TISKOVINA ULti * 0 5 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI ORMOŽ VSEBINA 34. ODLOK o proračunu Občine Ormož za leto 2003 35. ODLOK o avto-taksi prevozih v občini Ormož 36. SKLEP o ukinitvi statusa javnega dobra 37. SKLEP o soglasju k ceniku za letno kopališče v Ormožu za leto 2003 38. ODLOČBA o razveljavitvi lO.člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Ormož, v delu, ki se nanaša na površino zemljišč pod odvodnim kanalom hidroelektrarne Formin Na podlagi 45. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, štev. 80/94, 45/97 in 56/98), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, štev. 72793, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/2000), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, štev. 79/99, 124/2000 in 79/01) ter 16. in 104. člena Statuta Občine Onnož (Uradni vestnik Občine Onnož, štev. 11/99 in 7/01) je Občinski svet Onnož na svoji 6. seji, dne 26.05.2003 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE ORMOŽ ZA LETO 2003 I. SPLOSNA DOLOČBA 1. člen S tem odlokom se za proračun Občine Onnož za leto 2003 (v nadaljnjem besedilu: proračun) določajo višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna, obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektoija na ravni občine ter nadzor. II. VIŠINA PRORAČUNA 2. člen Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/ Podskupina kontov Naziv Proračun leta 2003 v SIT I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 2.462.503.109,50 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.423.428.448,50 70 DAVČNI PRIHODKI 959.294.508,00 700 Davki na dohodek in dobiček 595.014.358.50 703 Davki na premoženje 200.592.089.50 704 Domači davki na blago in storitve 163.688.060.00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 464.133.940,50 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 75.125.000.00 711 Takse in pristojbine 13.839.916.50 712 Denarne kazni 2.049.024.00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 11.900.000.00 714 Drugi nedavčni prihodki 361.220.000.00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 35.500.039,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 20.096.033.00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerial. premoženja 15.404.006.00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.003.574.622,00 740 Transferni prihodki iz drugih j avnofinančnih institucij 1.003.574.622.00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 2.541.873.271,56 40 TEKOČI ODHODKI 534.066.671,44 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 123.648.295.00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 17.848.570.00 402 Izdatki za blago in storitve 298.555.696.92 403 Plačila domačih obresti 8.122.000.00 409 Rezerve 85.892.109.52 41 TEKOČI TRANSFERI 1.152.535.477,52 410 Subvencije 262.867.560.00 411 Transferi posameznikom in gospodinj stvom 463.534.250.00 412 Transferi neprofitnim 111.145.905.00 organizacijam in ustanovam 413 Dmgi tekoči domači transferi 314.987.762.52 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 693.747.395,08 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 693.747.395.08 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 161.523.727,52 430 Investicijski transferi 161.523.727.52 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I. - II.) PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I. - II.) - 79.370.162,06 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/ Podskupina kontov Naziv Proračun leta 2003 v SIT IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 9.577.000,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 9.577.000,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0.00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0.00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 9.577.000.00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 24.900.000,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 24.900.000,00 440 Dana posojila 22.000.000.00 441 Povečanje kapitalskih deležev 0.00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 2.900.000.00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) -15.323.000,00 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/ Podskupina kontov Naziv Proračun leta 2003 v SIT VII. ZADOLŽEVANJE (500) 100.000.000,00 50 ZADOLŽEVANJE 100.000.000,00 500 Domače zadolževanje 100.000.000.00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 51.854.000,00 55 ODPLAČILA DOLGA 51.854.000,00 550 Odplačila domačega dolga 51.854.000.00 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-IL-V.