleni silvanec (Puklavec Anton, Veličane pri Ormožu); 39 a, 39 c laški rizling, 39 d izbor železnodrvčan, 39 e muskatni silvanec, 39 f šipon,
39	g burgundec, 38 i silvanec, 39 j šipon, 39 1 Kamenščan (Žemljic Fric, vinogradnik in vino tržeč v Ljutomeru); 53 a laški rizling in 53 b, črni burgundec (Uprava graščine Dorneva); 40 g drobna graševina (nemški rizling),
40	h beli burgundec, 40 i muskatna ranina (posebna lastna vrsta); in 40 j muskatni silvanec (Clotar Bouvier, vinogradnik in vinski trgovec ter izdelovalec šampanjca v Gornji Radgoni); 51 a Zasavčan in 51 c Turškovrhčan (Gjuro pl. Valjak, Maribor); 52 a, b, c, d, burgundec, ka-bernet, traminec in drobni rizling (Uprava graščine grofa Herbersteina v Ptuju); 22 a drobni rizling in 22 c Leanka (Franc Osterberger v Ptuju); 24 b in c rizling in 24 d traminec (Ludvik Wratzfeld v Novi cerkvi pri Ptuju); 27 muškatelec (Maks Ulm, Zavrče pri Ptuju); 12 a mu-škatelec in 12 b Zubančan (Alojzij Schicker, Šmarjeta v Pesnici); 13 a, b, c in d silvanec, burgundec, drobni rizling in beli burgundec (Državna vinarska šola v Mariboru); 5 a laški rizling in 5b muskatni silvanec (Robič Srečko v Limbušu); 6 traminec (Oskrbništvo grofa Me-rana v Vrhdolu pri Mariboru); 7 a in 7b Pekrčan (Marija Pahernik v Vuhredu); 8 Pekrčan (Franc Pahernik v Vuhredu); 48 a in 48 b beli burgundec (Veliko knježevo oskrbništvo v Konjicah); 42 b, c, d, e, f silvanec, rizling in traminec (Oskrbništvo graščine Brežice); 50 a Ortlie-
ber in 50 b rizling (Florjan Gajšek, Loka pri Zusmu); 55 a rizling drobni, 55 b, d in e rulandec, muskatni silvanec ln črni burgundec (Dr. Rudolf Sadnik v Celju).
Vsa ta vina pa nadkriljujejo 1 b, 5 a, 6, 12 a, 13 d, 32 a in b, 37 a in b, 39 a, c, d, e, f, i, j, 53 a, 40 h in j, 40 p, 48 a in 55 a.
Pripomniti moramo, da so nekatera teh vin že izgubila na prvotni dobroti vsled prevažanja, še bolj pa vsled vročine, kateri so ta steklenična vina že toliko časa bila izpostavljena.
Od dolenjskih vin, od katerih je vsled prejšnje razprodaje sorazmerno pičlo število zastopanih, se po svoji dobroti in lokalnemu značaju odgovarjajoče odlikujejo: beli burgundec in rulandec (Anton Ulm v Klevevžu pri Mokronogu); malkovčan (Franc Prijatelj v Tržišču); bojničan (Janko Karlovšek v Šmarjeti); zagradčan (Franc Zupančič v Rakovniku); rizling in dolenjska črnina (A. Sušnik s Trške gore pri Novem mestu); črnina iz Gadove peči (Franc Kerin v Sv. Križu pri Kostanjevici); črnina iz Bočja (Ivan Kerin, Kostanjevica).
Poleg že navedenih štajerskih vrst sta razstavila in točila gospoda Clotar Bouvier in Čuček Franc v Radgoni, odnosno v Ptuju svoj šampanjec, od katerih se odlikujeta Bouvierjev Čemi sec 40 1 in Bouvierjev couvee reserve 40 n ter Čučkov Elite sec 23 d in sladko vino a la Chorinth.
Lepo koleksijo vin razstavila je v posebnem paviljonu „Gospodarska zveza" v Šiški, od katerih se po svoji dobroti odlikujejo beli burgundec iz Slovenskih goric, jeruzalemski šipon, Pekrčan in Limbušan.
Vina v omenjenih paviljonih so se točila v kozarčkih in v steklenicah. To težavno in ne ravno hvaležno delo pri vedno naraščajočem navalu v paviljonu „G" so izvrstno podpirale rodoljubne ljutomerske in dolenjske dame.	—'
S to razstavo se je pokazala cenj. občinstvu dobrota popolnoma naravnih vin, ter tako nekako odpravilo razne predsodke in sumnje proti marsikateremu gostilničarju, ki ni mogel svojim gostom dopovedati vzrokov preobilne sladkobe, oziroma previsoke alkoholne vsebine v svoji gostilni točenih vin.
Mnoga nova in stara vina (štajerska in dolenjska) imajo namreč 12, 14 in 15% alkohola in poleg tega še nekoliko sladkorja. To so vina, ki so imela ob trgatvi 24 do 26% sladkorja. Vsled prebbilne množine pri kipenju mošta prenaglo razvijajočega Se alkohola zamrejo namreč v gotovih slučajih vse kvastie glive, vsled česar kipenje preneha in vino se vkljub še ne povsem povretem sladkorju, učisti. Nekatera taka vina pričnejo pa v spomladi, oziroma ko se vino segreje, nanovo polagoma kipeti, ter se tako vnovič skalijo, ne da bi s tem izgubila na prvotni dobroti. In ravno pri lansko jesenskih vinih se to v mnogih slučajih ponavlja.
Tudi glede cen so se pri tej priliki obiskovalci prepričali, da od gostilničarjev in vinskih trgovcev navedene cene temeljijo na resnični podlagi, kajti za boljša vina zahtevajo vinogradniki 26, 30 do 45 K in celo še višje za liter v producentnem kraju.
Franc Gombač, Ljubljana.
Gospodarski uspehi po zložbi poljedelskin zemljišč**.
V vseh občinah, kjer se je svet zložil in kjer ni posebno strm, je posestnikom omogočeno, obdelovati, se-
*) Opomba: glej ..Kmetovalca" št. 12. in 15.
jati, kositi, žeti i. dr. s stroji, kar pred zložbo ni mogoče. Povsod se je izkazalo, da se pridela po zložbi več, kakor pa prej in to z manjšo porabo časa. Donos zemljišč je večji, in tedaj vrednost sveta večja, kakor prej. Natančne poizvedbe pri zložbi udeleženih posestnikih so dognale, da se je vrednost zloženega zemljišča povišala za 20% do 30% in v nekaterih krajih celo za 40%.
