ISSN 0350-5561
tm IMM tedna
Obeta se sončno in toplo poletno vreme.
številka 29
četrtek, 2. avgusta 2001
220 SIT
Gorenje na
zasluženem
dopustu
Od /iičetka tetina pa bo 16. av|^ista sodelavci Gorenja na kalektivnem dopustu. To je že tradicionalna oblika dopusto« vanja le^a velikega pniizvrnlne-ga kolektiva, saj čas, ko delav* cev nI M	izkorí:>tijo za
veCJa obnovitvena in \2dr2e>al-na dela. 'l\idi letos Je tako. Kljub odsotnosti delavcev je v vseh pn)lzvo(lnlh halah živahno. saj sedaj <lelaJo vzdrževal-ci dobesedno noč in dan.
Dciavci Gorenja so prvih se-
dem mesecev letošnjega leta uspešno sklenili, lansko rekordno proizvodnjo in prodajo so znova presegli /a vei ko\ descl odstotkov in to kljub le^iivani, ki pesiijo nekatere njihove najl>olj tradicionalne tr^e kol je na primer Nemčija, (iospodinjske aparaio uspešno prodajajo v 60 držav, med lirugim tudi v Ameriko. Se /lasti pa je ta Čas ve liko zanimanja /a njihove i/ilelke v Skandimtviji in deželah jugovzhodne Evrope.
Velenjski rudarji so s prebojem vodnega rova Drtijščica dokazali, da bodo v dogovorjenem roku zakjučili dela. Rov je bistvenega pomena za izgradnjo avtoceste na odseku Šentjakob • Blagovica. Dogodek so proslavili s šampanjcem. Podrobneje na strani 3.
Šostanjčanom uspeva
PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju tel.: 03/ 897 50 96
d.d.
ZAVAROVALNICA _
MARIBOR %mmm
Bazen za pasje dni
Kostanj - Šostar\jcani se lahko pohvalno, da Jim uspeva pri življenju ohrai\jati najstarejši let* ni bazen v Šaleáki d(»líni. Za tu sezono so na nJem. s sanacuskimi deli in dopolnjeno pimud-iHt. naredili pravi podvig. Z}^orT\ji bazenski del je lep in urejen, tuk. kot so si ^ želeli, zdaj jih čaka Še urejanje s|>odnJeua dela. Da hodo uj^ríznili tudi v to Jabolko, pa so vobčinl Soštiirxj, ki upravlja z bazenom, že tudi «Mlliâ'eni.
UpravTîik 1 jubomir (îlobacnik ugotavlja, da prihajajo ljudje na kopanje v í^oŠtanj od povsod in da se v bazenu ne hladijo samo domačini. Prihajajo iz Savíjijskc doline, Velenja in ludi s Koroške. Privablja jih. poleg vsega osuilega, ludi ugixina cena
kopanja, saj slane celodnevna karla za odraslega 6()0. za otroka pa 3(IU tolarjev- Letošnji rekordni t)bisk /na^i 1. KKJ kopalcev v enem dnevu.
>»Dogaja se, da imamo ot>vikendilî, zlasti sobotah in nedeljah, ko je dan ^ posebej vroč, lu velikem kopalcev. Cîncèa. v kateri tcžk(í zaplavaš tako, kol bi si ^elel, pov/niOa včasih pri kom ludi malo sla l>e volje. Cisto drugače pa je med tednom in prav lakral se splača i/korlsliti kak lep dan in nas obiskali,« pravi CHobačnik.
i^oštanjski bii/cn je ob lepem vremenu odprl od 9. do 18. ure. tako daje kakpt»Čiíniški dan gotovo zanimivo ("ireživeti lan).
■ mkp
Šoštanjčani uspevajo pri življenju ohranjati prvi ietni bazen v Šaleški dolini, verjetno bi se tudi Velenjćani pri njih lahko kaj naučiti.
Župnik Jože Vehovar odhaja
Dr. Dušan Keber: "Bojimo se, da bo primanjkljaj v zdravstvu še večji/'
Poletje pestro s prireditvami
stran
Stran
Stran
Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje
Mednarodna poletna violinska šola Igorja Ozima
VELENJE,3l.JuliJa-Vio-rek se je z avdici^jo začela že 14. mednarodna violinska šola lp»rja Ozima. la bo vse do 11. avgustu polekala v (»lasbeni šoli FVana Koruna Koželjskega v Velenju. Vodi Jo. kot že Ime |M>ve. doma in v svt^tu uveljavljeni violinist in violinski pedu^oji profesor Ozim.
Tako kot je že v navadi, bodo udelei^enci ludi letos pripravili dva koncerta, 8. avgu-
sta v koncerhiem sludiu Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti, lO.avguslapavorgclski dvorani glasbene Sole v Velenju,
Vsako leto je «mimanje '/i\ udele/lKi v tej priznani mednarodni w^li veliko. Profesor O/im vseh. ki bi se je radi udeležili, ne more sprejeti. Tudi ie-los l>o, /al, lako. Za udeležbo se poteguje 28 mladih violini-slov, prihajajo pa iz Avslrije, Nemčije, Pi>liske,Ilalije,Švice,
Južne Kc")reje. .tapiinske, Irije udeleženci pa naj bi bili i/ Sliv-venije. Pravimo, naj bi bili, kajli v torek so vsi prijavljeni opravili avdiciji"), poiem pa bi)-do iLsli. ki bodo izbrani, v ^nli dejavno sodelovali, drugi pa hodo dodajanje spremljali.
Sola irajavcsdaa»od KI. pa do 19. ure zvečer, vsi udeleženci pa imajo po sesl ur pouka pri profesorju in njegovi asislenlki.
■ mkp
9770350556014

n ONOVitEC e
NLB uspešno posluje
Nova Ljubljanska Banka v sestavi katere po novem deluje tudi Bunksi Velenje, Je v prvi polovici letošnjega leta uspei^no posl(»V2iîu. Dose{2li so /a S,64 milijarde tolarjev dobička bir je 31 t>dstotkov vec kol lani v enakem
Bilančno vsoio so v icm obdobju povečali za 8,7 odsiolka. Spodbudni pa so ludi drugi pokazatelji poslovanja, ki uirjujc-jo vodilno vlogo te banke vslovcnskcmprosloru. Spodbudna je ludi ocena kreditne spasobnosi i banke. AgenciJaFitdi IB-(^A jc namreč v začetku julija svojo bonitetno oceno dvignila na "A"
■ mz
V izdelavi urbanistične zasnove
SOsSTAN.I • Izločitev pridobiva I ne^ prostora Premogovni* ka Velenje <KÍ|>ira ohčini Šo^tai^f nove razvojne nioîbo&ti. V Šoštanju so že v izdelavi url>anistične zasnove/a ta del.
NaCrtujcjo, da naj bi Siîi^tanj z Mcllečami in Pohraslnikom, pit»ial vodilno naselje občine, cvilali praslor pa bi namenili pretežno v kmelijske namene z možnastjo dopolnilne gradnje.
Denacionalizacija do roka
VELENJE« Na U|)ravni enoti Velenje so prepričani, da hcv do vse denadonalizacijske zahtevke lahko rei>ili dít roka, ki ga je postavila vlada. To pa je 1. julij 2002. Ta čas imajo v de* lu .^47 zadev.
■ mkp
Zaostanek vse večji
MOZIRJE - l^meljita<K'€na lanskega ^<}spo<larjenja kaže, da Zgonuâ Savinjska dolina v vseh ka7;ïkih kakovostnej2a ^ospoda^je^Ja zao.staja za republiškim povprečjem, razlika pa se celo povečuje.
C elotni prihodek v Sloveniji seje lani pcwečalza 17,1 txJstoi-ka, v dolini Ic za 2,1; povprečna rasi dodane vrcdm")sii v Sloveniji je 13,8. v dolini le 7,7 odstotka: cisti dobiček sc je v Sloveniji povečal 7a 17,8 odstotka, v Zgornji Savinjski dolini pa je padci za celih 67,3 txlsl(Hkat Se slab.šc je pri Čisti izgubi, ki se je v Sloveniji povečala za 47,9, v /gornji Savinjski dolini pa kar za 131 odsio(k<3v.
Bazen in vlečnica
LUCEOB SAVINJI »Vtem kraju in cek)tnl nlJČimse/iiveda-Jo ra/voJne)ja zaostanka nu področju nek<ič cvetoče^ tu riz« ma. Zato so odločeni, da zaostanek zmai\j.^aJo, prva koraka pri tem p<i naij hi bila i/4>radnja ha/ena in |)re<lvsem večje smučarske vlečnice v neposredni hližini kraja.
Za smučarsko napravo bodo najprej zagotovili vso potrebno dokumentacijo, celotno naložbo s parkirišči in prometno ureditvijo pa ocenjujejo na 150 rnilijonov tolarjev,
mjp
Skupščina delničarjev Ere
Dražje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Ponekod tudi za 60 odstotkov več
VELENJE ' V mestni ot}činl Velet\je lH)do letos zbrali hlízu 72.<>00.<M)0 tolarjev na račun mnlomcstil stavbnii zemljišča z^ fizične osel)e. Denar IkkIo iMimhili za nada^njo uporal)o inh^astnik» ture v mestni občini.
Med tistimi, ki so prejeli položnice, nadomestilo je m^'jžno plačali v dveh obrokih - enega v avgust u, drugega v .septembru - je kar nekaj ncg(xJ(>vanja pov/R)čila višina nadomestila, ki se od lanskega razlikuje za najmanj 41) odstotkov. Nav/gor seveda. Pri nekaterih je podra:^itcvŠc oWutjicjSa. Sklep o podra/iivi vrednosti točke za nadomestilo uporabe .stavnega zemljišča je sprejel mestni svet 2c lani- Biloje potrebno zaradi finančne izravnave in zaradi popravka odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemJjlsČa, po katerem so komunalne storitve dražje za okoli 20 odstotkov. Tako seje skupaj nadomestilo za uporabo stavbnegazemljišča, za fiziine oselx;, povečale^ dcjaiisko za 50 do 70 od«itotkov, ponekod celo za 80 odstotkov.
»Nadomestilo se izračunava na preprost način. Površina, ki jo napove zavezanec, se pomnoži z vrednostjo točke, kije določenaz zakonom (Viroma ssklepom, ta se pomnoži s številom točkza pasa-mezno območje, vse skupaj pa z 12, da dobimo višino nadomestila začelo leto.« je pojasnil Bojan Upnik, ki se v mestni občini ukvarja z vodenjem evidenc nadomestiL
■ mkp
Potrjena pripojitev veletrgovine Koloniále
Delničarji Mednarodne trgovske družbe Era Velenje so na torkovi skupščini, na kateri je bilo prisotnega 95 odstotkov k2i-pitala, z večino {glasov so^la^li s |H»^oji pripojitve maritMtrske ve-letrjjovine Koloniále.
Kol je za STA povedal predsednik uprave Ere Civido Omladič, bo družba v ta namen pogojno povečala svoj osnovni kapital za 709,8 milijona (olarjev, kar predstavlja polovico osnovnega kapitala podjetja. TakobodoVelcnjčani v naslednjih petih letih izda-
li 70.986 navadnih imenskih delnic v nominalni vrednosti 10,000 tolarjev za delnico, ki jih bodo ponudili v zamenjavo za delnice Koloniále in drugih ciljnih družk Osnovni kapital podjetja pa se bo povečal na 2,1 milijarde tolarjev.
Menjalno razmerje za delnice Koloniále se ni določeno, saj morajo o morebitni kapitalski povezavi odločali tudi delničarji družbe Koloniále.
Kmetijsko - gozdarska zbornica
Preveč težav v icmetijstvu
V slovenskem kmetijstvu se /e daij časa kopičijf) težave, ki se s príMjučevargem ICvrops Id skupnosti le Še stopnjujejo. Veliko vlo{>o pri razreševanju ned<K rečenostf in zapletenili zadev ima tiidi kmetijsko- ^ozdarskii /lx>r-nica. kar velja tudi za njeno slo-venjt^raško območno enoto, ki po(e^ Koroške pokriva Šalei^ko in Zgornjo Savinjsko dolino.
lako so člani njenega sveta na nedavni seji v Šof>lanju obravnavali nekaj perečihzadev. Najprej so se temeljito seznanili s predlogom zakona o živin<^reji, ki je za to podn")čjc zelo pomemben, saj jc prav živinoreja prednostna panoga. Po mnenju članov sveta odmcčne enote je asncîvni problem namera, da bi selekcijsko lužbo izločili iz sedanjih kmetijskih zavod<w, ki delujejo v sklopu zbornice. "To pomeni, da člani ne bi imeli več vpliva na selekcijo v živinoreji. Želja predvsem lakullet je bila, da bi ustanovili novo službo v okviru ministrstva za kmetijstvo, gtjzdarstvo in prehrano, ali celo fakuliet, ki bi vodila selekcijsko službo. Zaradi številnih pripomb, največ jih je prispevala zlasli zbornica, so predlog zakona vendarle umaknili iz parlamentarne ga pastop-ka. Zato pričakujemo, da bozdaj dovolj Časa za Širšo razpravo pred sprejemanjem zakona v držav-
nem zbiTU, da ga torej ne bodo sprejeniali po hitrem postopku, kolje bilo predvideno sedaj, "je povedal predsednik sveta območne zbornice Andrej Pre-sečnik.
Za naSe podrťičje je zelo pomembna tudi pridelava mlek<i. Pri tem je zanimivo, da je člane sveta predvsem molilo dejstvo, da se na lem področju po vročih dogajanjih vzimskihmcsecih, ki so pripeljali tudi do mlečnega štrajka, v tem obdobju ne dogaja prav ničesar. Andrei l^sečnik pravi: "Tatôno zatišje zanesljivo ni dobrodošlo, saj bodo dogovori iz p<')mladi gotovo zastarali, torej bi morali do konca leta izdelati temeljito strategijo Otem kaj in kako z mlekom. Pristojni so med drugim napovedali omejitve pri oddaji mleka, zdaj pa je vse tiho. Upravičeno se bojimo, da bodo novosti spet pripravljene na hitro, danel"H:) prave strategije, zato pa lahko pričakujemo vročo kri. zlasti pri pridelovalcih. Vsi očitki bodospet leteli na ministrstvo za kmetijstvo, kar pa ob sprejetem tržnem redu za mleko seveda ni sprejemljivo."
Med drugim .so člani sveta obravnavali tudi nedavna dogajanja v veterini, pravzaprav zaračunavanje nekaterih storitev, do kalerih veterinarska služba ni bila upravičena. "Šlo je za izda-
janje zdriiv.slvenih spričeval pri prometu z živino. P<>leg že sicer povišanih pristojbin je vetcriniu*-skaslužba7.aračunavída tudi potne strt^ke, Čeprav je skwenska veterinarska uprava izdaja jasna navodila, da velerinaiji niso upravičeni do kilometrine oziroma polnih stroSkov,saj so stroSke za le storitve dobili povrnjene iz pristojbin. NavzJic vsem pritiskom veterinarji polnino Ziiračuna-vali di>kler zapleta nista uredili veterinarska zbornica in republiška veterinarska uprava. Zdaj lega ni več, nejevolja in nejasnosti pa so <\slaJc. Zadeva §c vedno ni rečena, rejci in vsi ostali pa vendarle pričakujemo pravi dogovor," pravi Andrej Presečnik.
Se največ zanimanja je bila deležna ocena denarnih pomoči, ki jih kmetijstvu namenjajo občine iz svojih proračunov. Na področju območne enote je 21 občin, ki kmetijstvu namenjajo zelo različne zneske in odstotke letnih proračun(5v, seveda pa je to zaradi velikosti ol>čin in ol*se-ga proračunov lahko tudi varljivo. Denim(\ občina Solčava namenja kmetijstvu 8 odstotkov proračuna, Velenje pa le 0,2 odstotka.
^'V tej razpravi smo se predvsem omejili na dopis, s katerim je ministrstvo za kmelij.stvo pred kratkim obvesiQo vse ot^^ine. za
katere namene v kmetijstvu naj prispevajo .sredstva iz proračunov, To pisino pe je očitno zgrešilo svoj namen, nekatere (Občine so namreč na njegovi ptxi-lagi že sprejete programe za leto 2()tU preprcsto ukinile ali bistveno zmanjkale. Na podlagi dq^isa so namreč ocenile, da nekateri programi nbio pripori'jČlji-vi, zalo jim lelos ne bodo namenili sicer Že odobrenega denarja. Ib seveda nI sprcjemljiv<\ saj dopis ni prepoved, ampak priporočilo. Nesme in ne more veljati zii nazaj, lemveč je dobra pt>d-laga za pripravo pn'jgramov v okviru proračuniwza naslednja leta. Sedaj je na.i^a zbornica ol>čin-am poslala svoje priporočilo, s katerim predlagamo, da k?lošnje programe uresničijo, da pav naslednjih letih upiiStevajo smernice minisirelva in usmeritve Evropske skupnasti glede kmetij-.skih programov in zagotavljanj u sredstev iz proračunov. Hkrati tudi zahtevamo, da morajo i"«la-li sredstva za kmetijstvo najmanj na sedanji ravni, kjer pa st> realno zelo nizka, pa jih morajte bistveno povečati," je Se povedal predsednik sveta območne sk> venj^aŠke območne enote Kme-lijsko-gcffdar.ske zbornice Slovenije Andrej Presečnik.
JP
Feriti niso krivi za predčasna roistva
Pnvi nMm
Dejavnost družbe Iskra Feriti sodi v elektro industrijo, ima pa dva proi/>fKÍna programa. Prvi Je proizvodnja feritov v Sleunah pri LJubljani, drugi pa Je pn»i/.vo<InJa navitih komponent na Ljulmem ob Savinji. V lanskem letuje idrijska dru/^a Kolektor odkupila 57-odstotni delež in tako postala večinska lastnica Iskre Peritov, Med osnovne |>odatke o dru/lii sodi tudi dejstvo, da 80 odstotkov proizvodnje izvozi, od deleža pnidaje na domačem tr^u pa Je H odstotkov posre<lno tudi namenjeno i/vozu. Luni so proizvodnjo povečali zu 20 odstotkov, enakdvi^ p2i načrtujejo tudi 7Ji letos.
Lani so uspeli tudi na ameriškem trgu, kjer pa se prav na področju telekomunikacij let as pojavlja kriza, ki bi se kaj lahko prenesla tudi v Evropo. V tem primeru bi bila dva programa družbe prednost, saj bi delavce prezaposlili v uspešnejši pro-
gram, seveda pa bi ob tem zmanjšali ludi obseg kotíperiíci-
Kupci na tem podn'ičju zahtevajo visoko kakovosi izdelkov, zato je družba med drugim že pridobila certifikat kakovosli rSO 9()0U letos pa še certifikat za okolje ISO 14001. Glede na značaj proizvodnje se v družbi v celoti zavedajo pomena obvladovanja škodljivih vplivov na okolje. V proizvi^dnji feriKw so 10 sintrana feritna jedra, odpadne gošče in poraba hladilne vode, s tem pa se razumljiv(^ ukvarjajo na Ljubnem ob Savinji. V tem obraiu se zlasti zavedajo šktDdIjivosti lepil, na drugi strani pa jih pesli problem odpadnih vod, saj kanalizacija s čistilno napravo v kraju zaenkrat Še ni v celoti urejena. Sicer bodo za celotno družbo v bližnji prihodnosti izdelali oceno iveganja, ki bo vključevala tudi oceno nevarnosti na posameznih delovnih mestih in meritve mikro
klime, obenem pa bodo morali proizvajalci za vse nevarne ano-vi predložili potrdila o izvoru in morebitni nevarnosti teh snovi. V ta namen je pred nedavnim obrat na Ljubnem obiskal ludi inšpektor za okolje, ki ni odkril nobenih nepravilnosli To je bil ludi odgiTvor tistim, ki širijo govorice o primerih predčasnih rojstev in rojstev lîirok z motnjami, kar naj bi se dogajalo delavkam v tem obratu. Res je, da na
Ljubnem delajo v dveh izmenah, občasno na ozkih grlih tudi v treh, pri čemer ženskam z otroci do treh let ponoči ni treba delati, Če tega same izrecno ne želijo. Sicer je v ljubenski poslovni enoti zaposlenih 160 delavcev, največ med njimi je žensk. Njihovim ptHrebam so želeli ugoditi tudi s posebnim internim pravilnikom.
mjp
Kravje dirke tudi letos
(îAlU^KKË- Kulturno turistično društvo Kultumica Ciaberke pripravlja 19. avgusti, s pnčetkom ob 15. uri, na Cvenkovem travniku ob cesti Šoštai\j • Gaberkc« kravje diii(e. Na prireditvi se zaradi pestrega do^ajar^ja, vedno yJ>ere veliko ot)isko* va Ice v.
Merjenje jezdecev - konjeniki'ïv in jahačev govedi - dopolnjuje pestro obrobno dogajanje: stojnice, ki predstavljajo rokodelske in gospodinjske spretnosti, kotički za igro otrok in podobno. Organizatorji obljubljajo, da bodo na svoj račun lahko prišli vsi, ki si želijo druženja pozno vpolelno noč.
■ mkp
rTTJŤ^dfro SiSÛStomata:časoplsnazalo2ni&katnATV mÊàÊkiLLj druzba^d.o.o. Velenje izhaja ob četrtMh. Certa posameznega moda je 220 SIT. messina naročnina 830 SIT, triinssafina naročnina 2.420 Siï. pollema naročnina 4700 SIT, iBtna rtaročniiuá.dOOSrr.
t/redni&tvo: Boiis ZakoSek (direktor m {ilavrti urednik). Stani Vovk (QOgovoïïilurBïIrik},Mllert3 Kt^ti^Planini: (pomočnica uredrvka). Janez PiBsnik. Tatjana Podgoršek. Bc^na §pegal (novinar]!). Mira ZakcSek (urednica radija), Janja Košuts^Špegei (t€nni£ni ui^dnik), Damiršmífl (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propaganda), Saèo
KoieCnlk, Juro Bančnik (orof^agandlsta):
Sedet utBdnIltva In uprava; 3320 Vetenje. Kidričeva Zz, p. p. 202.
(eleftn (03) m 17 SO. telefax (Od) 897 46 43.
Žiro r^čun pn APP Veier^e. številka 52eQ0-6O3-33462
E*mall: nas.cds@aiol net
Oblikovanja In graf. prtprava: Na§ čas d o.o. Tlslc TlskaniaSndd
Nenaročenlh fotografii In rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je 'Naš čas' uvrcen mad proiTi^ode Informaiivneçs
značaja za kaiere se plačuje davek po 8% zni^nt siopnj»
2. avgusta 2001
«WÎCAS
AKTUALNO
Na odseku avtoceste Šentjakob - Blagovica Je premogovnik Izkopal 935 metrov dolg vodni rov
Preboj v roku in brez nezgod
Vťlenjskí rudarji so h prel)o-jťmt)55 mťln>v dolt^egi) vodnega rova Drtijšćicii, nu «»dseku «vtiK'esfe Svnljakoh - lUajiovi-ca doka/aH« da so sposolmi }<ra-dili tudi tiint^le. Rov bo povezoval dolino K »dom lie m severni strani pri Krašnji/dolino potiH ka Drtijšćica na jiižni stnmi. po nJem pa se ho pretakata od-veCna voda v primeru poplav reke Radomlje. V sredo, 25. julija. kojebil opravljen prelM»j.je hilo na kraju veselo.
Pihalni orh-'sii^r prcmogwiij-ka je dobro razpoloženje med pfisoinimi dodatno spodbujal, gcworniki, kar nekaj .sc jih je zvrstilo, pa tudi niso Sledili lepih besed nć« račun izvajalea, pa naj je šli) /a prcdsia\'nika DARS-a Ahdona Peklaju. direktorja Drui^be /a drtsvne ee.sle Metoda Di Batisto, župana občine

H. A. ^'»»rt^





-v .-J
Na siovesnosti v prvi vrsti: mag^ Marjan HudeJ, dr. Franc Žer* din. dr. Robert Gohb, Abdon PeMaj, Metod Di Batista,
dr. Boris Salobir.
'_« t- I	^ «»-y* «s. - • •
• • • • .
Dnevni napredki od 1,2 do 7,2 metra
/a preboj na povT§iao9ÍH) melrov dolgega vodnega rova so nn>fali rudarji i/kopaii veČ kol î5.0()0kuhiCnih melrov hribine, vgradili preko ion jeklenega loCnega podporja, kosov panclov in preko 3.0(ll) kuf)ičnib mekov brizganega i>e-tona.
Dnevni napredki pri i/kopu in podpiranju so bili chi 1,2 metra na dan v najtežjih razmerah, pa do 7,2 meira na dan v dobrih geomehanskih ra/meraJi. PoprcCni napredek je vnašal 4.2 metra na dan.
Veidn: rovje vkonCni i/vcdbi dtilg935 metrov, z notranjim premerom 3,8 metra pa bo zagotovljen pretok vode ludi ob največjih padavinah.