-VIII.) - 46.547.162,06 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII,-VIII.-IX) 94.693.162,06 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.) 79.370.162,06 Splošni del občinskega proračuna - odhodki, sestavljen po funkcionalni klasifikaciji po področjih proračunske porabe in posebni del, sestavljen po ekonomski klasifikaciji javnofinančnih prejemkov in izdatkov na ravni podskupin kontov sta priloga k temu odloku. III. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 3. člen Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena Zakona o javnih financah, tudi naslednji prihodki: I. Prihodki proračuna 1. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, štev. 71/93); 2. prihodki iz naslova namenskih sredstev iz državnega proračuna in drugih javnih skladov za investicije; 3. taksa za obremenjevanje vode; 4. ekološka taksa; 5. prihodki od premoženja; 6. prihodki iz naslova sponzoriranja; 7. prihodki iz naslova vodarine; 8. prihodki iz naslova čiščenja odpadnih voda; 9. prihodki iz naslova kanalščine; 10. prihodki iz naslova števnine; 11. prihodki iz naslova pobiranja komunalnih odpadkov 12. taksa za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov in 13. dmgi namenski prihodki sofinanceijev. II. Prihodki ožjih delov lokalnih skupnosti 1. prihodki iz naslova najemnin za grobove; 2. prihodki iz naslova opravljanja storitev pogrebne dejavnosti; 3. prihodki iz naslova samoprispevka in 4. dmgi namenski prihodki sofinanceijev. 4. člen Na predlog predlagateljev finančnih načrtov neposrednega uporabnika župan odloča o prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami v okviru posameznega področja proračunske porabe v posebnem delu proračuna. Župan v mesecu juliju in konec leta poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2003 in njegovi realizaciji. 5. člen Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 80 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2004 60 % navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 20 % navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in dragega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami. 6. člen Proračunski skladi so: 1. račun proračunske rezerve, oblikovane po Zakonu o javnih financah in 2. račun stanovanjskega sklada, ustanovljenega na podlagi Odloka o ustanovitvi proračunskega sklada (Uradni vestnik Občine Onnož, štev. 7/2001). Proračunska rezerva se v letu 2003 oblikuje v višini 704.192,97 tolaijev. Na predlog občinskega organa, pristojnega za finance, odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena Zakona o javnih financah do višine 1.500.000,00 tolaijev župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. V dragih primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega višino, določeno v prejšnjem odstavku tega člena, odloča občinski svet. 7. člen Sredstva splošne proračunske rezervacije, kot nerazporejeni del proračunskih prejemkov, so namenjena za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ah za namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. 8. člen Neposredni in posredni proračunski uporabniki (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za namene, ki so opredeljeni v posebnem delu občinskega proračuna, ki je sestavni del tega odloka. Uporabniki ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva za posamezne namene. 9. člen Če se v teku izvrševanja proračuna ugotovi, da so potrebna dodatna dela ali storitve, ki jih ob sprejemanju proračuna za leto 2003 ni bilo mogoče predvideti, so pa nujna za izvrševanje predpisov ah za izvršitev storitev, se dodatni izdatki poravnajo v breme drugih postavk v skladu z zakonom. 