Celje - skladišče
D-Per
545/1974
COBIGS 0
GLASILO KOLEKTIVA STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« leto 2	ROGAŠKA SLATINA	november 1974
DOBRODOŠLI NA 20. JUBILEJNO SREČANJE
Vsako leto, od osvoboditve do danes, smo delovni ljudje, ne samo našega kolektiva, temveč vse Jugoslavije naš veliki praznik, praznik republike 29. november, pričakovali z novimi delovnimi uspehi. Pričakovali smo ga z novimi spoznanji in zmagami v razvoju družbe. Kot vse druge tudi letošnjega pričakujemo v letu, ko uresničujemo z ustavo sprejete obveznosti. Mi, v našem kolektivu ga pričakujemo v letu, ko smo naše proizvodne zmogljivosti močno povečali.. Kljub temu, da jih večkrat omenjamo, ne bo napak, če to tudi ob tej priložnosti ponovimo. Zgradili smo brusil-nico v Kozjem in jo predali v redno obratovanje. Tik pred začetkom obratovanja je avtomatska kislinska po-limica.
Tudi novemu obratu, novi brusil-nioi, ne manjka veliko do dneva, ko bomo lahko začeli redno proizvodnjo. Prav zaradi tega, ker je to še en objekt, v katerega so naši upokojenci tudi prispevali svoj delež, se nam odločitev konference sindikata, da bo
20.	jubilejno srečanje naših upokojencev v tem obratu, zdi umestno in hvale vredno. Spričo naraščajočega števila upokojencev in utesnjenosti prostorov jedilnic bo ta prostor omogočil prisrčnost, na katero so naša upo-
kojenci na svojih srečanjih že vrsto let vajeni. Prav bo tudi zategadelj, da si bodo kajpak na samem ogledali naš razvoj.
Spletene vezi s kolektivom v dosedanjih srečanjih bodo še poglobljene. Toliko bolj, ko si prizadevamo, da bi minulemu delu dali ustreznejše mesto, kot ga je imelo doslej.
Tudi letos bo srečanje potekalo tako, kot prejšnja leta. Z omenjeno izjemo, da bo v prostorih nove bru-
silnice. Začetek je napovedan ob 15. uri 29. novembra.
Prevozi za tiste, ki jih potrebujejo, bodo tudi letos organizirani kot prejšnja leta. Tako kot lani so pripravljena skromna darila, v višini 300 dinarjev.
Upravičeno lahko pričakujemo, da bo vse potrebno pripravljeno tako, da bo spomin na jubilejno srečanje še bolj prisrčen, še bolj topel.
S.	T.
K********-*-***********-****************-**********-«*******
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
★
*
★
*
#
*
Vsem članom kolektiva in našim bralcem želimo prijetno in sproščeno praznovanje 29. novembra, dneva republike l
Družbenopolitične organizacije Samoupravni organi,.
Uprava in , Uredništvo »Steklarja«
*
*
*
★
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
■k
*
*
*
*
*
*
*

Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor, glavni In odgovorni urednik Jovo Tlšma • Uredništvo: Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina • Naslov: Glasilo kolektiva steklarne »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina % Telefon 063-81-020 • Telex 33560 YU • Naklada 1500 izvodov • Tiska: ČGP »Delo«, Ljubljana
STEKLAR
SEZNANJAMO SE Z...
Tokrat »ustava določa«
Pred nekaj meseci smo v uredništvu »Steklarja« menili, da bi bilo prav, če bi postopoma začeli z ekonomsko upravljalsko vzgojo. Na to misel smo prišli predvsem zato, ker menimo, da je precej tega, s čimer smo premalo ali površno seznanjeni. Marsikaj nam ni povsem jasno. Za dobro in učinkovito odločanje smo med drugim ocenili, da je treba poznati veliko več kot doslej. Posebej še zaradi tega, ker smo mlad kolektiv, ki spričo povečanih proizvodnih zmogljivosti tudi številčno raste. Do-
FRANC SRIMPF, dipl. oec.
menili smo se, da bo to nalogo opravil Franc Srimpf, diplomirani ekonomist. Tako bomo v nadaljevanjih spoznali osnovne prvine iz ekonomskega izrazoslovja, s katerimi se bomo vedno pogosteje srečevali. Torej, besedo ima glavni računovodja organizacije združenega dela Steklarne »Boris Kidrič« Franc Srimpf.
pa bi laže prišli na teme, ki jih bomo v prihodnje obravnavali, je nemara prav, če najprej nekatere stvari osvetlimo na splošno. Razprave o neposrednem samoupravljanju v TOZD in poslovnih informacijah so v sedanjem času zelo pomembne. Samoupravi.] anj e na delegatskih osnovah vključuje široko ldeležb-. delavcev v neposrednem odločanju v združenem delu, krajevni skupnosti, občini.
Širina neposredne udeležbe delegatov pri odločanju je odvisna od stopnje obveščenosti, razumevanja strokovnih vidikov spornih zadev in seveda osveščenosti delegatov glede pomembnosti odločitev.
Letos sta bili sprejeti zvezna in republiška ustava, v katerih je zapisano, da je samoupravljanje temelj družbenopolitičnega sistema Jugoslavije.