Lukíwica Živkii Iliirjo, ali državnega sekretarja v ministrstvu za okolje in proslor dr. Roberta (i(»lol)a. Zadovoljnasta med gosli in rudarji hodila tudi direktor premogovnika dr. Franc Žcrdin in direktor projektov mag. Marjan HII dej.
Pcîdjetje SCT d.d., ki je glavni izvajalee del na tem odseku av-loeesie, je gradnjo vodnega predora zaupalo premogovniku. Pogodbo so podpis<ili 23. junija
lani, s pripravljalnimi deli začeli teden dni kasneje, prve metre podzemnega izkopa opravili v začetku septembra, preboj pa sredi preji>njega tedna. Dela. pogodbena vrednost objekta zna^ii 640 milijonov tolarjev, bodo v eeloti končana .septembra.
)»Delovne razmere so bile na začetku ipredno le'^ke in nepredvidljive, predvsem zaradi večjih vdorov vode in blata na posameznih odsekih, tako da smo
0
POSOJILA
eJïIifMiM
GOTOVINSKO POSOJILO
Zâ lažjo odločitev kako in kje boste preživeli zasluženi dopust, vam v naii banki ponujamo možnost najetja gotovinskega posojila z daljšo odplačilno dobo.
Prednosti:
*	posojilo dobite takoj
*	nizke obrestne mere
*	odplačilna doba do S let
*	posojilo dobite v gotovini.
Za podrobnejše informacije smo vam na voljo v Poslovalnicah Šaleška {03-899-53-03), Šoltanj (03-898-49-30) in Mozirje (03-830-17-19).
Želimo vam prijetne počitnice.
banka velenje
Bani<9 Veltnje d.d., Vrhnje.
banéna skupina Nove Ljubíjansks banke
REKLI so...
Mog. Marjan Huilei, direk-tOT projektov v premogovniku:
»Kandidiramo že za naslednje večje projekte, predvsem na avioeestnem programu. Reťerenea, ki smtî jo dobili z viîdnim rovom Drlij.^Čiea je dovolj dobra, da lahko investi-torji zaupajo nagemu delu.'< Dr. Fran< Zordiof direktor Promogovniko Velenje:
»Vodni rov DrlijSica je bil zahteven gradbcndo rudarski objekt, ki sodi v skop i/gradnje avtoeestnega programa. Vesel sem, da nam je uspelo delo opravili v roku in brez ene same nezgode.« Dr Robert Golob, državni
sekretar za energetiko no ministrstvo in okolfe in prostor:
»Ta primer kaže, da energetiki znamo in hočemo poleg na^e dejavntwli opravljati tudi druge, 'la na<a sp5\5obnt«l tu) omogočila, da bomo tudi v bodoče lahko energetsko oskrbi^i/polnjevaliskladnoz našimi i^eljami in potrebami celotne -Shwcnije.« Sahbaz Sodikovic, radar s 25 lefram stažem, ki je pri preboju no drugo stran, prvi prišel Iz vodnego rovot
>»Pogoji so bili res težki, ampak z dobro in trdno voljo nam je aspelo. Naj bo takih rovov veliko in naj bo veliko zdravih ljudi, da jih bodo lahko gradili«.
bili na začetku precej pesimistični. / dobrim sodek»vanjem izvajalske skupine premogovnika. projektno organizacijo l'U-lN<î, nadzorno službo Državne direkcije za ceste in drugih, smo vse težave uspesno razrešili,« je povedal nia|!. Marjan Kudej. direktor projektih v premogw-niku.
Podobnih del se bodo 5e ]oú-
W.'/x: zdaj kandidirajo za dela na nekaj novih projektih, ki se jih bodo lahko lotili z (ïpremo, ki so jo za takšna dela nabavili. Uspe.^o in kakovostno opravljena nalogu, tako kot v primeru Drtijščice, pa jim bo služila kot dobro priporočilo za sklepanje novih poslov.
■ Milena Krstić - Planine Mira Zakošek
t % ^
A

Preboj v dveh siikah: najprej ni biio nič, potem pa je počasi prvi na tej strani na piano prišel rudar Sahbaz Sadikovlč
Drtijscica sele začetek
Premogovnik Velenje konkurira pri vseh projektih v sklopu avt<xe»sinega in ?eiez.nii>kega programa, scvedit le na po-dn'ičjih. kjersc čuti suverenega. To je predvsem pri gradnji tunelov, sidranju, brizganih betonih, kjer nastopa skupaj / velikimi izvajalci kost so SCT, Primorje, Gradiš. CMC...
Lani in v prvi poloviei Icia^njega leta je imel premogovnik veliko deloviSče ludi na Soči in sicer pri projektu povečanja zmogljivosti dveh hidroelektrarn - Plavc 11 in Doblar 11.
V holdingu slovenskih elektrarn tudi TEŠ in premogovnik
Ustanovitev je bila nujna
Po iTiičih koalicijskih usklajevanjih Je vlada včetrtťk 26. Julija, sprejela akco ustanovil-vi driixlw Holding Slovenske elektrarne, ki ^dru^uje drav-skv^ savske in soške elektrarne. termoelektnirni Bre^^tani-ca in Sošlai\j 1er Premoj^ov-nik Velenje. Dru/ha, ki h» začela delovati ta mesec, ho imela sedeli v Ljubljani vršilec dol/ii(»sti generalnega direktorja pa ho Drago Hihjan, sicer direktor Temu »«lekl ni me Ure stanica.
Vlada je ob ustanovitvi družbe imenovala tudi se-demčlan.ski nadzorni svet, V
njem ni nobenega imena iz Šaleške doline.
Kako ustanovitev holdinga ocenjujejo v šošlanjski termo-eleklrami in velenjskem premogovniku?
Jaroslav Vrtačnik, TEŠ: «Pozdravljamo (xUočitev vlade. Za začetek delovanja holdinga je bilo 10 že skrajni čas. Pričakujemo, da sc bodo ?v jeseni začele aktivnosti /a pripravo prodajnih pogodb, ki jih bo holding sklepal s kupci. Za samo delwanje holdinga in za namen, za katerega je ustavljen, pa ^dc?.. okoli katerega je bilo veliko debat, po naSi oce-
ni, ni osníwno vpra^nnje. Cc so se dogovorili za Ljubljano, pa naj bo v Ljubljani. Nam je pomembno, da bo holding nu-loge, zaradi katerihje bil u.sia-novljen, dobro opravljal,«
Janko Lukner. Premogovnik Velenje: »Zadovoljni smo, da je vlada končno sprejela odločitev o ustanovitvi iioldinga. kajti zavedamo se - in to je konce koncev pi^kazala tudi posebna študija, ki je bila narejena lani, da je pcjveziwanje proizvajalcev elektrike eden od osnovnih pogojev za to, da bomo preživeli na odprtem evropskem trgu. Računamo), da
bomo v okviru holdinga dobili dovolj vi,<^oko in dolgoročno stabilno proizvodnjo, kar je ludi eden od pogojev, da bo energija, ki bo prihajala iz Šaleške doline, lahko konkurenčna.«
Holding bo z osnovnim kapitalom v višini 221) milijard tolarjev, po besedah ministra za okolje in prostor .faneza Kopaču, največja slovenska drui^ba. Holding bo lastnik odstolka poslovnega deleža v posameznih elektroenergetskih podjetjih-
■ Milena Krstić • Planine

Občina Solčava
75 let PGD Solčava


Veseli, sproščeni, ponosni Matevž Poličnlk -
■ v ■
v nedeiju iHido v mhicJi (rficini Solčav;), kom»! ^^ namreč Sleje. sliivili pni ubčin.skj praznik. Krajani so se večinske» od-ločili xa 5. uv^usl« ko slavijo dan njihove farne /avetnice Marije Snežne, prek» pet sto* lelij staro cerkvico pa imajo tadi v ohčinskem grbu. Praz-nii^n» slavje so začeli že konec minulega tedna s svečano sejo ohCinskei^a sveta. Prv^i svečana seja je bila tudi sploh prva v novih prostorih, ki so jih uredili v nekdanji zdravstveni ambulanti, preji^nje pa namenili sejni sobi in krajevnemu uradu.
Izvedli so jo iisto po svoje, sprošccno, skromno in brez iKpoia'l>ncga blišča, bili pa so vidno srečni, zadovoljni in ponosni. /aradi velikih dosežkov v preteklih treh leiih, zaradi veiike složnosii občiaske uprave in svela, zaradi enoino&ti in velike mere sodelovanja, kar občani po ustanovitvi lastne občine nenehno potrjujejo. "Naj naš praznik vsi obiskovalci sprejmejo lako kot mi -čustveno," je dejal župan Vojko KJemenšek.
Posebej ganjen je bil lajnik občine Janez Ćerček, ki je na
svojih plečih nosil ogromna prizadevanja za la.slno občino, saj Solčava v pr^'em "krogu" oblikovanja novih občin ni uspela. Zaradi tega so se napori in opravki potrojili, želeni sad pa je le obrodil. "Nadv.se srečen sem bil ob aslanoviivi na^ lastne občine, z danaSnjo prvo svečano sejo občinskega sveia ob prvem občinskem prazniku pa sem do.segel življenjski cilj. Zdaj bom lahko mirno izpregel, saj sc bom v kratkem upokojil," je med drugim dejal. Da se bo zares upokojil, so mu župan in svetniki verjeli, da bo
izpregel pa ne, kar so mu glasno in z nasmehom povedali.
Župan Vojko Kiemenšek je v strnjenih besedah ocenil preteklo delo, se pred tem pa se vsem .svetnikom zahvalil za v/omo sodelovanje In medsebojno pomoč: "Zares sem vesel in ponosen na vse, kar smo s skupnimi močmi prxsiorili v minulih letih. Nočem natolcevaii, vendar sem prepričan, da vseh leh dosežkov brez lasine občine ne bi bilo. Naj naSte-jem le nekaj naSih uspehov, /gradili smo celoten sistem kanalizacije, čistilna naprava pa
Najbotj vesela In srečna, in tudi najboij zasiužna, za novo občino in pn/i občinski praznii( sta bila župan Vojko Me-menšek in neumorni tajnik Janez Čerček
Novim prostorom občinske uprave so z veseijem nazdravili
bo narod 18. avgusta. Kmalu bomo 7. novim vodovodom končno zagotovili redno oskrbo z zdravo pitno vodo, pri tem pa ne morem mimo izjemno pomembnega dej.stva, da smo pitno in požarno vodo doslej zagotovili že 26 višinskim kmetijam. Lansko leto smo zgradili zajetja na 16 kmetijah, letos jih je na vrsti tx^em» akcijo pa bomo sklenili, ko bodo z vodo preskrbljene prav vse viscsko-gorske kmetije. PolepSalismo središče na.^e lepe vasi, športnikom smo lik pred praznikom uspeli temeljito obnoviti igrišče, vsi pa smo najbolj ponosni na gasilce, ki so pridobili sodobno gasilsko vozilo, ki je najbolj primemo za na.^ razmere in bo v pomoč ludi sosedom, če bo seveda potrebno. Veseli smo napredka in razvojnih stremljenj Logarske doline, prav tako Robanovega in Matkovega kota, veseli smo tudi mejnega prehoda na Pavličevem sedlu, saj je Solčavsko z njim zaživelo čisio novo življenje/
Ciasilci so novo vozilo krstili v soboto in se nato skupaj s krajani veselili kot še nikoli, vse skupaj pa so združili z 9. turistično in narodopisno prireditvijo "dnevi turizma na Solčavskem," v izvedbi domačega turističnega društva in v sodelovanju s Številnimi občani. In spel so se izkiizali po svoje. Od petka do nedelje je bilo po v.sej Solčavi zanimivo, sproščeno in prijetno. Ni bilo velikih "viškov" in ognjemetov, ni bilo preobilicc besed, vsak obiskovalec pa je v vasi in Logarski dolini našel kaj zase, Če je seveda vi5ečno ponudbo znal ceniti, ťesiilke torej prebivalcem občine Solčava in - le tako naprej!
Slavje bodo sklenih v nedeljo na praznični dan s srečanjem in pogostitvijo krajanov po slovesni jutranji maSi.
■ iP
SkolitfsÂz^éy-s^CeJiÂt^ PÍ^OAUZ^
Z gozdovi smo si pridobiii odpustiie
( lu/na so [Hrta (Gosinxiova)! Nixo .se ie pi»lí>)^€ precejšnje kritike Zfiradi vračanja st/rvenskih gozitov ritnsko kaíofíSki «frA*v/. ko hi ne" kateri zaradi ostrih kri/ik, res morali dohifi kak odpii.<^eky ^ se je res z&>dilo, da smo dohili odpustliV' In to res zaradi gozdov. Se^'&ia nistmt dohiii kakšniJi cerkvenih odpitstkov. tudi v Zgornji Savinjski dolini ne, čeprav menda ztiaj holj hitijo s p(isi<>pki Zfl vračanje - orf-ptvctke zfiradi gtfzdttv smo dobili mednantdtii shtpnosli, in ne ifi-radi vračanja, ampak zoto^ ker hvalahogu Še imamo toliko gozdov. Itt nam zato po mednarodnem spitrazutnu ne ho trelm tako v^iko z/iizflii emis'ije tophgrednih plinov. Nosi epzdovi namreč ugodno vplivajo rta »sve/ovne« fople grede. In oh fmi seje za poziiiv/uf celo izjiazala na.^a maUunaniost, ki jo ptrnektnJ opažamoy da se namreč pašniki marsikje zaraščajo z drevesi. Pomanjkljivo.^ se je izkazfila za dohn) stvar. Upam le, da oh tem primeru Še kdo drí4g na očitke o kakšni pomanjkljivosti ne ho odgovarja/^ da lahko taka pomanjkljt» vost .fe prav pride. Pravijo .'iicer, da ituii .'ilepa kttra zrno najde, a holj teV(o if I poredko.
Ne vem pa ćisio nnianćno, alise je pov/šinu na.^ilt gozdm' kuj spremenila z na no\'o začrtano mejo med Slownijo in linmko. Prav določanje te meje je zadnje dni dodobra nizht trkalo našo jm Tiosi in ja\7tosirn/Še\7/iodne sosede. In ob tem se je znova pokazalo, kaj pomeni diplomacija. Ljudje.so marsikje nezadowljni, nmdni predsun'niki olx'li strani pa ragoluiljajo, da siu obe sinmi ptidoMi. Mislim, da je (o pravi fenomen. l)\'e državi delita eno in islo ozemlje in vodilni trdijo, da ^ita obepridolňH Se\'eda to ni mo-mate matično, je pa polUično. l^s je, da je na now začrtana meja marsikje popravi/a »krnice", ki so nastale oh naši osanios^'Ch jitu, ni pa it idi zdaj meja zfičrtana lako, da hi l>i/i vsi zadovoljni ko se eni penijo od jeze zaradi noiiJi krivic. j»e je na našem območjti ludi zadnji leden znova j>eniÍo pivo. Ne ob točenju iz so-
dov aU steklenic, ludine (več) vrnzmetjii med Laškim in Ljubljano, penilo se je med Slovenijo in Bosno in Hercegovini. Iz te dría\'esmo slišali veliko obtožb na màm neprtn'ilno.\ti pri prodaji (izvozit - u\'ozit) slovenskega piva. zaradi česarnuj U bil precej oškodovan tamkajšnji dria\'ni proraà m. Naši sicer zagota\'ljajo. da na na.^isinini nqmn'ilnosti ni in da je vse skupaj verjetno Ml sad konkurence na lem trgu In ludi nameravanega laškega pre\7e-nut pixmarne v Banjalnlá. Upajo seveda, da se l)odo jwnc kmalu j)osedle in ixj pivo znova teklo normalno, l^saj malo je s pnvm povezano tudi dogajanje v Spodnji Savinjski dolini Tu hmeljarji znova opozarjajo na s\'oje težave, /jtova bi se radi uvrstili med .'^•eíoxme hmeljarje, a kajko ninwp hmeljišč. Imajo siceržií^nicey nimajo pa zemlje, liidi hmeljarji .§e kako Čutijo vozle denacionali' zacije. Nekateri »novi<r laslniki so sicer dobrohotni in jim pustijo še naprej oljdelovati zemljo in gojiti zeleno zlato, dmgi bi radi, da hi že kar zdaj, ko hmelj najMj dela kobide, žičnice takoj podrli Mnogi pač na takih zemljiščih že indijo »rasti* kaj drugega in jim je malo marža hmeljarje in kmeiijsivo nasploh.
Mnogi hmeljarji torej ne vedo, kako dolgo bodo na sedanjih l>oljdi Še lahko delali, na nekaterih dfugiJi pod/včjih imajo firme delo zagoto\ijeiio še za veliko let naprej. Kot na primer graditelji mnocest. Zdaj je že jasno, da jih bomo gntdiU še vsaj do leta 2025. Kot da tu Še posebno velja reklo, da se počasi daleč pride. Hiti poča.úpapomeni tudi hiti drago. Pri gradnji sodobnih pronielnic namreč na vseh področjih za plani že zaostajamo. Zaostajamo pri kilometrih zgrajenih cest, močno pa smo prekoračdi količino porabljenega denarja. i^nas je tako na nek način količina zgrfjjenúi ffi'tocest obmtno sorazmerna s količino porabljenega denarja. Tu' diio je fenomen! 'Judi za kakšne odpustke.
mi^
gasilec stoletnik
Ob pra/novunju Solčavskega praznika so na slovesnosti v sol}ot(> |K>p(>ldne predali namenu novo ^sil-sko avtocisterno za Intervencije v goratem svetu. Po besedah župana Vojka Kle-menška, jim je stan», neustrezno avtocisterno Čas povsem uničil, docela pa je ()<l|M)ve<hila ob lanskoletnih poplavah, zato so morali s skupnimi mt^čmi in sredstvi za^ut«»viti vsaj osnt>\7ie polije m gašenje in reševanje na težko dostopnih kmetijah.
Ob slovesnem "krstu" vozila so domačim prizadevnim gasilcem in nekaterim drugim zaslužnim krajanom podelili gasilska priznanja ( tudi za zasluge pri odpravljanju posledic po poplavah). Med zaslužnimi člani pa je preje! posebno spominsko priznanje ob 75-letniei delovanja PGD Solčava, letošnji stoletnik, že 70 let gasilec, Matevž Poličnlk Iz Solčave. Matevž je znan starostnik, ki se je Še dobro leto nazaj vozil s kolesom po Solčavi, tokrat pa je sam prev/el visoko pri/nanje. Samt)zavesinose je postavil ob staro gasilsko pumpi^ in starejši od nje skoraj četrt stoletja, požel buren aplavz,
■ Besedilo /n sHke: Joie MfKUVC
Ključi novega gasilskega avtomobila v rokar poveljnika
društva
Ljubno
Veselo
so godil In peli
(sostišče v /asieku Prod pri JJuhnem ol> Savir\jl je letos že de* vetič izvedlo veselo In sproščeno srečar^j^ domačih godcev in pev« cev, ali četrto "uradno," kot je povedala lastnica. Udeležba je bila doskj najbolj številna, saj se je v tridesetih t(»čkah predstavilo kar sto muzikantov in pevcev i/ bližnje in daljnje ok<»lice, prišli pa so celo i/ Ljutomera in Cerkelj na (rorenjskem.
Nastopajočih je bilo torej zelo veliko, poslušala jih je tudi prava množica ljubiteljev takšne glasbe in petja, dobrohotna in dobronamerna pripomba pa je, da bi naslednje leto vendarle oblikovali merila in pravila o domači ljudski glasbi, tako zagotovili pristnost prireditve in omejili Število nastopajočih.
Ne glede na lo, seje na Produ zgodilo lepo in prijetno popoldne, zato gostiteljem pohvala in pogum za naprej.
mjp
Predstavila in izkazala se Je tudi vesela druščina iz Andraža
nad Polzelo
2. avgusta 2001

NASI KRAJI IN LJUDJE
Župnik Jože Vehovar odhaja Iz Velenja v Ljutomer
Veliko dobrih ljudi je tukaj in veliko lepih spominov
Z nedeljskim» mai^am» v ccr-kvkďh v Siilvku in v	sc
jc <kI svojih )iupljan<iv poslovil /upnik JorôVchoviir. O.scm Ici jc dťlil njihovo usihIo, se poglabljal v njihove stiske, jim jih pomagal rei^vatif z njimi p^ je seveda delil ludi mnoge vesele trenutke. Slkaina so hi» I» mnoga prijateljstva, zato jc slovo scved» Ic^Jco. 1ako /iin,| ko( župljane, ki so mu svojo naklonjenost poka/Hli tudi ob lanskem izboru m n»i osebnost leta našega tednika. Jo/eta Vehovarja so uvrstili /elo visoko. In ker sije moćno prizadeval /a gradnjo nove cerkvo z župnijskim domom in učilnicami %a verouk, jc bil seveda poznan (udi med dru» gimi Velenjčani. Marsikoga med njimi pa je presenetil [^je-gov nenadni odhod. O tem smo želeli k^ij več ixvedeli ludi mi.
0 S kakšnimi ohču(ki odhaja-
te iz itfga okotja Jože Vehovar: *'<)bću(ki na.Çcga skupnega bivanja lukaj so lijpi. Slovo pa jc ležkol
Predvsem bi sc rad ob tej pri-ložni*»!! ptBebej zahvalil vsem, ki so mi pomagali, predvsem pa gospe Pepci Vokc^vi, pri kateri sem nakl dt>ni in kjer jc bil ludi sedež župnijskega urada, sosedom, ključarjem, ministrantom. mladincem, organ i-sloni in sploh vsem. ki so pomagali pri nalem delovanju. Veliki» dobrih ljudi je uikaj i;i prav loliko lepih spominov, ki b<")do pu-sUli sledi v mojem srcu. Ostali bodo del mojega življenja in bodo vključeni ludiv prihodnje v moje molitve." 0 Čest spomnUe osem tťí nazaj, prav tako težko kot ^j odita' jate, xte tudi tei)co prišti v Ve-Usnje.
Jože Vch(»var: "Skof Kraniber-gor jc priScl k meni, odprl zemljevid in mi pi')kazal dol Velenja, kjer bo, tako je rekel, moja nova župnija. VpraSal sem ga
kje bom stanoval, pa je odvrnil da si bom stanovanje ?e poiskal. Ko sem ga vprai^al, kje bom poučeval verouk, jc dejal, dase hi>m žeznaSel.Resje bilo težko, a z zaupanjem v božjo previdjîORi in človeško iznajdijfvosJ.sem prijel kol popolnoma nebogljen tujccv to povsem neznana okolje, kjer sem po/jial pel. Šesi ljudi."
^ 7. dvema po-memhnima nahýma ste priSU sem^ eno xie ttreS' /uif/j, pri

dru^i niste tispeli. Jože Vehovar: "Prva je bila u.'itanoviiev nove župnije, ki jc dobro zaživela, druga gradnja nove cerkve z Župnijskim domom in učilnicami za verouk. O tej gradnji se jevelikogovorilo, Žal pa njeno udejanjenje ni bilo v mo-ji moči. Odgovtnni le gradnje, ki pa je po-irtíbna. za-enkral niso želeli."
^ Sicer pa ste svoje poslanstvo kljuh prostor:tki stiski dohro opravljali. V cerkev ste oh vctikih prfiznikih "spre-menili *' kar sredi.ii:e Sateka.
Jože Vehovar: "Moram reči, da.so bile le maSe íc posebej lepe, zanimivo pa je tudi. da nikoli nismo imeli slabega vremena. Množični obisk pa vsekakor utemeljuje novo gradnjc\" ^Kam pravT/iprav /ui-hajoteT
Jože Vehovar: "V Ljutomer, sree Prlekije. Znitva v povsem neznan kraj. Vem samo. da je točasliUji-vo območje, bogalo
po duhovnem izročilu. 1<) pa seveda pomeni tudi, da bo nova župnija, ki je zelo velika, zelo zahlevna. Kaplana nc bom Imel, pomagal pa mi bo dosedanji župnik, ki seje up(v kojil, Prepričan sem, do bova dobrem sodelovala in storila veliko dobrega v blagor tamkajšnjih ljudi."
0 Kdo pa pravzaprav odloča o rakunih premestitvah didiov-Hikov?
Jože Vehovar: "Premeslitve odreja gospod ordinarij dr. Frane Kramberger, ki ima pc»d sabo celo škofijo in dobro p<>
znapoirebe.Težavajc.kerje ^ duhovnikovpremalo,iačas je kar 50 župnij brezsiaiiie-ga župnika, ležave pa bodo tudi v prihodnje, saj se malo mladih ťanlov odloča za la p<^-klic."
^ In kdo vas ho nadomcsii! tukaj?
(ože Veho» ar: "Kaplan iz Celja Vili Kavčič, prijazen fant. ki se med drugim veliko ukvarja s skav-U. Prepričan sem, da bodo ludi njega tukćij^ji župljani sprejeli z odprtim srcem." 9 Tukajšnji ljudje xo vđ.v imeli res radi, med drugim sie hiti zelo visoko na lestvici pritjt4h'-Ijenosii izbora ruij osebnosti leta naše^ tednika. Jože Vehovar: "Na to ni.sem bil pozoren in o lem nikoli nisem razmišljal. Prav lako tudi ne vem s Čim sem si lo pridobil. Vsekakor pa sem vedno skuSal prisluhniti vsakomur» skuSalsem bisi prijazen in ikI-prt. Hvala vsem, ki sle opazili moje delo/' ^MiraZakošek
Ljubno ob Savinji
Korajžno v peto desetletje
Festa ob jubileju
Deset let
Konee minulima ledna so na Ijubncm /aČvli »tcvilne prireditve ob sednMm občinskem pmzniku »n že41. flosiir.skem balu. N2\jprvj so pripravili slovcj^nost ob 115 • letnici duniHČitsa^asiUkeiia društva, ki Ï0 jo združili s proslavo <il) oblctnici osRmíKSvoJilve Slovenec. Skivnoslnc bv^edeje iz/eklažu parija Ankii Rakun, ki je obe obletnici pnvQ7ikla tudi zu^olovltvijo, da sobiligasiki edini, kisostoleQein več v svetih vrstnh jxi^'cljevall v s lovcn& kem je/iku.
Slavnost so nadaljcvjli na prireditvenem prostoru ob Savinji, kjer krstili now oixxlno vozilo. Veljalo jc dobrih sedem milijonov to-laijcv, kiWïjilî zijrali občina Ljubno, slevilni botri in krajiini.
V ptîiiedcljek so voSčili najstarejši kr;<janki. • tclni Mariji Kramer in cxJprli posodobljeno cesto v zaselku Zarazboije. 2.5 ki-
lometrnnovc cesle sov sredo predali namenu tudi v naselju Savina. danes pa bodo v srcdi&čii kraja od-prli še muzejsko zbirko o bi^gaienî Úiísíítskeni izročilu.
Prvi vSke bo jutrišnje slavje ob sedmem ohčijijJcem prazniku, ki so ga namenili pru v gop^arjenju Ú1 spl.ivarstvu. Slavje bodo začeli ob I9.0(J in na njem podelili letošnja občinska priznanja in ga pred kuhumim domtmi sklenili s llosarskim večerom z domačimi gotki in pevci. Med st^boinimi pri-redilvamj velja omeniti dopoldaji-sko otvorilev prenovljene smučarske skakalniec s tekmo za siiwcn-ski pokal ter popoldansko teknîo-vanje gozdaijev s starim iirodjem.
Drugi vL^k bo seveda v nedeljo sllo&ar^im balom, ki z 41. izved-l)o slopu v peto dcscUetje. Na lo prireditev so sc \c\o$> še posebej dobro pripravili, saj bodovskli^pu
Ključe novega vozila je županja izroéUa poveljniku društva
Oskarju Slatinšku
sode lt.wanjasveti>vnih spi avarskih mest gostili prijatelje iz Francije, kar bo priiln. prišli pabc^do tudi splavaijj iz lialije, Avstrije in slovenskih splavarskili krajev, iio-galoptM-írkobLxioziičcIiob 15.00. osrednjidci .sllosikn>kimkc^lompa ob I7m
Najvišje občinsko priznanje, naziv častnega občana, biîdo pixiulili.fožetu PrislanUsZlalo priznanje l>c> prejel Frane Tcrbovick. srebrna Ana Kam plin, Edvard Jutjc-Iztok Pod križni k in firma Iskra J'erl I i. pričanje županje pa Bi>/idar Kumprcj.	| jp
10. Srečanje voznikov na Rogii
podjetništva
Ko so pred dobrim desetletjem v Ravnah 103 pri Šoštanju zas-t;ivili novo p4>slovno p<»t«Je bil čas /a samostojno podjetništvi) ne* golov. Rajko Vrlačmk. lesni posrednik in k;«sneje proizvajalec ûicanega lesa različnih izdelkov, je imel poslovanje fx nekako v])eljann, :>^na Fanika pa Je / vpeljavo ^.rvilskc Ir^ovlne ter obratovanjem eostlnskc^a lok^ila, pričela povsem novo poslovno pol. Z vztrajnim del<»m sta ob sodelovanju zvestih in novih sodciavcev postopoma utrdila stike z dobavitelji, kupci pu so f£ kmulu spoznali kakovost storitev in zjinesljivost tako v trgovini kot pri proizv<MlnJi in dobavi lesa. Podje^iejenisloin danes Ziiposluje H delavcev v lesarstvu in ^tiri v trgovini ter gostinstvu. S4»deluje pa z več deset kimperanti in poj^odltenimi delavci.
D'à se» poleg obeh podjetnikov zadovoljni ludi družinski člani in dclavci.je bilo videti na nedeljskem srečanju ob okroglem prazniku »Ul-(3bletnici podjetja« v Ravnah, ko s<"> povabili in brezplačno pogostili nekaj sto sodelavcev, partnerjev in krajanov. Cib kul-nirno zabaviiem programu, so ludi delavci radi povedali, da cenijo »(.'iglerjeve« delodajalce 1er jima podarili n^^kaj dni zasluzenega »dopusta« in spominsko leseno plastiko. Če so marsikje cidnosi med delavci in lastniki zelo odtujeni, smo opazili, da so v tem kolektivu pristni, prijateljski in k<irekini. Siovesm«! je bila zalo tckpla in gaiîljiva.
■ Jože Mfkiavc, Foto: AJja Msklavc
V nedeljo so se /Jirali na deseto vsakoletno srcôinje slovenski šoferji in aviomehaniki, člani
Zveze Z§AM Slovenije, med njimi šlevilnl činni ZŠAM Velenje in Z^AM Zgornje Savinjske do-
Na srečanju šoferjev in avtomehanikov Slovenije na Rogll so sodelovati tudi člani ZŠAM Šaleške In Zgornje Savinjske doline
line.
Poslavnosliien] sprevodu uniformiranih članov s simboli Šoferske organizacije, sla več kol lisočini zbranim spregtwori-la direktor slovenske Policije Marko Pi^orelc in minister za promet Jakob Presečnlk. Prvi je poudaril pt>men sodelovanja med šotenskimi organizacijami in policijo, âe zlasti o zaslugah za učijikovito preventivno dejavnost, promelni minister pa je nanizal vrsto problemov, ki .opremljajo poklicne voznike ter zakonodajalce in cestarje . Mc-nilje,dase je vzadjijih nekaj letih na področju iz^adnje cestne infrasirukture storilo veliko, zaradi siabicga pomankanja sredstev pa se program izgradnje nekoliko odmika.
O izvajanju promeine zako-
n(ïdaje, ki v živo zadeva poklicno voznike, je Presečnlk menil, da se neskladje posiopi^ma popravlja v korist poklicnih vozni-kAW m hkrati vseh uporabnikov javnih cest in prometne infra-.<;inikiure.
Tudi promelni minisier je po-livalil dekwanjc «■>ťcrske organizacije, ki Šteje na Slovenskem še vedno (îkrog deset tisoč članov in dejal, da bo tudi v prihodnje mogoč dialog med državnimi institucijami in organiziranimi udeleženci vcesinem promelu, transportu ter podjcl-niki s tega področja. Zbrani nijiožici je zaželel vse dobri> in srečno vožnjo po slovenskih ce-.stah.
■ Jože MIHLAVC
Zakonca Rajko In Fanika Vrtačnik ob jubileju uspešnega
poslovanja podjetja
IZOBRAŽEVANJE
«»«Cas
2. avgusta 2001
Počitniško delo v Velenju
Več povpraševanj, manj ponudb
Mladinski in Študentski servis v Velenju sta dva naslova, na katera se lahktxibrneji t študentje in dijaki, ki bi želeli opravljati počitniško delo. Vendar odhod v njihove posredovalnice ne pomeni zagotovitev deia, kajti (»boji ^a večinoma le posredujejo oz. izdaj^o naptitnice zanj.
Na obeh servisih pred počilnicami seznanijo ra/lična podjetja s počitniškim delom, jim predstavijo svojo ponudbo in se z zainteresiranimi dogovorijo za sodelovanje, 'lako dijakom in .študentom omogočijo pestro ponudbo, delo pa si nKj-rajo poiskati sami. Na Mladinskem servisu imajo urejeno prijavljanje za delo preko Interneta, tako za podjetja kot /.a študente in dijake. Iskal-eem potem najdejo delo glede na kvalitikaeije, kijih zahtevajo različna podjetja (.spol, starost, izobrazba...). Na Študentskem servisu pa iahko dijaki in študentje pu.stijo osebne podatku in opis dela, ki bi ga želeli opravljati. Tako jih lahko s servisa pokličej(3 takoj, ko dobijo ponudbo, ki ustreza njihovim željam. Od/iv dijakov in študentov /n delo je, po mnenju Mladinskega in Študentskega servisa, iz leta v leto večji, tudi zaradi slabšega finančnega stanja vedno večjega števila prebivalcev Velenja. Kljub temu, daje povpraševanja vedno več, pa je dela vedno manj,
kajti odziv podjetij je zelo različen. Nekatera podjetja redno sodelujejo s servisi, nekatera vmes prekinjajo sodelovanje, velika podjetja pa tlajo najprej možnost otrokom zaposlenih v njihovih podjetjih in štipendistom. Tako pa imajo otroci upokojencev, zasebnikov in manjših podjetij maio možnosti.
Mnogo dijakov in študentov, ki v podjetjih nimajo zvez aJi staršev, poskuša delo dobiti s prošnjami. '1'isti, ki jih podjetja zavrnejo, se nato obrnejo na servise, ki pa jim delo težko priskrbijo, ko so vsa mesta že zapolnjena. Vendar pa na Študentskem servisu menijo, da se večina podjetij trudi delo omogočiti kar največ mladim, pri lemu pa imajo otroci zaposlenih prednost, medtem ko se ostali zvrstijo pt) določenem redu. S tem se ne strinjajo anketirani počitniški delavci, ki so mnenja, da je počitniško delo brez vez zelo težko dobiti.
Nada Benič. Mtibitel: Pri Mobitelu delam že
tri leta, ker mi delo tu zelo ugaja. V kolektivu so prijazni, delo pa je dobro plačano. Dobro delo brez zvez pa je dane.s težko dobiti.
Luka Sotlar, Era Velenje (Vis-a-Vis): Delo tukaj mi je všeč, dobil pa sem ga, ker mama dela v Eri. Že nekaj let delam med počitnicami, vendar se mi plačilo še nikjer ni zdelo dobro, (îlede ponudbe počitniškega deia se mi zdi, da je dovolj poskrbljeno /H otroke zaposlenih v podjetjih, ostali pa imajo manj možnosti, kar ni v redu.
Špela Pohar, Gost d. o. o.; Že drugo leto delam pri (joslu. Letos je bolj zanimivo, ker delam tisto, kar je primemo moji izobrazbi in imam dosti opravka
z ljudmi. Sicer se mi zdi, da je nascrvi.sih ponudbe dovolj, vendar pa moraš spejeti tudi tista dela, ki ti niso najbolj v.šeč (strežba ...). Delo primemo izobrazbi pa je brez zvez skoraj nemogoče dobili. Drugače pa mislim, daje počitniško delo dovolj plačano.
Mitja Vančck, Gorenje d. d. : Počitniško delo že tlrugič opravljam v Gorenju in moram reči, daje in ni v redu. Nekateri počitniškim delavcem nalagajo dolžnosti, kijih sploh ne bi smeli opravljati. Delo sem letos dobil preko študentskega servisa, kjer
sem pusti! svoje podatke in so me poklicali, ker so bili prejšnjič v(îorenjuzm;mo zadovoljni. Ce hočeš poleti opravljati delo, se moraš prijaviti vsaj februarja, če ne, ne prideš zraven. Vendar pa nimajo vsi enakih možnosti.
■ Hatja Koželj
a
Zlata maturantka Tamara Feužer
Do izjemnega uspeha z vztrajnostjo in odiočnostjo
Tamara je še ena izmed dijakov {•imnazije Velenje, ki so na letošnji maturi dosegli zavidljive rezultate, vendar je tudi ona ta uspeh gradila štiri leta. ne le zadnjih nekiy dni pred maturo. Pri matematiki (100%) in pri biologiji (96%), Je dosegla najboljše rezultate v Sloveniji. Tega pa ne gre pripisati naključju, ji matematika nikoli ni delala težav, biologija pa ji je bila vedno najljubša. To se pozna pri izbiri študija, kajti letos jeseni bo začela greti klopi Medicinske fakultete in sicer oddelka za stomatologijo.
Mnogi ji očitajo, daje per-fekcionistka, sama zase pa pravi, da je trmasta, natančna in vztrajna ter da se vsakemu delu posveti maksimalno. Najbolj jo veseli, ko se njen trud in napor ob-ri;stujela. Zalo jebiia tudi uspeha na maturi izredno vesela in je občutke lahko opisala le z: "Nepopisno."
Veliko dijakov se pred maturo ubada predvsem s tremo in s strahom pred neuspehom, 'ilidi 'lamara je na začetku šolskega leta <ib misli na maturo, v trebu-
hu čutila rahlo zbadanje, vendar bolj k(.>t se je bližala matura, bolj se je p<)čutila pripravljeno in strah je počasi izginil, nadomestila pa sta ga sigurnost in prepričanje vase. Zato je imela
uspeh tako rekoč v žepu.
Zdaj se je Tamara otresla še .strahu, da ne bi bila.'vprejeta na željeno iakulteto, kajti 30 točk in odličen uspeh vsa štiri ieta, so več kot zadosti za uspeh. Ko se je odk>čala za poklic, je izbirala med študijem medicine in stomatologije. Odločila se je za sto-
matologijo in kot pravi, je na to prav gotovo vplivalo dejstvo, da se zobozdravnika kot otrok nikoli ni bala, nasprotno pa je bil vedno problem odditi k zdravniku. Kmalu bo torej odšla v Ljubljano, vendar pravi, da bo tja odšla brez pričakovanj, da ne bo preveč razočarana. Pustila se bo presenetiti.
Tako se je tudi zanjo končalo obdobje brez.skrb-ne mladosti, v najlepšem spominu pa ji bo, tako kot mnogim, ostal maturantski izlet. Poleg tega se bo rada spominjala prvega in četrtega letnika gimnazije. Prvega zaradi nove izkušnje, zadnjega pa zaradi tesnega prijateljstva med .sošolci.
Ib "izgubo" bo morala nadomestiti in to ji bo prav gotovo uspelo s pomočjo joge, plesa, igrajija violine in branja knjig. Vse to jo sprošča in ji je v veliko veselje. Vsckak(.)r pa bo odvečno energijo porabila s športnimi aktivnostmi, ko pa bo opravila še vozniški izpit (ima že kar nekaj ur) pa se bo lahko odpeljala na mor-
m Katja Koželj
Uporabnike komun^nlh storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni slttžbi Komunalnega podjetja na telefone:
ENERGETIKA: 03 VODOVOD: 03 KANALIZACIJA:03
896-12-56 889-14-20 889-14-00
V primera reklamacije glede obračuna pokllčlie: ■ za individualne hiše: 03/89S-11-50 aií 896-11-52 • za blokovno gradnjo: 03/&96-11-46 ail 896-11-48 - za industrijo:	03/898-11-44.
Polnmill se borno, da hodo reklaoiaclje ním v iimiaajšefn mlm roka!
Zanimivost
letošnje
mature:
Tinkara Srnovršnik, Igor Strahovnik in Tamara Feužer so dosegli najboljše rezultate na letošnji maturi na ŠCV, bili vsa 4 leta sošolci, bili so odlični. Zanimivo pa je, da bosta Tinkara in Igor študirala medicino, Tamara pa stomatologijo.
PODJETJE ZA UREJANJE PROSTORA d.d.
Koroška 37/b, 3320 Velenje Telefon; (03) 898-17-00
OBVESTILO!
Vse uporabnike odvoza odpadkov obveščamo, da od 1.8.01 vozimo odpadke, tistim, ki imajo pogodbo za 2 x mesečni odvoz, na 14 dni, od prvega odvoza v mesecu avgustu.
Umik odvoza je v TABEL11. (za ene velja modra za druge vijolična oznaka-odvisno od prvega odvoza). Za vse ostale uporabnike, ki Imajo tedenski ali 2x tedenski odvoz, ostane urnik nespremenjen. Prazniki so označeni z zvezdico. Odvoz odpadkov vršimo tudi na praznik, razen 1 .januarja. Obveščamo vas, da ne pobiramo dodatno postavljenih vreč ali kako drugače deponiranih odpadkov izven naših posod. Za večjo količino odpadkov lahko kupite vrečko z napisom PUP ali manjšo posodo zamenjate za večjo. Obračun bo za vse uporabnike spremenjen in sicer glede na št. odvozov v mesecu.
S 10.08.01 velja nov cenik ravnanja z odpadki, potrjen na občinskih svetih in Ministrstvu za gospodarstvo.
TABELA 1.: Urnik odvoza odpadkov za uporabnike ki imajo pogodbo za 2x mesečni odvoz
1. 2001	PON.	TOREK	SREDA	ČETR.	PET.
AVG.01			1	2	3
	6	7	8	9	10
	13	14	15*	16	17
	20	21	22	23	24
	27	28	29	30	31
					