10. člen Kadar je občina naročnik blaga, storitev ah gradbenih del, lahko župan sklene pogodbo za izvedbo naročila le, če je predhodno izveden postopek za izvedbo javnega naročila v skladu z Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, štev. 39/2000). Župan lahko izvede javno naročilo le, če so za ta namen predvidena sredstva v proračunu občine. O sklepanju pravnih poslov glede pridobivanja v last oziroma odtujevanje nepremičnin odloča občinski svet. 11. člen Za delo občinske uprave in izvajalskih organizacij se v proračunu za leto 2003 zagotavljajo: - sredstva za plače in drage izdatke zaposlenih; - sredstva za prispevke delodajalca; - sredstva za letni dopust; - sredstva za povračila in nadomestila; - sredstva za izdatke za blago in storitve; - sredstva za investicijska vlaganja v opremo in obnovo in - sredstva za investicijsko vzdrževanje opreme in objektov. Sredstva za plače delavcev in funkcionaijev se zagotavljajo mesečno, glede na zasedeno število delavcev in funkcionaijev v načrtu delovnih mest, koeficiente za določanje plač za posamezne skupine delovnih mest oziroma funkcij, osnovo za obračun plač, dodatke za delovno dobo in drage dodatke in uspešnost oziroma dodatno obremenjenost. Sredstva za izdatke za blago in storitve in dmge odhodke občinske uprave in izvajalskih organizacij se določijo v okviru potreb in možnosti občinskega proračuna. Sredstva za namene iz prejšnjega odstavka se v letu 2003 zagotavljajo v znesku, določenim s proračunom in se dodeljujejo na podlagi pisnih zahtevkov za izplačilo sredstev iz proračuna oziroma na podlagi sklenjenih pogodb za sofinanciranje dejavnosti. 12. člen Sredstva za sofinanciranje programov posrednih proračunskih uporabnikov se zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo posamezna področja in merili, ki so sestavni del proračuna. Poraba sredstev za sofinanciranje programov posrednih proračunskih uporabnikov se dogovori s pogodbo. Sredstva za posamezno nalogo se izplačajo na podlagi obračuna za izvršeno nalogo oziroma računa. Rok za sklenitev pogodb z izvajalci v tekočem proračunskem letu je rok, določen z Zakonom o izvrševanju proračuna in o proračunu Republike Slovenije za leto 2003. 13. člen Namenski prihodki iz 2.točke 3. člena tega odloka morajo biti zajeti v finančnih načrtih krajevnih skupnosti, ki so sestavni del občinskega proračuna. Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. Krajevna skupnost v okviru svojih nalog in finančnega načrta sklepa pravne posle, o čemer odloča svet krajevne skupnosti. Krajevna skupnost si mora predhodno pridobiti soglasje župana za: - sklepanje pravnih poslov, ki se financirajo iz sredstev krajevnega samoprispevka ah najemnin za grobove in katerih vrednost presega 2.500.000,00 SIT; - sklepanje ostalih pravnih poslov, katerih vrednost presega 500.000,00 tolaijev. Župan oziroma od njega pooblaščena oseba je sopodpisnik takšnega pravnega posla iz četrtega odstavka tega člena. 14. člen Vsi uporabniki proračunskih sredstev so dolžni pristojnemu upravnemu organu predložiti poročila o namenski porabi proračunskih sredstev za leto 2003 do 28. februaija 2004. 15. člen Vsi uporabniki proračuna ter dmge pravne osebe javnega prava, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je Občina Onnož, so dolžni oddajati javna naročila v skladu z zakonom. Sredstva za blago, gradbena dela in storitve, ki so predmet javnega naročila, se uporabnikom zagotavljajo le na podlagi dokumentacije, iz katere je razvidno, da je bil izveden postopek v skladu z Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, štev. 39/2000). Vsi uporabniki proračuna ter dmge pravne osebe javnega prava, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je Občina Onnož, morajo za sklepanje pravnih poslov, ki so sofinancirani oziroma financirani iz sredstev občinskega proračuna in presegajo vrednost 2.500.000,00 tolaijev, pridobiti soglasje župana. 16. člen Premoženjsko bilanco občine sestavi občinska uprava na podlagi premoženjskih bilanc vseh uporabnikov občinskega proračuna. O začasni uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih presežkov zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zagotovitve tekoče likvidnosti odloča župan. 17. člen Župan lahko na predlog Oddelka za finance dolžniku do višine 15.000,00 tolaijev odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izteijave v nesorazmeiju z višino teijatve. 