Pri določitvi večjih vrednosti pride v poštev:
1. Boljša in lažja obdelava zemljišča, kakor pa pred zložbo.
v 2. Boljša izraba zemljišč, prihranitev časa, delavskih moči, manjša poraba semen.
3.	Mogoča obdelava zemljišč s stroji.
4.	Prirastek zemeljske površine vsled odpadlih mej in nepotrebnih potov.
5.	Odpadejo mejni prepiri, ker so po zložbi meje ravne in dobro zamejičene s kamni.
6.	Po zložbi' ima vsak dobra pota do svojega zemljišča ter s tem odpade služnost vožnje čez sosednje njive.
7.	Po zložbi je omogočeno izpremeniti način obdelave.
Tudi v drugih ozirih se je pokazal napredek vsled zložb. Tako so v več občinah, kjer se je zložba vršila, osnovali vodne zadruge, zadruge za osuševanje močvirnatega sveta in namakanje suhih krajev.
Ker je bila po zložbi omogočena obdelava sveta s stroji in ker si posameznik ni mogel nabaviti teh strojev, osnovale so se skupne zadruge, ki so nabavile motorne stroje za obdelovanje zemlje, za setev, za košnjo in žetev, dalje mlatilne stroje in dr.
Po zložbi se pa niso samo povečali poljski pridelki in zvišala vrednost sveta ter povzdignila živinoreja, temveč povzdignilo se je tudi mlekarstvo in sadjarstvo.
Posebno velike važnosti bo pa zložba v Sloveniji takrat, ko se bo pričela sladkorna industrija. Že danes se oglašajo po časopisih vesti, da se v naših goratih krajih ne bo obrestovalo pridelovanje žita, ker se bo po izpremembi sedanjih razmer, dobilo žito v Banatu ceneje, kakor bodo pa znašali v naših krajih stroški obdelave.
Zato bodo poznejše razmere naše kmetovalce prisilile, da se bodo še v večji meri lotili živinoreje in da bo na svojih njivah ono obdeloval, kar mu bo donašalo več koristi in dobička. Kakor pa danes vse kaže, bo v naših krajih prišlo v poštev pridelovanje sladkorne pese. če pa bo hotel imeti naš poljedelec več dobička od tega pridelka, potreboval bo velike in široke njive. Zato so ravno v čeških pokrajinah, kjer je sladkorna industrija na zelo visoki stopinji, dosegli vsled zložb velikanske gospodarske uspehe.
ZLOŽBE V DRUGIH DEŽELAH.
Zložbe v drugih deželah so že tako razširjene, da oblasti, ki so za to postavljene, ne morejo izvršiti vsega dela in morajo posamezne občine čakati po več let, preden pridejo na vrsto. Le škoda, da nimamo izkazov o zložbah v Rusiji, v Švici, Nemčiji i. dr. ter po vseh bivših avstrijskih deželah, iz katerih bi se dalo posneti, kakšne velikanske gospodarske uspehe so dosegli vsled komasacij. Pač pa lahko navedemo glavne podatke izkaza, ki ga je izdalo v letu 1915. bivše avstrijsko ministrstvo za poljedelstvo o komasacijah na Moravskem. V tej deželi je bilo od leta 1890. do 1912. zloženih 58 občin s 47.000 orali in 6163 udeleženci. Ti so imeli pred zložbo
Letnik xxxviii
k m E t o
Valeč
Stran 179.
93.500 parcel, po zložbi pa 17.200. V 46 občinah so se izvršila tudi izboljševalna dela. Do leta 1912. se je vrednost teh zloženih zemljišč zvišala, in sicer: na pridobljenem svetu za . . . _ . . 1,050.000 K
na obdelovalnih stroških za..... 9,936.000 „
vsled izpremembe načina obdelave za . . 187.000 „
in z zboljšanjem sveta za . . . . ._ 833.000 „
skupaj za . . 12,006.000 K Tu je treba pripomniti, da je bila denarna vrednost takrat najmanj dvajsetkrat večja nego je danes.
.Po štetju živine so dognali, da se je med tem zvišalo število govedi, in sicer od 11.954 na 15.711 in število prašičev od 9.443 na 16.608.
Na Dolenje Avstrijskem zložilo se je 43 občin s 70.000 orali in 4380 udeleženci. Vrednost tega zemljišča se je po zložbi glasom izjav županov v ondotnih občinah zvišala za okroglo 15,000.000 K. Ti župani pa gotovo niso cenili previsoko.	___
Nekaj o zavarovanju.
Na mnogobrojna vprašanja, ki nam prihajajo od naših udov glede zavarovalnic, ki imajo svoj sedež v tujih državah, zlasti onih, ki imajo slabšo valuto, kakor je naša, podajamo naslednje pojasnilo:
V zmislu mirovne pogodbe je dovoljeno avstrijskim in ogrskim zavarovalnicam delovati v naši državi še 10 let po sklenjenem miru. To poslovanje je vendar omejeno samo na stare pogodbe, dočim novih pogodb te družbe ne smejo več sklepati, če niso med tem dobile že koncesije od naše države. Zavarovanec torej od take družbe ne more odstopiti preje, kakor po poteku zavarovalne dobe.
Kar se tiče izplačila odškodnine v slučaju kakega požara, pa velja za te, kakor za vsako drugo družbo načelo, da se ima odškodnina izplačati v tisti valuti, v kateri je bila plačana zavarovalnina. Sedež družbe je postranska stvar, odločujoča je edinole valuta, v kateri je bila plačana premija za tisto leto, ko je nastal požar. Država je tudi sama skrbela za nekako jamstvo na ta način, da je tujezemske družbe, ki nimajo ali pa sploh ne bodo dobile koncesije, dala pod sekvester in jim predpisala gotovo vsoto — premijsko rezervo :— katero morajo imeti te družbe naložene v naši državi in v naših zavodih.
To je kratko pojasnilo, ki naj služi našim posestnikom v pomirjenje in obenem jih obvaruje pred nepotrebnimi tožbami, če bi hoteli zavarovanje opustiti preje, kakor jim je to po zakonu dopustno.
Opozarjamo pa vkljub temu naše posestnike, da se drže gesla: „Svoji k svojim!" in se zavarujejo pri domačih zavodih, da tako ostane kapital, ki ga naš človek nabira v obliki zavarovalnine, doma. Velja naj to predvsem za nova zavarovanja ali pa za poviške starih za-va-rovanj, ki so z ozirom na vedno rastočo draginjo stavbenega materiala, neobhodno potrebni.
KMET. ŠOLSKI VESTNIK.