SEP. 01	3	4	5	6	7
	10	11	12	13	14
	17	18	19	20	21
	24	25	26	27	28
OKT.01	1	2	3	4	5
	8	9	10	11	12
	15	16	17	18	19
	22	23	24	25	26
	29	30	31*		
NOV. 01				1*	2
	5	6	7	8	9
	12	13	14	15	16
	19	20	21	22	23
	26	27	28	29	30
					
DEC. 01	3	4	5	6	7
	10	11	12	13	14
	17	18	19	20	21
	24	25*	26*	27	28
	31				
1.2002					
JAN. 02		1*	2*	3	4
	10	8	9	10	11
	17	15	16	17	19
	24	22	23	24	25
	31	29	30	31	
2. avgusta 2001

INTERVJU, REPORTAŽA
Minister za zdravstvo dr, Dušan Keber:
»Bojimo se, da bo primanjkljaj v zdravstvu še večji«
Poročali smo že, da so v Splošni bolnišnici Celje ob odprtju novega ortopedskega oddelka pripravili tudi srečanje ministra za zdravstvo dr. Dušana Kebra z direktorji zdravstvenih zavodov iz širše celjske regije. Posvet je bil namenjen predvsem razjasnitvi nekaterih usmeritev razvoja zdravstva na celjskem do leta 2004, dialog med ministrom in zdravniki pa je bil precej polemičen. Sploh, ker se vse vrti okoli denarja, ali, kot je med drugim omenil minister : »Pri nas se največji umi v medicini ukvarjajo s tem, kakšno opremo za zdravljenje že imajo v svetu in kaj vse mi nimamo.« Ljudje pa najbolj občutijo dolge čakalne dobe za določene zdravstvene usluge, pri č-emer število samoplačnikov za večje in dražje posege v Sloveniji še vedno ne narašča. Zavest, daje zdravstvo brezplačno, naj bi bila še velika, pravijo zdravniki, ob čemer se zavedajo, da večina tistih, ki take usluge zaradi bolečin in trpljenja potrebujejo čim prej, plačila res ne zmore. Zdravstvena blagajna pa je letos prazna že po prvi polovici leta.
Po posvetu in tiskovni konferenci smo ministra prosili za kratek pogovor, najprej pa za kratek povzetek do-govoijenega in povedanega na posvetu o razvoju zdravstva na celjskem. Komentarje dr. Dušan Keber začel takole: »Tokrat se nismo mogli izogniti nekaterim resnicam, ki nas čakajo v
prihodnjih letih. Pozitivno je, da se ta država, ki je v zadnjih desetih letih res imela druge cilje, »na glavi« je imela novo državo, sedaj resnično obrača k tako imenovanim »vsakdanjim problemom ljudi«. Ena od glavnih, če ne največja vrednota ljudi, pa je še vedno zdravje.
Ta vlada je pripravljena, po močeh, ki jih pač daje naša družba in družbeni proizvod, več vlagati v zdravstvo. Kljub vsemu je slaba plat tega, da so zahteve sodobne medicine, starajočega se prebivalstva in novih zdravil ter metod zdravljenja tolikšne, da
se ta hip ukvaijamo z bojaznimi, da nas čakajo naraščajoči deficiti v zdravstvu. Zlasti v prihodnjem letu, letos pa se je prvič v zgodovini pojavila velika izguba Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije že v prvem polletju, kar dobrih 8 milijard SIT.
Po eni strani menimo, da bomo pridobili vsaj nekaj novih virov, če bodo državljani zato, saj na koncu o tem odločajo oni, preko parlamenta. Po drugi plati je bila to priložnost, da dodatno opozorimo na nekatere slabosti, od osnovnega do bolnišničnega zdravstvenega varstva. V zadnjih letih se je zgodilo veliko dobrih stvari na tem podroqu, imamo pa še nekaj rezerv, da bi izboljšali organizacijo in jo še bolj približali ljudem.«
9 V katero smer gredo te reforme?
Dušan Keben »Naj povem na simbolni ravni. Namesto, da bi tudi v prihodnosti poskrbeli, da zdravstvene ustanove dobro delujejo - bolj razumljivo povedano - da imajo ljudje v zdravstvu svoje plače, sedaj postavljamo sistem drugače. Želimo, da imajo državljani približno enako količino denarja in šele preko teh državljanov imajo zdravstveni delavci svoje plače. Morali bomo pogledati, kje v zdravstvu so morda kapacitete prevelike, kje pa so premajhne in povečati pravičnost. hkrati pa izboljšati dostop-
nost do zdravstvenega varstva vsem državljanom.«
#	Omenili ste, da bi moral kmalu priti čas, ko ne bo vaúio, v katerem delu države živi bolnik, da bo imel enako kvalitetno zdravstveno oskrbo. Tega trenutno skorajda še ni, dogaja se celo, da je zelo važno, kje živiš, ko hudo zboliš.
Dušan Keber: »Naj vam odgovorim s primerom. Gotovo ste slišali, kako v zadnjem času odpoveduje nek rentgenski aparat v Ljubljani. Pri tem je nekoliko manj znano, da tudi kadar deluje, imajo bolniki iz Ljubljane in okolice veliko prednost, ker je treba infarkt zdraviti v prvih urah po nastopu bolezni. Tudi, če bi bUo možno, iz Prekmurja ni mogoče priti v tako kratkem času v Ljubljano. Upam, da se nam bo že jeseni posrečilo uvesti trajno helikoptersko službo, ki bo take paciente prevažala iz vseh krajev Slovenije. To je primer, kaj pomeni povečati dostopnost zdravstva vsem našim državljanom. To pa ne pomeni, da moramo razviti zelo drage in strokovno zahtevne posege v vsaki bolnišnici. Pacientom pa moramo omogočiti, ne glede na to, kje živijo, da pridejo do njih.«
#	Omenili ste tudi, da se bo število dni, kijih pacienti preživijo v bolnišnicah, še zmanjševalo, že sedaj pa je povprečna ležalna doba 8 dni. Pred časom so se že širile govorice, da bolnišnica Topolšica morda tie bo več potrebna in
da mj bi jo zaprli. Ker prihajam iz Šaleške doline, me zanima, kakšni so načrti ministrstva na tem področju? Dušan Keber: »V tem trenutku nimamo namena, da bi ustanove, ki zdravijo bolnike, zapirali, ker bi bile morda manj potrebne za akutno zdravljenje. Res pa je, da se števOo dni zdravljenja za akutne bolezni nezadržno zmanjšuje. V zadnjih letih se je v Sloveniji zn ižalo za 20% in postelje v nekaterih bolnišnicah so danes že prazne, tudi v Kliničnem centru. To pa ne pomeni, da ne bi imeli programov za teke ustanove. Pred nami je izziv starejše populacije, ki za nekatere bolezni rabi zdravljenje, ki ne traja le nekaj dni ampak cel mesec in več. Za te programe podaljšanega zdravljenja rabimo dodaten denar, saj se dogaja, da je veliko bolnikov trenutno, ker takih ustanov nimamo, iz bolnišnic prezgodaj odpuščenih domov. Težava je, ker za take bolnike tudi v drugih ustanovah za starostnike ni prostora. Poskusno program podaljšanega zdravljenja že izvajamo. Ustanov, kot je Topolšica - pri čemer ne mislim, da bi ravno Tbpolšica šla v omenjen program - ne bomo zapirali. Mislim, da nobene od obstoječih slovenskih bolnišnic ne bo treba zapreti, saj trenutno v njih nimamo takega števila postelj, da bi lahko rekli, da jih je za vse načrtovane programe preveč.«
■ Bojana Špegel
Krvodajaisi(a akcija v Dijaškem domu Veienje
Velenje v vrhu slovensicega krvodajalstva
Prejšnji četrtek in petek je potekala ena izmed rednih krvodajalskih akcij Rdečega križa Velenje. V dijaški dom seje pogumno odpravila tudi petčlanska ekipa Našega časa in z darovanjem krvi izkazala svojo človekoljubnost.
Kot nam je povedala sekretarka Rdečega križa, Območnega združenja Velenje, Darinka Herman, je Velenje po številu krvodajalcev še vedno v vrhu Slovenije, kar smo ugotovili tudi sami, saj je bila ob našem prihodu precejšnja gneča. Ni nam ušlo niti dejstvo, daje bilo v Dijaškem domu zelo malo žensk. Mogoče je bilo tako le ob našem prihodu, saj smo jih skupaj z nami našteli le šest. Darovanje je potekalo v prijetnem okolju, dobro voljo vseh prisotnih je kalila le dolga čakalna vrsta, ki so jo zakrivile zdravnice s svojim dolgim odmorom za malico. Kljub temu pa to ekipe Našega časa ni odvrnilo od prvotnega načrta, zato smo pogumno legli na mize.
Zaradi strahu pred omotico in nervoze smo pogovore z nekaterimi darovalci opravile že pred tem.
Vili Globačnik: "Krvodajalec sem že 25 let, krvodajalskih akcij pa se udeležujem dvakrat do trikrat na leto. Doma sem bil naučen,daje treba ljudem pomagati, zato sem tudi prostovoljni gasilec. Ne vem, mogoče imam to v krvi."
Osman Abdić: "Do sedaj sem kri daroval že 40-krat, danes pa so mi zaradi astme prepovedali nadaljnje udeleževa-
nje krvodajalskih akcij. Če bi lahko, bi še naprej z veseljem daroval kri, ker je to humano."
Drago Kolar: "Danes dajem kri že 64., darujem pa jo tudi v Ljubljani, Mariboru, Slovenj Gradcu in Celju. Tukaj je organizacija pač takšna kot je, zato ljudje malce negodujejo. Vrsta je precejšnja, vendar malica, tako kot
nam, pripada tudi zdravnicam. Upam, da se bo kmalu vse uredilo in da ne bo potrebno čakati več kot kakšnih 10,15 minut. "
Mira Lukič: "Danes je tukaj malo žensk, mogoče zato, ker jih je strah, ali pa ne dobijo dopusta. Gneča je kar precejšnja, ker gre vse zelo počasi, zato so ljudje slabe volje. Kri darujem, ker le-ta rešuje življenja, jaz pa rada pomagam, če le morem."
Franc Blatnik: "Najprej bi pohvalil prizadevne
ženske, ki delajo v tej organizaciji, vendar ne razumem, zakaj se za malico odločijo ravno v času, koje naval darovalcev največji. Na vrsto sem čakal skoraj dve uri, medtem ko ponavadi vse skupaj traja največ 20 minut. Malo smo se uprli, verjetno pa bomo poklicali tudi organizatoije v Ljubljano in poskrbeli, da bo v prihodnje stvar tekla bolj gladko."
Darinka Herman, sekretarka RK, Območnega združenja Velenje: "Z odzivom krvodajalcev v Velenju smo zadovoljni, v Sloveniji smo po številu teh v samem vrhu. Za zadostno število krvodajalcev so zagotovo zaslužni naši organizatoiji, ki skrbijo za promocijo po lokalnih organizacijah Rdečega križa in po podjetjih ter s tem pridobivajo nove darovalce. Darovalec je lahko vsaka zdrava, polnoletna oseba. Vsako leto zabeležimo določen procent novih, predvsem mladih ljudi, ki se odločajo za darovanje. Mislim, daje v Šaleški dolini glavni razlog za to še vedno humanost. Velenje je rudarsko mesto, rudarji pa so humani že po naravi. Med krvodajalci so še vedno v velikem številu tudi upokojenci, kmetje in gospodinje, ki pravzaprav nimajo nobenih ugodnosti. Je pa res, da ljudi pritegneta tudi dva prosta dneva v službi."
Kako je potekala tokratna akcija:
Najprej so darovalci odšli na vpis. kjer so dobili potrdilo, da so se udeležili akcije. Nato so izpolnili anonimno anketo, ki pove veliko o počutju in zdravju darovalca, zato je obvezna. Z anketo in vpisnim kartonom so se odpravili v laboratorij, kjer so jim testirali kri, novim pa določili tudi krvno skupino. Zatem
Krvodajalci so čakali, da se bodo zdravnice vrnile z malice, ležišča so samevala... Včasih je še dobroto težko deliti.
so obiskali zdravnico, ki jim je izmerila krvni pritisk. Če je bil le-ta prenizek, niso smeli darovati krvi. Tisti, ki so pregled uspešno opravili, so se postavili v dolgo vrsto in čakali na odvzem krvi. Potem pa so se v jedilnici okrepčali z
malico in s polnimi želodci odšli po opravkih.
■ Pripravili: Mateja Softić in Katja
Koželj
8
KULTURA

2. avgusta 2001
Oktet Zavodnje
Srebrnemu jubileju naproti
Pevci okteta iz Zav(»denj se lahko p(»h>aliÍ4>, da neprekinjeno <leluje-Jti in pre|>evajo že 24 let. Nekiij pevcev se je vmes sicer zamenjalo, od pr>ih začetkov dodaiies pa je umetniški vodja okteta Jože («rahner. pevci redno nastopajo na vseh prireditvah v Zavodn^jah. na oh^in« skih revijah in na različnih srečanjih pevskih skupin, tudi na vsakoletnem srečanju v Šentjerneju.
Ob tem pevci iz ZavoUenj vsako Ido ob oblclnicl svojega delovanja i/vodejo koncert, vedno pa na svoje slavje v posle povabijo enega od oktelov, s kalerimi Ml v dobrih dveh dcsclleljih navezali prijateljske vezi. In nobeno lelo se še ni /godilo, da napolnjena dvorana kulturnega doma nc bi zahtevala številnih dodatkov. Kuko bolele naslednje lelo. ko Ixîdo pevci iz Zavodenj slavili srebrni jubilej!?
■ B.M.
4
\