Za pravilno obravnavo tega družbenega pojava moramo izhajati iz temeljev, torej iz ustavnih določil. Za tokrat navedimo tri pomembna določila iz slovenske ustave:
1.	V členu 16, prvi odstavek je določeno:
»Vsakemu delavcu v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, je zajamčeno, da pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi v TOZD, v kateri dela, in v vseh drugih oblikah združevanja dela in siedstev skupno in enakopravno z drugimi delavci odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združevanja dela in sredstev in si pridobiva osebni dohodek.«
2.	V tretjem odstavku 19. člena je zapisano:
»V temeljni organizaciji združenega dela doseženi dohodek je materialna osnova za pravico delavcev, da odločajo o pogojih svojega dela in o delitvi dohodka ter da pridobivajo osebni dohodek.«
3.	V drugem odstavku 123. člena pa so določene pravice delavca o obveščenosti:
»Delavec ima pravico, da je redno obveščen o poslovanju organizacije in njenem materialno-finančnem stanju, o ustvarjanju in delitvi dohodka in uporabi sredstev v njej ter o drugih vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in nadzorstvo v organizaciji, da
Iz ten podaUov Je razvidno, da smo po vrednosti res dosegli za 15,3 odstotka večjo proizvodnjo, vendar so se nam proizvodni stroški v tem obdobju izredno povečali, za celih 33,5 odstotka. Tak skok smo zabeležili v zadnjih dveh mesecih. Proti koncu junija je ta odstotek znašal 9,6 odstotka, v enem mesecu je nato zrastel na 18,1 odstotka in v naslednjih dveh mesecih na 33,5 odstotkov. Gotovo je, da je temu med drugim botroval dvig cen materiala, saj samo v tem znaša
bi mogel uresničiti svoje samoupravne pravice.«
Samoupravljavec vsak dan suši različne pojme, izraze v zvezi s poslovanjem delovne organizacije, o katerih ni zmeraj prepričan, da res pomenijo tisto, kar si pod to besedo predstavlja. To je razumljivo, saj on obvlada drugo delovno področje v delitvi dela v TOZD
Učinkovitost neposrednega upravljanja ni odvisna le od količine in kakovosti informacij, temveč tudi v kolikšni meri in kako upravljavci razumemo predloge, o katerih odločamo. Z drugimi besedami to pomeni, da moramo samoupravljavci dobiti tako oblikovano gradivo, da se bomo lahko odločali za eno med možnimi rešitvami. Ako gradivo ni pravočasno posredovano in če ni dovolj razumljivo, je normalno, da je naša odločitev pod vplivom raznih trenutnih dejavnikov, ki nekako v njegovem imenu odločajo. Napačno bi bilo trditi, da je vedno tako, toda v številnih primerih se to dogaja, posebno pri zapletenih' in strokovno zahtevnih problemih.
Ustava nalaga rešitev tega problema, da bi delavec uresničeval svoje samoupravne pravice. Za uresničitev tega pa je potrebna dejavnost družbenopolitičnih organizacij, strokovnih služb, posameznikov in vseh samoupravljavcev.
Kako doseči te cilje?
Odgovor bi bil, da je nujno delovanje v dveh smereh, in sicer:
a)	moramo se seznaniti z raznimi pojmi, izrazi, problemi;
b)	poročila in pojasnila strokovnih služb morajo dobiti bolj poljudno obliko, kar seveda ob vsaki priložnosti niti ni lahka naloga.
Z obojestranskim razumevanjem in delovanjem v tej smeri bi se dala premostiti marsikatera praznina, do katere pride včasih v razpravah.
razlika 4.092.689 dinarjev ali 14 odstotkov vseh porabljenih sredstev. Poleg tega z gotovostjo lahko trdimo, da je med vzroki tudi slabo varčevanje z materialom na vseh področjih.
S fizičnim obsegom proizvodnje nikakor ne moremo biti zadovoljni kljub nekoliko drugačnemu asortimentu proizvodov. Vsekakor bi moral biti višji, vsaj takšen kot v oktobru.
Zmanjšani izvoz za 2,4 odstotka gre na račun veliko večjega povpraševanja na domačem tržišču za kristalno
KRATEK PREGLED POSLOVANJA
Za boljši pregled poslovanja v de- primerjali z lanskimi v istem obdobju, vetih mesecih letos bomo rezultate	TOZD Rogaška Slatina:
	1973	1974	Indeks
Proizvodnja v kilogramih	1.019.505	933.958	91,6 %
Proizvodnja v dinarjih	58.547.619	67.526.243	115,3 %
Realizacija izdelkov bru-to	61.563.917	67.490.206	110,5 %
Realizacija izdelkov neto	59.818.104	63.807.642	106,7 «/u
Izvoz v dolarjih	2.131.821	20.081.199	97,6 %
9
STEKLAR
steklo. Realni računi kažejo, da bomo v preostalih mesecih nastalo razliko pokrili tako, da bo izvoz v isti
Za te rezultate lahko rečemo isto kot pri TOZD Rog. Slatina, velik skok v porabljenih sredstvih, celo 51 %, in razlika znaša 3.201.082 din.
Vzroki pa so isti kot v TOZD Reg. Slatina.
TOZD »Naše staklo« v Beogradu je imelo leto 1973 prvič od svojega obstoja manjšo prodajo kot leto prej. Padec je znašal 11 %. V letošnjem letu pa se je stanje zboljšalo in tako imajo za 16,2 °,o večjo prodajo. Realno je pričakovati uspešen zaključek leta, kajti v zadnjih mesecih leta Je prodaja vedno dobra.
Z vlaganji prelomnica v proizvodnem procesu — Neznatne zamude — Še odprta vprašanja v zvezi s tehnologijo v brusilnici — Usposabljanje kadra zelo pomembno.
V	letu 1973 smo se v Steklarni odločili za gradnjo brusilnice v Kozjem, brusilnice in kislinske polimice v Rogaški Slatini, obnovo obratov, gradnjo novih talilnih peči v obratu v Slovenski Bistrici ter gradnjo avtomatske zmesarne v Rogaški Slatini. Te odločitve so vsekakor pomembna prelomnica na razvojni poti našega kolektiva. Vlaganja ne pomenijo samo povečanih zmogljivosti, temveč nekaj več. Ne smemo mimo resnice, da vlaganja prinašajo tudi kakovostne spremembe v celotnem tehnološkem procesu, spremembe v porajanju oziroma osvajanju pravega industrijskega načina proizvodnje .
V	tem sestavku bom poskušal poda-
Zaraidi zakasnitve z obrtniškimi deli novih proizvodnih prostorov v Slovenski Bistrici ne bomo predali namenu pred Dnevom republike. Vsa dela na področju energetike so že opravljena. Računamo lahko, da bomo ob neoviranem izpolnjevanju načrta gradbenih in obrtniških del začel: delati v novih proizvodnih prostorih še do no-
višim, kot je bil lansko leto.