Na novo ustanovljeni Srednji vinarski, sadjarski in poljedelski šoli v Mariboru se prične prvo šolsko leto 1921/22. po možnosti začetkom novembra t. 1. Dan se objavi, čim bodo predpriprave za otvoritev nove šole dovršene. „Srednjo šolo" je razločevati od stare vinarske, sadjarske in poljedelske šole v Mariboru, ki obstoja dalje in začne šolsko leto ž6 16. septembra t. 1. Namen srednje šole je, da se nje učenci izobrazijo teoretično in praktično v kmetijski stroki, tako da morejo
pozneje z uspehom voditi manjša in srednja, privatna in državna posestva ter dobro opravljati državno službo kmetijske stroke. Nauk v srednji šoli traja tri leta, a četrto leto po do-vršenju šole je posvečeno izključno praktičnemu izpopolnjevanju in specializovanju. Šolsko leto traja do konci julija naslednjega leta. Vsi učenci so eksternisti (izven zavoda stanujoči in oskrbovani). Pogoji za sprejem so: a) starost najmanj 16 let; b) najmanj z dobrim uspehom dovršena popolna (štiri-razredna) meščanska šola ali nižja realka ali gimnazija; ako so dotičniki razentega absolvirali kako drugo kmetijsko šolo ali kako kmetijsko prakso ali so predvsem kmetiški sinovi, imajo prednost; c) lepo vedenje; č) državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; d) telesno in duševno zdravje, kar dožene tudi šolski zdravnik pred končnim sprejemom v šolo. Nekaterim sinovom ubožnih posestnikov se dovoljujejo državne podpore. Prošnje za sprejem, kolekovane s 7 din. (28 kron), je poslati do 5. oktobra t. 1. ravnateljstvu drž. vinarske, sadjarske in poljedelske šole v Mariboru. Prošnji se morajo priložiti: i. krstni list; 2. domovnica; 3. zadnje šolsko spričevalo; 4. zdravniško spričevalo; 5. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v šolo neposredno iz kake druge šole; 6. kratek popis dosedanjega življenja; 7. ubo-žno spričevalo, ako prosilec upravično reflektira na državno podporo, katera bi se pa morala vrniti v polnem znesku, ako se izkaže naknadno, da je dotičnik ni potreben v polni meri. Obvestilo o rešitvi prošnje za sprejem se dostEivi po pošti vsakemu prosilcu. Učenci, ki ne bodo zadovoljivo napredovali ali so neprimernega vedenja, se odstranijo med šolskim letom. — Drugi listi se naprošajo za ponatis tega razglasa.
Študijske podpore za agronome in veterinarje na domačih visokih šolah oddaja še dalje upravna komisija za agronomske in veterinarske fonde v Ljubljani ter se je s tozadevnimi prošnjami obračati nanjo ali pa na oddelek za kmetijstvo pokrajinske uprave v Ljubljani najkesneje do 30. septembra t. 1. Podpore .za študij v inozemstvu oddaja ljiinistrstvo za pro-sveto in so že vse došle prošnje za te državne štipendije predložene ministrstvu v Beogradu.
Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu prične novo šolsko leto s 16. oktobrom t. 1. Šola je šestmesečna ter traja do 15. aprila 1922. V šolo se sprejemajo vnanje in notranje gojenke. Prošnje za sprejem je vložiti zadnji čas do 1. oktobra t. 1. pri vodstvu gospodinjske šole v Šmihelu pri Novem mestu, kjer se dobe tudi vsa potrebna pojasnila. Ko-leka prostim prošnjam je priložiti rojstni list in zadnje šolsko izpričevalo.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Na vsa kmetljsko-rospodarska vprašanja, ki dohajajo na Kmetijsko družbo za blovenijo ali na uredništvo ..Kmetovalca", se načelno odgovarja le v ..Kmetovalcu . Odgovori, ki so splošno poučni, se uvrste med ..Vprašanja in odgovore na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če je priložena znamka za odgovor. Odgovarja se edinole na vprašanja, ki so podpisana s celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami,_ se vržejo v koš. V ..Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprasevalceva imena, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja Kedno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj" štiri dni pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi odgovora na kako kraetijsko-gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetijsko gospodarska, se ne odgovarja v ..Kmetovalcu", ampak le pismeno, če je pismu priloženo 4 K v znamkah kot plspevek k družbenem pokojninskem zakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splosiie vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh, včasih zelo važuih okoliščin in zato za tcike odgovore nc prevzame nikctkcKs jamstva
Vprašanje 77. Poleg kmetovanja se pečam tudi z mizarstvom. Kmetje me večkrat vprašujejo, kateri les je najtrpež-nejši za izdelovanje oken in vrat in v katerem času je najbolje sekati les. Eni trdijo, da je les najbolje sekati meseca novembra, drugi zopet priporočajo sekanje meseca maja, ko je les že v mezgi. Kateri les je za izdelovanje oken in vrat najtrpež-nejši in v katerem času se naj ta les seka? (J. S. v P.)
Odgovor: Najtrpežnejši in najpriporočljivejši les za izdelovanje vrat ter oken je v prvi vrsti macesen. Najugodnejši
čas za sečnjo, z ozirom na porabnost lesa, je pač zima in to od meseca novembra do konci februarja. V tem času ni les v soku in ima najmanj snovi, ki povzročajo v njem gnilobo. To okolnost bi morali povsod, kjer je le mogoče, upoštevati, posebno še pri stavbinskem lesu. Zelo vestni lesni stavbniki po-lože posekane in omajane hlode za nekaj tednov v tekočo vodo, da jim voda izpere iz notranjosti sok in snovi, ki pri sušenju lahko pričnejo gniti. Nato ga takoj razžagajo v deske in pustijo 2—3 leta, da se popolnoma posuši. Tako pripravljen les je zelo trpežen in klubuje vsem vremenskim nezgodam.
P-i.
Vprašanje 78. V naši občini nameravam ustanoviti sirarno. Ker so mi pogoji za izdelavo trdega sira neznani, Vas prosim za sporočilo, ali bi bil naš kraj primeren za sirarstvo in pod kakšnimi pogoji bi se lahko isto pričelo izdelovati? (R. P. v H.)
Odgovor: Opozarjamo Vas na članek: „Kakšne pogoje zahteva Izdelovanje trdega sira?", ki je izšel v pričujoči številki ..Kmetovalca".	'	P—i-
Vprašanje 79. Ker mi je letos suša uničila domalega ves pridelek po že itak slabih travnikih in bi bil primoran spomladi vsled pomanjkanja krme živino odprodati, prosim sporočila, kako si naj pomagam pri krmljenju živine in kakšna nadomestna krmila priporočate pokladati? (E. R. v G.)