ti »	9' "
%
MoJ dom odhaja na pot
Velenjska j^lasbeno-vokiilna skupina "Moj dom" seje na Srečanju citrarjev v (irizsih predstavila z novo sopranistko. Dosedanja pevka Maja Lesjakjez^iradi prezasedenosti (nastopa tudi v duetu z Boštjanom Dermolom) že pred letom dni prenehala peti v tem ansamblu.
Nova Članica je Krislina Susler i/ Mo/irja, ki ixlhaja študiral so-lopctje na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani. V Velenju se bodo (v skupini p4')je še Tanja Moža, na cilrepa igra Marjan Mariašek), predstavili na srečanju citrarjev v Slarcm Velenju, dne 17. avgusta. potem pa odidejo na desetdnevno turnejo v Kalifornijo, kjer bodo nastopali na lamkajšnjih i/scijenskih srečanjih, ki bodo leti^ íhI i. do septembra v San Franciscu.	■
Ubrano petje in privlačna oblačila
VranskI poletni večeri 2001
Trije bogati glasbeni dogodki
Oh koncu tedna,jutri, v soboto in nedeljo, bodo večeri na Vranskem zelo drugačni. Pripravljajo namreč tri zabavno glasbene prireditve, ki bodo s svojim bogatim pn^ramom za* gotovo privabile veliko obiskc»-valcev. Glavni »krivec« za Vran* ske (K>letne večere je Ronian Br-glez in kcdektiv njegovega pmU jetja, prireditev pa seje, čeprav seje rodila pred tremi leti, vedno dobro sprejeta.
Jutri ob 20. uri se bo pričel večer z AJIljeni Nipičem in Muzikanti Evrope. Oddajo bo med drugim snemala nacit)naln<i televizija, z Altljem pa sc bodo na odru predstavili številni glasbeni sestavi iz Avstrije, Slovaške. Švice, Ukrajine in Slovenije. Med njimi naj omenima Nušo Derenda. lOimien Stavec., Babi-Ion. Natalijo Kolšek, Borisu K<v pitarja, <\lpski kvintet. Slapove, Mesečnike, (lumse. Kvintet
Dori, Brate Poljanšek, Sređen šek sekstet...
V	sol>olo ob 20. uri sc ho pričela tradicionalna prireditev kolektiva Brgiez za zvestobo. Za dobrt) razpoloženje in ples bo poskrbel ansambel Mira Klinca zgostoma iz Gradca - j<Kllarsko kraljico Resi Preterhofer in Cvvaldom Munzerjem ter gosti večera lYajkincleri.
V	nedeljo ob 14. uri pa sc bo začelo se 3. tradicionalno tek-
movanje harmonikarjev z dia-lonično harmoniko. Na njej bo nastopilo okoli 60 harmonikarjev iz v?>e Slovenije» oz^ani/ira pa ga PCtD Lt)čica pri Vranskem iji njihov domači glasbeni duel M&M 1er pevka Natalija Kf»lšek, V programu se bo predstavila Še Iblklorna skupina iz RIbna pri Bledu, izdelovalci harmonik...
Mbš
IHSOKi:i IX l>lti:TBi:LOSTI (TJj
RomanJa na Sv. Križ
Sv. Jakob, apostol In vremenski zavetnik, kije g<HÍovaÍ te <lni (25. julija) Je bil. priprošnjik romarjev, klobu^rjev; ponekml pa tudi pastirjev in kmetov. Ob tem času je biUt ponavadi pi»/eta^ Aidnja njiva in po r\jegovťm godu je maniik* do Intel čas skočili na knyi^e rontanjť, da bi se /iihvalili /a dobru letíno. Romarski čas je nat<» Irajal ^ ves čas med vdiko in nta-k) ma^o < 15. avj^ust in 8. septeni-l)er). Za prel^ivalce ^aleškedolinc sin bili najhli/ji dve romarski cerkvi sv. Kri>a: na («ori Oljki in Kri.^ki Kori pri Belih vodah.
Prvi so nekdaj rekli Dobrič pa tudi Križna gora, saj je nikjkasneje sredi 17. stoletja na njej stal velik krr haroínc cerkev sv, Kr^a pa so tžimpoaUali sredi 18. stoletja Druga jc bila nekdaj Oslovska gora, na kateri seje (po legendi konce l8.s1oleija) izgubil vol, ki gaje nato njegov lasi nik belovojški Savinek našel pod vrhcîm gore. Klečal jc pa'd veliko smreko na kateri je bil 01x1.^71 krlJ; Leta lS4Uje bila cu dograjena prva cerkvica sv. Krii'a. leta I857ji je sledila druga. Le-lo je 8- avgusta 1862, tik pred smrtjo, povel il svetni:^ Skoť Anion Mar-iln SlomSck In /aplsai:
O križi Na vi^iko postavljen, Hudobni se tebe bojijo /asiava prcmagc si nam! In vrag le od nekdaj Čerti: Visoko nam bodi pozdravljen P« vcmisc te veselijo:
/aupiinje naicsi nam. Brt/ kri?ii zvcjlêanja ni!
Tu seje potem .^iril ^aso velikih čudežih in za oltarjem jc bilo moč ndju vse polno zaobljubruh podob, kil las. ki so jih xa velikim oliaijcm
iz zaobljube puščala dekleta, pa tudi bergle, palicc, kipec različnih telesnih ud<w lld »Sv. Križ je kot romarska pot vse lîolj .slovel po Koroškem in Šlajerskem. Prežihov Vorane, kije kot otrok senčne sirani UrSljc gore močno hrepenel doživeti pot pr<«i sončnim Belim vodam, jc kol odnwcl inoj^ luxiil po romarski poti "od Kotclj do Belih vod" in /apLsal:
"Ko sc bližamo vrhu postajajo romarske skupine zmeraj gosîcjSe. Ob binkoltnih praznikih pritisne toliko štajerskih grešnikov, da jih pride do kakih pel tisoč po odpustke. Nekatere skupine scv/pcnjajo na goro s petjem in z mr^lltvami, druge, ki niso z grehi tako ob-loJcne.sc ptipodvi/ajov Iiadere» ki obdaja cerkev od vseh strtini. Sta-jeniko ljudstvo poje, vsa cerkcv poje pri ^čcrn^ah. ko pa sc množica
spet ra/Jljc po lesnem pr<«loru okrog cerkve in ptxl cerkvijo, prepeva dalje v nt)Č. Med stojnicami je gneča. Aum In vriSč. po gtisiilnah petje in razposajen vrišč. O^ji za-plapolajo okrog cerkve, okrog hiš in po gozdnem bregu rumeni plameni, ki uga^jo in se spel vžigajo, ožarjajo ravçrcte nmarskc obraze. Na sarnotnili ste?^ urni, be/cci komki... po ozračju iepet, smeh in vriski dolgo v noč. Kakor svetel sio&T se dv^ vrh Svetega Križa visoko v nočno nebo iz globokih in črnih prepadov, ki ga obdajajo.
V (ak črni prepad so v davnih časih vrgli srdili ni^marjipregrej^n roinarski par, ki ju Sel spal z^ veliki oltar in se je ponoči, ko je mislil, da œ vse spi, vdal pregrešni ljubezni. Za ccrkvijo na robu navpične ravnine so svete stopnk». 'le svete kamnite suipnlcc, ki v<xiijovisoko v malo kiipelico. so pravo prt-
bcfeli^ za vse grešnike in grcšni-ce. Vso noč se pomika neprekinjena veriga romarjev po njih. Počasi leze ta veriga sklonjenili spokoijencev navzgor, kajti čez le stopnice l>og ne daj pe.š, temveč jih je treba pr^^drsati po kolenili, od
tal do vrha Spokoijcncem sevitia na obrazih popolna vdanosl in popolna (xLsotnosl za vse, kar sc godi okrog njih. Počasi, komaj gtlmo sc pomika veriga skozi ozka vrata, ki v<>lijo na vrhu v kapelico. Ta ozka vrata imajo po ljudskem izročilu
Sv. Križ iz zraka.
to precudno lasinosi. da nc pu«ïtc skozi lakih pesnikov, ki te pokorničke poti nc opravijo s skesanim srcem. Tako so naprimer pred mnogimi leti kar same od sebe [iriákrnlle nekega debelu'^ncga lesnega trgovca iz Sc^tanja, ki je skcw zitocizki'>odprlino hotel stlačili vse bajte in kmetije, ki jih je bil vieku lei nagrabil po okolici... Nihče ^ ni mt>^l rešiti iz te pasti, duhovniki, kolikor jih je bilo la dan pri Svetem Križu, niso mogli zagovoriti hudega duhii, da bi ga Izpustil izmed podbojev. Vsi so bili namreč grešniki In njihova prošnja ni nič zalegla Sli so po dekana v Skale, da zagovori hudegčt duha. Dckiin jc prišel, a komaj seje približal stopnicam, je začel Itudi duh take uganjati okoli svetišča, da jo je dekiin odkuril z gore. Dekan je bil velik gre&nik in jc zalo hudi duh imel tako moč nad njim.
Potem so šli po opata v Celje. Joda tudi la opal ni bil čist: komaj je prispel vrh gore, jih je hudi duh že spel ziičel uganjati in opat je moral pobegniti, ne da bi kaj opravil, ako si je hotel rešili dušo pred peklom. Ko so skoraj že obupali, da bi rcšOi lesnega črva iz objcmiw .wetihsiopnic, insije hudi duh že roke mencal od veselja da so sc kar Iskre usipalc iz njih, so našli v Šempavlu na Konjskem nekega starega meniha, ki je bO že na pol gluh in na poi slep. Šele ta menih je bil čist inje imel toliko moči da je pregnal hudobo in so svete slop-nice vendarle spustile žc na pol mrtvega romarja iz svojih čeljusti. In ljudje trdijo, da od tistih dnb noben lesni u-giwec ne roma več po odpusikc po svetih .stopnicah..."
■ Piše: Jože Hudaies
Podob/ca iz Sv. Križa iz časa okrog 18$0.
Razglednica Sv, Križa iz Časa med obema vojnama.
2. avgusta 2Q01
«fl^ÉAS
107,8 Mhz
RAmu IM lusmm mu\K * uma /« tuůřmi muiK
lí^ínLkBjdJ SJSQjûŒI ffQjdlŒI (BíBÍh&i}
Prvič j€ pri mis nu p(»čitni.šk«m delu, .sicer pa seje 7. mdijem /e sreČ;šla, koje v skupim študentov pripravljali! oddajo V imenu sove. Mu-Ceja Softič je na Fila^ofslu fakulteti končala 5. letnik un}>lei>cine in nemščine, v na^ih dveh uredništvih • časopisnem in radijskem • pa nam je v dobrodošlo pomoč.
Nc mara radijskih anketi To je prostodušno priznala. In to zato, ker ljudje, ko zagledajo mikrni on» velikokrat »pobegnejo«, še preden jih ulegncS kaj vprašati. Prccej se nainučL^» da sestaviš kakšno mnenje, za katerim poizvedujeS. Ampak, Čeprav radijskih ankel ne mara preveč, to ne pomeni, da jih ne dela, in da jih ne bo delala. ve boste Matejo v naslednjih dneh, pri nas pa bo kar nekaj Ćasa,sfciaii z mikrofonom v roki. ji nikar nc pobegnite.
Novinarstvo jo vedno bolj veseli, pravi. Am-
pak preden bo padla konina odk^čitev, kaj bo v življenju pť>čela, bo končala tisto, v kar se jo podala. Mateja bo Četrti letnik ťakultetc »načela« v Nemčiji«, kjer bo Študirala pol leta. Gre za izmenjavo Študentov, kjer imajo možno Sli samo najboljši. Zc zdaj se veseli.
Da so ji mediji vedno bolj pri srcu dokiizuje tudi to, da je bila izbrana za udeležbo v mednarodni medijski delavnici, ki se bo 15. septembra začela v Prijedoru v Btisni in Hercegovini. Riiz-pisal jo je švicarski ia^liiut, pogoj za udeležbo je bilo znanje nemškega jezika in dobro opravljen esej na temo, kako vidijo mladi spremem-v vzhodni Evropi. Napisala ga je, bilje viscv ko ocenjen in zdaj bo tam.
Se prej pasi Iw nekaj izkušenj z mediji nabrala pri na.s. Kjer ji jo, lakovsaj pravi, vseč.
■ mkp
Ne jI pobeé^ltil Mateja So/tfc.
m/«
HAlUtAJKO
MMS 2001
Zmagovalec letošnjega MMS-a je skupina Matjaža Vlaiiča YU-HUBAND, ki si je s skladbo »Bum hm" prislužita prvo nagrado občinstva. V hrbet so jim lolirat zrli: Polona (drugouvričona s skladbo »Ćutim, 3a živim«) in Faraoni (tretji s skladbo »So(i-nar»).
PEVCI NA POČITNICAH
Hrvaški otok Hvar je o^no priljubljen poami^ qI| tudi za mnoge slovenske glasbene zvezdnike. Svoje počitnice namerava tam preživeti pevka Sendi, minuli teden pa je bilo na hvarskih plažah mogočo videti tudi lepo zaobljeno Piko Božič (Sound Attack), kl nabira moči za naporno vlogo mlade mamice v spremstvu svojega moža, hokejista Dejana Kontreca.
MA6NIFIC0V KOMPLET
MagnHtco stavi na staro slavo. Izdal je kompilaoljski album »Komplet«, na kaierem so zbrane vse njegovo največja uspesni-ce. Da mu ne bi očitali pomanjkanja kreativnosti, pa je album oplemenitil ludi 2 novo skladbo »Gospod, težko sem ponižen«.
VIDEOČUKI
Čuki v strogi tajnosti snemajo video za svojo mega uspešnico »Ferrari polka». Režiser spota je priznani Matjaž Farič, ki obljublja presenečenje v obliki 3-D gra-ftke, v njem pa bodo nastopila tudi dekleta iz plesne skupine »M«. Posneti nameravajo tudi Nati jansko maaco spota.
REKORDNA fllODAJA
Album »Za dobra stara vremena«, ki gaje izdala založba Hip«*-sound in na katerem so predelane uspešnice skupin Srebma krila in Novi fosili, naj bi zabeležil rekordno prodajo v Sloveniji. V pičlih desetih dneh po Izidu so namreč prodali već kot 5QQ0 izvodov.
PAULM<aftTNEY$tBO POROČIl
Nekdanji član legendarne pop skiipinc 'n^c BealL'i Paul McCari-ney (5S) seje naroČil z nekdanjim rolomodcbm Healher MilLs (33).
Kol so sint>Či sporočili Iz L<'>ndo-na, naj bi se par ptwCil prihodnje
lc!o, ločen daium p<iroke pa Še ni znan. McCartney, čigar soproga Linda je aprila leia 1998 umrla xaradi raka na dojkah in nekdanja manekenka se poznala že dve leii, oktobra lani pa sta prvič javno pri;{nala. da je med njima vzniknila ljubezen. Par se je spo« /:nal v neki lelevizJjski oddaji, na kateri %o nekdanji manekenki pcv delili priznanje za njeno dobnv deln<i dejavni«! za prizadele oifcv ke in žrtve min. Millsovi so po av-lom obi Is ki nesreči le la amputirali nogo. .s Čimer se je končala njena manekenska kariera.
UMRL USTANOVITELJ SKUPINE LYNYRD SKYKYftD
Umrl je basist Leon Wilkeson, uslanovni član legendarne skupine Lynyrd Skynyrd. 49-lctnega Wilkesona so našli v hotelski sobi v Floridi, kjer je v spanju umrl naravne smrti. Skupina Lvnard Skvnard je nastala konec Se^ie-destili let» zaslovela pa je predvsem z uspesnico »Sweel Home Alabama«. Leta 1977 jc skupina doživela težko leialsko nesrečo.


V_



kř
UMEK'S RETURN
Koneť>T()Č(^a av^asla iHinio preživeli tudi v prićakDVunJu Četrtega ludal^fe-vanja zdaj že tradlciomilne^a veknjskej>a par-l>a Design Of Litve. Pu uspešni spi im I »danski izvedbi iretJeuH Desi^mi Of Love s slovitim Carlom C«x»m, nam vstop v prvi jesenski mestx' {.solH)ta. L septembra) prína&t.^en do-uodek elektreunske kulture 7. lzl)rano družbo didžejev, ki iHKlovinllke (aH kiirkoli že) vrteli In menjavali na treh prí/orifíčih v veleixjskj Rdeči dvorani.
Jradicionalno icchno plcsi.^c (lokrai Gravitation Hoor) bodo bombardirali: DJ UMBK (Slovenija), .lEL FORD (UK), SIMON DIG-BY (Awitralijii), VALENTINO KANZYANI, BIZZY vs. DOJAJA in PLOTZ (vsi Slovenija). Parly, ki nosi ludi podnaslov UMCK'S RE lTJRN^bo postregel sprvim nastopom lega vcrjeino najbolj znanega in priznanega .slovenskega didžcja na domaČih tleh po enoletnem prostovoljnem izgonu n domovine. DJ Umckjc tudi v tujini tako zeloxaseden, daje za naiiiop na velenjskem parlyju moral odpovedati enega od terminov v tujini in bo nespo-
rno prva zvezda septembrske zabave v Rdeči dvorani v Velenju, ki naj bi po pričakovanjih na prireditev pritegnila veliko .levilo obiskovalcev.
Poleg techno prizorišča bo tudi tokrat z bogato ponudbo DJ-ev streglo house prizorišče (lokrat Elevation flo<')r).Na njem bodo nasio-pili ROCKY & DIESEL (UK), D.l ALEKSU, DJ CARLTON, DJ LEK/ILDJ SHARK in DJ FLOATER (vsi Slovenija). Twtje prizorišče prireditve pa bo tako imenovani Lévitation floor, kjer se bo moč zabavati ob zvokih, ki j iii bodo proizvajali RANDOM LOCÎIQIT-M-PONAUTA (Slovenija) in PCEDOO (Italija). /a dober zaključek zabave in after hours pa bosta poskrbela britanski DJ FCDJA in domači matador BENJAMIN, sicer stari znanec velenjskih partyjev.
Organizaiorji tudi tokrat obljubljajo odlično zabavo s plesalkami in kiser showom, sicer pa je več podaikov oprircditvi mogoče dobili tudi na internet naslovu: httpr/Zdesignol'lo-ve-slo.nei.
■ MIČ
sov kateri so ururli trije člani: pc-vec Roimic Zanl. kitarist Steve Cjaincs in back vokalist Cassic Gaines, medlem koje Leon WIl-keson nesrečo preživel. Po usodni nesreči jć skupina razpadla in se v novi postavi zopet združila leta
mi.
CI80HNI
Hn.u^ki glasbenik GiJxînni s sin-glom »Oprosti« napoveduje svojo novo pkî^-Tîkrai je poskrbel za prav poseben tip promocije. Na spleini strani www.gi bon ni. hi-net.lirjo mogoče glasovati in sodelovati v nagradni igri, ki prinaša bogate nagrade. Obiskovalci strani lahko ugibajo, katero fotografijo bo Gibonni izbral in jo objavil na naskwni slraiii svc^jc nove pUiščc, ki bo izila v jeseni. Poleg lega je Gibonni poskrbel za prijetno presenečenje in v celoti objavil single >»Oprosti«, ki ga je moč prekopirali s spletne strani. Prjiv tako bodo zvesti oboževalci in li-sU, ki bodo mod prvimi preko Interneta v pnidnaročKu kupili izvod pUK>če, nagrajeni z dodatnim diskom (kaj je na lem disku, naj ostane skrivncwt), ki ga bo mogoče dobiti Icob nakupu v pred-nanijčilu in kasneje ne ho na voljo nikjer več!	■
107,8 MHz FM 88,9 MflzfM
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
1â)or poteka vsako soDoto oD 9.35 \i\. Zmagovalno skladbo pa latiko $lilite v programu l^dia Velenje dvaKrai dnevno, po poročliihob ^.30 m po poročilin ob t3 30.
1.	RICKY MARTIN • Loaded
2.	EROS RAMAZZOTTl - Lombra del gigante
3.	JANET JACKSON - Someone to call my lover
r ^
ii
r
Minulo soboto ste največ glasov namenili priljubljenemu latino izvajalcu Ricky-ju Martinu. Njegova skladba »Losded« je 23 sabo pu-stila tudi tako zveneča izvajalca, kot sta Eros Ramaz-zotti in Janet Jackson, oba sicer tudi že zmagovalca Pesmi tedna.
LESTVICA
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje In vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 29. julija: 1 .VESELE ŠTAJERKE: Ljubček moj, srček moj 10 glasov
2.BRATJE	IZ OPLOTNICE: Glejte ga
3.FW:	Te domače viže
4.GREG0RJÍ:	Ribice 5.0KROGLI MUZIKANTJE: Pivska
Predlogi za nedeljo, 5. avgusta:
1,PTUJSKIH	5; Flčfirič
2.PUGELJ:	Slovenski bogataš 3.SAVINJA: Na poročno potovanje 4,ST0PAR: Za dežjem pride sonce
5.VRTNICA:	Gasilska
9 glasov 6 glasov 3 glasovi 2 glasova
Viti Grabner
10
VRTILJAK

2. avgusta 2001
Direktor M cluba Marjan Gaberšek, ki bo letos organiziral že 14. VIP turnir, na katerega pride tudi Lepa Bre-na z možem Bobom Živoji-novičem, svoji tajnici Katji: »Vem, da je letos za udeležbo na VIP turnirju spet veliko zanimanja, in da bi marsikdo rad bil na seznamu povabljencev ... No, ene tri, če si res tako želijo, le še dodaj, več pa ne«.
-Srečko Gračner iz velenjskega premogovnika poslancu državnega zbora in podžupanu Velenja Bojanu Kontiču (ZLSD): »Ti, ali se ti ne zdi, da v vaši stranki že malo pretiravate? Zdaj hodiš naokoli že kar z mikrofonom v roki?« Tanja, Kontičeva žena, je vnrašanie raie nreslišala.
NAGRADNA KRIŽANKA "ROCK BOX"
ROCK
BOX
KRIŽANKA
D M
camK
Italu.
LUKA OB SRED.
lAHDAKIM
SLIGRA-" LECfALI) JUTRA-
m.ii fiult
del
l/MlIftC
izdelovalec
iťDiUAT
0SEBA,K!ZAHTE\/A PRETIRANO STROGO AVNANJE PO MORALNIH
Al I \rCD01/IU MArCI lU
"PRÓTES-' TANTSKI
ni lUAl/Mlií-
PREDEL OB BOHINJSKEM
ir7CD1l
BRALPIS: SPOMIN ORIRAČU-
IklAl klll/l I
■PREDEUNI ESPERANTO
KI SE NI
tanka bukova ali jelova
ANTON
liti iinrv
VULKAN. OTOK OB
IZPIT
/7 ACTA D

'clania-
i/Anckil IC
GRŠKI OTOK OB OBALI -
11 A7Mi:
ETTORE
VIUCMCC
AHVIUIILJ^
NEM.MESr
OPERA PA-PANnnpiiiA
TOMISLAV
ČETRTIN-KA LITRA POPRI-
MOS.PEV-SKI GLAS LESARSKI
nci A\;cn
T
n
7a mcf
MILAN
ICTÍMJ
.oTfMARIO) JEZERO V
I TI loři II
M

ANG,DRAMA-
P
AZIJ.UTEŽ-
MA CRI ATA
lin utvin
IZRASTEK
MA A\/l
"sim"bol,
■iiniviciNij
ODPRTA
A
slámek. filmska igralka
TlIRMPn
"omrtvičenje, nmuí
Rsnrsnsss
SL.SLIKAR (šouv
IKirUKII
DEL VOZA ZA VPREGO OBLAČILO
kJIICI 1UAKII/
D
(TALIJ. MESTO vpie-
ODÏÉV;
BŘEZŘÉ-P^DVO-
"VRSTA KONJSKE r.h TPířA
VCASNIKL OBJAVLJEN PRI-
CDCUCl/
I i
" RT NA
.JUGU
M
Prodajalna Rock box Rudarska 6/a
(ob Upravni enoti), Velenje Tel.: 5-864-941
Odlična izbira oblačil vrhunskih znamk - za vse generacije
POZOR: od 3. 8. do 10. 8. ste vabljeni še na dodatno posezonsko znižanje!
Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na naslov: Naš čas d.o.o., Kidričeva 2/a, 3320 Velenje, s pripisom Rock box, najkasneje do 13. avgusta. Izžrebali bomo 3 nagrade - presenečenja v
□ /-»r»!/ hr»vi i
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE SAX, objavljene v tedniku Naš čas 19«julija:
1.	NAGRADA: bonvvrednosti 5000 SIT: Anita Jeraj, Kidričeva 6, 3320 Velenje;
2.	NAGRADA: bon vvrednosti 3000 SIT: Darko Strahovnik, Prešernova 6, 3320 Velenje;
3.	NAGRADA: bon v vrednosti 2000 SIT: Andreja Kolšek, Podgo-ra42a, 3327 Šmartno ob Pakil
Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo v TRGOVINI SAX vsakdan od8h do 20h ali pav
stari vici
Pijančevanje
Zajček gre zvečer pijan z žurke. Omaga pod drevesom in zaspi. Mimo prideta medved in volk. Stepeta se kdo bo požrl zajčka in v pretepu oba obležita v nezavesti. Ko se zajček prebudi ju zagleda in zakolne: "Porka madona, ne smem več piti, kadar sem pijan res nimam prave mere, da sem ju tako hudo prebutall"
Blatne liopeli
Pacient pride k zdravniku in leta mu ugotovi aids.
'^a, kaj naj pa sedaj naredim?", vpraša pacient.
"Lahko vam predpišem blatne kopeli." mu predlaga zdravnik.,
"Krasno, odlično - ampak ali bo to pomagalo ?"
"Ja, no-to sicer ne, ampak na zemljo se boste pa le navadili..."
Taksi
Papežu se mudi iz Rima v La-zio. Zato pokliče taksi. Taksist pa ga pelje lepo počasi in po predpisih. Papež postane nestrpen in reče: "Hitreje ne gre?"
"A boste vi peljali, če se vam tako mudi?"
Papež se usede za volan in oddrvi z 220km/h. Kmalu ga ustavi policaj in ko ga zagleda v zadregi pokliče na postajo.
"Kaj naj storim," pravi, "visoko osebo sem ustavil, ki je peljala 220km/h?
"Ja, kdo pa je, a je politik?"
"Ne,ne," se zgovarja.
"A je predsednik?"
Pa pravi: "Ne ne, po moje je
Rnn l/or rû nana? niûnn\/ čnfor "

Protest
Slišali smo, da v Topolšid protestirajo, ker velenjska turistična zveza pri ocenjevanju krajev Savinjske. Šaleške in Zadrečke doline šteje tudi »celjsko« Dobrno. Če je ne bi, bi Topolšica v kategoriji zdravilišč gotovo zmagala.
Brez moljev
Nekateri se sprašujejo, če so se tudi v Šoštanju po začetku kurjenja novega goriva v Tešu bolj množično pojavile muhe, kot naj bi bilo to v Nazarjah. Ampak, če so se v Nazarjah, kjer v Glinu sežigajo maščobe, res močneje pojavile muhe, bi se v Šoštanju kvečjemu molji. Saj sežigajo moko.
Era prodrla v Maribor
Ne le veletrgovino Koloniále Maribor, velenjska Era je v tem kraju »prevzela« tudi Pivovarno Laško. Tisto nogometno, seveda! To je za Mariborčane še bolj boleče.
Različne ocene in vzroki
Ko so poslanci odhajali na počitnice, so vsak po svoje ocenjevali delo v novi poslanski dvorani. Nekateri so bili do ureditve zelo kritični. Upajmo, da gredo kritike na račun načrtovalcev, ne izvajalcev.
Nad vodo
Velenjski knapi so se izkazah tudi pri prebijanju rova za vodo pri gradnji avtoceste v bližini Trojan. Prenekatere vasi so s tem spravili nad vodo. S takimi dodatnimi deh spravljajo nad vodo tudi svoje podjetje.
Po Evropi še Slovenija
Tudi po zaslugi »Evrope<^ se je zgornji konec Zgornje Savinjske doline že povezal 2 Evropo. Minister Presečnik je evropsko komisařko za finance po ogledu mednarodnega prehoda popeljal tudi po cesti med Ljubnim in Lučami. V upanju, da bo »Evropa« kaj primaknila zraven še zato, da bi Zgornjo Savinjsko dohno bolje povezali tudi s Slovenijo.
In vendar je v Ljubljani
če se ne bi zgodil še kak čudež, bo sedež holdinga Slovenske elektrarne v Ljubljani. Da se čudeži zlepa ne dogajajo, pa tako vemo.
Rešilni bazeni
Bazeni v teh poletnih dneh v marsikaterem kraju rešujejo problem javnih stranišč!
Konjički v sedlu
čez mejni prehod Pavličevo sedlo prihaja že precej turistov; eni prihajajo v Logarsko dolino, dolino miru, v miru, drugi bolj hrupno. Predvsem tisti, ki prihajajo čez Pavličevo sed-
2. avgusta 2001
tfoi^AS
NASI KIUJl IN LJUDJE
11
Veselje ob Toplici Je prireditev, kl si Jih se želimo
Veliki možje in male zeničke - vse pa »peričke«
r<)P()LSICA,29.Julij«- Tu« risliCno dništvo in kr;ijťvna slcii|)n(isl lopoKic;^ sU oh s<>* delovanju s Termami v nctlcljn popoldne v /xlrnvilískcm pjirku pn|>rHviM íá: ^^esin^^jsto [prireditev z naslovom Veselje ob Toplici. ()hÍHkovs)lci so bili n»v* du.^ni. orsan»/iitor|em pa seje l;ibko smejnJo. Tako kot se jv .slevilnlm /e v ,<ti»hoto popoldni*, ko stil se v no;>ome(Li pomerili /ensM ekipi domovih in Skal. Zmn^ale S4> Sknle. ZHto, ker 'ko|K>lK'}ini dobri »ostiteUi? lek-ma debeli : suhi. pa se jepode-velmelrovkah ob snivah smeha in hrupnem spodbujanju, koneain v dobro debelih. 10:9.
Na prireditvi je vse icklo kol po )na.slu. sprevod rokodelcev je obdal zanimivo popoldne: predstavili so se kosci s grabljicami in ob malici. Prikazali so siudcniarsto - iskanje vt>de z bajalia> in grndnjo lesenega vodnjaka- Ctlavnc so f>)le pericc. ki so hile v kraju pn-nteitibne žc nekdaj, saj jc bila Ibp^oiSica datcC naokoli /mana po njib. Da jo temu res lako, priCa Ijudskii pesem: »V To-poKiei so veliki mo?je in male /ćeniCke.vseso periCkePrikazale so pranje perila, obc^^-anje in likanje in iof, li.siini i starimi. prastarimi likalniki.


ifmn P;
á


Žganjekuha. Pridite, boste poskusi/^
V Topolšicijé bilo včasih zeio veWko peric.
^.ganjekuhâ je priv^ibila îsirok pa Sopek za fanîa. ki odhaja k
krog obiudovalccv. Žganje je teklo in tnarNikdogaje tudi poskusil. Tudi čebelarjema, ki sta prikazala delo s čebelami in vse kar knjeniusodi.zapcwrhpašc i/delke, ki na-sTajajo iz medu. ni zmanjkalo vcdo?eljniIi gledalcev.
Pod i^prcinimi prsij dí^maCink je lekla izdelava ro'} na star način: na.siajal jc p<>roCnl .^>pck.
Vilo Rožle obnavljajo
Dijaki likovne gimnazije bodo dobili nove učilnice
Koje v dexcio stopiln pinnUid in so večcrí |K)sIuIí topkjM. so se v ok<ilici nekdaruegii vrtca Ko^le prtCeli /l)ír:«tí mlatlci, ki so ]>o l>rí|)ov4>duvanju v hliAini /:iveěíh /4í<ir\j:ili hud hrup in niimourede se kuj razbili. Ne tako doli*o na/aj obnov^cni vrtee je vidno pntpiidid. /j)ti> so sť mehčani Inkret obrnili tiidr na nas. Z vprasiin-jem. kj\ib<)Z Ri>/ieto]n, smo takmt str)pílí k/u|>anu Srećku Mehu. ki nam Jc dejal. <la li<i mesto v i^em uredilo učilnice nt dyake liki)vne^imnit/ijvinhkr.di prostore nulrušivo Šjile>kih likovnikov;
ObncTvti jc Tupiti} napovedal že v niaju. Dnevi,s^) letói. ^njimi tedni. okoli vile pa nismo opazili nobenega stroja. Ko smo prejšnji leden pnvprai<ili. kaj se dogaja, nam je Srečko Meh pojasnil;
»V tem ča.su tekla pr^ravljalna dela. Najpre^je bilo treba naredili popis del. dobili ludi projektantske rcsilve. prijaviti delo in pridobili ustrezna dovoljenja. Iskali smo nuOin íiniuiciraiija, med drugim smo se prijaviti tudi na Sklad za ljubiteljsko kuJluro RS «i HifuiiiiKiranje paijekia. Do^ivaijjili smo se s Šolskim centn'>ni,k;J<o vtio uredili. 5>cdaj lahkih rečem, da je poptxlba pixlpLsana in dabt^ V okN'im občinskega pra/jiika, septembra, tudi <xlprlje obnovljene vile Ro/le za namen likvivne gimnazije,«
V petek je podjelje Mins NI. ki i^bnovii izvaja, hitelo z deli. In kai bt^do postorili? »RaCunauio. <Li bomo obnovili sanitarije, tla. nekaj .siropov, vgradili sirešna okna, uredili zunanja okna in jih zasitili lakn. da nam jih nc b^xlo potolkli, kar se prepogiisto do-gaja.
Niwo Soîski'j leio se bo zagotovo za dijake likkwne gimnazije začelo v vili Rozie, kobokončana. pasebomodk^vTvarjafi.ali lxv do ludi ŠalcSki likovniki lahko uslvaij ali in delal i v njej.^
m Bi
Konec minulega tedna so deta v viti Rožie steiiia. Obnovili bodo notranjost, zunaj pa posi<rbeU predvsem za
zaščito pred nepridipravi.
vojakonî... Obiskovalci, so cvetje di>besedn^> razgrabili.
Anipak 10 ^ zdaleč ni biJo vse. V zdraviliškem parku je fanl.ki seje dolgti zdravil v lop^jL^ici. izdeloval v<vščilnice. Prireditev, ki j<»jc imel prilo:?,nosi spremljali dvakrat, ga jc tako navdušila, da je leu^ organizatorju pLsal.če bi smel »^delovati... Seveda je.
Pa striženje ovac. na kla«»ičcn način, s škarjami in na N^lj modem, z elct riko. Volno, kije padla z njih,st> tak<ijskr1aćiii.spre-dli in na koncu vvrige so iz nje že pletli nogavice,
Lončastvci. lo sicer ni doma v 'lopííL^ici. ampak prihaja iz drugih krajev. Pa kaj bi u>? Vseeno je bilo zanimivo gledali, kako nastaja vrč. Konce koncev je prav v zdraviliškem parku "»doma« lončar.
Pa Žagarji! TisîL ki žagajo deske. Prikaz rcvinega rezanja 4 metre dolge deske jc navdušili Ali pa pokrivaiïje strehe s skodlami. pletenje koSev. koJar. mlačevin seveda vedno dobrodošle domače dol)roie...
Menda ja nismo k^jga po nesreči spustili! Ne bi si odpuslili. Ker wv bili v 'IbpolSici vsi. ki so
Prale so tudi perilo za bolnico.
prireditev pripravljali in na njej sodelovali, od prvega pa do zadnjega. odlični, /aio smo se imenom izogibali, ker se pri njih Še najlaŽA.' kaj zaplete.
Drugci leto pa spet. Ziigoto-vi>, Skoda bi bilo. če ne.
■ mkp.foto: 6. Zakosek
Ko Je bila ovca ostrižena, Je bilo treba volno skrtačiti in spresti.
Pod spretnimi prsti so nastajale rože.
Kinološko društvo Velenje
Velenjsko društvo se predstavlja
Kinološka /ycm Slovenije letos pni/nuje 80 let delovai\Ja, Kinološko društvo Velei\jc pa <k:hsje ^c27 Ivi. Trenulnoje vdrušivu včlanjenih 100 ljubiteljev stirino/.ccv; ki svoje pse urijrt na poligonu ob velenjskem je/x!ru. Udeležijo se lahko tečajev urjenjfl, kjer se njihovi psi naučijo poslusnosti, obrambe, sledenja in šc marsičesa.
Društvo izven Velenja pred.siavljajo tisti, ki hodijo s psi na tekmovanja, sami pa za pronxxrijo pc^skrbijo na raznih prireditvah v Velenju, kjer predstavIjajosposolniosli svojih pstw, lako je bilo tudi na konjeniškem turnirju v Velenju, kjer so predstavili okoli Iň pasem, ki trenutno doma In ne na pi'»člinicah- Prikazali so poslušnost in obrambo, otnx*i pa-<^o se laitko naokoli vozili z vprego huskijev. Lelos se btuto predstavili ludi na drugih prireditvah, nted drugim na Pikinent festivalu, v avgustu pa načrtujejo akcijo v mestu Velenje, s katero ht>do t>p(^zarjali na p<^membnost vrečk z.a pasje iztrebke, ki jih prcnckaleri lastniki ne pt'ispravljajo za
swiimi psi. Zch se zavzemajo za osve^-anje lastnikov psov. da bi se ti začeli zavedati, kako nep^K^i.^čeni pasji iztrebki jezijo ostale občane.
Drugače pa ao člani aktivni tudi na daizabneni področju, saj včasih organizirajo skupne piknike, zabavajo in družijo pa se ludi na tečajih.
12
ZANIMIVO