V TOZD Slovenska Bistrica je bilo poslovanje takšno:
Iz razumljivih razlogov je edino TOZD Öelavska restavracija, ki že od
1.	5. 1970 posluje z nespremenjenimi cenami, in sicer kosilo 6,— N din, malica 2.50 din in večerja 3.— din. pa ima kljub temu od vseh TOZD največje povečanje celotnega dohodka, in sicer za 26.90 %. Nekoliko sicer vpliva na povečanje tudi otvoritev nove restavracije v Kozjem, ki obratuje že 6 mesecev. V Delavski restavraciji je bilo v teh 9 mesecih servirano 121.499 dopoldanskih malic, 24.451 kos:!, 24.787 večerij in 111.475 raznih pijač v skupni vrednosti 1.948.783. VOJO DJINOV8KI
ti oceno utemeljenosti investicijskih naložb v TOZD Rogaška Slatina. Do sedaj smo realizirali vlaganja v Kozjem v končni fazi je tudi brusilnica v Rogaški Slatini, kjer je pred nami še postavljanje brusilnih vreten in začetek obratovanja avtomatske kislinske po-lirnice. Gradnje so potekale do sedaj v okviru dogovorjenih rokov, s krajšimi zakasnitvami zaradi pomanjkanja gradbenih materialov na tržišču. Tako danes beležimo komaj mesec in pol zakasnitve, kar pa je za naše razmere popolnoma normalno. Naložbe so popolnoma upravičene in pot je pravilno izbrana, ker s tem osvajamo proizvodnjo večjih zmogljivosti brušenega svinčevega kristala, po katerem je čedalje večje povpraševanje tako na domačem kot na tujem tržišču. V brusilnici Kozje iz meseca v mesec raste proizvodnja in je v oktobru dosegla 115 milijonov starih dinarjev realizacije, kar je vsekakor pomemben uspeh za tako mlado enoto. Kot že rečeno.
vega leta.
Predvidevajo, da bodo že v decembru opravili praktične poizkuse in te-pirali talilne peči. Lahko nastopijo še kakšna odstopanja od predvidenih rokov. V tem primem bi bila pomoč članov kolektiva, da po svojih močeh pospešijo predajo novih prostorov namenu.	VIKTOR HORVAT
nas v Rogaški brusilnici čaka še postavljanje brusilnih vreten. Le-ta še niso v celoti nabavljena. Trenutno imamo 17 vreten, na katerih bi lahko začeli delati v decembm. Po vsej verjetnosti v tej prvi fazi niti ni potrebe po namestitvi celotne opreme, ker trenutno še nimamo dovolj usposobljenih brusilcev.
Usposabljanje bo moralo potekati po določenih načrtih, in sicer zelo intenzivno, na samih delovnih mestih.
Pri tem ne smemo prezreti dejstva, da bo z uresničenjem investicij prišlo do sprostitve oziroma zmanjšanja delovne sile, in sicer v oddelkih kislinske polimice, zmesarne in plinskih generatorjev. Le-te bo treba preusmeriti na druga delovna mesta. Pri preusmerjanju bo morala odigrati pomembno vlogo brusilnica, ker le v tem oddelku s priučitvijo lahko preusmerimo mlajši kader in tako večamo osnovni obseg proizvodnje. Način takšne preusmeritve je izredno pomemben, ker je to kakovosten proces, v katerem na račun zmanjševanja vzporednih dejavnosti kot posledice modernizacije tehnološkega procesa v novih pogojih ustvarjamo in povečujemo obseg finali-zacije. Nova gradnja zahteva nekatere spremembe glede prestavitve delovnih procesov in transportnih poti tako, da dosežemo čim racionalnejši potek proizvodnje. Tako bo nujna prestavitev oddelka slikarije in dodelave linije v novem obratu. Le tako bomo lahko po novem dosegli logično povezavo vseh brusilnic.
Takšne racionalizacije morajo biti poprej temeljito proučene in dobro pripravljene. Zaradi tega ne bo odveč, če izrazim prepričanje, da bi pri teh odločitvah moralo sodelovati čimveč ljudi.
Tako bomo dosegli resnično trezne in najbolj ugodne rešitve. Prehitre in prenagljene odločitve pri tem niso za-željene, ker lahko kasneje zavirajo odvijanje delovnih procesov.
Kot že rečeno, oprema za brusilnico še ni v celoti naročena, še naprej je odprto vprašanje izbire tehnologije. 2e v enem prejšnjih člankov je tekla beseda o uporabi diamantnih brusilnih plošč. Izkušenj glede upravičenosti diamantnih brusilnih plošč imamo že veliko. Na podlagi tega je moč trditi, da je produktivnost pri uporabi le-teh neprimerno višja. Za dokončno odločitev pa so nam vsekakor potrebne še temeljitejše raziskave ,u ne nazadnje odločitev brusilcev samih.
V letu 1975 moramo začeti graditi avtomatsko zmešamo. Pogodba o nabavi opreme je že sklenjena. Trenutni pokazovalci poslovanja niso ravno razveseljivi, vendar upamo, da bomo 8 skupnimi močmi dosegli zastavljene cilje. Naprave, ki jih uvajamo v naših proizvodnih procesih, so tehnično izredno zahtevne in zaradi tega bomo v prihodnje morali posvetiti izredno skrb prevzgoji in popesrtitvi našega tehničnega kadra, ker se v nasprotnem ne moremo nadejati uspehov, ki morajo biti nujna posledica odpovedovanja.
JOŽE PELKO
	1973	1974	Indeks
Proizvodnja v kilogramih	557.950	572.300	103	%
Proizvodnja v dinarjih	19.283.010	22.738.490	118 %
Realizacija izdelkov neto	18.486.240	21.461.730	116 %
Izvoz v dolarjih	616.099	617.050	100,15 %
ŠE ODPRTA VPRAŠANJA
ZAMUDA Z OBRTNIŠKIMI DELI
f
STEKLAR
VPRAŠAJTE - ODGOVARJA(MO)
Srečujemo se z raznimi poja!vi, ki neposredno zbujajo našo pozornost. Pogosto se sprašujemo in ne najdemo pravega odgovora. Včasih dobimo tudi odgovore, ki so že izkrivljeni tako, da smo v še večji zablodi, kot smo bili pred tem. V želji» da bi elanom kolektiva posredovali odgovor tudi na takšna vprašanja, smo se odločili za rubriko pod zgornjim naslovom. Našli jo boste v vsaki številki, če bomo prejelj vaša vprašanja, v nasprotnem primeru pa se ve, kakšna usoda jo čaka.