18. člen Za izvrševanje proračuna j e odgovoren župan. Če prihodki, ki so v posebnem delu proračuna razporejeni za posamezne namene, ne pritekajo v predvideni višini, lahko župan v skladu s 40. členom Zakona o javnih financah začasno zmanjša porabo ali prerazporeja sredstva v okviru sprejetega finančnega načrta. Župan lahko začasno zadrži izvrševanje proračuna, če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti ali spremenjenih razmerah povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki. Za izvrševanje proračunov krajevnih skupnosti je odredbodajalec predsednik sveta krajevne skupnosti. Za proračunske postavke, ki so namenjene delovanju nadzornega odbora, je odredbodajalec predsednik nadzornega odbora. IV. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA 19. člen Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih teijatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2003 zadolži do višine 100.000.000,00 tolaijev. Občina Onnož lahko za izgradnjo vodovoda na območju Sv. Tomaža najame blagovni kredit v višini 27.000.000,00 SIT. Javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. O soglasju k zadolžitvi odloča občinski svet. Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetjih, katerih ustanoviteljica je Občina Onnož, v letu 2003 ne sme preseči skupne višine glavnic 5.000.100,00 tolaijev. V. NADZOR 20. člen Nadzor nad proračunsko porabo v občini izvaja nadzorni odbor. Občinski organi, javna podjetja in javni zavodi ter dmge osebe javnega prava, katerih ustanoviteljica je občina ter dmgi uporabniki sredstev občinskega proračuna, so dolžni omogočiti članom nadzornega odbora vpogled v finančno dokumentacijo in jim nuditi vse potrebne podatke v zvezi s porabo sredstev občinskega proračuna. Član nadzornega odbora mora pri opravljanju posameznih dejanj nadzora predložiti sklep nadzornega odbora, na podlagi katerega je pooblaščen opraviti finančni nadzor. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 21. člen V primem, da bo v letu 2004 potrebno začasno financiranje, se v tem obdobju uporablja ta odlok in sklep župana. 22. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Onnož, uporablja pa se od 1. januaija 2003. Številka: 403-01/03 TV Onnož, dne 26.05.2003 ŽUPAN OBČINE ORMOŽ Vili TROFENIK l.r. 35. Na podlagi 36. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 59/01) in 16. člena Statuta občine Onnož (Uradni vestnik Občine Onnož, št. 11/99, 7/01 je Občinski svet občine Onnož, na 6. seji, dne 26.5.2003 sprejel ODLOK o avto-taksi prevozih v občini Ormož I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok določa način opravljanja avto - taksi prevozov, postopek pridobitve dovoljenja, zahtevane lastnosti vozil, dodatne pogoje za voznike in osnove za določitev avto - taksi postajališč na območju občine Onnož (v nadaljevanju: občina). 2. člen Območje, na katerem se opravljajo avto - taksi prevozi po določilih tega odloka, je območje občine Onnož. Pravica za opravljanje avto-taksi prevozov na območju občine se pridobi z dovoljenjem Oddelka za gospodarstvo Občinske uprave občine Onnož (v nadaljevanju: pristojni oddelek). II. DOVOLJENJA ZA OPRAVLJANJE AVTO-TAKSI PREVOZOV 3. člen Dovoljenje za opravljanje avto - taksi prevozov na območju občine lahko pridobijo pravne in fizične osebe (v nadaljevanju: taksisti), če predložijo vsa dokazila predpisana z Zakonom o prevozih v cestnem prometu in tem odlokom. 4. člen Dovoljenje se izda za dobo veljavnosti licence za opravljanje avto-taksi prevozov. Taksist mora najmanj tri mesece pred iztekom veljavnosti dovoljenja vložiti pri pristojnem oddelku vlogo za izdajo novega dovoljenja. Taksist ne sme opravljati avto - taksi prevozov na območju občine z vozili ah vozniki, ki niso navedeni v dovoljenju občine. 5. člen K vlogi za izdajo dovoljenja je potrebno priložiti: licenco Gospodarske zbornice Slovenije za pravne osebe oziroma licenco Obrtne zbornice Slovenije za samostojne podjetnike posameznike licenco za vsako vozilo kopijo prometnega dovoljenja za avto - taksi vozilo vozniško dovoljenje voznika avto - taksi vozila polico nezgodnega zavarovanja za potnike III. NAČIN IN ORGANIZACIJA OPRAVLJANJA AVTO-TAKSI PREVOZOV 6. člen Avto-taksi prevozi se opravljajo: z avto-taksi postajališč na javnih prometnih površinah z mesta, ki ga določi naročnik z ustavitvijo prostega avto-taksi vozila s parkirnega mesta avto-taksi vozila na zasebni površini. 