2. avgusta 2001
V KS Plešivec so v sredo polagali asfalt
Težak teren ni bil ovira do nove ceste
Vča.iiili se listK ki ^.ivima v ni^slu« res ne /uvedanio« ka.) prav/i^-prav pomeni lOU ali vvč metrov nove asf;»!Ine ceste kje n» podeželju. Sploh, ku$*re rd predele, kjer je leren sirm in težak /a^HKln^fo. V Plei^ivcu so lani pričeli urejati cest» v naselju Pusti potok, prejšnjo sredt> so na njej polt>/ili še 600 metrov aslaltre prevleke. Krajani so xa Ut, da se l)odo odslej vo/ili po sodobni cesti, 0|;>n»m-no naredili vami, na pomoćpa jim je priskočila tudi MO Velenje.
Marjan Stunipfel, predsednik svcia KS Plešivec namjc povedai: »Predel, kjer smo dobili novo ceslo, je zelo sirm in hrítxwii, zalo jc bilo poircbnih veliko udarnKkUi ur. Poleg tega so krajani» ki živijo oh cc.sli, prispevali od 200 do 600 UsoCSIT. Naša obvc/a jc namreč bila, da ceslo pripravimo do polaganja asfalta. Delo zagotovo nc bi bilo konOano, če ne bi z njim pričeli žc lansko lelo. Pt>Jreb-no je bilo naredili veliko propusiov in škarp, marsikje /nižali klan-
Nova cesta Je v ponos in vesetje krajanom Plešfvca, saj so za njo garaíL Opraviti so ogromno udarniških ur na strmem, težkem terenu, ob katerem leži osem domačij,
ce. Zalo sc jc delo zavleklo za dva meseca. Sedaj bo treba urediti Ic šc bankine.«
Prvo soboto v septembru v Piešivcu praznujejo krajevni praznik. Letošnja največja pridi>bitovbo ravno ta cesta, ki jo bodo takrat tudi uradno predali namenu. »Krajani so zelo veseli vsake pridobitve, /aio upam. da niim b<j u.spclo pripravili lep praznite.
V Plešivcu so letos aspeli uredili Že 400 metrov ceste od domačije Ibtovnik do Jesenjakov. »Leži na 800 metrov nadmorske višine, odsek pa jc Še bolj strm, saj leži na področju (iraške Gore. Veliko dela imeli, da so znižali klance. Cesta prej ni bila prevozna v /imskem času, sedaj pa je. Polcgtcgaje veliko lx)lj vama. Poudariti moram, da so tretjino prispc\'ali iz MC) Slovenj Gradec, tretjino MO Velenje in prav toliko krajani sami. S skupnimi močmi je ilo!,« nam je povedal na^ sogovornik.
Leto.'v bodo pridobili Se vse p>lrcbne pn)jckte in papirje za ureditev mriiškevcžlcc,pravvtch dneh pa krajani podpisujejo pogodbe za pristop k izgradnji kanalizacije. Dela naj bi stekla v letu 2002, računajo pa, da sc bo za novo, prcpolrcbno kanalizacijo, odločijo 45 domačij.	■ bš, foto.yos
MUTKA OBČINA VU^lIt
^ir
Obvestilo!
Zaradi spremembe poslovnega časa v upravi MO Velenje so uradne ure za občane, organizacije in skupnosti ter za druge pravne osebe v naslednjih terminih:
PONEDEUEK
SREDA
PETEK
od 8. do 14.30 ure od 8. do 16. ure od 8. do 13. ure
Andreja Katič, tajnik MÛ Velenje
TRGOVINA KOŠARICA ťPSAooA
Pemovo 17a (pri Veliki PireHci) ^ ~ '
JélBfon/fwG 03/ 572 80 80
POSEBNA PONUDBA
OUE RASTLINSKO PVC 1L	169.90
SLAD. V 5GKG VRECi^IKG	154.00
MÛKATÔ0025/1K6	68.00
KiSZAVUGAMjeSL	194,90
MLADA ČEBULA 10KG	S99.00
NAP0LITANKELEŠNIK1K6	419.00
KRMNI JEČMEN 1KG	34,90
ARIEL 6KÔ	1.993.00
ORANŽADA 6x1.5L	4&Q,00
PERSIL 6KG	1.999,00
BRIKETI HOBY QAT&KG	1.399,00
KRMILNA M0KA1KG	33,9Q
VESELO POFOiJiNi VKQ&AHiCl 1.9. OB 17.Hf ZABAVAL VAS BO ANSAMBEL MODRUAN/. POVEZOVALEC iN GOST VEČERA: BORfS KOPfTAR iN FOLKLORNA SKUPiNA DOBRNA. VSf NAKUPi 00 30.7. 00 1.9. seboooseStevauínprejeuboste KUPONE ZA HRANO iN PtJAČO.
*KDOfi VARČUJE V TRGOVINI KOŠARICA KUPUJE!*
Piknik oboževaicev Nataiije Verboten uspei!
v Irtïtje }»re rado, so rekli in uspeli. Na pra/nikdrhivnosti, 25. junija, se je mno/icu članov fan duba Natalije VeríHiten xhrata ob ^martinském Jez«ru prí Celju in ónn preživela v družiti t )i<»stlte]jlc(>. Družabno srečanje seje /ačelo k prijelnlm kram-(jan^fent, nadaljevalo \m s presenečenjem članov /a |>evko.Ta jih
je v ^hvđlo pova]>itđ nu izlet p<i jezeru s pumikom "Jezerska kra-Ijica".
Na koncu sť) člani fan duba, / Naialijo na Colu, zapeli in <xi-plcsali pcvkino največjo uspcAnico "Rdcć Ferrarri". Bilo jc nepozabno, oboževaki pa so se slrinj«il(, da lokralni piknik nikakor nc smel>ili zadnji. Nalaliji lahko pižele na niLslov Pan Club Natalijo Vorbolcn. Kersnikova 33, Velenje. alipajoobišCiic na splolni sirani \vww.naialijavortH>len.œm	■
NâsvePi iz têkarm
Osteoporoza
Osteoporoza je sistemska bolezen skeleta, ki jo označujeta majhna mineralna gostota kosti (MGK) in mikroarhilekîurne spremembe kostnne« kar pnpelje do Krhkih kosti« ki so zelo podvrteneziomom. Napogosteje pride do zloma zapesja, vretenca in kolka. Posebej pogosta je pri belopoltih ženskah po menopavzi, saj v tem obdobju pride do upada ženskih spojnih hormonov (estrogenov, gestagenov), ki sodeluiejo pri izgradnji kosti. Kost {eživa snov, ki se nenehno izgrajuje In razgraluje. Največjo kostno gostoto doseže človek v tretjem desetletju svojega življenja, nato pa počasi razgradnja nadvlada izgradnio. Treba je poudariti, da je preprečevanje osteoporoze učinkovitejše kot njeno zdravljenje. Preventivno lahko za nomialno MGK skrbimo z zadostnim uživanjem kalcija, z redno telesno vadbo pri kateri človek nosi svojo lastno telesno težo (zmeren îek, tioja po stopnicah navzgor), včasih so potrebna tudi zdravila. Osteoporoza je bolezen, ki ne boli (vsaj ne preden pride do zloma), zalo ie potrebna misliti na zdrav način še preden pride do tragičnih posledic, ki lahko bistveno poslabšajo kvaliteto življenja vsakega posameznika.
Omenili smo že pomenopavzalno osteoporozo, pogosta pa je tudi senilna osteoporoza pri ljudeh starejših cd 70 let. Za to obliko obolevajo tudi moški, vendar je pogostejša pri ženskah. Zelo pomembnajetf. sekundarna osteoporoza, ki jo lahko povzročajo nekatera zdravila. Na| omenim glukokortikoide (protivnetna zdravila)^ antiepiieplike, imunosupresive (zdravila, ki zavirajo imunski s isle m), velike odmerke ščitničnlh hormonov. Osteoporoza je njihov neželjen stranski učinek, vendar so za zdravljenie nekaterih bolezni nujna In se jim ni moč Izogniti, če se ie da, jih poskušamo zamenjati z ustreznimi alternativami. Pomembno je poznali nekaj napogostejših dejavni kov tveganja za osteoporozo pri ženskah: • osteoporoza v druSni, - nezadostno užívaje kalcija in vitamina D v prehrani.
-sedeč način ^vljenja,
•	mršavost
-	zgodnja menopavza,
•	nobene nosečnosti,
-	uživanje alkohola In kajenje, •nekatera zdravila.
Za preprečevanje osteoporoze je najpomembnejše že omenjeno uživanje kalcija. Kalcij ima največji učinek pred 30. letom starosti, koristi pa tudi pozneje. Zadosten vnos kalcija le pomemben za normálo rast in razvoj okostja. Dnevne potrebe lahko zadovoliimo z ustrezno prehrano (mleko, mlečni izdelki, zelenjava, ribe). Če v hrani primanjkuje kalcija, če se morebiti pojavlja laktozna Intoleranca (odsotnost encima za razgradnjo laktoze mlečnega sladkorja) ali pa se kalcij iz črevesja slabo absori)ira, potem je potrebno dodatno dodajanje kalcija z ustreznimi zdravilnimi pripravki (tablete). Te naj bi uživali med jedjo in večkratna dan, ker se tako katcijbolje absorbira. Za dobro absorbcijo kalcija Iz tankega črevesja, prav tako pa tudi za njegovo reabsoiDcijo v ledvicah, je zelo pomemben vitamin D (kalcilriol). Vitamin D je ponavadi dodan nekaterim pripravkom kalcija, ki jih lahko bolniki ku p ij o v 1 ekarn ah brez re cepta. Pri zdravljenju osteoporoze se pogosto poslužujemo hormonskega nadomestnega zdravljenja (HNZ). Kot smo že omenili, v menopavzi upade koncentracija ženskih spolnih hormonov, zalo jih lahko dodajamo v obliki tablet ali transdermalnih obližev. S HNZ uspešno zmanjšamo ali preprečimo razgradnjo kosti in povečamo MGK, s tem pa tudi zmanjšamo tveganje za zlome, Vendar se je potrebno zavedati, da eslmgeni povečujejo nevarnost razvoja raka endomeirija In raka dojke. Imajo pa ugoden učinek na srce in ožilje, saj zmanjšajo nastanek slabega holesterola (LOL) in povečajo nastanek dobrega holesterola (HDL). S tem je zmanjšana nevarnost ateroskleroze. Same estrogene redko uporabljamo, skoraj vedno sov kombinaciji s še drugimi ženskimi spolnimi hormoni gestagen! (progesieron). Ženskam, ki nočejo sprejeti omenjenega tveganja (razvoj raka), lahko ponudimo alternativno možnost zdravljenja s t.i. difosfonatl. Le ti imajo veliko aiiniteto do kostnega tkiva in tam zavirajo njegovo razgradnjo. Ter^ija traja 5-7 let, njihov učinek pa se kaže še vsaj 2 leti po prenehanju jemanja zdravila. Difosfonate (aiendronska kislina) lahko uporabljamo tudi pri zdravljenju osteoporoze moških, saj lfi te ne moremo zdravili s HNZ- Pri
moških se pogosteje pojavlja že omenjena sekundarna osteoporoza. Kol neteljen stranski učinek difosfonatov bi omenila draženje prebavnega trakta, kar je posledica njihove kislosti, zato se morajo bolniki še posebel natančno držali navodil iamiacevta. Mnogi strokovnjaki priporočajo za zdravlienje bolečih osteoporoznih zlomov vretenc kalcitonin. Kalcitonin je pepidni hormon paraíoiikularníh celic ščitnice. Zadolžen je za nalaganje kalcija v kosti. V terapiji uporabljamo sintetični lososov kalcitonin; in sicer v obliki Intranazalnega pršila. Kalcitonin ima tudi analgctično (protiboiečinsko) delovanje, zato je ob njegovi uporabi poraba analgetikov manjša (po zlomih vretenc).
SERM aH selektivni moctulatorji estrogenskih receptorjev so dokaj nova skupina zdravilnih učinkovin, ki oponašajo delovanie estrogenov Z vezavo lahko izzovejo eslrogeno delovanje ali pa le tega blokirajo. £na izmed takih učinkovin je raloksifen. ki zmanjšuje razgradnjo kosti in hkrati povečuje mineralno gostoto celotnega skeleta. Te učinkovine imajo tudi nekatere druge ugodne stranske učinke, saj zmanjšujejo pogostnost raka dojke in znižujejo koncentraciio slabega holesterola (LDL). Bolnice pogosto poročajo o vročičnih oblivih, neugodno pa je tudi povečano tveganje za Iromboemboliio. Z dodatkom ftuoridov se kostna gostota sicer poveča, vendar lahko nastane nenormalna in lomljiva kostnina, zato jih ne priporočamo ne ženskam ne moškim.
Pogostost osteoporoze s staran|em prebivalstva narašča, zato gre ludi v prihodnjih letih pričakovati povečano porabolehzdravil. Še preden pa je potrebno poseči po omenjenih zdravilih, je bolje skri^eti za zdrav način življenja. Gibanje inzdrava prehrana sta k|ui do uspeha, v njuni družbi je pogostost obolevanja manjša. Ne preprečujeta le osteoporoze, temveč tudimnoge druge bolezni. Pomembno se je izogniti številnim omenjenim dejavnikom tveganja. Naloga farmacije kot znanosti pa je in bo, da tistim, ki so že bolni, z varnimi, učinkovitimi in kakovostnimi zdravili, poskuša povrniti prvotno kvalitetožl vile nia.
pripravita Magdê Zim/o, mag. farm.
Literatura:
Veliki zdravstveni priročnik, MSD, MK, Ljubljana 2000
Farmacevtski vestnik, posebna štesnika, letnik 52, Ljubljana, maj 2001
Goodman&GHman: The Pharmacological Bases
SODELUJTE V NAGRADNI AKCIJI
Mi CAS II HID SIMD DNIEIIIS NAERUIUEIA
AJ
Med dopustnISkimI dnevi ali počitnicami gotovo doživljate veliko zsuilmlvega. Zakaj ne bi delček tega ujeli v fotografski aparat ter zanimivo fotografijo pokazali ludl drugim. Zato danes začenjamo akcijo IZBIRAMO NAJ FOTOGRARJO POLETJA. V njej lahko sodelujete vsi, id se ljubiteljsko ukvarjate s fotografiranjem. Vsak teden / bomo v uredništvu izbrali najbolj všečno fotografijo, jo objavili, avtorja pa nagradili. Vse ^ tako Izbrane fotografije bodo na koncu akcije kandidirale za fotografijo poletja. Njen avtor ' bo 2a nagrado prejel fotoaparat.	.
Fotografije pošljite ali prinesite na: Uredništvo Našega časa ali v FOTO STUDIU CENTER. Še îo: Vse fotografije morajo biti izdelane v FOTO STUDIU CENTER.

HOROSKOP
OVEN OD 21.3. DO 20.4.
M sicar se boste aíoti ii pn razmišlianiu o pr^diosD Kol ka^ $ID[ohnebosleveive(leli,ka<sl živeli boste iz dnevG v
le. To tx) nâibolj jezilo jamerja, Ki je po $voie ^ dd^ obupal iiad vsmi Zatone boničújdne^ásebosteM|ubpolnih&0Qču(iíicE3Tv Ijsno OdiLi[enastboposËËvsat^{ân|ikRna)ce-ne trošile preveč, ker ka2e. (Ëcnliaja sudK ot>dotje
BIKOD21.4. DO 21.5.
Blëaiseboâs kibo,toveste2evii$re],2elonapcien Tudi at t)cďevsebol|nemirT^Mnrazdra2liivf.PiK^vsempap^^ ^er &oíDtákDprenááai,eeEva^&ovsšdiá)njheEolerira) Pn;atel|(cabo cpazovala le še nefôj dni polem pa vom bo odprta oů IdkDneboSoveidc^go.l^ne'^MDrcËbi^mkonstjlo će bi S6 vsK (Ën po rr^an pfipr^/liali na nove napor? in me 2a to bCBle poirebodi precteem kcndicijo in mirnejše Sv«
DVOJČKA OD 22.5 DO 21.6.
B^Sali boste od vsal^ni ika tn i^ičnosti V sani^tan ^etu se vam bodoi^koptčsne levice zdele lei^ m m\\ boíeCe. izloalosebo. cËste lokiat izbrali pravo pd, saj se bostežev neto] dn^ poCutili ve-likobol|§e Tudi novo aiEir|i|Obos9edobili ć^lipejobosrepred-vsem družini, Ki se bo spel i^ia. Pri ^ ne pozabile, da le pfetiratisnje s ď^diMmi razva(&ni zadnie, Kar tienu^o potrç^]e> te Do^de, (Ë rmts trdno voljo m znfiini vsai s ne^ časa
RAK OD 22.6. DO 22.7.
Dnevi se vam bodo zdeli pn|âznf,pf3v tako v€S(f:^|3tel 11 Intakâii ludi bodo. Obncvili boste zaloge 9/oje eneigije, stem pa boste pr^-netili nB^ikoga. ^ a boste kai Mi, povejte top na glss. {£ boste do tiďega ludi pnšJi. Casje 2e bil, da síe QčeJi misliD ludinaseinnelenadaiga Sploh,kerte^dosletniâeriâli Mcïda vas bo Ido Čudno gledal, a to vs naine mod Pnjateljicavamboa-up3Ë skrivnost, h vas bo po ď^je pn^zadela R) drugi strani pe van bo dcdcondio odprla
OČI.
LEV OD 23.7. DO 22.8.
Okoli se bodo ckigaiaiedokai iudnesMan.vipaboae\$eeno$ svojim ?ivijen|em povsem adovoljni. pravsprav se $loh ne boste imeli nad Cim pritževali, si vam bo če»*se boste lotili, (e^fo kûtâ^lite VrasÍ&iln|ihdnehboaed(rBp(li ludi svoj finančni po-loâj la [»nekaj presečnem stiâ<én[uspetlâjezadh3liAfs^^ cbbi u^li. boste^ ramiišliali o večji nvesDciii. Morda tudi pra^ S3[ boste imeli vse pogoieato.
DEVICA OD 25.8. DO 22.9.
Riilni boste (de[in načrtov, niiakor pa vamnebûâo od rok, ise^iudicpeljalirvceloi^ uresničili.To vem bodo^^ nos ëto sodelavci hol partner 'ë bo spich har naprej vt^ v «s z vpiBSan|(, ki vam ne bodo čsto nič všeč Vse v 2M|en|u se spreni-nia neoc^isno od vaših &l|a. Sklenili bosle mofdi velâck(yrprani$. ki isřiko iirihodiiostposiavi popoliK)ma na glavo. In lo hočeš- nočeS Na ljubezenskem po-[toč^u bo vlaiËlo stišie aii pe rah la naveliânosl
TEHTNI CA O D 23.9. DO 22.10.
V ijubezenskili ade^ boste prehiti sanega sebe. zato boste a-padli kot zelo zmedeno bitje. Nič bcdje se ne bo poâJtil i^ranec. ki mu áe n^ dni ne bo pn čem ]e m pr^/zspiav Selile od mega Lis&^tekonjemcěitečssučasSt^jetrebapustiú dado-zcf jO. bo2 u^ povsem prarefo, če se bos^ pr pravilen» odreči iesv(^emitprct&teiixič3su Prh^ čas sprememb, ki se |lh boste le^konaolili
ŠKORPIJON OD 23.10. DO 22.11.
Vroče poleme dii boste ietos posicjlali ckorisDti še za kaj drit^ kotzgol[lgnar]enie.Abovenelnoos&lolepriposlih sainebo-sle im^i dwoij enetgije, da bi poleg vsaldanfih obvezFMSti več Ca^ pcs^lisebi.Dobmje2e,dasiespirali c^sezaremeriatenda so S311 dijgi nnogo pomembnefši od vas aiinh. Na (lopiislu boste spoznali nelsj novih ljudi, nekateri med njim pa bodo vei]^ posďi več kol le znanci Termo^a oseba bo na vos r^edila še posebej močan vds
STRELEC OD 23.11. DO 21.12.
Vaši ćmbu^ozni načrti se bodo počasi pnčeli sesipaH. za kar krnite vse cAoli vas, lesebe ne Cas je. da se zanrsiite rtad s\o|im; dejanji m poshuSale tudi vi odpraviti kakšno 9A)io r^sko To, da lii in^te. mendajaveste.asejihvčasiti prgrdoavetËte Ljudem, losován na|bli2]e. m)o ato vâsiti ni lahko ?iveli z vani Poo^ni ste poćii-Is, pa tega ne priznate Ob tem pa ves čas poďil|die da si 93 lâiko pn^«šč)le, čep(?v dajete okolici občusk, da lo m mcgoče
KOZOROC OD 22.12. DO 20.1.
Nelatera spoznďija vtrvljenju presen^jo mnogo bolj. kot bi človek Dočako^ Né|hujeje26avami.vseenoçâbc$tevelikûiBzmiâltali o svojdi 2el|«ti o rrc2nos&h, tja o njih ne le ^faiejn arçdk jih ludi (zpeijelB Dotkli bosle neverjetno eneiyijo in voljo, da se spcpri-mete z novim izzivan ^vljenia. Ob tem ta ne sniete pozabili, da m* slevečsami Dnj^masebomaalazvaSmiotjoâKam.kis^obi-Dtvegsie.sirm^b F^erboUdilDkratranjmev^oč.páč^^bonBlces^
VODNAR OD 21.1 DO 19.2.
Vzelooiodf^ obdobju ste, 2to izkcnstis vse pfDste potenciale r\ vsako minuto svoiega čas Že Mu se bo usËvifo. ^i pa bodo dopicîf. sa[v Ëh nwsikcga CKj ^h. ki jih bosfê2urâsni&i?v svoi^n^rtovpoliebofili.nebostemoglidctíti.Tudizavasbopnšel čas počiDQ, kl bo lelDS, kotlaje, pov^mdrugačen kotsë bili vajeni.f^nolopaie tisto lor Dolrebujete, dasi obncMleďoge energije m se pnpravfte na nspomo jesen.
RIBI0D20.2. DO20.3.
Vâsth stvari M) predvidite tud vTi^rej pnlempesepor^iodme zmotil Tudi tokistbo tako. Cgx» tega ne bos^ hoteli potezati, se bede počutili nemočne In Ei se v3Tibovidelo2e na cbrazu Na^naii f^ boste potrebovali. lepomilovsRje Bedite od ljudi, ki vas «piav-liajo v slabo voljo m 2 nerganjem povsočajo câ se počutile še slabše kot sicer če ne bo šlo dnjgače, se odioč^fi 22 aâsen>K)d-klop«« Na čustvenem poMju pnčakujete vihar pa bo zapihala le n^lo rrtcnejâ sap^
Hvalimo, graj
Hvalimo
Velenje sc lahko pohvali / zares lepimi, i/virnlmi in lepo vzdrževalnimi /asaditvami- Tak-^na jc ludi na C ankarjcvi, pred vele nj.sk o Namo.
i 'j
Grajamo
Središče Velenja je lepo urejeno, pa ludi 7í\ red in čistoćo je dobro poskrbljeno, /al pa le/ko pričakovani odlok o plakatiranju Se ni obrodil sadov. Takole vij^ijo plakali v mestu, na ( ankarjcvi eesli.
Odmev
Smeti niso
gimnazijsice, so Farminove!
Iz Solskťga centra Velenje smo prejeli /;ihv<ilci /m pohvalo, ki smo Jo j/rekli v prejšnji števil* ki v tejle nihriki in sicer smo (M)hvalili imsIikHvo na velenjski ^imna/iji. Obenem pu smo po* slikali pnivcato smelisče pred gimnazijo in Aiplsali tudi nekaj krilik na njihov nicun. In to pra>ijo neutemeljen«». Smeti niso njihove., ampak Farminove. Takole nam |')ojasnjuje dirck-lor Šolskega ccnir« Velenje Ivan Kotnik: '\Snieti oh ^imna» /iji niso na^et So od Farmina, r(»rej 4kJ |»H(jetnikov, ki naseljujejo to zapuščeno /.^radho, ki ob vsej svoji vťlikosti In ihi» memhnosti nima niti hii^nika, k;ij šele uuspiMhirja. Najemni-ki o/iroma lastniki pa ne plačujejo tuJvozj) smeti in Jih zato podjetje PLIP ne odvaža! Zato hi bilo zanimivo slišati tudi mner\|ep<KlJeUa puri Kako Jc sploh mogoče, da tak.^nn poslovna /.^radha nima ureje* ne^a odvo/a smeli, pa tako ni-kojniir ni jasno. J'udi našim dijakom, ki jih v/^ajam<» in i/* ohražujemo za odgovoren od« nos do okolice to ni j;tsno. Prav Untov(» pa to tudi ni v/j^ojiK»!" V svojem pismu je direklor Šolskega eenira i/razil tudi upanje, da ho članek "odmeval" tudi do kakšnega komunalnega inšpektorja?!
Zadevo smo preverili pri podjetju PUP /a mnenje smo za-pr^vsili direktorja .ložeta Mrazii. Najprej nasjc zanimalo, kako je sploh / izterjavo sirt>íkov za odvoz smeli.
"Problem dolgov m opravljanje celotne javne gospodarske službe je iz leta v leto večji. [Ve-nutno imamo že okoli deset od-sttitno abstinenci» plačil. Doslej smo skušali problem razrešiti /. vsemi leiiitimnimi po* stopki (redno opominjanje, pa tu2he...). Pri okoli 270. uporabnikih pa smo z vstm tem povsem neuspešni, /ato smo jih konec junija še enkrat opo» /orili in v tem o}>ominu tudi napovedali, <ia Jim bomo če/ en mesec, v kolikor dolgov ne bodo poravnali lah pa se vsiij i našo službo dogovorili o mo-
rebitnem obročnem odplačilu dol^a), prenehali odvažati sme*« ti. O vsem tem smo sevťda ol>« věstili tudi občinska vodstva na idotnem ol)močJu, ki ga po* krivamo. Žal seje odzvalo le 10 odstotkov dolžnikov, pre« ostalim pa smi» zdaj tudi zares prenehati (xlvažati smeti/* No in med temi je tudi Farmin. .lože Mra/ pravi: "S podjetjem Karmin nimamo pogodbe. V tej stavbi j«* kup p4»djetniko> in sa-mi»stc»jnih obrtniki»v« nimajo pa pravej^a upravnika« ki bi skrí)el za te zadeve. Mi se s posamezniki ne moremo dogovarja ti. saj bi se sicer zg(Mlilo, da bi bilo okoli tega (HHljetja kup [hh sod za smeti. Seveda pa naše podjetje tudi nima nohene^^a pooblastila, da bi v takiýnem
odvažanje smcii uporabnikom, ki storiiev ne plačujejo?
ne gre same» za smeti, gre za celotne komunalne storitve. Mi smo ř.e ukrepali, preko upravnikov smo poslali stano* valcem in uponibnikom poslovnih prostorov opomine in jih opozorili na določila stanovanjskega zakona po katarem Je mogoče zahtevati tudi izselitve. Vsekaktir pa ti prolilemi odpirajo nov«* pr<»bleme in najhr/ bo potrebno dop(»lniti tudi nekatere odloke/* Ali Tone Brodnik ve, da slavha Farmina nima upravnika?
tij problematiki smo pred meseci že govorili in bil sem prepričan, da Je rešena. Imeli smo
ki nam je povedala, da do lega dogovora ni prišlo kljub njeni pripravljenosli, izvedeli pa smo ludi, da ima podjelje Farmin novega direktorja. Te naloge od 26. julija dalje opravljata I*eler Šulek in Matjaž Jamni-kar. Pogovarjali smo se z njim, vendar pa nam ni mogel veliko povedati, saj sc / vsemi p<îdro-bnastmi Še ni uspel seznanili. Meni sicer, da je pogodba s PUP morala biti, saj jc ravno v ponedeljek (3(1. julija» ko smo govorili z njim), dobil aneks k pogodbi- Vsekakor pa se tudi on strinja, daje bila stavba Farmina doslej ?ek> slabo vzdržcva-
primeru kakorkoli ukrepalo. Nered oki»M tega ol)jekta pa Je resnično ne«obvladljiv. Posode za smeti so ra/metane, običajno je okoli njih velik nereil« ne-maloknit p» končajo v Paki, ixl koder Jih |y>tem nosijo naši delavci. '\\idi sicer je okolica te stavbe neugledna, ni pa nikc»-gar, ki bi kakorkoli ukrepal.** Je res, da mestna občina Velenje nima komunalnega inšpektorja?
Tone Brodnik. pre<lstojnik urada za javne gospodarske službe: *'Kesje in to Je problem, ki se ga /avťdamo. Županu sem žepreillagal, da ga jeseni ziipo-slimo.**
In kako gleda na morebilno nc-
sestanek na to temo in podjetje Jane Knvtičnik je bilo takrat pripravljeno sprejeti te naloge. Prepričan sem bil. da so stvar uredili.^* Poklieali smo Jano Kavtičntk.
na, prav tako ni bilo dovolj dobro poskrbljeno za njeno okolico, vse 10 pa namerava v najkrajšem možnem čh.su urediti.
■ Mira Zakošek
14
TV SPORED
«»^ilS
2. avgusta 2001
ČETRTEK, 2. avgusta
SLOVENIJA 1
08.00 Odmevi
08.30 Zgodovinski parki in
vrtovi v Sloveniii 09.00 Podkiobukom 09.50 Zgodbe iz školjke 10.30 Svet narave, 3/11 11.30 Vino moje delele 12.00 Umetnost bivanja, oddaja
tv Maribor 12.30 Gradovi 13,00 Poročiia, šport, vreme 14.10 Taikshotfir 15,00 Ivana Orleanska. 2/2 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Volkovi, i^rovnice in
velikani 16,55 Arčibald, 14/26 17.10 Na liniji 17.45 Slovenski pesniki in pisatelji
18.10 Odkrivajmo rnanost, 3/10 18.45 Risanka 19.00 K/onika
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Tednik 21.00 Navratnanos, 5/1Q 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Dogodek y mestu Gogi 00.15 Brane Rončel izza odra
SLOVENIJA 2
08,00	Vremenska panorama
10,00	TV prodaja
10.30	Vremenska panorama
14.30	TV prodaja
15,00	Videos potnice
15.35	Naše 20. stoletje, 11/12
16.30	Rad imam Lucy, 76. del
17,00	Dr. Quinnova, 16/29
18,00	Poroka na papirju, kanad, liím
19.30	Vkleospotníce
20,05	Osamljeni planet
21,00	La capitale du Monde,
franc, špan. film
22,30	Sopranovi, 8. del
23,20	Zločinslu tango, 4/14
00.10	Videospotnfce
J
08,30	Oprah show
09.30	Vse za poljub, nad,
10,30	Črni biser, nad.
11,20	Obala ljubezni, nad.
12,10	TVdoberdan
13.00	TV prodaja
13.30	Newyorškapolioija. nan.
14.20	Zakon v Los Anç^lesu
15,15	TV prodaja, nan.
15,45	Oprah shew
16,40	Obala ljubezni, nad.
17,30	Orni biser, nad,
18.20	Vse za poljub, nad.
19,15	24 ur
20,00	TVdoberdan
20.50	Raztresena Ally, nan.
21,40	Prijatelji, nan.
22.10	Zahodno krito. nan.
23,00	Zlobni dvojček, nan,
23.50	M.A,S.H„nan,
00,20	24 ur, ponovitev