Za začetek smo se v imenu številnih odločili, da mi postavimo pomembno vprašanje za naš kolektiv kot celoto. Naslovili smo ga na direktorja naše delovne organizacije združenega dela.
Steklar: V središču pozornosti članov ilašega kolektiva je zadnje čase vprašanje naročil. To je tudi razumljivo, saj vemo, da vsakogar zanima ne samo trenutno stanje, temveč tudi za naprej. Od tod tudi naše vprašanje:
Kakšna bo prodaja do konca leta?
Dipl. inž. Vojo Djidovski:
Na zunanjem in notranjem tržišču smo začutili zastoj v prodaji tudi mi. Na ta zastoj smo reagirali zelo hitro in — kar je posebno važno — učinkovito.
Za dokončno oceno položaja do kon- ' ca leta moramo najprej vedeti, kaj v tem času zmoremo narediti. V obdobju januar—september smo povprečno izdelali 72.000 kosov steklenih izdelkov. Trenutno imamo naročil za november in december za 193.000 kosov. Od teh za domače tržišče 150.000 kosov v vrednosti 9 milijonov dinarjev, za zunanje tržišče pa 43.000 kosov v vrednosti 2,5 milijona dinarjev. Torej, kar zadeva kristal, bi naročila naših kupcev izpolnili šele nekje v februarju. Položaj za drugo steklo je manj ugoden. Doslej smo mesečno izdelali povprečno 380.000 kosov. Za tovrstno steklo imamo trenutno naročenih
653.000	kosov, od teh 280.000 za slikano steklo za domače tržišče in 373.000 kosov stekla za izvoz. Za dva meseca
je dovolj dela. V času, ko to pišemo, pa pričakujemo še dodatna naročila iz Zvezne republike Nemčije in Sovjetske zveze.
Ob takšnem položaju se prej zastavlja vprašanje, ali bomo uspeli zadovoljiti potrebe naših kupcev. Treba je skrbeti za to, da povečane zmogljivosti v celoti izkoristimo.
STEKLAR: Glede na povečanje proizvodne zmogljivosti se zastavlja vprašanje: Kakšni so stvarni obeti za prihodnje leto?
Dipl. inž. Vojo Djinovski:
Letos je začel izvoz v Zahodno Nemčijo upadati. V Združene države Amerike pa raste. O vzrokih za upadanje izvoza v Zahodno Nemčijo smo že pisali. Lani smo izvozili v Amen'«o steklenih izdelkov v vrednosti 695.000 ameriških dolarjev, v 10 mesecih letos pa za 927.793 dolarjev. V decembru bi morali izvoziti še za 87.400 dolarjev svinčenega stekla, kar bi dalo nekaj več kot milijon dolarjev.
Tako so usmerjeni naši načrti tudi za leto 1975.
MALODUŠJU NI MESTA
Po dolgem času seznanjeni pred sejo — Povečane zakonske obveznosti — Poiskati rešitve za boljše delo.
Pred kratkim so člani delavskega sveta TOZD Slov. Bistrica prejeli poročilo o poslovanju v času od 1. januarja do 30. septembra 1973. .V skladu z novo ustavo je ta primer prav gotovo spodbuden, saj v tej TOZD v preteklem obdobju takšnin premikov ni bilo, ali pa so bili tako redki, da so vmes minila tudi leta. še pomembnejše pa je, da so materiale dobili več dni pred sejo delavskega sveta. Tako se je lahko vsak član kar najbolje, seznanil s preteklim poslovanjem svoje organizacije in v razpravi s člani kolektiva na seji podal tudi svoje mnenje ali predlog.
Z doseženimi rezultati poslovanja v prvih desetih mesecih letošnjega leta ne moremo biti povsem zadovoijnji. To pa ne pomeni, da dosedanje delo ni rodilo tudi majhnega zadovoljstva nad doseženim, saj je potreba v prikazovanju vzrokov, zakaj ni bilo še boljše, omeniti nekatere objektivne vzroke, ki so tudi v največji meri vplivali na stanje in poročila o devetmesečnem poslovanju. Med temi je gotovo najpomembnejša rast cen materiala, predvsem iz uvoza; v TOZD Slov. Bistrica so porabili kar 51 odstotkov več sredstev kot v istem obdobju leta 1973, medtem ko je bil celoten dohodek za 16 odstotkov večji. Drugi pomembni vzrok pa je veliko povečanje
pogodbenih obveznosti, ki so letos kar za 34 odstotkov večje kot v letu poprej. Med njimi so predvsem obresti od kreditov za obratna sredstva.
Med porasti, ki so letos dosegli največji odstotek, so tudi zakonske obveznosti; te so se povečale kar za 123 odstotkov in so tako presegle skoraj vsa pričakovanja. Ob 5-odstotnem povečanju števila zaposlenih, ki sodi v okvir povečanih proizvodnih zmogljivosti v novih proizvodnih prostorih, pa je bila dosežena proizvodnja, izražena v kg, povečana samo za 3 odstotke. Ob tem je proizvodnost predvsem zaradi večjega števila novo zaposlenih za 3 odstotke manjša kot v is-
tem obdobju preteklega leta.
Osebni dohodek zaposlenih se je v tem obdobju povečal za 15 odstotkov, medtem ko je bil neto osebni dohodek za 13 odstotkov večji. Dohodek za razdelitev je bil letos dosežen z 89 odstotki. Izvozna dejavnost, ki znaša 46 odstotkov celotne proizvodnje, je vrednostno ostala na ravni iz preteklega leta, medtem ko znašajo letošnji skladi samo 60 odstotkov lastnih. Vsi ti podatki skupno z drugimi pokazoval-ci gospodarjenja v TOZD Slov. Bistrica ne dajejo razloga za malodušnost. Nasprotno, prej kot pohvalno bodo v kolektivu morali spregovoriti o njih zelo kritično in tudi samokritično, saj je kljub težavnim pogojem, v katerih bistriški kolektiv ustvarja, še vedno veliko možnosti za doseganje boljših uspehov.