Odgovor: Na Vaše vprašanje najdete odgovor v člankih, ki sta izšla prvi pod naslovom: „Listje drevja kot krma za živino" v 17. številki in drugi: »Živinorejci, varčujte s krmo!" v pričujoči številki ..Kmetovalca".	P—i-
Vprašanje 80. Sedaj v jeseni silijo ob hladnih večerih muhe v kuhinjo in sobe. Prosim pojasnila, kako se muhe uničujejo v shrambah in v hišah? (L. P. v K.)
Odogovor: Za uničevanje muh v hišah imamo razna sredstva. Najboljše je muhe loviti na takozvane muhovnike, to so veje, ki jih poškropimo z mlekom in jih obesimo v kuhinji pod strop, da muhe nanje sedejo. Ko nastopi tema, jih polovimo z vrečo, in nato uničimo. Dobro sredstvo proti muham je tudi papir, namazan s tako tvarino, ki muham diši, a je pri tem tako lepljiv, da se muhe na njem ulovijo. Tak papir, muholovke, dobimo v trgovinah. Lahko ga pa tudi sami napravimo doma. V ta namen vzamemo debel pivnik, kakor ga rabimo pri pisanju za sušenje črnila, ter ga namočimo v posebnih tekočinah in osušimo. V splošnem razločujemo strupene in nestrupene muholovke. Da napravimo strupene muholovke, vzamemo določene spojine arzenove, jih raztopimo v vodi, jim dodamo sladkorja in s tako raztopino namočimo pivnik. Nestrupene muhoviovke pridobimo, če pripravimo vodni izvleček iz drva Kvasija — Lignum Quassiae —, ki ga dobimo v vsaki lekarni, ter s tem izvlečkom napojimo pivni papir. Priporočljivo je tudi uničevanje muh s formali-nom, ki ga zmešamo z mlekom. To mešanico damo v posamezne male krožnike, in sicer po par žlic mleka, kateremu dodamo 10—15 kapljic formalina, in sicer 40% nega, kakor ga dobimo v lekarnah. Uspeh tega sredstva je baje še večji, kakor oni z muholovkami.
KMETIJSKE NOVICE.
Obiskovalcem poljedelske razstave v Štipu in v Aleksan-drovcu (Župa). Ministarstvo saobračaja je dovolilo vsem obiskovalcem poljedelske razstave v Štipu in v Aleksandrovcu polovično ceno na vseh železnicah in parobrodih. Razstavo priredi „Srpsko poljoprivredno društvo", in sicer v Štipu dne 9., 10. in 11. oktobra t. 1., v Aleksandrovcu pa 1., 2., 3. in 4. oktobra t. 1. Tudi za razstavljene predmete je znižana pre-veznina za 50%. Te ugodnosti veljajo za Štip od 6. do 14. oktobra, za Aleksandrovec od 28. sept. do 6. oktobra. Želeti je, da se teh razstav naši poljedelci udeleže v čim večjem številu.
Za razstavo v Štipu namenjene predmete je pošiljati v Veles državnemu okružnemu ekonomu, ki jih bo dirigiral v Štip.
Nova Izvozna carinska tarifa. Dne 23. septembra t. i. je bila v zakonodajnem odboru sprejeta izvozna carinska tarifa, ki stopi v veljavo dne 1. oktobra t. 1. Po tej tarifi je popolnoma prepovedan izvoz zlatega in srebrnega denarja, zlata in siebra v palicah, obdelanega zlata in srebra, nakitov, prstanov itd. in izvoz vseh umetnin histprične vrednosti. Finančni minister se pooblašča, da more prepovedati ali omejiti izvoz dinarjev in kronskodinarskih novčanic.
Ta zakon določa nadalje sledečo carinsko izvozno tarifo: za 100 kg pšenice 80 K, ovsa in ječmena 40 K, sena 20 K, opija 2000 K, za konje in kobile, belgijske, preko tri leta stare 1600 K, za konje in kobile ostalih plemen 1000 K. Izvoz konj je dopuščen v kontingentu, ki ga določi vlada. Za zaklane, očiščene ali neočiščene konje je izvoz prost. Za mezge 1200 K, za osle 600 K; izvoz teh je dopuščen v kontingentu, ki ga odredi vlada. Za žive ovce 120 K, za koze 80 K od glave; za zaklane in očiščene ovce, koze in ovne 200 K od 100 kg teže. Kontingent za izvoz določi istotako vlada. Za goved, bivole in buše do 300 kg žive teže 480 K, za ostale 1000 K od glave. Za zaklane in očiščene in za sveže meso 240 K za 100 kg. Živi prašiči do 50 kg teže so prosti izvozne carine, preko 50 kg pa 600 kron. Za 100 kilogramov jajc 400 kron, volne 4000 kron, govejih kož 1600 K, telečjih kož 2400 K, ovčjih 1200 K, jagnječijih 800 K, krp in odpadkov 1600 K, starega bakra 600 K, črnega premoga 40 K; za bukove in železne prage 4 K. Cena soli.
Na podlagi 5. odstavka o prometu s soljo Uprave državnih monopolov v Beogradu z dne 1. julija 1921, N. št. 11.196., se v sporazumu s predsedstvom pokrajinske uprave za Slovenijo določajo trgovski (privatni) soli v Sloveniji sledeče maksimalne cene:
za 100 kg nemške kamenite soli.....K 640'—;
za 100 kg bele morske soli.......K 600-—;
za 100 kg sive morske soli.......K 560 •—;
za 100 kg industrijske denaturirane soli . . K 220-—.
Ministrstvo za trgovino ln industrijo.
URADNE VESTI.
VABILA
k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo.
SPORED:
1.	Točke 1.—5. po § 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Sv. Barbara v Halozah, v nedeljo, 16. oktobra 1921., po rani službi božji (polosmih) v župnišču.
Naklo, v nedeljo, 16. oktobra 1921. po rani službi božji v stari šoli.
Novo mesto, v ponedeljek, 17. oktobra 1921. ob desetih dopoldne v prostorih Kmetijske šole na Grmu.
Penndniki in kupci plemenske živine.
Pod tem naslovom Kmetijska družba za Slovenijo odslej naprej redno objavlja vse one lastnike plemenske živine, ki so pri volji plemensko živino prodati in vse one kmetovalce, ki jo želijo kupiti, s čemur je dana prilika prodajalcem in kupcem stopiti v stik in tako poskrbeti za zamenjavo plemenske živine. Priglašati je nakup ln ponudbo vseh vrst moških in ženskih plemenskih živali ter naj vsak prlglašenec natančno prijavi svoj naslov, vrsto domače živali, njen spol, pasmo, starost, število i. t. d.