2T 4«
sa
09,00 Evropski turnirji v golfu.
ponovitev 09.30 Frsnkie Lane, posnetek 1.
dela koncerta 10.10 Vabimo k ogledu 10.15 Naj spot dneva 10,20 Življenje z monem,
dokumentarna oddaia 10,45 Videostrani 18.55 Naj spot dneva 19,00 Regionalne novice 19,05 Pisani krokarji, ponovitev 19.35 Obvej^ila 19,55 Vabimo k ogledu/Oglasi 20,00 Motor sport mundial, tedenski pregled dogajanja na področju moto športa 20,30 N'Sync, posnetek
konceila. Live at Madison Square Garden 22,00 Regionalne novice 22,05 Skrbimo za zdravje<
Multiple skleroza, pon. 2Z.00 Naj spot dneva 23.05 Videostrani
PETEK, 3. avgusta
SLOVENIJA 1
08,00 Odmevi
08,30 Oddaja W Maribor
09.00 K^ukčeve dogodivščine,
lutkovna igrica 09,15 Volkovi, čarovnice in
velikani. 21/26 09.25 Arčibald. 14/26 09.40 Na liniji 10,05 Oddaja za otroke 10.30 S bvenski pesniki In
pisatefji 10,^ Odkrivajmo znanost 11.25 S tovenski magazin 11.55 Sofie, 1/3 13,00 Pofočda, šport, vreme 13,25 AlKa, evrqjski kultumi
magazin 14,15 Navrat nanos, 6/10 15.05 Vsakdanjik in praznik 16,00 Mostovi 16,30 Poročila, šport, vreme 16,45 Ole Aleksander, S/7 17.00 Rdeči grafit 17.25 Risanka 17.45 Zgodbe iz Amerike 18,45 Risanka 19.0 Kronika
19.30 TVdnevnik. Sport, vrerne 20.05 V dobrem in slabem,
12/13 21.00 Deteljica 21 10 Rna 90^,5/10 22,00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 00,00 Zgodbe iz Amerike
SLOVENIJA 2
08,00	Vremenska panorama
10,00	TVprodaia
10,30	Vremenska panorama
14.30	TVprodaia
15,00	Videospotnice
15.35	Mogočne konstrukcija, 8/10
16,30	Rad imam Lucy
17,00	Dr. Ouinnova, 17/29
18,00	After Jimmy, amer, fdm
19.30	Videospotnice
20.05	Deset let pozneje. 2, del
21.00	Plemstvo. 4/6
21.50	Engeichen flieg« nemški film
23,15	Zgodbe Ruth RendelI, 5/6
00,05	Iz slovenskih jazz klubov
00,50	Videospotnice
; _ -I" V
08,30	Oprah shov^
09,30	Vse za poljub, nan.
10,30	Čmi biser, nan.
11.20	Obala ljubezni, nad
12,10	TVdoberdan
13.00	TV prodaja
13.30	Newyorška policija
14.20	Zakon v Los Angelesu, nan.
15,15	TVprodaia
15,45	Oprah shov^
16,40	Obaia ljubezni, nan.
17.30	Cmi biser, nan.
18.20	Vse za poliub, nan,
19,15	24 ur
20,00	TVdoberdan
20.50	Raztresena Ally. nan.
21.40	Prijatelji, nan.
22,10	Zahodno krilo, nan,
23.00	Nevarne dirke, nan
23,50	M.A.S.H..nan.
00,20	24 ur
©
^ S
39,00 Dobro jutro, informativno-
razvedrilna oddaja 10,00 Motor sport mundial. pon,
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj spot dneva 10.40 N'Sync. posnetek
koncerta. Live at Madison Square Garden 12.10 Videostrani 18,15 Naj spot dneva 18.20 Regionalne novice 18.25 Športni blok 18.30 Poletni fvlIS Maš 19,25 Obvestila 19,55 Vabimo k ogledu / Ogla» 20,00 Iz oddaje dobro iutro 20,50 Regk}nalne novica 20,55 Športni blok 21,00 Poletni filmi na VTV 22.30 Iz našega arh^ra:.
Nastop Šaleške folklorne skupine Kc^eda 22,45 Naj spot dneva 22.50 Videostrani
SOBOTA, 4. avgusta
I	SLOVENIJA 1
i	06,00	Odmevi
i	08.30	Zgodbe iz školike
i	09,00	Radovedni Tače k
i	09,20	Na liniji
\	10,05	Gospod Brundo in
i	zmajček napiha^ček.
:	niloz, film
:	11,30	Lingo, tv igrica
I	12,00	Tednik
i	13,00	Poročila, šport, vreme
\	13,55	Mostovi
I	14,30	Pod piramido, tv Maribor
i	15,00	Sestnca, amer, film
\	18.30	Poročila, sport, vreme
\	16.45	Pika Nogavička. 13/26
j	17.10	CarskiscI, 13/26
j	17,50	Na vrtu
j	18,15	Ozare
]	18,20	Novi raziskovalci. 7/13
I	18,50	Risanka
I	19.00	Danes
I	19.05	Ulnp
i	19.30	TV dnevnik, šport, vreme
I	2G,05	Vrretev otMSkovak^ev,
i	tranc film
j	22.00	Okovihana, 2/7
I	22.30	Poročila, šport, vreme
I	23,00	O2,3/8
\	23,50	Novi raziskovalci. 7/13
I	SLOVENIJA 2
I	09.30	Videospotnice
j	10.05	Caroline v velemestu
i	10.25	Murphy Brown, 8/24
\	10.55	Jasno in glasno
i	11,60	Venček narodnozabavniti,
1	2. del
j	12.45	TV prodaja
i	13.15	Osamljeni planet,
I	ponovitev
Í	14.15	Vremenska panorama
\	19.30	Videospotnk:e
I	20,05	Cecilia Bartoši v Italiji
j	21,35	Praksa, nan.
i	22,25	Sobotna noč
i	23.25	SP v atletiki, prenos
i	00.25	Videospotnice
08.00 TV prodaja 08.30 Zajec Ooigouhec tn prijatelji
10,00 PandaJinJln,ns. serija 10,30 Čmi pirat, risana serija 11,00 Hroščeborgi, mlad. serija 11,30 Mladi Herkul, serija 12,00 OliverTVkist, mlad, film 13,30 Zakon v Los Angelesu. nan.
14,30 Prva izdaja, nan. 15,20 Lepo je biti milijonar 16,30 Otroški zdravnik 17,30 Vami prehod, amer, film 19,15 24 ur
20,00 Romeo in Julija, amer, tilm
22.10 Samo ti, amer, film GO.OO 24 ur, ponovitev
kiin«ill
2T
sa
NEDEUA, 5. avgusta
SLOVENIJA 1
08.00 Živiav
09,55 Nedeljska maša. prenos
iz Komende 11,00 Srečanje z živalmi, 7/10 11,25 Ozare il.30 Pota slovenskega pokristja rojevanja 12.00 Ljudje in zemlja 13,00 Poročila, šport, vreme 13.20 Podkiobukom 14,10 V dobrem in slabem. 12/13
15,00 Fina gospa, 5/10 15,30 Sledi, oddaja o ljub.
kulturi 16.00 Cari začimb 16.30 Poročila, šport, vreme 16,45 Vsakdanjik in praznik 17.45 Alpe-Donava-Jadran 18.15 Strela v gorah, dokum.
oddaja 18.45 Risanka 18,50 Žrebanje leta 19.00 Danes 19,05 ZrcaJo tedna 19,30 TVdnevnik, šport, vreme 20,05 Kri m voda. V2 21,40 Večemigost 22.35 Poročila, šport, vreme 22,55 The florentine, amer, tilm
SLOVENIJA 2
09.25 TV prodaja
09.55	Videospotnice 10.30 Plemstvo, 4/6 11.20 Obljubljena dežela. 4/22 12,00 Pripravljeni, oddaja o
slovenski vojski 12,30 Mednarodni Estival mladinskih pevskih zborov 13,00 Plenilci, 4/6 13,30 Tv prodaja 16.50 Borsalini, franc, tilm 18,15 SP v atletiki, posnetek 19,30 Videospotnice 20.05 Nase 20. Poletje, 12/12 21,00 Murphy Bfov/n, 9/24 21,30 Homo turisticus 22.00 Končnica 23.00 Turandol, opera 23.25 SP v atletiki, prenos
09.00	Poletni Mis Mas,	1 11.06
	ponovitev	
10,00	Vabimo kogledu	\ 11.10
10.05	^aj spot dneva	\ 11,15
10.10	Pc^etni film na VTV, ponovitev	
11,40	Vkleostrarú	i 12,15
18,55	Naj spot dneva	\ 12,20
19.00	Aerot»ka,4. oddaja	
19,25	Obvestila	\ 13,10
19,55	Vabimo k ogledu / Ogla^	i 14,05
20,00	Kvartet Svit: S pesmijo na	
	vasi	1 14,^
20.45	Števerjan 2001, posnetek l.dela	r 17,00
21,55	Iz našega artiiva: Zadnji	i 18,00
	Ipavec	[ 19.30
22,25	Za zdravje srca in ožilja,	
	6. oddaja - Diagnosfil^	1 20,10
	bolezni	
22,40	r^aj spot dneva	
22,45	Videostrani	i 21.40
08.00 TV prodaja 08,30 Z^ecDolgouhecin
pnjatelji 10,00 Panda JinJin. nan. t0.30 Čmi pirat, ris. serija 11.00 Hn:)šČeborgf, mlad. serija 11.30 Mladi Her1<ul, mlad. seriia 12.00 Prisluhni srcu, amer, lilm 13,40 Pilot z Aljaske, amer, film 15.20 Lepo je biti milijonar 16,30 Gorsid zdravnik, nan. 17,30 Zasledovani, nemški film 19.15 24 ur
20,00 Čudežna piš&)la. amer, film
21,40 Tat za vedno, narr, 22.30 Puščavska ^ava, amer, film
00,10 24 ur, ponovitev
ttMnmH
S7
a2
PONOVITEV ODDAJ
TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Poletni Miš maš.
ponovitev oddaie 10.00 Iz ponedeljkove oddaje
Dobro jutro 10.50 1008, VTV magazin, regionalni informativni program
Športni lorek, športna informativna oddaja
predsednik, gost: Tone Partljič, predsednik Bralne značke Slovenije
jutro
vasi
jutro
PONEDEUEK, 6. avgusta
SLOVENIJA 1
08.00 Utrip 08.20 Zroalo tedna 08.40 Pod piramido 09.10 Ole Aleksander. 5/7 09.35 Rdeči grafit 10.00 Risanka 10,05 Svet divjih živali, 6/9 10,35 Zgodbe iz Amerike 11.30 Na vrtu
11,55 řJovi raziskovalci,7/13 12.25 Sledi, oddaja o Ijubitelj^i kulturi
13.00 Poročila, šport, vreme 13,35 6ila sva mlada oba 14.00 Ljudje in zemlia 14.50 Polnočni Wub 16,00 Dober dan. Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 18,45 Tomažev svet. 6, del 16,50 Telebajski 17,15 RaiJovedni Taček 17.45 Življenje v strahu, dokum.
oddaja 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 18,45 Risanka 19,00 Kronika
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20,03 Klinika pod palmami, 3/12
21,00 Večnost kamnitega
trenutka, dokum. meseca 22,00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Branja 22.55 Brez reza 23.55 JeanPault«n 00,60 Življenje v strahu, dokum, oddaja
SLOVENIJA 2
08.00	Vremenska panorama
10.00	TV prodaja
10.30	Vremenska panorama
14,30	TV prodaja
13.40	Videospotnice
14.15	Desetletpozneie, 2.del
15.05	Rad imam Lucy
15.30	SP v attetiki, posnetek
17,00	Dr. Ouinnova. 19/29
18,00	Peta tiiia na le^. 6/10
18.30	Štaieta mladosti
19,30	Videospomice
20.05	Mogočne konstrukčně, 9/10
21.00	Življenjejelepo, ital. film
22.50	f^edsosedi,9/13
23,10	Brane fíoncel izza odra
01.10	Videospotnice
08.30	Oprah show
09,30	Vse za poljub, nad.
10,30	Čmi biser, nad,
11,20	Obala ljubezni, nad,
12,10	TVdoberdan
13.00	TV prodaja
13.30	Newyorška polička, nan,
14,20	Zakorr v Los Angelesu
15.15	TV prodaja
15,45	Oprahshov^
16,40	Obala ljubezni, nad.
17.30	Čmi biser, nad.
18,20	Vse za poljub, nad,
19,15	24 ur
20.00	TVdoberdan.nan.
20,50	Raztresena Ally, nan.
21.40	Prijatelji, nan.
22,10	Zaiiodno knio. nan.
23.00	Zlobni dvojček, nan.
23,50	Í^.A.S,H,. nan.
00,20	24 ur. ponovitev
kAfiAll

sa
TOREK, 7. avgusta
SLOVENIJA i
08,00 Odmevi 08.30 Mostov; 09.00 Čan^bni šolski astobus. 10/39
09,25 Radovedni Tače k 09,40 Tomaževsvet, 6. del 09,50 Lahkih nog naokrog 10,30 Življenje v strahu, dokum,
oddaja 11,30 Naokoli po Nemčiji 12,05 Klinika ^Mj patmami. 3/12
13.00 Pwočila, šport, vreme 14,10 Večnost kamnitega
trenutka, dokum. meseca 16,00 Znameniti umetniki 16.00 Duhovni utrip 16,30 Poročila, šport, vreme 16,45 An ban pet podgan, 9/9 17,05 izpodnebnik,4/13 17,45 Odmevi preteklost, 2/5 18,45 Risanka 19,00 Kronika
19,30 TV dnevnik, Sport, vreme
20.05 Tra montana, 7/10
20,55 Aktualno
22,00 Odmevi. Ip<xt. vreme
22.50 Sotie,2/3
23.40 Odmevi preteklosti, 2/5
SLOVENIJA 2
08.00	Vremenska panorama
10.00	TV prodaja
10,30	Vremenska panorama
14,25	TVprodaia
13,40	Videospotnice
14,15	Portret Boruta Telbana
15,00	i^d imam Lucy, nan,
15.30	SP v atletiki, posnetek
17,00	Or. Ouinnova, 20/29
18.00	Bandwaoon, amer, film
19,35	Videospotnice
20,05	Venček narodnozabavnih
21,00	Hi^o in brez bolečin,
nemški film
22,30	Sopránoví, 9, del
23.15	Gusarski pohod,
sk^venski f^lm
23.25	Olimpijske igre v Berlinu
1936,1, del
01,20	Videospotnice
Uulbpla skleroza
posnetek koncerta, gost: Oecouter N'Sync. posnetek toncerta. Live at Madison Square Garden
09,00	Dobro jutro, informativno	j 10,10
	• razvedrilna oddaja	
10,00	Števerian2001, posnetek	
	l.dela	
11,10	Vabimo k ogledu	i 10,40
11.15	Na) spol dneva	i 18.55
11.20	Iz našega arhiva: Zadnji	i 19.00
	Ipavec	
11,50	Videostrani	1 19,25
18,55	Naj spot dneva	i 19.55
19.00	Regionalne novce	1 20,00
19,05	Aerobika, ponovitev	
	oddaje	
19,30	Obvestila	1 20,15
19.55	Vabimo k ogledu / Oglasi	
20,00	Iz oddaje Dobro jutm	1 20,20
20,50	Nai spot dneva	1 20.25
20.55	Regionalne novice	
21,00	Ministrski stol, gost:	
	Jakob Presečnik, iïànister	I 21.20
	za promet	
22.00	Iz produkcije ZLTV;	
	Vredno je stopita noter-	I 21.50
	Tehniški muzej.	: 22,05
	dokumentama oddaja	i 22,10
22,30	Naj spot dneva	i 22.20
22,35	Videostrani	! 22,25
; _ TV
08.30	Oprah shov/
09.30	Vse za poljub, nad.
10.30	Čmibiser.nad.
11.20	Obala ljubezni, nad.
12.10	TVdoberdan
13.00	TVprodaia
13.30	Newyorská policija, nan,
14.20	Zakon v Los Angelesu
15,15	TV prodaja
15.45	Oprahshow
16.40	Obala ljubezni, nad.
17.30	Čmibiser.nad.
18,15	Miss Slovenije, regionalni izbor
18.20	Vse za poljub, nad.
19.15	24 ur
20.00	TVdoberdan,nan.
20,50	Raztresena Ally, nan,
21,40	Prijatelji, nan,
22.10	Zahodno krilo, nan,
23,00	Zlobni dvojček, nan,
23.50	M.A,S.H.. nan.
00.20	24 ur, ponovitev
kanali
2T M
09,00 Ministrski stol, pon.. gost: Jakob Presečnik, minister za promet 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Najspotdneva Iz produkciie ZLTV: Vredno je stopiti noter • Tehniški muzej, dokumentarna oddaja
živalskem vrtu
regionalni informativni program
Športni torek, športna informativna oddaja
posnetek koncerta, gostje: Pentangle iz produkciie ZLTV: Oddaja Studia Signal Ljubljana
SREDA, 8. avgusta
SLOVENIJA 1
08,00	Odmevi
08.30	Dober dan. Koroška
09,00	Trojčíce. 4/13
09,25	Carski sel. 13/26
09.50	An ban pet podgan, 9/9
10.10	Izpodnebrúk. 4/13
10.35	Lingo, tv igrica
11,05	Odmevi preteklosti. 2/5
12.00	Tramonlana. 7/10
13.00	Poročila, šport, vreme
13.40	Pota^oven
pokristjanjevanja
14.10	Gospod Brundo in zmajček napihajček, nizoz. film
15.30	Aktualno
16.30	Ponxila. sport, vreme
16,45	fiiil aie sive celice
17.45	Svel narave, 4/11
18,45	Risanka
19.00	Kronika
19.30	Dnevnik, šport, vreme
20.05	Brilantina I., amer, film
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Koncert marii»rske
filharmonije
23,35	Svet narave, 4/11
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.30 TV prodaja 15.00 Videospotnce 15.30 Momo turisticus 16.00 Pripravljeni, oddaja o
sk)v, vo|ski 16.30 Rad imam Lucy, nan. 15.00 SP v atletiki, posnetek 17.00 Dr. Ouinnova. 21/29 18.00 Greenfordanger.ang.čb film
19,30 Videospotnce 20.05 Športna sœda 22.00 Kulturno dokum. oddaja 23.00 Sopránoví, 10, del 23,50 Unwri, 17/45 00.30 Videospotnce
08.30	Oprah shoviř
09.30	Vse za poljub, nan.
10.30	Črni biser, nad,
11,20	Obala ljubezni, nad.
12.10	TVdoberdan
13.00	TV prodaja
13,30	Newyorâka policja, nan.
14,20	Zakon v Los Angelesu, nan,
15.15	TV prodaja
15.45	Oprahshow
1640	Obala ljubezni, nad,
17.30	Črni biser. nan.
18.20	Vse za poljub, nan.
19.15	24 ur
20.00	TVdoberdan.nan.
20.50	Raztresena Ally, nan,
21,40	Prijatelji, nan.
22,tO	Zahodno krilo, nan.
23.00	Zlobni dvojček, nan,
23,50	fvl.A,SH.,nan
00,20	24 ur, ponovitev
iKanali
09.00 Dobro jutro, infonnativno
- razvedrilna oddaja 10.00 1008, VTV magazin,
ponovitev 10.15 Športni torek, ponovitev 10,20 Iz olimpijskih krogov 10.25 Vabimo k ogledu 10,30 Najspotdneva 10.35 Festival Okarina. posnetek koncerta, gostje: Pentangle 11,45 Videostrani 18.55 Najspotdneva 19-00 Regionalne novKe 19.05 Evrop^i turnirji v golfu 19.35 Obvestila 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20,00 Iz oddaje Dobro jutn;] 20,50 Regionalne no vKe 21.00 Vivaturistica 21,30 Fr^kie Lane. posnetek 2.
dela koncerta 22,10 Drugačen svet Milena
Močivnik, pogovor 23,10 Najspotdneva 23,15 Videostrani
2. avgusta 2001
«»átilS
MODROIBIILA KRONIKA
15
Tragična nesreča s traktorjem v P/eš/vcu
Mirko ni pripeljal sena domov
Prejit\jl leden sla Pkšivec pretresla dva boleča dogodka. V sredo ^u^kIčiJ popoldne (o tem pi^mo na 20. strani) Je izbruh» nil velik p4»2ar nii ^(»sp<M]Hrskem poslopju Krcnkeijeve dnmiK'ija (po domače pri ^ori^ih Zalju* herško>i]i), v nedeljo p» so se krajuni na tamk^j^i^jciu pok(t-pališcu p()slo>1li od svojef*a kni-Jnnu fil-letne;2H Mirkii Že varia. IM) do iitace Ja střevní ko ve)>a, ki je tra)*ično premininii včetr-tek /veOer. Zanj Je bil usoden traktor, ki ^a je pokopitl pod se-IhiJ.
Vpelcksmose napolilivPlcsj-vcc. Lc nekaj minul preden mik^ prišli do Maroltovc domaCije so domaCIni potegnili iraklorspiv bih^ja - travnika, kjer se jc ira-giCno končala življenjska poi Mirka Zcvaria. Zvedeli smo naslednje:
V sr<:do prtili veCcru je pi>koj-ni skupaj s sinom Cimiioni kosil na hrihu. ki se slrmo dviguje nad koA'>lceni. la pa je pril>lii^no pel-slo niclfov (xJdiiljen ixJ MarolUv ve domadjc. Pol do ko/oka na-
Trak^r, ki pod sěb&j pokopal Mirka Zevarta, in Ptešivčani, ki so ga potegnili s kraja nesreče.
mrcć votii mimo te don^aćijc. Okrog pt")] scdmihsc je h kozolcu s svojim Iraktorjcm pripeljal Jože Maroll (po domaČe Navr;nikov) in prttf^il. Ce hi mu lahko sin s svojim avtom (>df>cljal kravo na prisilni /akol v Celje, ker je prišk» do težav pri telilvi.
PiíLíwor je nau> lekel nekako lakolc- »OmiL« naj hi bil dejal pokojni oče sinu. » li kar pusli
delo in pojdi.« Sin, ki jc prav tedaj klepal koso p(xl ko/oleem. mu je odvrnil: »^Kaj če greva ol>a s iraktorjcm domw?« »Ne.« jc ixlgovoril oče.« «^kar pojdi, saj bom ja/ nakižilseno in ga tulpe-Ijak« 7. očetom sta namreč po končani kosanji nameravala naložili na tniktorsko nakladalko nekaj sena, ki se je sadilo na latah ko/olea. in ga mimogrede
pripeljali doniov.
Sin se je nato skupaj s prišlekom odpeljal d(i njegove domačije. lam gaje dntgi domačin cxípeljal po tovorni aviomobil na njegov dom. hitro sc jc vr^ nil. nato pa slu M arollovim odpeljala tclico v Celje. Pokojnega Mirka Ževarta pa od ko/olca ni in nihilo.
PriI>ližnotihpt)k«mih sotxl^h Marollwpi>žiWno. kise je pasla /unaj. prav na travniku (pašniku). kjer je nesrečno končal Mirko. vendar Mirka Ževarta do tedaj s traktorjem Isc vedno ni bilo mimo: kolovozna pot vodi namreč mimo Navcršniktwc dcv mačije. Ker se jim je zdelo, da ga žc predolgo nI. jc sla Maroltova žena Sonja na vrh gledat, če že prihaja in spodaj v bregu videla traktorske luči. Mislila jc. da pač ptibira prelmt (enkratni, dvakratni tibrt^k trave za živino). K Maroltovim je nato klicala pokojnikova žena, saj jo je skrbelo. kje jc mož. Zalo sta ga šia klical hčerka in njen prijatelj- Ker seje žc stemnilo, sita se vrnila po
Preko betonske škarpe v smrt
V	noči na nedeljo, 29. julija, med I. In 1.30uro. seje na k)kalni ccsli v naselju Šcščc pri Preboldu v promcîxii nezgodi smrtno ponesrečila 48-lctna kolesarka U. V iz Dolenje vilsI. S kolesom se je peljala iz smeri Ciriž proti Svetemu Lovrencu. V ŠeSčah je zapeljala v levo preko betonske škarpe in padla v sirugo potoka. Pri icm se je tako hudo poškixlovala, da je umrla na kraju nesreče.
Na Polzeli gorelo dvakrat
V	sredo. julija, okoli pol druge ure poncKi, je zagorelo vskia-dišču gotoviJ» izdelkov Pohištvene indiLstrlje Garant na Polzeli. Požar je v celoti uničil prostor, ki ga zaposleni uporabljajo /a ma-licanjc. delno pa ^udi zunanji del skladišča. Požar so gasili delavci in okoliiOii gasilci, nastalo pa jc za okoli 1.000.1)000 lolarjcv Škode. Po pTN'ih ugouwitvah naj bi do pi^žara prišlo zaradi pregretja grelnika vode, kije eksplodiral.
V	petek. 27. julija, okoli 9.40, pa je priSlo di> požara v piceriji Matjaž nći Polzeli. Ogenj jc zajci strop hladilnice in povzročil za 1 .SOO.'OOO lolaijcv Škode. Najverjelnje je do požara priSlo zaradi tle-nja pilite ob nerjaveči cevi dimnika, ki vodi iz pečice za peko pic. Od tod se je tlcnjc razširilo na lesen sirop in nosilni tram.
Hudo poškodovana voznica pri Šentrupertu
V	pclek, 27. julija, ob se jc na regionalni cesti pri Šentrupertu zgodila protnclna nesreča, v kateri sc jc hudo poškodovala 20-letna voznica osebnega avlomobila N. T.
v
Vozila jc iz GomiLskcga proti Sentrupcrlu, kjer jc zaradi ncpri-lagtijenc hitnosti zapeljaia i/ven vozišča na desno bankino. Po več metrih vožnje ptibankini in brezini jarka, je miíčno zavila levo, za-
radi česar je z vozilom zapeljala preko obeh smernih vozišč. Da ne bi irCtla v drsno ograjo na levi bankini. jc ponovno zavila desno, pri čemerje s prednjim levimdelom vozila trčila v drsno ograjo in nato še nekaj metrov drsela ob njej, dokler ni s prednjim delom vozila silovito krčila v kovinski steber moslu.
Ponesrečeno voznico so z reševalnim vozilom cxJpeíjali v bolnišnico Celje.
Nesreča motorista
V	pelck, 27. julija, ob 21.40 je 27-lcini B. P. iz Š4")Štanja voziJ motorno kok) po dovozni cesli za parkirne prostore Premogovnika Velenje. Ko je pripeljal do križišča dovoznih cest. je z nezmanjšano hitrostjo zapeljal sko/j križišče ter s prednjim kolesom trčil v betonski robnik. Pi> trčenju jc motorno kolo vrglo v parkiran osebni aviomobil, voznik pa je padel po Ileh. Ponesrečenega motorista so z reševalnim vozilom odpeljali na zdravljenje v celjsko bolrdsniœ.
Granata na podstrešju
V	nedeljo, 29. julija, jc občan pri pospravljanju podstrc.^ja stanovanjsko hiše v Mozjiju, našel neekspkxlirano granato iy druge svetovne vojne. Policija je kraj najdbe zavarovala, granato pa je prevzel regijski pii^'Jtchnik iz Celja in jo shranil na varno do uničenja.
Strela v gospodarsko poslopje
V	nedeljo. 30. julija, pt>l ure p<i polnoči, je zaradi udara .strele zagorelo delno zidano» delno leseno, gospodarsko poslopje v Zahom-cah 12, na območju Upravne enote ?.alcc. V požaru jc v celoti zgorelo ostrešje in leseni del ^^>jekta z blizu 10 lonami sena. puhalnik in sušilna naprava za seno. 20 glav živine ter kmetijsko mehanizacijo so domaći s pomočjo sosedov, aspeli Šc pravočasno rešili. Požar je lokalizirak) in pi'igasilo blizu 50 gasilcev.
Gmotna Škíxia šc ni occnjcna.
Vlomilcem ni prevroče
»Dobrodošla« gotovina
Visele lempcrature, ko marsikdo komaj opravi delo. ki ga mora. vlomilcev sploh ne motijo. Dejavni s<.\ da jc kaj! Pa ludl »zaslužki^^ st) bili v tej vročini preccjsnji.
V sredo. 25. julija, jc nekdo iz osebnega avio-mobDa parkiranega pixJ skakalnico v Velenju sredi belega dne odnesel brezrokavnik. Vnjem ga je čakala debela denarnica in dokumenti. Lastnika je oškodoval za okoli 270.(X)0 tolarjev.
Z Žarove jc izginilo kolo znamke Scolt. Lastnik I. B. je policistom povedal, da ga pogreša, od prejšnjega četrtka. 26. julija- Istega dne je nekdo pri restavraciji Jezero vlomil v osebni avto. K. M. je i>stal brez (tSM. Ibje bil -»uvod« v večerni del, ko so bili na istem parkirišču oškixJovani irijc lasmiki lam parkiranih vo/il Z.
0. Š, in M, J, Z vlomilci so odšli deli vozil in e n GSM. V Nazarjah je bilo približno tak Čas
vk>mljcno v pnwtore podjetja Sam, iz katerih je vlomilec odnesel dva računalnika, tiskalnik in 22.000 tolarjev. Z dejanjem je povzročil za več kot ftOO.OOO tolarjev škcxie.
V	petek, 27. julija, okoli 250, je neznanec vlomil v pisarno Atletskega kluba Velenje na Cesli na jezero. Odnesel jc Šest kuverl z različnimi vsotami denaija, v skupni vrednosti 132.600 tolarjev.
V	noči na ponedeljek, 30. julija, se je nekdo lotil aviobasa pakiranega na postaji v Velenju. Odnesel jcvidcoplayer in CD-playcr. Lastniku jc povzročil za okoli 70.00il lolarjcv škode.
V	noči na torek. 31. julija, pa je bilo vlomljeno v Veplas. Preiskovalci so bili dopc^ldnc šc na delu, tako da do zaključka redakcije še ni bila znana škoda in podatek, kaj vse so odnesli. Bo pa po razdejanju, ki so ga past ili za seboj, najbrž kar preccjšnja.
Pravo razdejanje fo naredili utdi tisti, ki bili v soboto. 28. julija, očitno zelo jezni na šolo Karla Destovnika - Kajuha v Soštanfu. Na njej .so razt'itli nekaj šip in uničili nekaj roz na lepo urejenih gredicah,
H]