VIKTOR HORVAT
REKORDEN ODZIV
Krvodajalci našega kolektiva so se letos izredno Izkazali. Krvodajalski akciji se jih je odzvalo 215, in sicer v prvi 102 in v drugi 113. t	V primerjavi s prejšnjimi leti je to veliko večje število tistih, Id so
darovali kri za tiste, ki jim ho potrebna.
V letu 1972 se je krvodajalski akciji odzvalo 116 darovalcev, toda takrat je bila akcija speljana skupaj s steklarsko šolo. Leto dni pozneje, 1973, se jih je odzvalo samo 56.
Krvodajalci sl vsekakor zaslužijo vso pohvalo za številno udeležbo. Spričo takšnega razpoloženja in humanosti naših ljudi lahko pričakujemo, da bodo akcije v prihodnjem letu še bolj obiskane.
IVO ŠVERKO
STEKLAR
ARGUSOV SPREHOD
4
lOO
Tokrat boste tisti, ki imate radi besedilo* malo prikrajšani. Spretne roke so mi olajšale delo. Saj to je tudi prav, kajti za težko delo se nobeden ne poteguje. Tudi jaz sodim v to kategorijo. Navsezadnje je lepo, če se človek poteguje za lažje delo, ob tem pa mu še na kraj pometi ne pride, da bi za to lažje delo prejel bolj suho kuverto.
Kmalu bom potreboval ustrezno stanovanje. Sem si že omislil način, kako priti do njega. Kupil bom dva deci ih napojil člane odbora za medsebojna delovna razmerja, da ga bodo ja dodelili meni. Za ta predlog me je navdušil nekdo, ki je na delavskem svetu razpravljal na podoben način. To je dokaz, da lahko rečemo prav vse in da ob tem ne pomislimo, da recimo obstajajo ljudje, ki jim drugače rečemo sodniki. Le-ti znajo v interesu pravice presoditi tudi tako, da nimamo v vsem prav. Včasih so za klevetanje prisojali določene kazni. S takšnimi razpravami se mi zdi, da korakamo v
2
obdobje, ko bomo počez govorili tiste, kar nam pač pride na jezik, seveda če nimamo ustreznih Škarij, ki bi ga skrajšale na primemo mero.
Imam še en predlog. Tale se nanaša na spremenjeno vlogo upravnega
1
odbora. Predlagal bi namreč, da bi ta organ zasedal stalno. Kadar so na vrsti ceniki namreč. Sproti bi ugotavljal, kdo jih je sparil in je bil bolj priden, kot so sicer pričakovali, in kdo Jih je negativno presenetil. Tako bi laže uravnali zaslužke posameznikov. V tem primeru ne bi bilo potreba
postavljati cenikov, kajti izgubljeni čas je pravi nesmisel.
Sedaj pa k razlagi:
1.	Kdaj nam bodo pomagali? Samo slišimo o njih.
2.	Lej ga, šmenta. Kako pa zdaj?
3.	Tile naši športniki so pa tiči. Uvajajo maksi drese (šp. oprema).
3
STEKLAR
KADROVSKE NOVICE
TOZD Rog. Slatina
oktober:
sklenili delovno razmerje
1.	Marjan Mešiček, na d. m. odnašalec
2.	Ivan Podhraški, na d. m. KV kro-gličarja
3.	Draga Sovine, na d. m. NK brisanje stekla
4.	Matilda Ferbišek, na d. m. kurirka
5.	Jože Horvat, na d. m. odnašalec
6.	Marija Majcenič, na d. m. EE
obrat Kozje:
1.	Miroslav Ceršak, na d. m. PKV steklobrusilec
2.	Marija Brgles, na d. m. pomožna kuharica
Prekinili delovno razmerje:
1.	Željko Kunstič, NK odnašalec
2.	Breda Podhraški, knjigovodja EE
3.	Veselka Pesič, KV steklobrusilka
4.	Jela Radosavljevič, pomožna kuharica
OBRAT SLOVENSKA BISTRICA Sklenili delovno razmerje:
1.	Marija Pristovnik, brusilka II
2.	Adela Duše j, brusilka II
3.	Julijana Sagadin, brusilka II
4.	Marija Leskovar, brusilka II
5.	Ana Janžič, brusilka II
6.	Ana Pristovnik, brusilka II
7.	Dragica Godec, brusilka II
8.	Ljudmila Mlinar, brusilka II
9.	Marilda Tomazini, brusilka II
10.	Terezija Sega, brusilka II
11.	Marija Brence, rezalka stekla
12.	Stanislava Rihtar, rezalka stekla
13.	Jože Verbek, stiskalec
14.	Branko Turner, stiskalec
15.	Ferdo Pregl, stiskalec
16.	Ivan Ačko, stiskalec
17.	Vojteh Goričan, stiskalec
18.	Branko Gorinšek, stiskalec
19.	Franc Soršak, stiskalec
20.	Stanislav Leskovar, stiskalec
21.	Alojz Cvahte, krogličar II
22.	Stanko Kropar, krogličar II
23.	Srečko Topolčnik, krogličar II
24.	Franc Kangler, krogličar II
25.	Milan Podlesnik, krogljičar II
Prekinili delovno razmerje:
1.	Franc Brence
2.	Zvonko Celan
3.	Jože Strnad
4.	Marjan Tramšek
5.	Dušan Kunitlah
6.	Stanislav Stegne
7.	Anton Goričan
8.	Jože Sturm
9.	Alojz Buklič — dobil odpoved
SKLENILI SO:
Na 9. redni seji DS TOZD Steklarne Rogaška Slatina, ki je bila dne 15. in 18. novembra 1974, so sklenili:
1.	Sprejme se statutarni sklep o formiranju delegacije samoupravne interesne skupnosti. V delegacijo se določi 12 članov. Volitve bodo 5. 12. 1974.
2.	Steklarna pristopi k samoupravnemu sporazumu o sam. org. in nalogah skupnosti pokojninskega zavarovanja. Za pooblaščenega delegata se imenuje tov. Boris Juigovatr.
3.	Pristopi se k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi skupnosti za zaposlovanje Celje .in podpiše se pristopna izjava. Za pooblaščenega delegata se imenuje tov. Franc Komerički.