NA PRODAJ SO:
Montafonska plemenska živina, nekaj krav, teiic in bikcev prvovrstnega mlečnega pokoljenja, je naprodaj v Radvanju pri Mariboru. Naslov: Oskrbništvo Radvanje pri Mariboru. Bika, pincgavca, že licenciranega, 20 mesecev starega, odda Janko Zajec, posestnik v Kostrevnici, p. Vače pri Litiji.
METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
i
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 K na leto.
Posamezna številka stane krono.	•
Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznaniia)se zaračiinjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 600 K, r.a 'I, strani 300 K, na >/, strani 150 K, na ','„ strani 100 K, na »/« strani 50 K. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane SO vin. najmanj pa skupaj 12 K.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Št. 18. Ljubljana 30 septembra 1921 Letnik XXXVIfl.
J^ala naznanila.
Ia vitko besedo Je naprej plačati dve kroni v flasarju ali znamkah najmanj pa skupaj K 20'— sicer se naznanila ne objavilo.
Upavništvo ne prevzame posredovanja.
llln.be kamne sekane iz najboljše Dele, os;re ^llillants Kalini«, Skale, trd; in srednje od 40 do '00 cm ilroke, po naročilu tudi večje, Izdeiujen zopet ln prodajam po najnižjih cenah s pismero garand.o. Leskovšek Anton, posestnikin kamnctk, Sv. iurij ob južni železnici pri Celju._60
Priporoča setvrdhattr^
Ponudite
LJub-
,Sv.Petranasip7.
Edina tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev za rodbinsko in obrtno rabo. Istotam se dobijo vsi posamezni deli za iivalne stroje in kolesa, potrebščine za gospodinjstvo, krojače, čevljarje in sedlarje;_104
vse ne nlafa predmete, verižice, porabne «iul B prstane, obeske, zapestnice, uhane itd. — kateri predmeti Vam ležijo doma in jih ne nosite, — tvrdki F. Čuden, trgovina ur, zlatnine in srebrnine, Ljubljana, Prešernova ulica štev. 1._293
Dnhirtnn za vse sl°ie dovršeno, trpežno in ceno ruillaivu kakor tudi vse vrste tapetniških del priporočata BRATA SEVER, LJubljana, Gosco-svetska cesta 13. (Kolizej)._300
Hišico z vrtom na »obntUYuP^era
Ponudbe na upravništvo. Kmetovalca" pod .Zdrava lega 202*._311
Cficbttlnira za vin0 a" sadie> >tal- sistema UlIanDlillbu za motorno ali vodno moč v dobrem stanjn, proda Anton Papler, Vrbuja pošta Radovljica.__333_
po šest tednov stare, 1 loi-, terski voz, 1 nov lesen gepelj EZOAvoza proda, Sodja Franc, Ribno
334
Štiri prasičhe
ln dva stara p. Bled.
Dnndam težko 12 tednov brejo svinjo, ki je ime-rruaam Ia že dvakrat mladice. - - - '
posestnik, Brezovica, p. Žirovnica.
Janez Anderk, Gorenjsko.
357
Kupujemo suhe gsbe,
priporočamo pa vse vrste semenj za poletje in Jeseni Sever & Komp, LJubljana Wol»ova ulica štev, 15.	231
Znbca
žine pri Llubljani.
takoj nnv, hrastov vinski sed, držeč 32 hI Karo! Havalka, Kr.čko. 335
Pnnrfa CD radi preselitve lep, enoleten, belo r I uua utl ln rujavo lisasti jazbečarskl brak (Dachshracke), ki že nekaj lovi. Poizvedbe pri Blažu Hodnik, goštilničarju v Boh. Srednji vasi.
R$PI1ft nniirhp secale cornutum (Mutterkorn) lllullG lllAlbnB kupuje po najugodnejših cenah .Isis" d. d. Zagreb. Ponudbe z navedbo množine naj se naslovijo na .Isis* d. d. Zagreb. 337
S nitritnem tak°i tresnega in pridnega hlapca. U «1 CJIII&III Plača po dogovoru. Gabrijel Eržen Zapuže pri Lescah._ 338
.Gidran", lepega, lisičje barve, 3 leta starega odda oskrbništvo gra čine Fu-___lubljani.__339
Šnlanira lz boli5e kmetske hiše se vzame v uuiui IUU Ljubljani na stanovanje in hrano pri uradniški rodbini. Ponudbe poslati na upravništvo .Kmetovalca",__315
Slllibinia za l3hka dela (začetnica stara 16 do UlIMtllllja 17 let) dobi takoj trajno službo v Ljubljani pri rodbini brez otrok. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe je poslati takej na naslov: Hišna posestnica, Streliška ulica R, v Ljubijani.
Dobra slamoreznica s
ničar Meglič, Ljubljana, Prule._ 323
ffženi rožičhi
magaj" M. Levslek, Resljeva c. t
v Ljubljani. Ponudbe 1 navedbo najnižje cene.