baterijo, pridružil sc jima jc še sosed. Našli so ga nekaj deset metrov pcxl robom.
Približno dva^Nct korakov siran i>d kozolca bi bil moral pokojni Ževart s traktorjem zaviti na
desno na kolovozno pol. Zakaj icga ni storil ampak jc zapeljal kar naravnost. Čez rob in skozi grmičevje (morda je zdrsnil po strmini), bo ostala skrivnost.
S. Vovk
Pokojni 2 iat, kot smo prepričali, ni potegnii veiiko sena. *>Cuóno se mi zdi, da Je na nakladaiko nahžii tako maio sena,« je dejal Jože Maroit. Puščica kaže kje je usodni rob.
Jože Maroit kaže kje je pokojni Mirko Ževart zdrsnit v
strmino.
d.d.
i»ÍTO CELJE
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI
v Celju... Ipavčeva c. 21 Telefon (03) 426-11-78 in 426-12*12
Fnrrl mnii-Uv; 1 flflT RS KW'^V	trrvl mpt	aciofio	Ofl.'ûc	1 û7n mo i-iii
Corn tnnnrtťio 1 v -irr	«rah met	i.nr.iV;		1 -Sûc iWi IV,
Knrrt a^-nrf t 4i c^i r.iQ f.5	mnrfrw	i^oAtyn		1
F«ai Tiaip- kA'îty;«n INž »RV		M&an	m	5?4Q Il'inii!
PieiThrn"fM A RV+StUfna	nvMca metal, doâoo sreo mât 2\23A		S8 an	
PciiHAni ^ ň ST VM nnt»mA	rrlA^ mot	7?4nn	«7	? iv» roo I*» H
PBirfi+»ot 10« 1.11XR tea. 03W ÍV	hfiU	4M0n		rxKiiV!
MarcMeft CLK 320 Avi m. tO/Oi	mcdrs mel	142000	97	6.399. nOD H!
RenatiU sairan« 2S+vça oprema	beW	120000		2 799 COO IXJ
Renault meaan» 1.419 rdo 11/01	bela	76300	96	1 199 000 UC
Renault kangoo 1.41 reg I2/Qt	beia	aesii	9S	1.699 000 or:
Rovsr416Sivsâdûr»mârso 06/02 Sfdbmam		65160	96	1 899 rjoo
Vkv odo SDIksJsvan rea. 08W1	modre met	74300	96	1.699 000 iXi
Vw D0<0 I00s»rvo reO' 03/i)2	zdlena mel	7Ô80Û	96/97 1 397 OOO.lXi	
Kia sephia 1.6i 5V med met	1&	60800	96	1.228 000.0(
SuzuKi swilt avtomaiiK rao. 07/01	mel ?eieria	71500	95	679000.CC
Je«p cnefokke ararvd 4x4 reg 05/02 z$1 mst.		1373»	96	2 69$.COO,OC
Cnrvstar wiBfí^r 3,3 SE 4x4 bela	39	2S3000	9S	1.499 000,00
Si;zuKiiimny 1.3 VX Klima}	35	22500	00	2 599000 00
Lada mva i .7 /5S KVV r&a io/Ol	Mia	2SÔ00	9S	470.000,«
Fiai Oucato 2 0 D combinalo 0 + i	beia	31500	98/99	2.749000,00
m vedno0040ueim vozil
mt a simo ' mmm pmiuh' vozim mt\ veuivni miiû\ phesleo *
uMć^eSpe dsjeoioiiebs^aiicijoiOGlEOVOIlLIlDiOOllIlllE Ponudba na internetu http://www.avto-celje.si
NOVI CIVIC
2001
POPOLNA SERIJSKA OPREMA za VROČE POLETNE DNI:ABS, klima, elektro paket,4x SRS airbag, CZ
ACCORD
' Www. fon , SI UGODNI NAKUPNI POGOJI:
-	LEASING
• POSLOVNI NAJEM
-	STARO ZA NOVO
RABUENA VOZILA 03 898 47 24
NOVI Salon Velenje,
Prešernova cesta lA.
tel: 03/ 898 47 24
Salon in servis Slovenj Gradec,
tel: 02/ 881 25 00
STREAM. HR-V
16
SPORT IN REKREACIJA
«»«Cas
2. avgusta 2001
w 'v 1--t:- Urt i-fc^^rT^-—rvT^^^^SH
Dino Latič je v zadnjih trenutkih tekme preprečil izenačenje.
NK Rudar
Edina domača xmaga
Nojtometaši Rudarja in Domžal so v prvem krogu na svojem igrišču doživeli poraz, Velenjčani z Mariborom, Domžalčani z Oiimpijo. Prav zato je bila napoved o končnem sobotnem izhodu (Rudarje zmagal z2:1) nehvaležna. No-{{omelaši Rudarja so morali(!) zmagati. siO bi jim bila dva zaporedna domača poraza slaba popotnica za nadaljnje tekmovanje, Domžale pa kot gostje »nimajo kaj izgubili«. Zaradi slednjega so bili gostje nedvomno v psihični prednosti. Ugibunja, da si bodo »rudarji« le/ko priigrali /mago. so sc potrdila že v 3. minuti. S približno 25 rs5 jc gosliijoči igralcc Marc-tič i/vcdci prosti strel. Zadel
je prečko, nalančnejši jc bil njegov soigratcc Ružnič, ki je prišul za leni bre/ tc/av do žoge, saj ga domači hranilci niso poskušali ovirati, 'liidi pri njegovem strelu je bil domači vratar nemočen, saj je žogo poslal v levo vratnico, od katere se je /oga nato odbila v mrežo. Kljub hitremu gostujočemu vodstvu so domači ob veliki borbenosti zmogli popoln preobrat in so se na koncu veselili prvih prvenstvenih točk. V 22. minuti jc Arlič nevarno streljal z roba kazenskega prostora. (lostujoči vratar Grc.šak je žogo odbil, v gneči pred vrati se je najbolje zna.5el Spa.>;ojevič in jo poslal v mrežo. Tekma je bila rezultatsko spet na začetku.
Trener gostov, Borce Sredojcvič: »Domačim čestitam za zmago, tekma pa bi se lahko končalo tudi v našo kori.st. Za dober izid je včasih potrebna tudi sreča, danes je mi nismo imeli.«
Vojislav Simenunovič, trener Rudarja: »Napovedoval sem dobro igro gostov, da pa bodo igrali tako dobro, kot so nocoj, le nisem pričakoval. V naši igri je še veliko napak, vseeno pa moram pohvaliti igralce, ki so se kljub začetnemu stresu »pobrali« in zmagali. Ivlorda smo res imeli več sreče kot nasprotnik, res pa je tudi, da bi bili lahko zmagali še zvečjt) razliko. Predvsem sem bil v zadnjih minutah jezen na Mujanoviča, ki je neodgovorno zapravit veliko priložnost. Namesto, da bi bil potrdil zmago, smo bili v zadnjih trenutkih tekme na velikih trnih.«
JC hi bili gotovo tudi s točko na koncu zadovoljni, rudarji ne, še manj gledalci. V 68. minuti jc Ariič dokazal, da ni bil slučajno najboljši strelec druge lige. Spasojevič mu je lepo poslal žogi> naprej, vte-kel je v kazenski prostor, lepo izigral vratarja in poslal žogo v prazno mrežo. Ob koncu tekme so gostje sicer zaigrali na vse ali nič, toda izkazal sc jc kapetan in vratar Laiič. Najprej je ubranil Štromajerjev Sirci z glavo iz bližine, nato jc ukanil še namero Mareliča. ki je želel žogo poslati čezenj v mrežo, v zadnjih trenutkih tekme pa je imel tudi malce sreče, saj je Štromajer z 18 m poslal žogo lik ob njegovi levi vratnici. Lepo priložnost pcwisanje izida pa je še pred temi priložnostmi zapravil Mujanovič, ki je po podaji Lavriča preigra-val v nedogled, namesto da bi takoj streljal.
Drugi prvenstveni krog bo ostal zapisan, da so bili »rudarji« edino mošlvo, kije zmagalo kol gostitelj{!), kajti ena tekma se je končala z neodločenim izidom, na štirih pa so .se veselili gostje.
Nogometaši Rudarja bodo v nedeljo gostovali pri vodilnem Primorju.
■ vos
KMN Nazarje
1 malim nogometom v veliko ligo
Ze sicer raznolik .športni in rekreacijski utrip v Nazarjah seje z izgradnjo športne dvorane še okrepil, ^daj predvsem v tekmovalnem smislu. Ze pomladi so ustanovili košarkarski klub in takoj začeli z organizirano vadbo najmlajših, kmalu n<y bi se podobno /godilo tudi na p<idr<»ČJu rokometa, julija pa so se na prizorišču pojavili tudi igralci malega nogometa; na tekmovalnem seveda, saj na nazarskem igrišču
že leta nazaj priprjvljsyo kar nekaj različnih lig malega nogometa.
Prejšni mesec so namreč izvedli ustanovno skupščino Kluba malega nogometa Nazarje, ki .so se je udeležili ta čas najbolj.^ii igralci malega nogomela v obeh dolinah in številni ljubitelji le igre. Ustanovili so klub, izvolili novo vodslvo in sprejeli delovni načrt za bli?njo tekmovalno sezono. Za predsednika so izv<')lili pobudnika le usta-
novitve Dobrinka Danojeviča, tehnični vodja je Franjo Pukart. tajnik Ivi Slaviček, strokovni vodja in glavni trener pa je Franc Hren, gotovo eden najboljših ig-ralccv prej velikega in sedaj malega nogometa v vsej dolini.
Klubbože v naslednji tekmovalni sezoni nastopal v najboljši slovenski ligi, Za prvo sezono so si /H-stavili zelo realne cilje, kar najprej pomeni obstanek v ligi. Soglasno so se tudi odločili, da bod<i za klub igraii .samo domači nogometaši, kijih bodo izbrali iz ekip zgomjesavinj.ske lige, ki bo tudi vnaprej izvor članov najboljše ekipe. V klubu so namreč prepričani, daje na tem področju dovolj kakovostnih igralcev, ki bodo s pridnim in strokovnim delom uresničili zastavljene cilje in se v najboljši luči predstavili sloven.ski maionogomelni javnosti.
Ziiradi dopustov in počitnic bodo priprave začeli v teh dneh, ko bosta trener in njegov pomočnik skušala v pripravljalnem obdobju uresničiti .sprejete načrte in svoje tanle kar najbolje pripravili za prve obračune v prvoligaški konkurenci.
mjp
NK ERA Šmartno
Ponižali državne prvaiie
Po dobri igri v prvem krogu na gostovanju v Kopru, ki pa ni bila dovolj za prvo presenečenje in kakšno točko, so nogometaši ERE Šmartno v sobotni tekmi drugega kroga presenetili nogometno javnost 2 zmago nad državnimi prvaki na gostovanju v Mariboru. Na pot v štajersko prestolnico gotovo niso krenili z belo zastavo, predvsem pa so želeli z dobro igro dokazati, da bodo moštvom v ligi Si.Mobil enakovredni, nikakor pa topovska hrana. Šmarčani so v Mariboru zaigrali odprto, napadalno in bori)eno. s tem pa presenetili samovšečne maril)orske zvezde in vzeli ponujeno. Prve tri točke v elitni ligi seveda ognim-no pomenijo, "potrditi" pa jih bodo morali na nedeljski tekmi, ko se lK)do prvič predstavili svojim navijačem.
Dejstvo je, da so Mariborčani v sredo visoko izgubili s Škoti v ligi prvakov, zalo so mnogi pričakovali, da bodo svojo jezo stresli nad Sniarčani. Vendar so igralci ERE že na z.ačclku zaigrali spro.ščcno in brez strahu, z odprto 1er z napadalno in zlasti disciplinirano igro presenetili domačine. V obojestransko hitri igri so Šmarčani pov.scm obvladovali p(j!ožaj na igrišču in žc nazačclkuje Vico zapravil lepo priložnost. Šmarska obramba jc dobro onemogočala mariborske napadalce, pa tudi na sredini igrišča SÙ gostje dobivali dvoboje z domačini. Od prilik velja omenili Mujakovičev poizkus, da bi prelisičil vratarja .Simeu-noviča, ki pa se ni posrečil, zřilo pa so imeli srečo Maribt)rčani, ki so v 42. minuli povedli.
Ciosljc so po odmoru zaigrali .še bolj napadalno in že v .'^2. minuli je Vico izkoristil lepo podajo v kazenski pro.slor in z udarcem z giavo premagal Simcuno-viča. Po izenačenju se g<.)sLje niso odločili za obrambno igro, ampak so napadali naprej. Sicer sta obe moštvi igrali na zmago, uspešnejši pa so bili igralci GRE, ki so v zadnji trcljini tek-
Gvido Omladič, predsednik NK ERA Šmartno: "V našem klubu smo v razmeroma kratkem pripravljalnem obdobju veliko postorili na kadrovskem, organizacij.skcm in poslovnem področju. Zadovoljni smo z rezullatom v prvih dveh tekmah.
Uspelo nam je priperaviti veliko presenečenje v Mariboru, ki pa je tudi posledica dosedanjega trdega dela, pomeni veliko .spodbudo za nadaljnje delo. Veseli smo tega, saj nam je pokazalo, da smo na pravi poti."
Drago Kostanjšek. trener: "V Maribor smo odšli z željo, da pcmovimo dobro igro iz prvega polčasa v Kcjpni, ki se nam žćil ni obrestovala, lo pa .seje zgodilo v Mariboru. Nas ne zanima, kaj se dogaja z Mariborom, izkoristili smo la trenutek in dve priložnosti, vsekakor pa .smo bili v.so tekmo vsaj enakovredni. Zmaga je torej povíicm zaslužena, 'là zmaga pa je gotovo tudi obveznost, potrditi jo moramo v nedeljo s Kranjčani. Očil-no letos v ligi vsak lahko premaga vsakega, zato moramo bili previdni, na vsiik način pa želimo nadaljevali dobre igre, ki prinašajo ugodne rezultate."
Alojz Polak, tehnični vodja: Tekmo smo začeli z dolžnim spoštovanjem do nasprotnika, vendar trdno odločeni, diije ne izgubimo. 'R) se je na srečo tudi zgodilo. Igralci so upoštevali trenerjeva navodila, dtibro so se borili in .se na koncu 7H-služeno veselili uspeha s svojimi navijači, ki so veliko pripomogli k naši prvi zmagi v ligi najboljših."
me dosegli še drugi zadetek, ki je na koncu zadostoval z-a zmago z 2:1. Tik pred tem so imeli izredno priložno.sl domačini, vendar je Kališek ubranil strel nevarnega madžarskega napadalca s petih metrov. Sledil je hiter nasprotni napad, po katerem se jc Smajlovič v kazenskem prosloru
Presenečenja za navijače
že pred začetkom prvenstva so se v NK ERA Šmartno odločili, d» bodo tekme na domačem igrišču p<ipestrili z najrazličnejšimi spremlj^očimi dogodki, z "žlahtnim šovom" kot pravijo, da zvesti navijači ne bode» uživali le v nogometu, ampak še v marsičem. Za nedeljo obljublj.'^o znanega gosta, ki bo poskrbel za razvedrilo in dobro razpoloženje že precej pred tekmo, zato vabijo navijače, da pridejo ob igrišče precej pred tekmo, ki se bo začela ob 17.00.
Zanimivo bo tudi med odmorom, med drugim ludi zaradi žrebanja vstopnic, za lepe nagrade pa ho poskrbela velenjska ERA. Iz kluba sporočajo ludi, da so letne vstopnice in vstopnice -/a vsako tekmo posebej v predprodaji v ERINU1 blagovnicah v Mozirju, Žalcu in Šoštanju, na velenjski tržnici in v Standardu 1er seveda v Smartnem oh Paki.
poigral z tremi domačimi bra-mlci in nato vešče premagal še reprezentančnega vratarja Mariborčanov.
Po vodstvu Šmarčanov so postali domačini vidno živčni, posledica lega je bila izključitev mariborskega igralca Pilamica. To so s pridom izkoristili Šmarčani, ki so s pametno igro zadržali prednost do konca ter zasluženi) slavje se je lahko začelo.
V nedeljo bodo v Šmartnem ob Paki na prvi tekmi pred svojimi navijači gosliii starega znanca iz drugoligaškc konkurence in drugega novinca v ligi najbol jših, ekipo Živila Triglav iz Kranja, dvoboj dveh "trgovcev" lorcj. Uprava NK ERA Šmtulno navijačem sporoča, da laliko parkirajo svoje avtomobile na tovornem prostoru tamkajšnje železniške postaje.
■ Janko Goričnik
Izidi 2. kroga: Olimpija-Primorje 1:3. Gorica-CMC Publikum 1 ; 3, Mura - Korotan 0:0, Ž. Triglav -S. L Koper0:2, MariborPL-Era Šmartno 1:2, Rudar - Domžale 2:1,
Vrstni red: 1. Primorje 6 {5:1), S. L. Koper 6 (5:1), 3. CMC Publikum 4(5:3), 4.Korotan4(3:1),5. Maribor PL 3 (3: 3), Rudar 3 {3: 3), 7. Era 3 (3: 4), Olimpija 3 (3: 4), 9.Ž,Triglav 1(2:4), 10, Mural (0:2). 11, Domžale O (2:4), 12, Gorica O (2: 6).
Tako so igrali
Liga Si.Mobil, 2. krog: Rudar - Domžale 2:1 (1:1) Rudar; Laljč, Hojnik, Dedič, Zr-nič. Kraljevič, Šumnik, Plesec, Boškovjč, Spasojevič (Jese-ničnik), Ariič (Mujanovič), Lav-rič.
Strelci: 0:1 - Ružnič (3). 1:1 -Spasojevič (22), 2:1-Arlič (68).
Maribor PL - ERA Šmartno 1:2(1:0)
ERA Šmartno: Kalíšek, Mernik, Romih, Omladič (Borštnar), Kačjčnik, Repovž, Teinovjč, ŠSncar, Mujakovič (Jakopič), Smajlovič, Vico (Korun). Strelci: 1:0 - Sztipanovics (42),1:1 - Vico(57).1:2-Smajlovič (75).
2. avgusta 2001
ofl^ÉAS
SPORT iN REKREACIJA
17
Jolanda Ceplak pred SP:
"Kvalifikacije so prava loterija!"
Jutri se ho v kaiUKlskem E<)monlonu /^cet» svet<»vno atletsko prvenstvo, uotovo en» nji-|(»dmevnťjsíh Ivtoi^njih športnih prireditev na svetu splolt. Med udeleženkami bc> tudi velen-jskn atlelinjn Johind» Ceplak kj Je v Kanado xe odpotovnb. In kakšna so njena pričakovanja po nekaj sijajnih letošnjih tekih in uvrstitvah na 800 metn)v?
"Najprej bom morala dobro icCi v kvali-llkacijah, ki so vedno prava loterija, odvisno od hilr<"ïSlj aiipoč<!sm>si( ieka,odskupme v kateri si in podobno, Ce bo l.ek počHSen, se bom držala vodilne in naio s finiSem skuhala daseči uvTSîiievv nadaljnje lekmovanje. Konkurenca bo izredno močna, podrobnosti pa bom seveda izvedeki Sele na prizorišču," je dejala lik pred odhodom.
0 Kako in kje se je /iripravljah ?
"Zadnje priprave sem opravila kar doma, posireglo ml je ludi lepo vreme. Vmes sem nastopila na milingu v Londonu in a polnega treninga osvojila čelrio meslo odličnim časom 1:59,02. Zdaj mc čaka ^c pel dni ireninga v Edmonlonu, nato pa Siirjc dnevi odmora s pripravami na lekmo "
^ In katara ixl zafirizaiih tekmic ho osvojila zia-W na íitM) mmwy?
"Vsaka izmed osmih, ki se bodo uvrstile v l'i-nale, ima možnosli. Tu nista samo Graflova in Mulola, presenečenja je sp<xsobna ludi Das Sanlos, pa še katera. Vse je moi^no, zalo se ne morem odkrili."
Seveda ji želimo veliko sreče v kvalilikaci-jskem leku, leloSnji dosežki in izvrstni časi dobro uvrstitev gotovo obetajo.
■ vos
Odbojka na mivki
Nova uveljavitev Davida Sevčnikarja
Konec minulej^a tedna su v Ljubljani k petim turnirjem sklenili letošnje dr/.avn<» prvenstvo v odbojki na mivki. Zmagovalci v moški In ženski konkurenci so hili znani /e po četrtem turnirju v Velenju, z igrami na posameznih turnirjih ter uvrstitvijo v skupnem sei^tevku pa seje ixka/al in uveljavil tudi igraiec OK Šoštanj Topoliica David Seven i kar.
S soigralcem Rokom Saller-jcm sla ludi v Ljubljani osvojila Četrto mesto in tako polrdj-la svoje meslo v vrhu sloveaske odbojke na mivki. V borbi za iretje sui bila tokrai boljSa uveljavljena Halner in Tujs, zmagala pa sta največja favorita Samo Miklavc in Jasmin Čulurič.
Ddvid Sevčnfkar (fevo) In Rok Sdtfer.
Taborniški rod Sotočje Nazarje
Zgradili dom, vzgajajo najmiajše
Taborniltki rod Sotočje Nazarje je v Zgornji Savinjski diHini edini, ki se ponaša z dobrim delom in veliko skrbjo /a v/gojo najmlaji^ih, v svoje vrste pa seveda vahijo vedno nove člane iz Na/arij in sosednjih krajev. Rod je naslednik prejšnjega, kije pred letil potonil v brezdelje, nasledniki pa so pridno zavihali rokave in se v zadrtem času zares izkaza* li.
V tabornem prostoru na Lazah pri Kokarjah so v pičlih dveh letih sami zgradili svoj dom in uredili taborni prostor. Mladi iz Kokarij in okolice ga radi obiskujejo, v prvi vrsti pa je namenjen najmlaji^im, ki jim namenjajo največ pozornosti. Tako so tudi letos pripravili taborjenje za medvedke in čcbciicc nazarskc asnovne Soie, kl jih prizadevno vodi Zvenka ZakrajSek, tudi sicer ne-
pogrešljiva pri delu roda So-1 očje. Njegovo vodstvo je pt>se-bej zadovoljno ludl s sodelovanjem starcev najmlajših, ki radi pomagajo pri delu in spodbujajo oirokc k pridnemu delu v taborniških vrslah. Sicer v b(xloče želijo pridobili čim več usposobljenih vodnikov, kar je seveda pogoj za dobro delo in strokovno vzgojo.
■ Stika: /p
Namizni tenis
Začetek priprav na novo sezono
v teh dneh s<» se na novo tekmovalno sezono 7a(x\í |H)sj>o^n() pripravljati tudi velenjski namiznoteniški igralci. Po kraji^m poletnem premoru, ko so trenirali le občasno, so v p(»ncfk'ljvk pričeli s kondicijskimi pripravami, ki Jih bodo letos opravili v dveh skupinah. Vsi igralci prve ekipe, Uroš in Jure Slatinšek ter Damijan Vodusek íTadej ViKlui^k Im naslednje pol
sezone nastopal za ekipo Melamin iz Kočevja), bodo te priprave opravili na skupnih treningih slovenske reprezentance v Kranjski Gori, najmlajši i^rnlci NTK ERA Tempo Velenje pa b(kl<i le priprave opravili kar doma.
La'Ios so se namreč (ídločili. da btido večino kondicijskih In tudi lehničnih priprav opravili v velenjski Rdeči dvorani, na terenih
okoli velenjskega jezera in vielcv vadnici osnovne ^oie Gmiava Sil-lha,Tamara Jerič In Miha Kljajič pa bt«la (^d 15. avgusta naprej na pripravah kadetske reprezentance Slovenije v Kranjski Ck'>ri. Vprvth dneh ireningi potekajo zelo uspešno, /.alo odgovorni v klubu upajtî, da sc bodo vsi igralci do začetka tekmovalne sezone dobro pripravili in poniwili uspešne rcAiltate preiekle sezone. lOK
Kinologi Zgornje Savinjske doline
Avgusta odmevna mednarodna prireditev
pričakujejo okoli 12()vodnikw reševalnih psov iz Hrvaške, Madžarske, Italije. Skwaške,CcŽke, Nemčije, Švice. Avstrije in seveda Slovenije. Zaupanje za izvedb) latóncga taUîra društvu nedvt^nmo d{>kazu-je dobro delo in uspešno izpeljavo mnogih akcij in preizkušenj v minulem obdobju.
Na področju osnovnega Šolanja psov in vodnikov so sicer v zimskem in pomladanskem Času na društvenem vadiáču izvedli ludl lečaj posluSnosii, sledi in obrambe. Za le vodnike bodo v jesenskem času pripravili Se Izpile, poleg lega pa bodo v lem obdobju organiziral; tudi regijsko tekmo Volanih psov in Ziičeii malo žolo /a nove vodnike in pse.
Kinološko društvi» Zj^ornjesavinJske d<»line je v letošnjem pomladanskem času izvedlo interni lavinski tečaj. Tridnevnega tečaja enote reševalnih |)sov seje na zahtevnem plazu pod Planjavo v l.o(*arski dolini udele^lo trinajst vodnikov s sedmimi psi. Delo s<»di v vsakoletno usposabljanje in preverjanje vodnikov in psov za morebitno reševanje ljudi iz snega. Pole)^ te^a Je potrebno omeniti, da ima društvo usposobljene štiri vodnike in pse/a iskan» je po^re.^anih oseh pod ruH-vinami.
Kaj kmalu b<xlo člani dru.stva izvedli ludi veliko raednHrt)dnoprireditev.Že22.avgusta b<^donamreč na dnai^tvenem vadi^-u v Varpoljah začeli Štiridnevni mednarodni reševalni tabor, na kalerem
ŠD Vrbovec Nazarje
Tenis za razvedrilo
Člani naza^.ske^a športnega društva VrlH>vec redno prirejajo društvena in ol>ć ins ka prvenstva v najrazličnejši h športih. za krepitev telesa in duha.
Tako .so pred nedavnim na Rečici oh Savinji izvedli občinsko teniSko prvenstvo za rekreaiivce, najboljši pa so .se postavili ludi pred fotoaparat.
■ Slika: jp
Rekreacija •••••••••••••••••••
Tek norveško ■ slovenskega prijateljstva
Tekaška sekcija M'J'S (trenje bit letošnji (tru^i tek slovensko • norveškega prijateljstva razširila« .saj so tiniij povabili tudi goste s HrvaŠke. Tekmovaiije na 3,5 km dolgi gozdni progi v R^d-
kraju pri Velenju bo v petek. 3. avgusta, s priC^etkom ob 19.0(). Udeleženci se bodo pomerili v leku dvojic v obliki Šiateinega teka. NorveAko dvojici^ bosta /asiopaia zakonca Arne Halvorsen in Amalija Leber iz Osla, ki .sta doslej žesodekwíila na številnih maratonih po vsej Evropi, .s Hrvaške pa bosta prišla tekaška veterana Ana 1 lagemann In .k»ip (Tjungjek, ki je s 77 leti eden najvztrajnejših In najboljših evropskih lekačevvsvojisiarosinl kategoriji. Prijavljenih je seveda še več zanimivih cřvojic.	■ hj