4.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi sam. vodne skupnosti Savinja— Sotla se ne sprejme. Tak sklep je sprejet z ozirom na dosedanje velike dajatve in hejasnosti sporazuma.
5.	Z ozirom, da se morajo naši interni akti TOZD Steklarna uskladiti z novo ustavo, posebno pa, sam. sporazumi, ki sin,o jih žr podpisali, se sprejmejo sledeči sklepi:
a)	Spremeni se čl. 73 Pravilnika o materialnih stroških in se vpiše:
—	nagrade za mesečno prakso študentov in dijakov višjih, srednjih in poklicnih šol se določijo.
študentom	800,00	din mesečno
Dij. srednjih šol 500,00 din mesečno Učencem poki. šol 500,00 din mesečno
b)	Spremeni se čl. 14 Pravilnika o štipendiranju talko, da se zneski štipendij določijo kot sledi:
—	višje in visoke šole:
ocena 6,0— 6,5	znesek 450 točk
ocena 6,6— 7,2	znesek 500 točk
ocena 7,3— 7,9_____t znesek 570 točk
ocena 8,0— 8,6 ocena 8,7— 9,3 ocena 9,4—10,0
znesek 650 točk znesek 750 točk znesek 850 točk
— za srednje in potolčene šole: ocena zadosten	znesek 350	točk
ocena dober	znesek 400	točk
ocena prav dober	znesek 450	točk
ocena odličen	znesek 500	tečk
Vrednost točke določi republiški samoupravni sporazum. Za leto 1974/75 je določena vrednost točke 100,— din.
c)	če študent, dijak ali učenec živi z družino v istem kraju, kjer se šola, se zgoraj navedeni znesek zmanjša za 300 din. Za tiste, ki se vozijo na relaciji do 20 km pa 200 din.
Štipendija se lahko tudi poveča za znesek in ob pogojih, ki jih določa republiški samoupravni sporazum. To so kadrovske štipendije, razliko do naj višje možne štipendije pa lahko učenci, dijaki in študentje zahtevajo od tozadevnega sklada pri občinski skupščini Šmarje pri Jelšah, kar je odvisno od premoženjskega stanja družine.
Ustrezno se spremenita tudi čl. 47 in 48 Pravilnika o OD.
6.	Spremeni se čl. 59 o materialnih stroških in čl. 47 Pravilnika o OD, in sicer se na novo dotočijo nagrade vajencev:
ocena zadosten ocena dober ocena prav dober ocena odličen
znesek 350 točk znesek 400 točk znesek 450 točk znesek 500 točk
7.	Sprejme se sklep o plačilu stroškov za prevoz na delo, in sicer: a) ponudba podjetja Izletnik Celje se odbije zato, ker bi avtobus moralo podjetje najeti posebej in skleniti pogodbo, ki bi podjetje stala cca 50.000
dinarjev letno. Z ozirom, da ta zahtevek postavljajo tudi člani kolektiva, ki stanujejo na relaciji Rog. Slatina—^Podplat, Rog. Slatina—Prišlin in še iz drugih smeri, bi bil strošek za podjetje cca 500.000 dinarjev letno.
Po drugi strani pa toliko avtobusov avtobusno podjetje ne more dati na razpolago, zato se sprejme sklep, da se za mesec oktober pregledajo vsi zahtevki za izplačilo in odobrijo samo tisti, ki so po dosedanjih določilih podjetja upravičeni.
h) na odgovornost se pokliče tiste, ki so dali netočne podatke:
c)	od 1.11.1974 dalje se plača prevoz na delo samo tistim, ki stanujejo nad 5 km daleč in imajo mesečno vozovnico. Te osebe pa same prispevajo
50.00	din. Izjemoma, kadar je delavec v mesecu več dni na dopustu ali bolniškem staiežu, se priznajo tudi posamezne vozovnice prevoza, vendar morajo biti vse priložene.
Poslovodje morajo točno ugotavljati prisotnost delavca na delu in, dejansko potrebo po prevozu na delo.
8.	Dr. Bogdanu Furstu se odobri za zdravstvene preglede delavcev na delovnih mestih, predvidenih za bene-ficaran staž cca 45 delavcev, dodatnih
30.00	diin po osebi. Ker je delavski svet že odo ar.il 80,0u din, se z dr. Borštom sklene pogodba o delu za 110.00 dinarjev na pregledano osebo.
9.	Sprejme se sklep, da se poravnajo centralni komisiji za beneficiran delavni staž stroški za izdelavo elaborata. Skupni znesek je 14.300,00 din za 143 oseb; cid tega zneska se bremeni za 48 oseb TOZD obrat Sl. Bistrica. Pred izplačilom navedenih stroškov naj kadrovska služba v stik s tajnikom komisije tov. šolmanom in preveri možnost, da se ti stroški ustrezno zmanjšajo.
Zadeva je v tem, da je potrebno ugotoviti, aili so bila druga podjetja pri prvih zdravniških pregledih oseb finančno dovolj obremenjena, v na
STEKLAR
sprotnem naj j:ih komisija ustrezno obremeni, nam pa zmanjša določeni znesek,
10.	Glede na izdajo obrokov v Delavski restavraciji naj se ponovno zaostri določeni red, osebam, ki pa niso člani kolektiva ali ožjih družin, pa se obroki zaračunavajo po ekonomski ceni.
11.	Delavski svet sprejme sklep, da se podpiše sporazum o egatizaoiji cene kalcinirane sode. Istočasno se imenuje tov, dipl. inž. Igor Djinovski kot predstavnik steklarne, ki bi predstavljal v članstvu egaiizacijskega fonda.
12.	Delavski svet je obravnaval predlog odbora za med. del. razmerja glede pomoči članom kolektiva, ki jih. je prizadel potres. — Ker delavski svet ne razpolaga s podatki glede ocenitve škode, ponovno dostavlja predmet odboru za med. del. razmerja, da to zadevo ponovno prouči.
13.	Prošnja mladinskega aktiva ste--klarne, da se ustanovi foto krožek, za katerega je potrebna tudi fototemnica, se ne ugodi, ker v podjetju nimamo primernega prostora, da hi lahko služil v te namene.