7. člen Avto-taksi prevoznik, ki ima dovoljenje iz 2. člena tega odloka, lahko parkira in ustavlja vozilo na vsakem prostem avto-taksi postajališču. Izven postajališč avto-taksi prevoznik ne sme parkirati. Vozilo, parkirano ali ustavljeno na postajališču, ne sme imeti prižganega motoija, razen v času nizkih temperatur. 8. člen Avto-taksi postajališča in njihovo opremljenost določi oddelek Občinske uprave pristojen za področje prometa. Avto-taksi postajališča morajo biti urejena ob železniški postaji, avtobusni postaji in zdravstvenem domu. Po potrebi se na pobudo Območne obrtne zbornice Onnož ali Gospodarske zbornice Slovenije Območne zbornice Maribor uredijo postajališča tudi na drugih lokacijah, kjer se ugotovi večje povpraševanje po avto-taksi prevozih. 9. člen Avto-taksi prevoznikom se dovoli uporaba postajališč na občinski cesti pod pogoji, določenimi s tem odlokom. Vozila za opravljanje avto-taksi prevozov morajo, ob zakonskih pogojih, izpolnjevati tudi naslednje pogoje: imeti mora polico nezgodnega zavarovanja za potnike imeti mora mobilni telefon 10. člen Avto-taksi prevoznik mora za najem avto-taksi postajališča skleniti letno najemno pogodbo na pristojnem oddelku. Letna najemnina za parkirno mesto za eno avto-taksi vozilo znaša ob sprejetju tega odloka 36.0000,00 tolaijev, ki se letno usklajuje z indeksom cen življenjskih potrebščin. 11. člen Avto-taksi vozila morajo imeti: svetlobni napis »TAKI« taksimeter z vgrajenim tiskalnikom za izpis računa cenik avto-taksi prevozov na vidnem mestu v vozilu ime in priimek ter fotografijo voznika oznako »TAKI«, podatke o finni, njenem sedežu ter telefonsko številko avto-taksi prevoznika na zunanji strani levih in desnih sprednjih vrat vozila s črkami višine najmanj 30 rmn oznako, na vidnem delu na sprednji notranji strani v vozilu, izpisano s črkami višine najmanj 20 rmn, ki vsebuje podatke o finni in njenem sedežu ter številko telefona licenco za vozilo najmanj štiri vrata ter brezhibno notranjo razsvetljavo in ogrevanje. 12. člen Voznik mora: naročeno vožnjo do cilja, ki ga določi naročnik, opraviti po najkrajši možni poti ah po poti, ki jo določi naročnik imeti ves čas vožnje vključen taksimeter, ki ga vključi ob odhodu in izključi ob prihodu na določeno mesto izdati račun za opravljeno vožnjo po ceniku iz prejšnjega člena. 13. člena Voznik na vožnji mora ustaviti vozilo in sprejeti potnika kadar je prost in z ustavitvijo ne krši predpisov o varnosti cestnega prometa. 14. člen Voznik ne sme med delovnim časom brez opravičenega razloga odkloniti naročila za prevoz potnika ali potnikove prtljage, če njena velikost ne presega prtljažnega prostora. 15. člen Voznik ni dolžan voziti oseb, ki bi lahko poškodovale vozila zaradi zaužitega alkohola ali mamil, napadalnih oseb ter oseb, ki bi same ali s svojimi stvarmi, obleko ali na kakšen dmg načina lahko poškodovale ali onesnažile vozilo, razen v primerih, ko je treba nuditi pomoč osebam, ki so se ponesrečile v prometni nesreči ali kako dmgače. 16. člen Kadar voznik, zaradi okvare ali drugih okoliščin, ne more dokončati začete vožnje, mora v najkrajšem možnem času zagotoviti potnikom nadomestno avto-taksi vozilo. 17. člen V avto-taksi vozilu je prepovedano kajenje. IV. NADZOR 18. člen Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. V. KAZENSKE DOLOČBE 19. člen Z denarno kaznijo 10.000 tolaijev se kaznuje voznik avto-taksija, če parkira v nasprotju z 7. členom tega odloka. 20. člen Z denarno kaznijo 50.000 tolaijev se kaznuje avto-taksi prevoznik, če: ne opremi avto-taksi vozila kot to določa 11. člen. opravlja avto-taksi prevoze z vozili ali vozniki, ki niso navedeni v dovoljenju občine (3. odstavek 4. člen) VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 21. člen Taksisti, ki ob uveljavitvi tega odloka že opravljajo avto-taksi prevoze in izpolnjujejo zakonske pogoje ter pogoje iz tega odloka in želijo to dejavnost opravljati še naprej, morajo pridobiti dovoljenje za opravljanje avto-taksi prevozov na območju občine v roku treh mesecev od uveljavitve tega odloka. 