KINO VELENJE-
mmmMFism^

MUMIJA SE VRAČA
avanturistični, triler Režija: Stephen Sommers Vloge: Brendan Fraser, Rachel Weisz Dolžina: 115 minut Četrtek, 2.8., ob 18.30 Pete*. 3.8., ob 21.00 Sobota, 4.8.. ob 18.30 in 23.00 (glasno predvajanje) Nedelja. 5.8.. ob 18.30 Torek. 7.8., ob 18-30 10 let po dogodkih v prvem til-mu(Mumija) sta Rickin Evelyn poročena in imata osemletnega sina. Ker se v londonskem muzeju prebudijo zle sile iz prvega dela filma in ker Rick in Evelyn živita v Londonu, se spustita v obupano dirko, da bi rešila svet pred nepojmljivim zlom in njunega siia pred smrtjo.
MALENA
romantična drama
Režija: Giuseppe Tomatore Vloge: Monica Belluci, Fiuseppe Suffaro
Dolžina: 105 minut Četrtek, 2.8., ob 21.00 Petek, 3.8., ob 18.30 in 23.15 Sobota. 4.8., ob 21.00 Nedelja, 5.8., ob 21.00 Ponedeljek, 6.8., ob 20.30 Torek, 7.8., ob 21.00 Sreda, 8.8., ob 21.00 Režiser filma v tem filmu pripoveduje zgodbo iz svoje mladosti o Maleni, lepi mladi vdovi, ki je data takrat 14-letnemu dečku navdih za samostojnost, pogum in neutrudno iskanje nemogočega sredi vojnega kaosa. Malena Je ganljiva pilpoved o moči domišljije in o nevarnosti odraščanja, ki jo režiser prepleta z lepoto, spolnostjo, maščevanjem, nonDStjo vojne (ll.svetovna vojna) in hrepenenjem po romantičnem, ki otroku pomaga, da postane dojemljiv za razumevanje ljubezni in odgovornosti.
FINAL FANTASY
znanstvenofantastični, animirani Režija: Hironobu Sakaguciii Glasovi: James Woods, Donald Sutherland, Ming-Na Dolžina: 91 minut Premiera
Sreda, 8.8., ob 18.30
Film posnet po istoimeni računalniški igrici je epska pustolovščina s katero je režiser želel ustvariti povsem novo vrsto zabave. Pripoveduje zgodbo o dveti preživelih Zemljanih, ki želita napasti in premagati Nezemljane, ki so povsem uničili Zemljo,
muté
MRAVU IN EC Z
animirana komedija Otroška matineja Nedelja. 5.8., ob 17.30
MALENA
romantična drama Nedelja, 5.8., ob 20.00
Cena vstopnic: redne predstave 650 SIT, predpremire 700 S!T, otroške matineje 400 SIT. Infonnacije in predpro-daja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje. Ni rezervacij vstopnici
--------------------
I Kino nagrajuje
j	Izrežite kuponček in ga pošljite ali prinesite na uredništvo. Vsak te-
j	den bomo izžrebali tri ljubitelje filmov za brezplačen ogled ene izmed
I	filmskih predstav.
I	Ime in priimek:_________________________
!	Naslov:
Izžrebali smo: Aljaž Vidmajer, Partizanska 39,3320 Velenje, Maks Dvoršek, Šmarška 33,3320 Velenje, Mateja Rop, Gorenje 11,3327 Šmartno ob Paki
.VELENJE
ZORAN ZORKO
v Ccirtck, 2. avgusta 2001, ob 20.311, bt) na Velenjskem gradu nnstpoil virtuoz na diatonični harmoniki Zoran Ziirko,
Zorko izvaja vse /vrsti glasbe kol so pop & rock, swing, sambo, rumbo, Jazz, rock& rolí, country, polko, Charleston, in znane klasične melodije. Pričarati zna mclos Irancoskgga Šansona, ruskih romanc, starogradskih pesmi in italijanskih kancon. Njegov nastop je pravi show program, pritegne staro in mlado, pomaga pa mu spremljevalna skupina poklicnih glasbenikov: Slavko Bojnec. solo-ritem. kitara, vokal; Dejan Zorman, bas kitara, vokal: Drago Užmah, bob-
ni in tolkala ter Darja Drobnic, vokal. Vstopnine ni!
E. Streul in O.
Schenk:
REKVIZITER
v četrtek, 9. avgusta ob 20.30, bo na Velenjskem gradu predstava monokomedije "Rekviziter", ki jo bo izvedel znani dramski igralec in režiser Bogomir Vc-ras. Režiser Iztok Valic.
Vsebina: napovedane predstii-ve ne bo, ker je prišlo do ptimo-te pri obveščanju. Kljub temu publika ne odide kar domov, ker ji prične rekviziter nazorno kazali, kaj vse se dogaja v gledališču, kako Je kadar je v gledališču opera, kako izgleda smrt umirajočega laboda, biko se izdelujejo najboljši rekviziti in kako se ukvarjajo z dirigenlstvom. Obenem pa izvemo, da je zaljubljen v bodočo rekviziterko Lenčko, kije 40 let mlajša...
Vstopnine ni!
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
ROČNO SIROVO KOSILNICO Bucti-So-ko! 145. prodam za polovično ceno. Telefon 5871-559.
HLADILNIK GORENJE, dobro ohranjen, prodam. Telefon 5890-384, zvečer.
PREKLIC
Z 3. avgustom 2001 PREKLICUJEM
obrtno dejavnost popravilo motornih koles, koles in žag, Vojko Režen, s,p., Koroška 18/C, Šoštanj. ROTOVNIK ANA s.p., Aškerčeva 11, Šoštanj, objavlja prel<Jic obrtne dejavnosti z 30. oktobrom 2001, zaradi upokojitve.
POSESTI
KUPIM GRADBENO PARCELO 500-
1000 m2. Telefon 896-14-50, do 15. ure,
BLIZU ATOMSKIH TOPLIC prodamo manjšo hišo, primemo za vikend ali za stalno bivanje manjše družine. Telefon 040/557-615.
TAKOJ KUPIM ZAZIĐUIVO PARCELO
(400-1000 m2) v Š^ešl« in Savinjski dolini. Šifra "Brez posrednikov-gotovina takoj!"
STIKi-POZNANSTVA
42-LETNA OSAMLJENA, nevezana želim spoznati preprosto prijateljico za občasna srečanja. PoWičite GSM 031/264-735.
FANT, 36 let, samski, želi spoznati dekle ali mamico za resno vezo. GSM 041/899-442.
V tednu od 23,julija 2001 do 29.julija 2001 SO povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-tirne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh:
29. julija 2001
AMP Veliki vrh
133 mikro-g S02/m3.
MAKSin/IALNE URNE KONCENTRACIJE S02 Od ZS.julija 2001 do 29.jullja 2001 (v mikro-g S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka kritična vrednost: 700 mikro-g S02/m3 zraka
IVIESTNA OBČINA VĚLENJB URAD ZA OKOUE IN PROSTOR
		
		
		
		
fl		
	rL J	11
Pidl	L.,—n_	
jo^Kj -orai^o uvooiJjE ORa^KA VELENJE veukivrh ÍKAIE
QOR&
|Q23.Jul 324.JUI OZS.jul OSe.jul B27.jul DZe.jul B29.Jul j
UPOKOJENI VDOVEC, 75-leten, siy-ran, vitalen, ^eli spoznati gospodinjo, voznico, lahko brez pokojnine. Sledi zapuščina. Telefon 03/5726-476.
RAZNO PRODAM
DOBRO OHRANJENO PRIKOLICO na-
kladalko SIP 15 m3, ugodno prodam. Naslov v uredništvu. LESENE PODPORNIKE za betonsko ploéčo prodam. Telefon 5893-464.
STORITVE
POCENI PREVAJAM iz nemščine navodila za stroje in druge strokovne tekste. Telefon 031/398-230.
STANOVANJE
V CENTRU VELENJA oddamo opremljeno 3-sobno stanovanje. Telefon 041/825-820,
STANOVANJE, 45 m2, prodam. Telefon 03/5865-789. STANOVANJE, 50m2vŠaleku, prodam. Telefon 5864-202, NA ŠOLNOVI12, v Pesju, prodam trisobno stanovannje. Cena po do-govonj. Telefo 5882-623. TRISOBNO STANOVANJE na Gorici (71 m2) prodam. Telefon 041/714-410.
ŽIVALI
PRODAJA NESNIC 5.8. od 8. do 8.30 ure v Šaleku. Telefon 02/8761-202.
NA OBMOČJU KOZJAKA. (Loke) se je izgubila čmobdorjava muca Morebitnega najditelja prosimo naj pokliče 041/791-230 ali 03/586-49-43. PODARIM PSIČKO, nemško ovčar-ko. Telefon 041/776-351. KOZO Z MLADIČEM prodamo. GSM 041/769-457.
TELIČKO SIVO, staro 7 dni in svinjo težko 200 kg, prodam. Telefon 5881-764.
PUJSKE, težke do 25 kg, prodamo. Telefon 03/5885-056 ali GSM. 041/462-931,
ODOJKE, težke 25 do 30 kg za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 570-9234.
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci. obveščamo vas, da je tel.: 112 rezerw/ana za službo nujne medicin^e pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Zdravniki:
Četrtek, 2. avgusta - dopoidan Rus, dr med., popoldan Klemene, dr mednočni Gusič, dr med. in Smonkar, dr med. Petek, 3. avgusta - dopoidan Čolič, dr. med, popoldan Puvalič, dr med,, nočni Klemene, dr med. in Friškovec, dr. med. Sobota, 4. avgusta - dežurni Čolič, dr. med. in Lazar, dr. med.
K A III O V K L N J II
8 : 897 5005
ČETRTEK, 2. avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročita; 16,00 Kdaj,kje,kaj; 16,30 Poročila; 17,00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje.
PETEK, 3. avgusta:	6,00 Pozdrav; 6.30 Poročiia; 5,45
Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8,00 Zanimivosti; 8,30 Poročila; 9,00 Zanimivosti; 9,30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 4. avgusta: 6.00 Dot)ro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7,15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšaj-mo si sobotno jutro; 8,30 Poročila; 9,30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10,00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; Čestitke; 14,30 Poročila; IS.OOAktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16,30Po-ročiia; 19,00 Na svidenje,
NEDEUA,5. avguste: 6.00 Dobro jutro; 6,30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 3.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Brez pardona; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I, blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II, blok č-estitk; 15,45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18,30 Poročila; 19.00 Na svidenje,
PONEDEUEK, 6. avgusta: 6.00 Dobro jutfo; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8,00 Ponedeljkov nasvet za racionalno porabo energije; 8.30 Poročiia; 9.30 Poročila;, 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16,30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18,30 Poročila; 19,00 Na svidenje,
TOREK, 7. avgusta:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila;
7,00 Horoskop; 7,15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30, 9,30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 8. avgusta:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila;
6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30; Poročiia; 9,00 Gostova turistična ponudba;; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; IS.OOAktualno; 15,30 Poročila; 16,00 Kdaj, kje, kaj; 16,20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18,30 Poročila; 19,00 Na svidenje.
Nedelja, 5. avgusta - dežurni Čolič, dr med. in Lazar, dr med. Ponedeljek, 6. avgusta - dopoldan Puvalič, dr med., popoldan Vrabič, dr. med., nočni Grošelj, dr med. in Rus, dr, med. Torek, 7. avgusta - dopoldan Puvalič, dr med., popoldan Stravnik, dr med., nočni Vrabič, dr med. in Friškovec, dr med. Sreda, 8, avgusta - dopoldan Puvalič, dr med., popoldan Pir-tovšek dr med,, nočni Vidovič, dr med, in Stupar, dr med.
Zobozdravniki:
nik, dr stom., v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje (od 8, do 12, ure)
msmmmm
lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedetjah in državnih praznikih ;e organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Veterinarska postaja Šoštanj:
Od 3. avgusta do 10. avgusta -Ivo Zagožen, dr. vet. med., gsm 041/633-677.
4. In 5. avgusta - Mojca Pusov-
KRATKOROČrslA
mwmmii
GARANCLM: KARTICE, 0SE8NIDOHOMK
pf CELJE Kosovelova 1 č>
03/ 492 68 93
Titio jc sklenila svojo življenjsko pot
JOŽEFA PIRMANSEK
16.10.1923 - 22. 7. 2001
1 Ivala vsem. ki sle v irenulkih slovesa sočustvovali /. nami in ji izka/ali poslednje spošlovanje na njeni zadnji poli. Iskrena hvala!
VSI NJENI
2. avgusta 2001
"ffíÉAS
OBVESCEVALEC
19
CVETLIČARNA IRIS IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA
iiroka ponudba aranimajev, c«»t|8^ lončnic... pograbna storihie v caloti Možnost platila na veC obrokov 24 ur na dan
Tel.: 03 / 586 96 52, 6SM: 041 / 682 • 369
mali OGLASI in ZAHVALE
8: 898 17 51
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas jc zapustil naš dragi oče, brat in slric
Živa! si tako pošřono življenje, (1(1 nisi na kuncu xaslužil si takšno trpljonje. I Ipamo, da tiim gori bolj srečen boš in put posula Ti l>o iz najlepših rož.
JURU KOVAČ
iz Velenja 4.4.1945 - 20. 7. 2001
Iskreno se zaiivaljujcrao vsem, ki ste nam v icžkih trenutkih stali ob strani.
Hči Anja in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Nenadoma in mnogo prc/godaj, nas jc zapustil naš dragi mož, oče
in stari oče
MIRKO ZEVART
15.10.1939 - 26. 7. 2001
7,1} delo, y.einljo si živel, premalo časa zr/sfi si si vzel. ljubil si zemljo bolj kakor sebe, pni7.no bo noše življenje brez Tebe.
Iski'cno se zahvaljujemo vsem sorodnilcom, prijateljem, znanccm in sosedom, ki sle nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in svečke ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala velja tudi gospodu župniku in govorniku. Vaš stisk roke, besede tolažbe in objemi, so nam veliko pomenili.
VSI NJEGOVI
V SPOMIN
MARKOTU ARISTOVNIKU
Ljubi MARKO, mineva že sedmno žalostno leto od tragične nesreče. Leta minevajo, a v naših sreih ostaja neizmerna žalost, bolečina in hrepenenje. Uvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate c-vetje in sveče in se ga
spominjate.
NJEGOll
GIBANJE PREBIVALSTVA
		ZAHVALA
		
		Ob boleči izgubi diagcga moža
	'rT	FRANCA JUVANA
		25. 7.1912 - 21. 7. 2001 iz Metleč 62
sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in Bolečina dii sa skrili, znanccm za izrečeno sožalje, darovano cvelje, sveče ter e ( lagega moza. ^ Hkrati se zahvaljujemo tudi pati'onažnima .scstj-ama nam ne more nince več vrniti. , . , Majdi m Aleksandri za dolgoletno nego na domu. 1 Ivala ludi v.sem, ki sle ga pospremili		
		na njegovi zadnji poti.
		Žalujoči: žena Mici in Elica z družino.
Upravna enota Velenje
Poroke:
Andreja Košan, Črnova 29 in Franc Dušak, Ponikva pri Žalcu 20; Mateja Špegei, Velenje, Kardeljev trg 9 in Rok Vetrih, Paka pri Velenju 37/a; Monika Korošec, Šoštanj, Prešernov trg 10 in Simon Rednak, Paški Kozjak 21 ; Monika Praprot-nik, Velenje, Šaleška c. 15 in Peter
Konečník, Velenje, Šaieška c. 2/a; Klavdija Skale, Velenje, Kidričeva c. 13 in Robert Bezjak, Andraž nad Polzelo 91/b.
Frančiška Kanovník, Velenje, Kidričeva C. 15, roj. 1922; Frančiška Jan, Kavče 53, roj. 1925; Jožefa Pirmanšek, Velenje, Pokopališka ul. 8, roj. 1923; Jože Vodušek, Vele-
nje, Šercerjeva c. 10, roj. 1923; Jožef Smole, Predenca 10. Šmarje pri Jelšah, roj. 1934; Josip Za-pušek, Vezovje 20, roj. 1925; Vladimir Ževart, Plešivec 26 a v Rstkev 60. Ljubno/Savinji; Jožeta Krančič, Nazarje, Vrtnarska ul. 1, roj. 1914; Antonija Reberšak, Lju-bija17,roj. 1908; !van Zlatolas, Pustike 1, roj. 1915; Anton Lužnik, Prevarlje, Trg56, roj. 1931.
'listi, ki gii imaš rod nikoli ne umre • somo nekje daleč je.
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
FAN iKE JAN
1925 - 2001
se vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam i/j'ckli besede sožalja, njej pa darovali cvetje, sveče in za svete maše, iskreno zahvaljujemo. Iskiena hvala tudi vsem tistim, ki sle nam pomagali skrbeni zanjo tudi v času njene težke bolezni. Se cnki al vsem iskrena hvala"
VSI NJENI
Cs.

V SPOMIN
Danes mineva pet let, odkču' je za vedno odšel dragi mož, oče, dedek in last
v	v
JOŽE CANC
Vsem, ki postojite ob njegovem grobu z lepo mislijo in prižgete svečko - hvala!
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob prerani smrti našega dragega
BORISA MATJAŽA
1953 - 2001
Žolosini smo, ker smo Le izgubili
in srečni, ker smo Ti imeli.	se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih
stali ob strani, nam pomagali, nas tolažili, nam osebno in pisno izrekali sožalje 1er ga v velikem številu pospremili na zadnjo pol.
Žalujoči: žena Zdenka, sin Nejc, hčerka Barbara in mama Milica.
Zaman jo bil Tvoj boj, zaman dnevi Wojega trpljenja, bole-/.en je premugala Tvojo voljo do življenja.
ZAHVALA
Ob bt)leči izgubi dragega moža, očeta in dedija
JOŽETA KOVAČA
1935 - 2001
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu, darovali cvelje in sveče ter izrekli sožalje. I Ivala tudi Zdravstvenemu domu Velenje, gospodu Zupančiču, dr. med. ter palronažni sestri gospe Slavici Avberšek za pomoč. I Ivala tudi KS Koňovo, Premogovniku Velenje, pevcem, godbi, govornikom 1er rudarski sU"aži.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Gorelo gospodarsko poslopje Krenkerjevih v Plešivcu
Požar preprečil zaslužene počitnice
Policijsko poročilo Je skopo spregovorilo o požaru, ki Je v sredo, 25. JuiiJa, okoli 13. ure prizadel Krenkerjeve, po domače Zgornje Zaluberškove, iz Plešivca: »Zagorelo je gospo-
boju s plameni.
Kostno ludi nii prišli na njihovo domačijo, lo jc bilo žo proii večeru, je bilo na prizorišču še veliko gasilccv, ludi krajanov, ki so / gospodarskega poslopja od-
Pred temo so morali poiskati še prestrašeno živino.
Krenkerjeva v pogovoru z enim izmed krajanom, kije prav
tako prihitel na pomoč.
pametno in zrclu. Mladi gospodar 2y-lelni Silvo Krenker je bil prav v lislem času z ženo na poli v dolini). K zdravniku sla pe-IjaJa 9-mesečno hčerko. Že na
S hleva so morali odstrani vse seno, ki pa ne bo več uporabno za krmo.
darsko poslopje, veliko 10 krat 20 metrov. Požar Je uničil celotno ostrešje in leseni del poslopja, kmetijsko mehanizacijo in okoli 200 kubičnih metn)v sena. Živino so pravočasno rešili. Požar so pogasili okoliški gasilci, nastalo pa je za okoli 6.000.000 tolarjev škode. Prve ugotovitve kažejo, da Je požar povzročil samovžiji sena.« Nič pa poročik) ni govorilo o stiskah domačih, trdem delu gasilcev; sosedov in drugih krajanov v
stranjevali seno in dusili požar, saj je na več krajih še vedno lle-!o. Nekateri so iskali izgubljeno živino, ki so jo v času, ko je gorelo, na hitro odvezali. Zadnji hip so rei^ili ludi psa, ki nikakor ni holel iz s"voje koče. Ko je bil že malo osmojen, je tudi on spoznal, daje vrag v/ei šalo.
Nesreča je bila še toliko večja, ker je bil v času, koje začelo goreli, doma le mlajši gcjspodarjev hrat, ki je lelo.s končal osemletko, pa vendar je ukrepal zelo
poti se je soočil s tragično nesrečo doma, saj gaje po mobilnem telefonu poklieal brat. Takoj je obrnil, »V hlevu je bilo 28 glav živine, nekaj še na paši. Poleg sena nam je zgorelo tudi precej kmetijskih strojev, med drugim kosilnica, plug, brane, škropilnica, puhalnik ... Cîasilei so prišli zelo hitro, od vsepovsod, » je pripovedoval vidno pretre-.scn. Delali so po/no v noč, da ne bi prišlo do ponovnega vžiga. »Vesel sem, da smo rešili vso
živino, res pa je, da zdajle, koje že pozen mrak, še iščemo nekaj telet. Hvaležen sem vsem, gasilcem in sosedom pa ludi drugim, ki so priskočiti na pomoč,« je pripovedoval. Mi pa verjamemo, da bodo sosedje Krenkerje-vim pomagali tudi pri obnavljanju gospodarskega poslopja.
Rigko Ariič, poveljnik PCiD Škale pa je pripovedovat: »Ko smo prispeli na kraj požara, smt) videli, da mu sami ne bomo kos, zato smo poklicali na pomoč sosednja gasilska društva: Velenje, Šoštanj, (laberke, Pesje in premogovnik, vsi so prišli s svojimi cisternami, orodnimi vozili in moštvi. Tu so munreč velike težave zvodo, ker ni hidran-lov, in smo morali večkrat ponjo v Škale, da smo požar omejili in zadušili. V nevarnosti je bila namreč tudi stanovanjska hiša.«
Med krajani, ki so pomagali, je bil tudi predsednik KS Plesivec Marjan Štumplel: »To je zelo hud udarec za tako mlado dru/jno. Upam, da jih ne bo nesreča tako prizadela, da bi obupali nad kmetovanjem«.
Predsednik krajevne skupnosti se je na svoje sokrajane obmiJ z naslednjimi besedami: »Prosim vas, da pomagate, tako kot ste že pomagali pred leti, saj to ni bil prvi pcižarv našem kraju.«
Kot smo slišali, je želela mlada družina le dni na kratek dopust; samo za lolikt), kolikor jim delo na kmetiji dopušča. Po/iir pa jim je preprečil šc to,če.sarso se že dolgo veselili.
■ Stane Vovk
Golte Slovenija
Jezero bodo polnili tri mesece
Po zahtevnih in obsežnih obnovitvenih in vzdrževalnih delih so lasuiiki in upravljavci rekreacijsko - turističnega centra Golte v soboto t)dprli prenovljeno restavracijo v hotelu na Ciolteh. redno obratovanje pa je začela tudi nihalna žičnica.
Sicer pa na (icîlteh v tem času vlada pravo delovno razpoloženje, saj uresničujejo največjo naložbo doslej. Izvajalci namreč hitijo gradili veliko umet/jio jezero, v katerem bo ÍD.OflO kubičnih
Ob pogledu na veliko "luknjo " marsikomu zastane dih, ampak vode bo dovolj za umetno zasnežitev smučišč
Pred začetkom rednega obratovan/a nihalke so obnovili in
polepšali tudi njene stebre
metrov vode, ki bo napajala sistem umetnega /itsnezevanja. Čas pri tej gradnji priganja tudi /iito, ker bodo jezero polnili kar iri mesece, na prihodnjo zimsko sezono pa želijo biti povsem pripravljeni.
Istočasno gradijo črpališče ob jezeru ter polagajo cevi z<i sistem umetnega zasneževanja, poleg tega pa urejajo ludi smučarske proge in jih pripravljajo za potrditev pri slovenski in mednarodni smučarski zvezi.
■ jp
Uradni začetek poletne sezone
Po temeljitih obnovitvenih in vzdrževalnih delih so na Golteh v petek ludi uradno začeli pt.>lelno sezono. Nihalna žičnica vozi vsako poino uro od X.OOdo 17.1)0, na uro pa lahko prepelje .'i.^'Q obiskovalcev. Redno obratujeta ludi prenovljena restavracija v hotelu na Golteh in bar ob spodnji po.staji v Žckovcu.
Mjp
. aCIÍ
DRI NAKUPI PO MODRIH CENAH
n>99vlM »f^amft nOluv«»
Kisla smetana Good food 180 g
Kis za vlagonje Good food 31