14.	Delavski svet je obravnaval prošnjo koordinacijskega odbora za asfaltiranje steklarskega naselja ter smatra, da je pravilno, da prispevajo za asfaltiranje vse stranke, vendar naj to uredijo hišni sveti, člani kolektiva, ki sp nameravajo seliti, plačajo prav takd udeležbo, vendar se tistim, ki se bodo 'selili v treh letih, omogoči, da jim vrnejo del vloženih sredstev (eno tretjino), tisti, ki se vselijo v njiiihovo stanovanje.
15.	Prošnji tov. Albina Trobca za dodelitev posojila za tod. gradnjo se ne ugodi glede na to, da tov. Trobec ni član našega kolektiva.
16.	Prošnji tov. Ivanke Ernejc glede preureditve stanov, površine se ne ugodi, ker hišni svet ni dal soglasja.
17.	Potrdi se sklep konference sindikata steklarne, da se omogoči dopolnilno šolanje vsem članom kolektiva do starosti 25 let in ženam brez otrok. Delavska univerza Šmarje zahteva za vsakega slušatelja 1.000,00 din kot garancijo za uspešno opravljeno šolanje. V tem primeru se znesek vrne, v nasprotnem pa slušatelj s tem zneskom plača stroške šolanja. Kadrovska služba naj izvede administrativni postopek z vsakim prijavljen-cem z določilom, da se znesek ob neuspehu pni izplačilu OD odbije.
18.	Predlog Službe za varstvo pri delu steklarne za odobritev potrebnih osebnih zaščitnih sredstev za oddelke stekloslikarija, rezal niča, steklopihaloi se načelno sprejme, vendar se mora proučiti, kakšno obuvalo bi najbolj ustrezalo.
19.	Prošnji tov. Ivana Štrukleca glede povrnitve škode, ki jo je utrpel pri razkladanju kisline, se ugodi ter se mu Izplača 500,00 din.
20.	Odobri se nabava osnovnih sredstev za EE 800 knjižni stroj Ascota v vrednosti 160.000,00 din, kar bremeni sredstva amortizacije. Istočasno se odobri nabava osnovnih sredstev za EE 2100 dihalni aparati v vrednosti
35.598.00	din, kar bremeni sredstva amortizacije.
21.	Predlog gasilskega društva steklarne, da se stara kislinska polimica adaptira v gasilski dom, delavski svet sprejme, in sicer, da se z adaptacijo začne takrat, ko bo nova kislinska poiternica začeto obratovati.
22.	Prošnji tov. Cecilije Iršič glede povrnitve stroškov šolanja na Ekonomski šoli Bog. Slatina se ugodi in se poravnajo stroški za III. in IV. letnik. Za tretji letnik znašajo stroški
3.500.00	din. Bremeni se sklad za kadre.
23.	Prošnji obč. zveze prijateljev mladine Šmarje pri Jelšah za izdelavo spominskih kozarčkov se ugodi in odobri izdelava 580 kozarčkov z emblemom »Postal sem pionir«.
24.	Pritožbe tov. Vinka Čuka, Marinka Boškavskega, to Antona čoha glede znižanja OD (%) se dostavi odboru za med. del. razmerja, da pritožbe ponovno prouči in sprejme ustrezen sklep.
25.	Odobri se finančna pomoč os-
novni organizaciji gluhih Celje v znesku 1.000,00 din. Istočasno se sprejme sklep, da se obč. odboru RK Šmarje pri Jelšah nakaže 500,00 din kot podporno članstvo.	,
26.	Odkloni se prošnja za finančno pomoč Zvezi esperantistov Bjubljana, ker ima podjetje tozadevna finančna sredstva že razdeljena.
27.	Delavski svet je obravnaval pritožbo tov. šimeta Prgina glede dodelitve stanovanja, vendar je prišel do zaključka, da je bila odločitev odbora za med. delovna razmerja pravilna.
28.	Delavski svet sprejme sklep, da se izvede cepljenje proti gripi.
29.	Delavski svet sprejme na znanje informacijo o možnosti podražitve pitne vo.de. Na prošnjo OKP Rog. Slatina se sprejme sklep o odložitvi vrnitve posojila, ki ga je dala steklarna za dobo 5 let. OKP Rog. Slatina pa se obveže, da bo omenjeno posojilo po izteku moratorija vrnilo v celoti v dveh letih. Steklarna privoli v tako olajšavo z namenom, da se voda ne bi še bolj podražila, vendar je delavski svet sprejel sklep, da se k pogodbi doda dodatna omejitev, in sicer: »Obrtno komunalno podjetje Rog. Slatina se s tem, da je dosežen sporazum o moratoriju za investicijski kredit 600.000,00 din obvezuje, da v času trajanja moratorija ne bo Steklarni »BK« povečavala ceno vode iznad povprečij, katere bodo v tem času nastopale v drugih gos. dejavnostih.«
30.	Prošnja Mjesne zadruge, Hum na Sutli, glede finančne pomoči se trenutno ne ugodi, keir ima podjetje tozadevna finančna sredstva za Jek> 1974 že razdeljena.
SEJA DS dne 18.11.1974.
2.	Sprejet je Sklep, da, komisija za OD poroča delavskemu svetu, kako daleč je z delom glede ureditve OD.
3.	Ustanovi se novo delovno mesto pomočnika obratovodije servisnih dejavnosti s 1250 točkami. Na to delovno mesto se postavi tov. Marjana Drofenika, strojnega tehnika.
4.	Ustanovi se novo delovno mesto tehničnega vodje TOZD s 1300 točkami.
Delovno mesto ni vodilno. Na to delovno mesto se postavi tov. dipl. Inž. Igor Djinovski ter se istočasno ukine pripravniška doba za imenovanega.
5.	Prošnja tov. Franca Jankoviča glede postavitve na delovno mesto komercialnega vqdje podjetja se trenutno ne more rešiti z ozirom, da je delovno mesto vodilno in da o tem odloča DS OZD na podlagi razpisa. V mesecu decembru bo objavljen razpis vodilnih delovnih mest in ima možnost, da se prijavi.