IIrinil hi hntul Posaditi nekaj dreves iz Ljub-nuur Ul norci Ijane v Vižmarje in tam nekaj drevja obrezati raj se mi osebno ali pa n% moje otroške pismeno oglasi na naslov: los. Šelovin-Cuden, Mestni trg št. 13. Ljubljana.	358
Kdor potre- nintfaj.ia ki razume vsa dela na buje pridnega VllllbO! JO, pollu in v vinogradu raj se obrne pismeno na: Franc Haržen, poštni urad, Krško.	359
Posestno z vinogradom
Več se izve pri lastniku F. I. Gaberje 79, p. Brusnice pri Novem mestu.	360
večje množine osušenih hrastovih In bukovih drv, obeljena smrekova in neobe-ljena hrastova debla 4—14 metrov dolga. Ponudbe franko vagon Postojna pod ,,Export lesa" upravi Kmetovalca.	351
Srnin oddaja vsako možino po zmernih cenah iz HJJ1IU postaje Jesenice-Kranjskagora. Miloš Re-govc, stavbenik, Jesenice-Fužine.	362
PnVMll v Četrtek dne 6. oktobra 1921 se vrši na rUfiUI'! Prevaljah, v sredi Mežiške doline živin-ski sejm. _ 330
Rabiin pridnega ^^SS^t^i
letno prosto vsega. Vpraša naj se na upravništvo „ Kmetovalca".	352
Rlinim P"Pravo za Stiskanje bučevih zrn za olje, IIU lilIII domači mlin s kameni za več vrst moke. Zamenjam ali prodam tudi sejalni stroj ,,Samsej" tvrdbe Ježek na 13 vrst in mlatilnico Ta ročni pogon ali z gepelnom. Franc Kupnik, Kostrevniška Slatina, Podp'at pri Rogatcu._353
Uerižno sesalfco	SJtt
kleparje in kovače proda Anton Belec, Št. Vid nad Ljubljano.	354
l/iniranl Praktičen v vinogradslvu. oženjen se ■ llllliDI : sprejme s 1. novembrom 1921 za novomeški okral. Ponudbe na Baron Laiarini, BoStanJ
Eri Grosuplju ali v vinotoču sv. Jakoba trg it. 8 v jubljani.____355
r.pnlipitp flltp naoro^ai sledečih vrst: Beli-Ra, tBpiJfillB IFIB lcf,Trunta,Tramlner,Kraljevina. Outedl, Pošip, Plavi - Borgunder in Velš - Rizling-Prodam tudi več tisoč vkorerinjenih šmirnic ln vkorerlnjenih divjakov G0( te G. Maticola in Rip. Portalis Znamke ali dopisnice za odgovor ae morajo priložili. Franc Zelenko, pos. in trtnlčar. Juršinci pri Ptuju. (Slovenija.)	356
Vinometre »Bernadot« — Asbeste bombaž ln prašek — Eponit — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev blsuifit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Tanin Žveplo v prahu — Limonovo kislino — Vinsko kislino — Sode bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni
Orogepija 9NT0H RAKE
Kmetovalci!!
Blasnikova
za leto 1922. je izšla!
Letošnja izdaja se odlikuje po slikah iz naše domovine in je posvečena poznanju naše države. Bivša Avstrija nam je z vsemi sredstvi zapirala pogled na naše sedanje dežele, tako, da je le taa'o Slovencev, ki poznajo našo bogato domovino; zato si je štela „Pratika" v dolžnost, da s podrobnim opisom naših južnih krajev seznani svoje bralce z našo obširno domovino. Tudi letošnja izdaja stane K 5*—. n
Kmetovalci! Ne pozabite, da je Blasnikova Velika Pratika Vaše najstarejše kmetsko glasilo.
PRATIKA se dobiva skoro v vseh trgovinah ; kjer bi je pa ne bilo dobiti, na) se naroči naravnost v tiskarni J. Blasnika naslednikov v Ljubljani, Breg 12.
Pipe lesene za vino(60)
vseh velikosti najbolj ie kakovosti
od ID'-do 18-H,
kakortudi medene pipe za vodovod ln vse druge potrebščine nudi
il. SUŠNIH,
železnina Zaloška c. 21, Ljubljana.
HinetouBlci 1
Skrbite za kar naj večje razširjenje ..Kmetovalca* 1 Stremite za tem, da se ga lehko čl ta v vseh. gostilnah ln javnih prostorih. 30.000 nas Je že v Kmet, družbi, pa bi nas bllg leh fko 5e enkrat več, Čim več na« bo, fveč bomo doseglil
Gumijaste vinske cevi
po originalnih tvorni&kih cenah,
gumijaste vinske cevi, obroče za zračno zatvoro, kr oglje za. ventile
ima v zalogi
PASTEURIT
d. z O. z. Glavno zastopstvo KAROL SARI A, Maribor
Koroška cesta 30. Brzojav. naslov: Pasteurit Maribor.
Telefon št. 229.
Bospodsrslia mm
v Ljubljani
Dunajska cesta
Bavarski dvor.
Vsliiss sa-
'OP 931-
šourstnili poljedel-sMlls stres-les e,
iz najslovitriftih lavara,
?istO!i$tTO u mrn loti« m«!k tiarils ,Wi!sli';
I Samo I
zn pošilja
Hmet. drvita za Slov. v Ljubljani
ilustrirano knjižico
„Izrejevanj*
:: matis" :;
ki je neobhodno p', trebna vsakemu čebelarju
David St Lobeck
Hamburg 3.
Generalni zastopnik prvih spec jalnih tvornic, modernih aparatov in naprav ter vseh potrebščin za žganje, špiritne, likerske, drožne in marmeladne tvornice. Destilacijske aparate za gospodinjstvo od 10 do 50 litrov. Zaztopniki se sprejmejo. (67)
j PriHiaftaj krmi Mastin 11
V zmislu odloka deželne vlade za Kranjsko v Ljubljani z dne 18. julija 1899., St. 10.595, ki mi ga je mestni magistrat ljublj. izporoiil dne !8. julija 1899., it. 25.255, smejo dietično sredstvo Mastin, redllnl
IU.JU UKUUUU OHUOltV 1....tbUHUI
irašek za prašiče in za vsako živino, le-arnarji, trgovci, drogisti in kramarji prodajati. ....... .....
sto prodajati. Mastin je kot prosti obrtni predmet oglasen. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1900., mag. opr. St. 28.261.
Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po poiti. 5 zavojev Mastina K 50 poitnine prosto na dom.	(3)
Mazilo zoper garje
(naftomazUo) uniči pri ljudeii garje, ušaj, srbečico, kožne bolezni, IzpuSčaJe. Pri tivini uniči garje. S lonček po poiti
rm K 15*-.	H
^eMatrnai TrrsS«:«£lcjRy
L|«M|ui, Slovenija. Zraven rotovSa;
Onim, ki ljubijo napredek 1 Stoterokrat poplačan trud!
Opozarjamo kmetovalce na zelo dobro in lahko vporabljivo
galično pasto »Bosna",
ki je najbolj pripravno in po strokovnih izkušnjah najučinkovitejše sredstvo zoper peronosporo in druge rastlinske bolezni. Vporablja se lahko tudi mesto galice za škropljenje krompirja. Dobi se v čebrih po 25, 50 in 100 kg pri Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani.
Imetshai posopinki
registrov, zadruga z neomejeno zavezo
a v LiVBLJAME p.
ljubljanske okolice
« lastnem sa&rožnam domu na Dunajski cesti btev, 18.
Obrestuje hranilna vloge po 3 °/0	(2)
brez vsakega odbitka rentnega davka katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloga v tekočem računu v zvezi s Čekovnim prometom ter fth obrestuje ob dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog nad 119,000.000 kron.