22. člen Avto-taksi prevozniki morajo svoja vozila prilagoditi določbam tega odloka v roku enega leta. 23. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Onnož. Številka: 340-00001/2003 Datum: 26.5.2003 ŽUPAN OBČINE ORMOŽ Vili TROFENIK l.r. 36. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98, 12/99, 16/99, 59/99) in 16. člena Statuta občine Onnož (Uradni vestnik občine Onnož, št. 11/99 in 7/01) je Občinski svet Onnož na svoji 6. seji, dne 26.5.2003 sprejel naslednji SKLEP o ukinitvi statusa javnega dobra 1. S tem sklepom se ukine status javnega dobra za nepremičnine: - pare. št. 835/3 cesta v izmeri 64 m2, pripisana kvlož. št. Sez. I, k.o. Obrež - pare. št. 835/5 cesta v izmeri 101 m2, pripisana k vlož. št. Sez. I, k.o. Obrež 2. Nepremičnine iz 1. točke tega sklepa prenehajo biti javno dobro in postanejo do celote last občine Onnož, Ptujska c. 6, Onnož. 3. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Onnož. Številka: 46500-00035/2003 Onnož, dne 26.5.2003 ŽUPAN OBČINE ORMOŽ Vili TROFENIK l.r. 37. Na podlagi 16. člena Statuta občine Onnož (Uradni vestnik Občine Onnož, št. 11/99 in 7/01) je Občinski svet Onnož na svoji 6. seji, dne 26.05.2003 sprejel SKLEP 1. Občinski svet občine Onnož daje soglasje k ceniku za letno kopališče v Onnožu za leto 2003, kije sestavni del tega sklepa. 2. Ta sklep velja takoj. Številka: 38000-00007/2003 7 10 Onnož, dne 26.05.2003 ŽUPAN OBČINE ORMOŽ Vili TROFENIK l.r. CENIK LETNO KOPALIŠČE V ORMOŽU OSTALO - uporaba garderobne omarice 100,00 - odškodnina za izgubljeni ključ 1.000,00 - odškodnina za izgubljeno kartico 1.840,00 NOČNO KOPANJE (ob petkih, sobotah in nedeljah) - odrasli 400,00 - otroci do 15 let v spremstvu odrasle osebe 300,00 - najavljena skupina nad 20 kopalcev s plačilom vnaprej, tudi od ponedeljka do četrtka POPUSTI - zakup nad 10 kopanj v sezoni -10 % popust - zakup nad 20 kopanj v sezoni -15 % popust Tečaji v dopoldanskem času se obračunavajo ob upoštevanju popusta za skupine otrok in drugih ugodnosti v kopalni sezoni 2003. Imetnik mesečne vstopnice ima 50 % popusta pri nakupu vstopnice za nočno kopanje. Davek j e obračunan v ceni. Cene veljajo od začetka obratovalne sezone. Odpiralni čas: dnevni: vsak dan od 9.00 do 19.00 nočni: petek, sobota in nedelja od 20.00 do 22.00 VSTOPNICE Znesek v SIT ODRASLI - do 4 ure 600,00 - dnevna 800,00 - mesečna 13.000,00 UPOKOJENCI, INVALIDI, ŠTUDENTI (ob predložitvi dokumenta) - do 4 ure 500,00 - dnevna 700,00 - mesečna 11.000,00 OTROCI od 6 do 15 let - do 4 ure 300,00 - dnevna 500,00 - mesečna 7.200,00 - za skupino nad 10 kopalcev -10 % popust 38. ODLOČBA o razveljavitvi 10. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Ormož, v delu, ki se nanaša na površino zemljišč pod odvodnim kanalom hidroelektrarne Formin REPUBLIKA SLOVENIJA USTAVNO SODIŠČE Številka: U-I-26/00-11 Datum: 10. 4. 2003 ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo dražbe Dravske elektrarne Maribor, d.o.o„ Maribor, na seji dne 10. aprila 2003 odločilo: Člen 10 Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Onnož (Uradni vestnik Občine Onnož, št. 7/99) se v delu, ki se nanaša na površino zemljišča pod odvodnim kanalom hidroelektrarne Formin, razveljavi. Obrazložitev A. 1. Pobudnica izpodbija 10. člen Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Onnož (v nadaljevanju Odlok), ki opredeljuje namembnost pridobitnih površin izven stavb. Območje za energetsko izkoriščanje voda določa kot območje stavbnih zemljišč, za katera se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Po navedbah pobudnice predstavlja to v Občini Onnož v naravi odvodni kanal hidroelektrarne Fonnin v skupni površini 357.437 kvadratnih metrov zemljišča. Izpodbijana določba Odloka naj bi bila v neskladju z 2. členom Zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81 in nasl. - v nadaljevanju ZV81), ki vse vodotoke (umetne in naravne) razglaša za dobrine splošnega pomena pod posebnim družbenim varstvom in v nasprotju s 54. členom ZV81, ki stmge in korita vodotokov in jezer (naravnih in umetnih) določa za vodna zemljišča. Zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97 - v nadaljevanju Z SZ) v 50. členu določa, da se do ureditve s posebnim zakonom zemljišča, na katerih je zgrajen vodnogospodarski objekt, štejejo kot vodna zemljišča, in v 2. členu Z SZ opredeljuje zazidana in nezazidana stavbna zemljišča. Izpodbijana določba Odloka naj bi bila v neskladju tudi s Strokovnim navodilom o tem, kateri objekti se štejejo za vodnogospodarske objekte v splošni in posebni rabi in kateri vodotoki se štejejo za umetne vodotoke in dmge zbiralnike vode (Uradni list SRS, št. 27/84), v katerem je določeno, da so odvodni in dovodni kanali energetskih objektov vodotoki oziroma vodnogospodarski objekti. Nejasnost naj bi bila odpravljena tudi z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-308/97 z dne 28. 