6.	Tov. Antonu Kokolju je bil odobren znesek za adaptacijo stanovanja, in sicer 8.500,00 din. Ker pa je imenovani porabil mnogo več sredstev za, to odaiptacijo, kot mu je bilo odobreno, delavski svet imenuje 'komisijo, jtaitera naj oceni dejansko stanje in poroča DS. Istočasno naj komisija oceni adaptacijo pri tov. Janku Anderliču, ker je tudi on porabil več sredstev, kot mu je bilo odobreno.
V komisijo se imenujejo: Branko Sojsavljevič, Marjan Drofenik in Milan Zupan. Ko bo komisija dostavila svoje ugotovitve delavskemu svetu, se bo ponovno sklepalo oziroma se bo sprejel dokončen sklep glede plačila.
Za adaptacijo stanovanja tov. Rudija Horvata delavski svet odobri znesek 9.830,05 din, s tem da je bila inverSti-eijska vrednost 10.774,05 din. Razliko
944,00	dm pa plača stranka sama.
7.	Delavski svet je sprejel sklep, da preidemo na nakazovanje OD na hranilne knjižice z mesecem decembrom. Minimalni pogoji so, da se zneski, ki presegajo 1700,00 din mesečno, nakazujejo na hranilne knjižice. Ukine se izplačevanje akontacije OD za mesec december. Delovna enota brosilnica naj na sestanku sprejme ustrezen skleip, da se strinja z zgoraj navedenimi pogoji.
8.	Predlog Krajevne skupnosti Rog Slatina za posojilo prispevka za komunalno dejavnost, da se posodi 400.000,00 din za gradnjo pločnika Ta-kalce—Peko, se načelno sprejme, vendar pod pogojem, da se prične s temi deli.
11.	De’evski svet je obravnaval prt tožbo tov. Terezije Kamenšea. glede dodelitve stanov, kredita ter sprejel sklep, da se pritožba dostavi komisiji za tiod. kreditov s priporočilom, da se jo upošteva kot prvo na prioritetni listi za prihodnje leto z ozirom, da je za letos kredit že razdeljen.
12.	Pritožba tov. Jožeta Ogrisa se odstopi odboru za med. del. razmerja v rešitev.
13.	Delavski svet je obravnaval pritožbo tov. Nežiike Šnmipf glede premestitve del. mesta, vendar je prišel do zaključka, da je bil sklep odbora za med. del. razmerja pravilen.
14.	Glede prošnje tov. Jožeta šverka in tov. Slavka Čoha glede plačila prevoza kombija Rog. Slatina—Kozje in obratno je delavski svet pooblastil tov. inž. Jožeta Pelka, da to zadevo uredi in poroča delavskemu svetu.
Predsednik DS TOZD: MIRKO FIRER
STEKLAR
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 11
ORGANSKI
SNOV!
POTREBNE
ORGANIZ-
MU
SLIKAR
šume
BEL
STOPALA
OSEM/
ZAIMEK
'SIMBOL
ŽVEPLO
/JA . TEKOČ./
SAMIfA
MOČNE
ZVER/
SESTAVIL
ALOJZ
KUBALE
ELEKTR.
MORSKA
R/&A
BARVA /GRAL-KART
RT/CA
UJEM
CELOTA, GOSTOTA
borba
STEKLAR
SADNO
DREVO
(OLJKA)
S/ BANJE ZRAKA
VRSTA
METULJA
POL O RA-G UL J
GLAVE
/ME
ČRKE
PEVKA
SRŠEN
VE UK A TRGOVSKA N/ŠA
Evrop-
ska
Bržava
poželenje
K/P KRILATEGA PEČKA TOMOS AVTO
NEKDAN-
JI
IGRALEC C R VENE
Zvezde
POGORJE
v
ITALIJI
ŽUŽELKA
ZAPOR
ZNAMKA PRALNEGA. PRASKA
OČKA
MALIK,
CASCENA
OSEBA
OBLEKA K ATOL-Bukovnikov
POKLIC-
bolezen
NA J V ECU /TAL-PfSN/K
STEKLAR
/Z ŠIBJA
pletena
stena
KRAJ PA!
BAČKI
PALAKK/
B/vS/ BRAZ/L-NOGOMET. AS
GORA
NA
KRETI
OPRTA
ZEMLJA
M- IME
ZELENICA
PUŠČAV!
MAJHNA L /PA
OSEBNI
ZAIMEK
NOMINA-
TIV^
VRSTA
KRASTA
INPUST-
KOVINAR
SOLA
/ZBRA-
NOST,
OKUS-
NOST
MESTO
V
BELGIJI
100M*
PETJE
ENEGA
SAME6A
PEVCA
ANGj*^
PLOŠČIN.
MERA
TRDITEV., STAVEK, RAZ PRA-I'A
BRŽ A VNA BLAGAJNA
SPODNJI PROSTOR V z STAVB/ NAVLAKA, ROPOTIJA
VERZ
DVOREC
Palača
veja
matema-
tike
K/LO-
INSTRU-
NENTALNA
UVODNA
IGRA
METER
VZKOD
(MEDNARCj
TURSKO, BALKAN. MESTO
ZDRAVIL.
MADŽAR
RfiSTU-
NA
Za pravilno rešitev nagradne križanke bomo razdelili 150 dinarjev nagrad, in sicer:
1.	nagrada: 70 dinarjev
2.	nagrada: 50 dinarjev
3.	nagrada 30 dinarjev
Rešitev pošljite do 15. decembra na naslov:	Uredništvo »Steklarja«,
Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška
Slatina, ali vrzite v nabiralnik pred vratarnico. Ne pozabite:	»Nagradna
križanka št. 11«. Prijetno zabavo in srečo pri žrebanju!
Žreb je določil, da za nagradno križanko št. 10 prejmejo nagrade:
1.	nagrado 70 dinarjev: Vinko Čuka, Rog. Slatina n. h.
2.	nagrado 50 dinarjev: Manca Čoh, Tržišče 30, Rog. Slatina
3.	nagrado 30 dinarjev: Berta Čoh, Tržišče 30, Rog. Slatina
Rešitev nagradne prižanke št. 10: stomatolog, kapaciteta, aromatičen, Dora, etapa, ako, kri, k, r, ksi, Salzburg, salon, linolej, KT, Osijek, gad, las, klanec, kad, etan, krop, ro, Pitagora, pelin, akcija, Marica, ranina, avtomat.