' Stanj« rezervnih zakladov 1,200.000 kron. =====
Kmetijska družb? za Slovenijo
priporoča udom
iz svoje zaloge v Ljubljani
kajnit kostno moko
surovo in razklejeno
snperfosfat apneni dušik § kalijeva sol §
:: Bnojilna šfupa iz mezdre ::
po izvirnih cenah, ki so razvidne iz družbenih vesti tega lista. Tvornice so cene znatno zvišale, družba pa bo naročitve, ki jej pravočasno dohajajo,
še po starih cenah
izvršila.	10
Kmetovalci
ne zamudite prilike I
• Kmetijska družba za Slovenijo ima za svoje ude v zalogi sledeče kmetijske potrebščine:
Antiavit v varstvo setev pšenice, turščice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., je zopet došel in se dobi v zaklopnicah po 1 kilogram za 120 kron, pol kilograma za 70 kron, četrt kilograma za 40 kron, osminko kilograma za 25 kron, 50 gramov za 15 kron.
*
Drevesne škropilnice na prevoz, razne kakovosti na izbiro po različnih cenah.
Eponit, s katerim se vzame vinu vsak zoprn okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd. stane 120 kron kilogram, poštnina in ovoj posebej.
Gnojilna štupa iz mezdre, ki vsebuje povprečno 8% dušika, po 280 K 100 kg z vrečami vred. To visokovredno gnojilno moko priporoča družba zlasti za gnojenje po njivah in
vrtovih.	-v
Grahora, kg K 7 —.
Kajnlt, v vrečah po 100 kg K 200 —.
Kose. Družba zopet oddaja udom kose iz dobrega štajerskega jekla in sicer 65, 70 in 75 centimetrov dolge, takozvane ..kranjske" oblike. Cene kosam so sledeče: 60cm po 50 K, 70 cin po 52 K, 75 cm po 54 K komad.
Kamenita sol za živino na razpolago po K 5-20 za kilogram.
Kostni superiosfat po 380 K sto kilogramov z vrečami
vred.
Lanene tropine so zopet v zalogi po K 8:— za kilogram brez vreč.
Mostne tehtnice po K 50— za komad.
Pšenica, semenska, dioseške vrste po K 14-— za kg.
Poklajno apno vsebujoče 38% fosforove kisline od koje je 80% raztopljive, je zopet v zalogi. Tega prvovrstnega krmilnega apna iz kosti pri nas dolgo let ni bilo dobiti, dočim so udje močno zanj povpraševali. Cena poklajnemu apnu je v izvirnih vrečah, težkih 80 kilogramov po 13 K kilogram, v manjših množinah po 14 K kilogram. Za manjše pošiljatve na zunaj se še posebej zaračuni za vsako pošiljatev 28 K za poštnino, zavoj, vozni list itd. Manj kakor 5 kg se ne razpošilja. Opozarjamo, da je poklajno apno nujno potreben dodatek h krmi, ker krmila nimajo dovolj rudninskih snovi; zlasti fosforove kisline, in da precipitiranega poklajnega apna ni zamenjati z ničvrednimi, a dragimi redilnimi štupami za živino.
Rafija, majunga extrissima, po K 38 kilogram.
Rafija, druge vrste po 26 K kilogram.
Ribja moka. Odslej ima Kmetijska družba v zalogi zopet priljubljeno ribjo moko, ki je izborno močno krmilo za prašiče in perutnino in ki je je oddala družba pred vojno vsako leto svojim udom mnogo vagonov. Pri ribji moki, ki naj bo primerna za krmljenje, je najvažnejše, da zanesljivo nima v sebi preveč tolščobe in tudi ne preveč soli. Taka ribja moka vsebuje 50 — 60% beljakovin, 20 — 30% fosforokislega apna, le 1 do 2% tolščobe in največ 3% soli. Povprečno vsebuje norveška ribja moka le po 2 odstotka soli, je torej absolutno revna na soli, kar je zlasti važno pri reji mladih prašičev, ki je sol zanje zelo kvarna. Cena ribji moki pri odjemu 100 kg v originalni vreči K 13 za kg, na drobno K 14 za kg. Opozarjamo na strokovni spis glede vporabe in učinka ribje moke, ki je izšel kot št. 41 Gospodarskih navodil.
Surova kostna moka po K 240 — za sto kilogramov z vrečami vred.
Škropilnice za trte so pošle. V zalogi je še nekaj drevesnih škropilnic razne kakovosti na izbero. Te škropilnice so izvrstno vporabne tudi za belenje in razkuževanje hlevov itd.
Tobačni Izvleček imamo zopet v zalogi. Cena zaklopnicl po
5 kg K 120-— brez poštnine.
Vinometri po K 50— za komad.
Zdrobova moka, (Brechermehl) 20 odstotkov fosforove
kisline, 5 odstotkov dušika K 280 — za sto kilogramov z vrečami vred.
Žveplenokislo glino namesto galuna, kot dodatek gali-čnemu škropivu, ima Kmetijska družba v zalogi ter jo oddaja po 4— K kilogram. Izkušnje so pokazale, da lahko z dobrim uspehom za učinkovitost primešamo galici polovico žvepleno-kisle gline in si na ta način prihranimo polovico drage galice. Namesto treh ali dveh kil vzamemo na sto ljtrov vode le poldrugo ali eno kilo galice in ravnotoliko gline, apna pa kakor navadno, uspeh bo gotovo popolnoma i$ti, kakor ob polni množini galice. Vporabo gline priporočamo zaradi tega, ker dež ne odpere te brozge raz listje in trte tako Hitro kakor navadno brozgo.
Žveplene ploščice ali žvepleni nabiček na juti za žvep-
ljanje sodov, najboljše, brez arzena po 28 K kilogram.
Želatina za čiščenje vina po 130 kron kilogram.
Žveplalnikl. Družba je prejela iz Italije ročne žveplalnike. Komad stane 250 kron.
BIETI35IH 1I0ZB!
• ZA SLOVENIJO
|a izd«)« in prodaj« nasJednj« knjige:
Zve»k
Čina K
•2. 8.
b.
8.
10.
13.
18.
16.
1"—
6'—
1-20
280
Fr. Stupar: tpno i iRitljltn 1 '20 Fr. Stupar: Navodilo, kaki |i tsstavljatl poročili o Istlnl . M. Eostanjsvae: 0 niltaial ed vit:« In meoa . Boh. Skalick^ Siljenj« ali kiljenje ameriških Mjočav B. Skalicky: Kmetljtke razmere aa Ceikem . . . Pridelovanje ln razpeča-vanj« namiznega grozdja ter zgoja trt na ipallrja. (B. Skalick^)..... 2 —
0 ustavljanju li utvl trivail BeianlB. (W«inxi«rl-Turk) 4-— Stcuert - Janinik: Soseda Razumnik« konjereja . .