10. 1999 (Uradni list RS, št. 98/99 in OdlUS VIII, 232). Izpodbijana določba naj bi bila hkrati v nasprotju s 153. členom Ustave, po katerem morajo biti vsi podzakonski predpisi in dmgi splošni akti v skladu z Ustavo. 2. Občina Onnož odgovora na navedbe pobudnice ni posredovala. B. 3. S sklepom št. U-I-26/00 z dne 20. 4. 2000 je Ustavno sodišče sprejelo pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijane določbe Odloka. 4. Odlok v 10. členu ureja namembnost ostalih pridobitnih površin izven stavbe. Pri tem točkuje površino energetskega izkoriščanja voda tako, da je predmet točkovanja površina namensko zgrajenega funkcionalnega objekta hidroelektrarne Fonnin in površina akumulacijskega jezera Onnož (razlika med površino naravnega vodotoka Drave pred ekspropriacijo akumulacijskega jezera Onnož in sedanjo površino jezera). Izpodbijana določba Odloka te površine vrednoti: prvo območje je točkovano s 300 točkami in dmgo, tretje ter četrto območje z 240 točkami. 5. Med postopkom za oceno ustavnosti in zakonitosti je začel veljati Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 - v nadaljevanju ZUreP-1), ki v 5. točki prvega odstavka 179. člena določa, daje prenehal veljati ZSZ, vendar ne prva alineja 56. člena v delu, ki ureja podaljšanje začasne ureditve nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kot izhaja iz VI. poglavja ZSZ84. To pomeni, da je ZUreP-1 institut nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča začasno oziroma prehodno podaljšal. Pri tem ZUreP-1 v 180. členu določa, da se do posebne zakonske ureditve plačuje nadomestilo le za stavbna zemljišča, ki jih kot taka določijo predpisi o graditvi objektov (gradbena parcela po predpisih o graditvi objektov). Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 - v nadaljevanju ZGO-1) v 218. členu določa zazidana in nezazidana stavbna zemljišča. Pri tem so zazidana stavbna zemljišča tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Energetski zakon (Uradni list RS, št. 79/99 - EZ) za objekte, namenjene proizvodnji električne energije, v 57. členu določa le, da so infrastruktura. Ker so namenjeni proizvodnji električne energije, ki je tržna dejavnost, je treba pri odgovora na vprašanje zakonitosti nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v obravnavanem primeru, upoštevati pravno naravo objektov in zemljišč, ki jih izpodbijana določba Odloka opredeljuje kot poslovne površine. 6. Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-308/97 z dne 28. 10. 1999, na katero se sklicuje pobudnica, že razveljavilo določbo občinskega predpisa, kije določala obveznost plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v delu, ki se je nanašal na površino zemljišča pod akumulacijskim jezerom. ZV81, kije takrat urejal vodna zemljišča, je namreč v 2. členu določal, da so vodna zemljišča dobrina splošnega pomena pod posebnim varstvom. Vodna zemljišča so bila dobrine v splošni rabi in družbena lastnina. Ker lastninjenje vodnih zemljišč še ni bilo urejeno in so bila ta zemljišča v splošni rabi, ni bil opredeljen njihov lastnik, niti upravičenec do posebne rabe. Ustavno sodišče je odločilo, da je lokalni skupnosti za izpad prihodka iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pod površino akumulacijskega jezera zagotovljen dmg vir financiranja, in sicer v obliki deleža od plačil za koncesijo na vodi kot naravnem vim. Hkrati je Ustavno sodišče ugotovilo, da bi morala biti poleg koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala reke kot naravnega vira podeljena koncesija za posebno rabo vodnega zemljišča kot javnega dobra (četrti odstavek 21. člena Zakona o varstvu okolja - Uradni list RS, št. 32/93 in nasl. - v nadaljevanju ZVO), vendar vsebina tega razmaja še ni bila znana, ker ni bilo urejeno lastninjenje vodnih zemljišč. 