NARODOPISNO POPOTOANJE 58. Medvode: Papirnica gori
V noči s četrtega na peti april leta 1910 je Ljubljančane ne-kaj po drugi uri zjutraj nenadoma prebudil strel z grajskega poslopja. Prestrašeni so skočili iz postelj kajti to je bil znak, da nekje v mestu gori. Ko pa so se prepričali, da je Ljubljana zavita v temo in, da ni nikjer zaslediti kakega ognja, so jo zo-pet odkurili pod tople odeje. Le 10 kilometrov od naše pre-stolnice pa se je nudil prizor, ki je vzbujal strah in grozo. Od-kar je malo po poldrugi uri nočni stražar ČEŠNAR opazil sumljiv dim iz velikega poslopja medvoške papirnice, je bilo spanja v tem kraju konec. Še preden je utegnil obvestiti de-lavce, ki so v spodnjih prostorih nič hudeg sluteč delali v noč-ni izmeni, je ogenj že zajel zgornji del poslopja. Tedaj je tudi osebje zaslutilo, da se nekaj dogaja. Delavci so se rešili na plano pri čemer so nekateri dobili lažje poškodbe in opekline. Enega izmed njih so komaj rešili. Prav tako je bil močno po-škodovan poslovodja LECHNIK, ki si je zlomil rebrne kosti,
medtem, ko je papirniški šef med reševanjem najnujnejšega dobil precejšnje opekline. Medtem so telefonsko in brzojavno obvestili gasilska društva. Prvi so prišli iz Pirnič in Verja, ki ga je vodil načelnik LAVTIŽAR. Gasilsi so se takoj podali v neenak boj z ognjem. Bili so opremljeni le z ročno brizgalno, tako gašenje pa je bilo počasno in skorajda neučinkovito. K sreči so se Pirničanom kmalu pridružili še gasilci iz Sore in Vi-žmarij. Njihova načelnika LUŠTERK in ARHAR sta skupaj z Lavtižarjem presodila težak položaj in se tudi sama s svoji-mi možmi razvrstila ob gorečih poslopjih.
Položaj je bil dejansko brezupen. Gorelo je več poslopij hkrati. Posamezne kose govečega papirja je veter nosil po Medvodah, zato je obstajala nevarnost, da bo pogorela cela vas. K sreči pa je ravno prej močno deževalo in ogorki niso imeli učinka. Zanetili so le poslopje papirnice onkraj Save. Poleg tega je oviral gasilce gost dim, ki se je zvalil izpod gore-čih zvitkov papirja. Ko je dogorela streha velikega poslopja se je pričela krušiti opeka in grozila je, da bo pod seboj poko-pala prizadevne gasilce.
K sreči so na pomoč prišli iz Ljubljane. Strel z gradu je na-mreč opozarjal tamkajšnje gasilce in v pol ure so bili priprav-ljeni za odhod. Že v Šentvidu so opazili žareč sij nad Medvo-dami, ko pa so prišli bliže so se jim Šmarna gora in okoliški hribi zazdeli kot ognjeniki iz katerih bruha živo rdeč plamen. Nad vsem tem pa so lebdeli črni oblaki, ki so oznanjali konec večerne nevihte. Ljubljanski gasilci so se takoj postavili ob glavna poslopja, na mestu katerih danes stoji DONIT. Dve uri je trajalo, da so bili kos" ognjenim zubljem, kljub parni brizgalki. Ko so poslopje pogasili so priskočili na pomoč na-šim trem društvom, ki so se še vedno borila z ognjem.
,,Poslopje onkraj Save je biio v plamenih. Grozljivo je bilo poslušati prasketanje in gromoviio bučanje slapa tik pod po-goriščem. Valovi so odsevali grozen prizor kakršnega še pri nobenem požaru nisem doživel," se je spominjal načelnik Ljubljanskih gasilcev ŠTRICELJ. Do enih popoldne torej ce-lih enajst ur, je trajal boj štirih gasilskih društev z ognjem v Medvoški papirnici. Brzojavili so po pomoč tudi v Škofjo Loko in Kranj a od tam ni bilo nikogar. Zato je pred očmi gasilcev pogorelo šest poslopij, druge pa so uspeli rešiti, ko so Vižmarci in Ljubljančani (slednji so tu gasili že leta 1880) odšli domov, ko so sorški in pirniški gasilci ostali na straži še ves dan. Tlelo je še leden dni in Pkničani so bili v tem času sialno pripravljeni.
To je le ena izmed medvoških zgodb. Odlocil sem se, da vam jo povem, kajti novembra je bila v Domu Svobode raz-stava starih razglednic in na njej tudi tista, ki je kazala pogo-rišče nekdanje papirnice. Koliko zanimivih povesti iz nekda-njih časov bi šele lahko napletli, če bi opisali vse razstavljene primerke.
In konec zgodbe? Medvoška papirnica je bila le eden od obratov firme Leykam Josefsthaler, ki je imela poslopji tudi v Vevčah in Goričanah. Lastniki so pobrali lepo zavarovalni-no, gasilska društva so dobila denarne nagrade, v ,,Domolju-bu" je bila objavljena pesem o tem dogodku, dali so tiskati razglednice s prizorom pogorišča, papirnica je nehala delovati in še bi lahko naštevali.
Na mestu nekdanje medvoške papirnice, pa stoji danes to-varna DONIT. Ne bodi ga treba ima tudi svoje gasilsko druš-tvo.
Andrej MRAK