Izrejanje matic . . . , Živinozdr. Lovro Tepina: Podkovstvo, pouk kovačem in konjerejcem . .
4 — 4-
45--
občni zbor
Mlekarske zadruge v Radomlju
kateri se bode vršil
v nedeljo dne 9. oktobra 1921 ob 3. url popoldne v mlekarni.
DNEVNI RED:
1.	Volitev odbora, načelstva in radzors'va,
2.	Pregi' d in odobritev računov.
3.	Določitev za nddaiji.o pošlo anje mlekarne.
4.	Razni sklepi.	(71 Po občnčin zboru se bode vršii ob'ni zbor živinorejske zadruge za Radomlje.
Pripomba: Ako H ne došlo zadostno število č anov, se bode občni zbor vršil pel nre pozneje ob vsaki udeležbi.
K obilni udeležbi vabi odbor«
Najstarejša hranilnica v Sloveniji.
KRANJSKA HRANILNICA v Ljubljani
ustanovljena leta 1820
sprejema hranilne vloge proti
3°/0
obrestovanja in dovoljuje hipotečna posojila po
4 VA
S hranilnico sta zvezana Kreditno društvo in starostna hranilnica za posle in delavce.
Hranilnica je sirotinskovarna in jo nadzoruje deželna vlada za Slovenijo.
Rezervni zakladi znašajo približno
8 milijonov kron. A Čisti dobiček je, v kolikor se ne porabi za okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih določen v pospeševanje občekoristnih naprav in podjetij na Kranjskem. Za te svrhe se je doslej darovalo 8,698.000 kron.
Pismene pošiljatve ie nasloviti na Kranjsko hranilnico v Ljubljani, Knaiijeva ulica štev. 9.
RKSTI3SH9 DRUŽBA U SLOVENKO
je dala naslednja
»GOSPODARSKA NAVODILA1*
ie
/Ditnei ponatisniti iz .Kmetovalca* in |ih oddaja komad po 1 krono. Denar ali znamke je treba ob naročitvi naprej poslati,
44. Napenjanje govedi.
t. akrij vino črni, kaj je temu rsrak in kako se odporaore.
1 K ajenje vina.
uto se iz gnilega grozdja na-avl dobro in stanovitno vino. 1, ni« drože ln njih raba v kit-»'itvu. •
1 'i okl neplodnosti pri govedi.
vS. uzavost ali vlač jlvost vina.
i, r- jenja z «l|ni.-n! tropinami.
X). Oženje In precejanje vina.
18, <c»na beseda vindgradnikom ob rsatvi.
.K arava petiota ali domače pl-
fc«.
It :isWu alkoholnega vrenja/kipe ja) in o rabi čistih vinskih «ro«
pri pridelovanju vina.
ali volčič
na
«tje vimena
m iova naredba kranjske c. kr. Ssetne vlade glede cvrleranja ie arttva.
J- last (hlsloba) in razkisante
*:>»a.
41. Močno krmilo .Ribja moka* kot pospeševa no sredstvo za rast In pita: je prašičev.
li linost vzdrževanja ograj v ot'rambo kulturnih zemljišč pred 6k< do po živini, ki se pase.
45. Kaj ie presnavljanje v živalsko
50.	Izdelovanje mila za dom.
51.	Zdravljenje kužnih bolesnl cepljenjem.
5.4. Nove zpkonske določbe o spe rih pri kupčiji z živino.
58. Kako £ivi žitni molj in kako I:
nokončujt.
57.	Snetjavost pri žitu.
58.	Kako sc jajca ohranijo.
58. Natrijev blsultlt kot nadomesti« sredstvo za žveplo.
80.	Kako se obnavljajo in popravljajo meje?
81.	Kdo se naj še zglasi za državi preživ. cnski (vzdrževalni) prispevek ?
32. Presojanje krmil po ikroonli vrednotah.
13. Garje pri konjih.
64. Apneni dušik.
85. Kako pripravljamo domači kvas (kravajce, drože)?
66. Duh In okus vina po žveplu.
B7. Zatiranje t. tnih bolezni spomlad.
68.	Tobak.
69.	Sečni kamni pri živalih.
70.	O prijavi sikanja v gozdih.
33
Živinsko
SOL
rdečo zdrobljeno
dobavlja podružnicam najceneje
Hmot.dpužfaa za Slovenijo
v Ljubljani.
Iv. Jax in sin
Dunajska cesta št. 15,
Ljubljana.
šivalni stroji in stroji za pletenje.
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarn« v Lincu. Ustanovljena 1. 1887. (17)
vrenje pnucme brezplačni). Pisalni stroji „ADtER" Cenilci zastonj in IranKo. Kolesa iz prvih
tovarn: DUrEopr, srnia, wairemafl
sprejema (8)
primerne inserat;
po cenah, ki so razvidne na poglavju.
Objavljenje bo imelo vedno zadovoljiv u-speh, kajti »Kmetovalec«, izhaja dvakrat mesečno) v 30 tisoč izvodih ter je razširjen po vseh slovenskih deželah.
za vino, žganje, olje, mast, med, petrolej,
za transport in shrambo ima vedno v zalogi vsako množino
FranjoHepič
sodarskl moiter
Trnovo, Ljubljana
lstotam sprejemajo se v to stroko spadajoča popravila
Solidno delo!
Cene zmerne 1 Točna postrežba 1 62
Cementna
trešna opeka
najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdki
Ivan Jeladin,
Ljubljana, Emonska cesta št. 2. j
Upravništvo ,,Kmetovalca"
sprejema le
primerne inserate
po cenah, ki so razvidne na poglavja.
Objavljenje bo imelo vedno povoljen uspeh, kajti .Kmetovalec" izhaja (dvakrat mesečno) v 30.000 Izvodih ter je razširjen po vseh slovenskih pokrajinah v Jugoslaviji.
Pozor!
Poštnina znaša :
za zavoje do 5 kg K 30'— » » »10 » » 50*— » » »15» » 70*— » » » 20 » » 90 — Za povzetje se računa:
do K 100 K 3 — » » 200 » 4'— » » 400 » 6'— » » 1200 » 8'— » » 2000 »10.— » » 4000 »14 — kar naj blagovolijo cenjeni naročniki pri naročbah upoštevati. Vsled teh visokih poštnih pristojbin priporočamo skupno naročanje blaga po podružnicah.
Naročajte in širite
! JMETMC9"!