7. Med postopkom za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijane določbe Odloka je začel veljati Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 -v nadaljevanju ZV). ZV med stoječe vode šteje tudi vodne zbiralnike, ki so nastali z zajezitvijo tekočih voda, njihovo ureditvijo ali zaradi dragega posega v prostor (peti odstavek 10. člena ZV). Za vodna zemljišča se štejejo tudi zemljišča, ki jih je poplavila voda zaradi posega v prostor. Vodno zemljišče je lahko v lasti osebe zasebnega ali javnega prava (četrti in peti odstavek 11. člena ZV). Lastninjenje obstoječih vodnih zemljišč ter objektov in naprav ureja ZV v posebnem poglavju, ki obsega določbe od 182. do 185. člena. Na podlagi prvega odstavka 15. člena ZV so vodna zemljišča naravno vodno javno dobro, katerega pravni režim opredeljuje 21. člen ZV. Na podlagi citirane določbe ZV lahko naravno vodno javno dobro na način in ob pogojih, ki jih določa Zakon, uporablja vsakdo tako, da ne vpliva škodljivo na vode, vodni režim in naravno ravnovesje vodnih ter obvodnih ekosistemov in ne omejuje enake pravice drugim (splošna raba). Posebna raba vodnega dobra je mogoča samo na podlagi vodnega dovoljenja ah koncesije ob izpolnitvi pogojev splošne rabe, če bistveno ne omejuje splošne rabe. Vlada določi območje, kjer je splošna raba vodnega dobra omejena ali prepovedana, če je to potrebno med drugim zaradi posebne rabe, in hkrati predpiše način in pogoje splošne rabe vodnega dobra na tem območju. Po 37. členu ZV na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen v taksativno naštetih primerih v nadaljevanju te določbe. ZV v 44. členu meja vodne objekte in naprave, med katere sodijo tudi objekt in naprava ali ureditev, namenjena posebni rabi vodnega dobra, zlasti črpališče, jez, odvodni in dovodni kanal ipd., vključno z objektom ali napravo, namenjeno njihovemu neposrednemu varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Po 120. členu ZV mora imetnik vodne pravice v primem, ko je za izvajanje vodne pravice potrebno tudi vodno, priobalno ali dmgo zemljišče, pa sam ni lastnik tega zemljišča, pridobiti to zemljišče s pravnim poslom ali pridobiti soglasje lastnika tega zemljišča za omejitev njegove lastninske pravice. Če je lastnik zemljišča država, se šteje, daje pravna ali fizična oseba s pridobitvijo vodnega dovoljenja ah koncesije pridobila tudi soglasje za omejitev njene lastninske pravice. 8. Zgoraj navedeno pomeni, da se vodni objekti in naprave, ki jih v obravnavanem primem predstavlja odvodni kanal hidroelektrarne Formin, nahajajo na vodnih zemljiščih, ki imajo poseben pravni režim, opredeljen v 21. členu ZV. Odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za ta zemljišča, kot to predvideva izpodbijana določba Odloka, je zato v neskladju s citirano določbo ZV. Ker hkrati ne gre za zemljišča iz 218. člena ZGO- I, je izpodbijana določba Odloka v neskladju tudi s to določbo ZGO-1. 9. Iz zgoraj navedenih razlogov je Ustavno sodišče izpodbijano določbo Odloka razveljavilo. Pri tem je upoštevalo, da ima Občina na podlagi 10. člena Uredbe o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 26/03) zagotovljen nadomestni vir prihodkov v obliki deleža od koncesijske dajatve za posebno rabo vodnega dobra. Hkrati je pobudnica kot koncesionarka na njeni podlagi dolžna plačevati koncesijsko dajatev. Občina bo imela tako z dnem razveljavitve izpodbijane določbe Odloka pravico do nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju hidroelektrarne od površine stavbnih zemljišč, ne pa tudi od površine vodnih zemljišč. 10. Ker je Ustavno sodišče izpodbijano določbo Odloka, kolikor se nanaša na površino vodnih zemljišč razveljavilo že zaradi ugotovljenih neskladij, ni presojalo še njene skladnosti s 153. členom Ustave. C. II. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 -ZUstS) v sestavi: namestnik predsednice dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Miljam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno. Namestnik predsednice dr. Janez Čebulj